Leto LXY1_Poitnh. ptaisti, t tfoiorhi_g Ljubljani, v petek, dne T8. februarja 1938_ _Stev. 401 Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	^^^^^^^^^^^	^^^^^^^^^^^	Cek. rećuu : Ljnb-
29 Din, za inozem-	јВНГ^ w j/S^r "ЧВНЦк i^^^f	^^
•tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
SLOVENEC
10.34V za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-I )unaj 24.797
v	пЛВ/Лив^ВР ^^tođtt^ ЦЦкс edÊBÊtsMMBUÊ^P	вЛННÊBHH^^p
Kopitarjevi nI.6/111	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva ia uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntra} razen ponedeljka in dneva po praznika
Hitler hem
ob Karavankah
Čim bolj prebiramo poročila o zadnjih daljnosežnih spremembah v Avstriji, tem bolj tesno nam postaja pri srcu. Pu naj so to poročila inozemstva, ki dogodke na Dunaju presojajo skrajno črno s stališča evropske politike sploh, ali pa prisiljeni, na zunaj dobrovoljni, na znotraj pa s zaskrbljenostjo prenasičeni komentarji avstrijskega tiska. Eni in drugi se ujemajo v tem, da ee je na Dunaju zgodilo nekaj, kar bo imelo usodne posledice ne samo za Avstrijo samo, ampak za ves obseg mednarodnih odnosov v srednji Evropi, ki je, kakor smo se navadili misliti, ključ do evropskega mi.ru sploh.
Ni naša stvar govoriti o vtisih, ki jih bo vdor hitlerjevstva v notranjepolitično življenje v Avstriji napravil na primer pri velesiluh na zapadli in jugu Evrope. Te so imele časa dosti, da vsaka za sebe misli in vnaprej presoja možnosti, ki so bile za Avstrijo odprte. Časa imajo morda še sedaj in tudi sredstva, čeprav v bolj omejenem obsegu, da zaustavijo kolo, ki se je začelo vrteti Tudi ni naša stvar, da premišlju jemo na mestu raznih sosed Avstrije, za katere se je položaj po zadnjih dunajskih dogodkih bistveno spremenil, kajti te so razvoj skrbno zasledovale, se mu v bran postavljale, opozarjale ostalo Evropo velikih na to, kar se pripravlja, in tudi sedaj ne bodo zamudile priložnosti, da svoja prizadevanja preusmerijo tako, kakor zahteva novi položaj, ustvarjen po zmagi hitlerjevstva nad Avstrijo. Misliti moramo sami na posledice, ki se tičejo naše države na splošno in našega slovenskega naroda še posebej.
Naša jugoslovanska država je v svoji zunanji politiki stala na nepremakljivi _ črti, da mora Avstrija ohraniti svojo samostojnost, ne samo formalno, ustavno samostojnost, ampak tudi samostojnost svoje ločene državnosti, kot jo zahteva njena ločena narodna bit. Jugoslovanska država je bila med prvimi, ki se je postavila v bran zamisli, naj Avstrija in Nemčija tvorita eno samo skupno carinsko enoto, kot si jo je želel avstrijski zvezni kancler Schober in nemški zunanji minister Curtius. Takrat velika Nemčija še ni bila mobilizirana v ideji narodnega socalizma, ki si je postavil nalogo, da zbere pod svojimi z-astavami vso nemško kri in vso nemško zemljo, ne gilede na obstoječe politične meje. Če je žc takrat bila zamisel samostojne Avstrije za našo državo osnovna zahteva njene zunanje politike, je postala danes spričo na-rodnosocialietičnc dinamike osnovna os zunanjepolitičnega življenja Jugoslavije sploh. Od s\oje str mi smemo samo obžalovati, da Avstrija tega nikdar ni hotela razumeti in jc dosledno opustila vsak korak т tem praven. Zato bo morala Jugoslavija do novega položaja, ki je nastal v Avstriji, kjer je narodni socializem dobil ne samo zakonitost pred ustavo, marveč tudi vodilno moč v notranji upravi države, zavzeti stališče, kot ga ji narekujejo njeni življenjski interesi. Upamo, da bo Jugoslavija znala pretehtati ta položaj, ko je pn zlomu avstrijskega odpora navalila teža 75 milijonskega, duhovno tuko rekoč enako usmerjenega nemškega naroda na našo severno mejo. Zgodovina uči, da naravne ovire dinamike narodov ne zadržujejo. Zato ni prazen strah, ki ga izražamo, ko odkritosrčno povemo, da so tisti trenutek, ko so avstrijski nasipi proti narodnemu socializmu popusti,i, stopile v nevarno območje tudi severne pokrajine naše države. Obzidje sentimentalnosti ali lahkomišljenega zauj>anja v besedna jamstva, če bi hoteli za njim iskati varnega zavetja, je preslabo in bi prej, kakor bi pričakovali, popustilo Nemštvo je že od davno načrtno gradilo svoj most do Jadranskega morja. Ta most gre čez Slovenijo, čez najlvolj severno pokrajino naše države Ali smo jireveč črnogledi, če sedaj, ko je čez ponižano Avstrijo valovie narodnega socializma s takšno silo butnilo do Karavank, računamo, realisti kot smo, 7. resno nevarnostjo, da ne bi nemštvo mnogo lažje kot prej poskušalo nadaljevati pot proti Jadranu, ki ga je zaustavila zmaga zavezniških držav v svetovni vojni? To nevarnost mora jugoslovanska država vzeti v poštev kot eno najvažnejših postavk svoje zunanje politike. Nimamo razloga misliti, da bi tomu tudi ne bilo tako in da ne bi jugoslovanska vlada, varuh velike dediščine, potegnila iz avstrijske kapitulacije nauk. ki ga ji narekuje nujnost samoohranitve naše državne skupnosti.
S stališča slovenskega naroda pa so razgledi, ki se pred njim odpirajo, še bolj žalostni. Na Koroškem živi slovenska narodna manjšina, ki so ji samobit.no življenje zajamčilc mednarodne pogodbe. Koroški Slovenci so kulturni podaljšek slovenske in jugoslovanske kulture proti severu. Svojih zapisanih pravic niso dobili. Državna uprava, čeprav izvirajoča iz ustave, ki nosi pridevek krščanske, jim jih je načrtno odrekala Bili so izpostavljeni raznarodovalnim silam, ki so že štele leta, ko bo slovenski problem na Koroškem za vedno odpravljen. Toda dana jim je bila možnost borbe, samoobrambe, organiziranega odpora, ki je bil tolik, da je bilo še prostora za gojitev materine slovenske kulture. Dosedaj navzilic vsemu temu niso zgubili vere, da bodo v svoji domovini, ki so ji zvestobo prisegli in svojo prisego tudi zvesto držali, našli pogoje za samostojno kulturno življenje. Kajti narodni socialisti, ki so se na Koroškem skrivali pod drugimi imeni, in ki so koroškim Slovencem prizadejali največ škode ter prisegli na njihov narodni pogin, so bili preti avstrijskim zakonom le nasprotniki države in so se morali pri svojem delu skrivati ali zatajevati. Sedaj ko je Avstrija odprla zatvornice narodnemu socializmu in mu celo izročila notranjo upravo v državi, sedaj ko je narodni socializem z vsem, kur pomeni idejno in praktično, postal v državi zakonit in odločilen, IkmIo vsi ti ozi.ri padli in koroški Slovenci sc bodo 7.našli pred nasprotnikom, proti kateremu nimajo nobenega orožja več. Mednarodne j>ogodbc iih ne bodo ščitile. Avstrijska ustava tudi ne. Ilitlerizem bo sedaj mirno razvil svojo гпупп-rodova'.no fronto, da »očedi« vse ozemlje, ki ga šc idejno Uni ud karavanške črte. Zopet gro/i velikemu delu slovenskega naroda, da brc/ glasu izdihne v objemu tujine, ki bo čez njegovo truplo nadaljevala polet proti jugu. ludi s tega
„Avstrija se je podvrgla novemu redui(
Monakovo, 17. febr. »V. B.< je k dogodkom v Avstriji priobčil uvodnik z naslovom »Nemška Avstrija«. V tem članku pravi pisec, da je z zgodovinskim razgovorom v Berchtensgadnu za Avstrijo nastopil novi red in sicer na pobudo Kiihrer-ja. 0 tem novem redu kdo drugi tudi ni mogel odločati. »Kajti avstrijsko vprašanje je nemško vprašanje. Zato ga tudi ni mogoče drugače rešiti, kakor, da se ga pojmuje kot del vsenemškega razvojnega procesa. Novi red se je izvršil po programu narodno socialistične stranke, pn načrtu in sistemu, kakor je bil izstop iz Zveze narodov, zasedba Porenja in drugi ukrepi tretjega Reirha. Novi red, ki nastaja, je izključno sad dogovora med Avstrijo in Nemčijo brez vsake tuje pomoči.«
V notranji politiki je treba priznati, da je narodni socializem tisti, ki se je s svojo energijo izkazal, da reši to skupno nemško vprašanje in na organski način notranje sožitje nemštva, ki živi v ločenih državnih edinicah. Nemci onkraj Salice bodo novi red pozdravili z zadovoljstvom, oproščeni težkega pritiska, ki so ga dosedaj čutili. Dobro pa se tudi zavedajo, da se je narodno socialistični politiki treba zahvaliti za ta zgodovinski prevrat. Diplomatično izravnanje med Berlinom in Dunajem je v najtesnejšem izravnanju v notranje političnih odnosih Berlina in Dunaja.
List izraža prepričanje, da narodni socialist ob Donavi sedaj ne bo več preganjan, ampak bo svoje narodno socialistično mišljenje lahko tako uveljavljal in kazal, kakor pristaš kakega drugega političnega naziranja. Priznanje k narodnemu socializmu ho v bodoče v Avstriji najodločnejši izraz priznanja k skupni nemški narodni skupnosti. To priznanje pa se more kriti 1 nameni, ki jih je uradna Avstrija priznala s tem, da je pristala na pogodbo v Berchtensgadenu. V teh zgodovinskih dneh, pravi narodni socialistični list, nas navdaja izredno zadovoljstvo, da je narodno socialistična politika zopet vknjižila izredno velik uspeh.
Novi red za tisk
Kakor poroča »Volkischer Bcobachtcr« je v naslednjih dneh pričakovati na Dunaju še celo vrsto novih ukrepov, ki se bodo skladali z novo smerjo avstrijske politike. Predvsem je pričakovati novega reda za tisk, ki ho moral biti usmerjen tako, da bo ustrezal tiskovnemu miru med obema državama in da bo onemogočil judovsko hujskanje proti narodnemu socializmu.
Pričakovati je nadaljnjih spretnemb
Dunaj, 17. febr. Dunajski tisk je rezerviran in o spremembah v vladi očitno piše le cenzurirane članke. Iz vseh se odraža misel, da je vlada pristala tia kompromis med nemškimi zahtevami, ki so šle za tem, da bi na važna mesta prišle vojaške osebnosti visokega čina in pa med stališčem avstrijskega predsednika Miklasa. ki je branil položaj Avstrije. Računa pa se s tem, da ho prišlo do važnih sprememb šc v drugih ministrstvih.
Spremembe v vodstvu domovinske fronte
Dunaj, 17. februarja. AA. DNB: Včeraj eo se izvršile znatne spremembe v vodstvu domovinske fronte, Za Schuschniggovega namestnika v vodstvu je bil imenovan Zernatlo. Dosedanji namestnik Baar-Bahrenfels je odstavljen. Notranji minister Seyss Inquart je imenovan tudi za referenta v vseh nacionalnih vprašanjih. Dosedaj je imel ta referat dr. Bauer, ki je premeščen k upravnemu oddelku.
Novi notranji minister odpoto-val v Berlin
Berlin, 17. febr. r. Zjutraj je dopotoval v Berlin notranji minister Seyss Inquart. Dopoldne se jc takoj sestal z maršalom Goringotn, nato pa še s von Rihbentropom in notranj. ministrom Frickom. Okoli poldne je bil tudi zelo dolg sprejem pri vodji rajha in državnem kanclerju Hitlerju.
Gori ng p ride na Dunaj
Dunaj, 17. febr. b. Po še ne potrjenih vesteh iz Berlina bo obiekal meseca marca avstrijsko prestolnico maršal Gôring, da prouči z dr. Schiisch-niggom izvršitev novega avstrijsko-nemškega sporazuma. Nov notranji minister Seyss - Inquart je odpotoval ponoči v Berlin, da obvesti Hitlerja o stališču avstrij&ke vlade glede izvršitve ukrepov za ohranitev notranjega miru in zunanje politične neodvisnosti Avstrije. Neposredno pred odhodom je prevzel vodstvo notranjega ministrstva. Pričakujejo, da bo tudi nemški poslanik von Papen odpotoval še tekom današnjega ali jutrišnjega dne v Berlin, da poroča Hitlerju.
Zahai nenodna ofenziva na Avstrijo
•N'eue Ztlrcher Zeitung« poroča o nagibih, ki so vodili nemško politiko, da je s tako silo in tako nenadoma pritisnila na Avstrijo. Po mnenju lista, ki je o nemških zadevah zelo natančno poučen, je ta pritisk posledica novega položaja v Nemčiji in stališča Hitlerja med stranko in armado, kakor tudi izenačenja v berlinskem zunanje političnem uradu. Dalje mora narodni socializem v Hitlerjevim govoru 2(1. februarja pokazati viden in otipljiv zunanje politični uspeli. Zaradi tega je bil spremenjen načrt, po katerem bi Avstrija prišla šele na tretjem mestu v nemških načrtih. Po novi konstelariji v Itoiiliu pa je bil Schuschniggov ka-
vidika so dunajski dogodki več kakor usode-polni in kličejo po |iozornosti, kličejo po delu, |н> hitrih in učinkovitih ukrepih, ki morajo jiriti najprej i/ slovenskega naroda samega, da jih bo uzakonila Jugoslavija, ki bi brez Slovencev Jugoslavija nikdar ne bila.
binet prva inozemska vlada, na kateri je Hitler preizkusil učinek nove nemške zunanje politike, kot odsev spretne igre diplomatov in generalov. Dejstvo, da so poleg zunanjega ministra Ribben-tropa v Berchtensgadnu bili navzoči tudi trije vodilni nemški generali, ki so od časa do časa nastopili na pozornici, je na Srhusrhnigga in njegovo spremstvo porazno delovalo in ni zgrešilo zaže-ljenega učinka.
Razen tega bi bilo nemogoče, da bi Hitler naslovil na svet poslanico miru, o kateri misli govoriti 20. febr., ako ne bi dobil zagotovila, da avstrijska policija ne ho objavila propagandnega materiala, ki ga je zaplenila pri zadnji hišni preiskavi narodno-sorialistične pisarne v Teinfalt-strasse na Dunaju.
Vloga avstrijskega notranjega ministrstva
Tako imenovano notranje ministrstvo je v Avstriji čisto svojevrstna naprava. So kabineti, v katerih ima to ministrstvo isti pomen, kakor po drugih državah. So pa zopet avstrijske vlade, v katerih notranjemu ministrstvu vzamejo celotno
skrb za varnost, torej policijo in orožništvo in jo podrede lastnemu ministrstvu. Kadar je ta resor deljen, in to je v sedanjem primeru, ima notranje ministrstvo samo pravico izdajati potne liste, podeljevati državljanstvo in nadzorstvo nad zavarovalnicami, ter kontrolo nad dunajsko zastavljalnico. Tako reducirano notranje ministrstvo predstavlja v resnici najmanjši resor v avstrijskem kabinetu.
Pač pa je mnogo pomembnejše ministrstvo za javno varnost, katerega se je Schuschniggu še posrečilo ohraniti za svojega prijatelja Skubla. Seyss Inquart, ki je najmočnejša narodno socialistična osebnost v novem Schuschniggovem kabinetu, je rojen 1. 1892. v Iglavi na južnem Moravskem. Njegov oče je bil doma iz Heba na Češkem, njegova mati je pa Korošica. Dosedaj je bil odvetnik na Dunaju in eden izmed najbolj vidnih voditeljev narodnega socializma. Pravosodni minister Adamović pa se je rodil 1890. leta v Zagrebu.
Dunaj, 17. febr. b. »Essener Nalionalzeitimg« je bila danee zopet zaplenjena v Avstriji zaradi pieania, da je eedanji nemško avstrijski sporazum potreben le za začetek ter ee bodo po njetn dogodki med obema državama hitreje razvijali.
Eden hoče pazno slediti
dogodke v Avstriji
Ijondon. 17. febr. Zunanji minister Eden je danes v spodnji zbornici na vprašanje laboristič-nega poslanca Elengerja, kaj misli britanska vlada 6toriti za varstvo avstrijske neodvisnosti, izjavil, da še ni obveščen o tem, da bi me dobema nemškima državama prišlo do kakd spremembe. Treba je počakati, da dospe besedilo nemško-avstrijskega dogovora. Dalje je izjavil, da mu je znano, da sta se obe državi že dalj časa razgovarjali o razlagi pogodbe iz leta 1936.
Vsem drugim vprašanjem o tej stvari pa se je minister Eden zelo spretno izognil in pokazal veliko rezerviranost. Na vprašanje nekega poslanca, če more dati zagotovilo, da angleška vlada Se vednd tako gleda na nedotakljivost in neodvisnost Avstrije, kakor ob priliki zadnje zunanje jiolitične debate, je Eden odgovoril: »Kolikor se spominjam, sem takrat rekel, da vlada ieli, da bi v srednji Evropi, kakor tudi drugod po s\etu, vlada lmir in medsebojna soglasnost, kar je gotovo tudi še sedaj naša politika.« Na drugo vprašanje, če vlada čuti še vedno obveznost do skupne izjave od februarja 19G4 leta, v kaleri je izrazila interes Velike Britanije na nedotakljivosti in neodvisnosti Avstrije, je Eden odvrnil: »Mislim, da je pri tem misliti na izjavo v Stresi, ki so jo skupaj podale Anglija, Francija in Italija. Toda Italija do sedaj o tej točki še ni razpravljala г Anglijo.«
Na splošno pa se kaže v angleškem tisku rezerviranost, ki je razumljiva z ozirom na to, da je javnost v zadnjih mesecih jiosvečala vso jk>-zornost čisto drugim vprašanjem.
Angleški tisk rezerviran
London, 17. februarja. AA. Havas: Govore, da je na svoji včerajšnji seji angleška vlada odobrila korak svojih diplomatskih zastopnikov v Berlinu in na Dunaju. Ti diplomatski zastopniki so opozorili namreč odgovorni vladi, da je Velika Britanija za teritorialno nedotakljivost avstrijskega ozemlja.
V zvezi z zadnjimi dogodki v Avstriji Velika Britanija ni mogla iti dalje. To kar je storila Nemčija ni »flagrantno« in tudi ni uradno. Angleško javno mnenje tudi zastopa to stališče. Posebno poudarjajo, da se je Schuschnigg dosedaj trdno branil proti Berlinu in tudi po njegovem potovanju v Berchtesgaden moramo vedeti, da ni popolnoma kapituliral. Tudi novi notranji minister Seyss Inquart ni lak vnet pristaš narodnih socialistov, da bi pozabljal na okvir zakonitosti. Najbrž ee bo tudi sam izrekel za politiko pomirjevanja.
Vse to veleva, da naj položaj presojamo mirno in zaio so v Londonu celo nekoliko optimislični. Naj bo kakor hoče, člani angleške vlade menijo, da sedaj ni treba v tej zadevi podajati nobenih izjav v parlamentu. Mogoče bo Eden govoril o tem v lordski zbornici.
Vsekakor pa sc tukaj najbolj zanimajo za stališče Francije o dogodkih v Avstriji. Tudi Hitlerjev govor bo lahko marsikaj pojasnil. Tudi niso prav nič poučeni o tem, kakšno vlogo je igrala Italija. Vsaj dosedaj še ni prišlo do nobenih razgovorov med Italijo in Veliko Britanijo.
Kako presojajo položaj v Panzu
Na splošno pa francoski tisk s spoštovanjem obravnava položaj kanclerja Schuschnigga, češ da pri popolni izolaciji, v kateri ga jc pustila Evropa, kaj drugega tudi storiti ni mogel. Države, ki so vedno govorile o nezavisnosti Avstrije, se ga gladko pustile na cedilu. Francoski tisk sicer upa, da bo Schuschnigg s pomočjo svojega zaupnika Skubla morda še nekaj čaea zaviral razvoj dogodkov, toda izid tega boja med Avstrijo in Nemčijo nc more biti več negotov.
Pariz, 17. febr. AA. Havas: Parlamentarni odbor za zunanje zadeve jc imel včeraj sejo. Predsednik odbora Mistler je poročal o dogodkih v srednji Evropi. Odbor je sklenil zunanjega ministra Delbcsa zaprositi za obširno poročilo, še preden se bo prihodnji teden začelo razpravljati v parlamentu o interpelacijah o zunanji politiki.
Francijo skrbi
usoda Češhosloraškc
Pariz. 17. febr. b. Včerajšnji razgovor v angleški poslanski zbornici pariški politični krogi niso eprejeli z največjim zadovoljstvom. Trdijo, da
se angleški zunanji minister Lden še ni sporazumel s Parizom v vseh točkah in da je bil zaradi tega prisiljen, da na postavljena konkretna vprašanja ne da jasnih odgovorov. Diplomatski razgovori se nadaljujejo in raztezajo še na druge podonavske države. Vznemirjenje v krogih Male zveze in na Češkoslovaškem tukaj jasno opažajo in prihaja do izraza v dolgih konferencah francoskih politikov s češkoslovaškim poslanikom v Parizu. »Echo de Parie« komentira zadnje dogodke v Avstriji in nemško-avstrijski sporazum ter ugotavlja nujno potrebo tesnejšega sodelovanja s Češkoslovaško. »Figaro« piše: Neodvisnost Avstrije je in œtane evropska zadeva. Anglija i ti Francija nastopata solidarno in bosta budno pazili na nadaljnji razvoj dogodkov. Diplomatsko glasilo zunanjega ministretva objavlja danes uradno poročilo o sestanku v ObersaJzbergu in o dogodkih v Avstriji.
Zapadni velesili
iščeta informacij
London, 17. februarja, c. Francoski in angleški veleposlanik sla vendarle zahtevala pojasnila v Berlinu o dogodkih v Avstriji. Isto sta storila poslanika obeh velesil na Dunaju. Poudarjajo, da so se angleški in francoski diplomati hoteli samo poučiti o vseh okoliščinah, ker je pričakovati širše akcije Velike Britanije in Francije v Srednji Evropi.
Italija pravi,
da ni presenečena
Rim, 17. febr. c. Italijanska vlada podaja danes v daljšem članku, ki je bil objavljen v »Infor-maziono Diplomatica«, svoje stališče o dogodkih v Avstriji. Člankar pravi, da ni Italija prav nič. vznemirjena zaradi dogodkov na Dunaju. Vso, kar so je zgodilo, je cisto naravno. Po sestanku v Bercli-tesgadonu se razmerje med Nemčijo in Avstrijo čisto naravno razvija v smislu pogodbe, ki je bila podpisana 11. julija 1936. Neodvisnost Avstrije ne more liiti v nevarnosti, če sloni na sodelovanju 7. Nemčijo. Italija jxipolnoma razume, da so prisrčni odnošaji med obema državama čisto nekaj naravnega. To bo koristilo miru in ureditvi razmer v vsej srednji Evropi.
Amerika obupuje nad Evropo
Washington, 17. februarja. AA. Havas: V zunanjem ministrstvu so pesimistično sprejeli vesti o dogodkih v Avstriji. Poudarjajo, da je Evropa v kleščah fašizma in komunizma in da ta borba popolnoma izključuje vpliv demokracije.
•
Dunaj, 17. februarja, c. Kancler Schuschnigg bo najbrž dne 24. februarja pred zveznim parlamentom poročal v daljšem govoru o razgovorih v Berchtesgadenu.
Rešilna leta/a pri Papaninu
London, 17. febr. AA. Rcuter: Včeraj, v sredo, ob 18. uri se je dvignilo letalo »S 2« z Murnianca. Letalo je vodil pilot Cerevišnji. Pristal je lik ob šotorih Papaninove odprave. l'o 21. juniju so tako učenjaki zopet vstopili v stik z ostalim svetom. /. letala so zložili živeža za 10 dni. Istočasno sc je dvignilo s »Tajmira<. letalo U 2 . ki ga jc vodil pilot Vlasov. Ob 18.55 jc pristal na sosedni ledeni plošči, toda predaleč od Papanina in sc je moral zato vrniti zopet na »Tajniir . Snoči se je Papanin zelo dolgo radiotelefonsko pogovarjal s »Tajmi-rotU". Dogovorili so sc vse potrebno o današnjem nadaljnjem reševanju.
*
Praga. 17. felir. AA. ČTK: Odposlonslvo jugoslovanskih železničarjev, ki proučuje organizacijo češkoslovaških železnic, je včeraj jirispelo iz. Prage v Brno.
Dunajska vremenska napoved: Zjnsnitev. dvig temperature
Zagrebška vremenska napoved: Stulno. oblačno, morda padavine.
Zemnnskn vremen, napoved: Deloma oblačno i mi vsej rlr/avi, nekoliko večja oblačnost v znpadnili krajih, kjer utegne še deževati ali snežiti. Toplota brc/, posebne spremembe.
Zakaj je še! dr. Dobovišek
v skupščino
Belgrad, 17. febr. in. Davi je prispel v Belgrad Rudolf Dobovišek, ki je bil pri zadnjih dr-žavnozbo rekih volitvah izvoljen na listi dr. Mačka v šmarskeni okraju. Po prihodu v Belgrad je Dobovišek obiskal skupščinskega predsednika čiriča v njegovem kabinetu ter mu predložil svoja poslanska polnomočja zaradi verifikacije mandata. Popoldne pa je Dobovišek dal časnikarjem izjavo, v kateri pojasnjuje razloge, ki so ga privedli do tega, da je odšel v Belgrad. V tej izjavi pravi, da je politika abstiniranja zahtevala od njega, da je ostal izven parlamenta v težkih materialnih žrtvah ter da je bil vsa leta od te izvolitve izpostavljen bojkotu evojih političnih nasprotnikov, kar mu je zlasti materialno škodovalo. Na drugi strani pa ni prejel nikakega moralnega zadoščenja. Dobovišek odkriva dalje svoje razmerje in razmerje takozvanega slovenskega kniečko-delavekega gibanja do vodstva bivše KDK ▼ Zagrebu ter pravi, da je slovensko vodstvo tega gibanja ponovno stavilo predlog v Zagreb, da se ga prizna kot samostojni slovenski sestavni del KDK. Zagreb pa je to odklonil, češ da to vprašanje še ni aktualno. Na zborovanju delegacije slovenskega kmečko-delavskega gibanja v Zagrebu 11. aprila 1937 eta s pristankom dr. Mačka Dobovišek in Franc Papež bila izvoljena kot delegata slovenskega kmečko-delavskega gibanja ▼ KDK. Pravi, da še do danes nista dobila pismenega potrdila od vodstva KDK, da eta kot taka priznana, in tudi nista bila povabljena na kako sejo KDK ter jima ni bila dana prilika, da bi v KDK zastopala slovenske interese. Dobovišek pravi, da je vsa politična javnost opazila, da nI 8. oktobra 1H37 opozicijskega sporazuma podpisal slovenski del takozvane združene opozicije. Nato poudarja, da do tega ni prišlo slučajno, ker so delegati slovenskega gibanja pravočasno intervenirali in predlagali, da ee jih pritegne k sklenitvi sporazuma. Dobovišek nadalje pravi, da ga vodstvo KDK tudi v nadaljnjem poli-tičnom delovanju ni pozvalo v takozvani akcijski odbor.
Če i« opozicija poudarjal», da je neobhodno potrebna ustanovitev novega reda, ki bi bil zasnovan na predlogih ljudske vlade in ki bi se ustanovil sporazumno med Slovenci, Hrvati m Srbi, in če opozicija priznava samobitnost elovenskega naroda, potem bi morali pritegniti v akcijski odbor tudi zastopstvo Slovencev. V nadaljnjih svojih izvajanjih Dobovišek potrjuje aspiraeije dr. Mačka m
vodilnih njegovih ljudi glede priključitve gotovega dela elovenskega ozemlja k Hrvatski in pravi, da je slovenski narod, in lo širši sloji, kakor tudi izobra-žcnstvo, bolestno občutil ponovne izjave vodilnih hrvatskih politikov, da smatrajo gotove dele slovenskega ozemlja za hrvatsko domeno. Tako 6C je ponovno naglašalo, da je Prekmurje sestavni del hrvatskega ozemlja, сергат je to slovenska zemlja in bivajo na njej Slovenci. Zaradi tega DoboviSek pravi, da je tako on, kakor tudi njegovi tovariši k slovenskega kmečko-delavskega gibanja, ponovno, zlasti pa še na zborovanju delegatov 11. aprila 1937 predlagal dr. Mačku, da poda striktno izjavo, da hrvatska politika ne stremi za tem, da bi ee priključil kak del slovenskega ozemlja, zlaeti Prekmurje in Bela Krajina, hrvatskemu političnemu območju, in da hrvatska politika ne streimi po vplivu na elovemsko politično m kulturno življenje. Dobovišek pravi, da od dr. Mačka Se do danes ni mogel dobiti nobene izjave. Zaradi tega pravi, da je bilo delo slovenskega kmečko-delavskega giba-
nja zelo otežkočeno, pri slovenskem izobraženetvu
pa celo onemogočeno. V nadaljnjih izvajanjih Dobovišek časnikarje-m izjavlja, da je na eestanku delegatov njegovega volivnega okraja, ki je bil 13. t. m. v Kriicah, točno obrazložil svojim volivcem vse te okoliščine, ki so ga privedle do sklepa, da gre v ekupičino in verificira svoj mandat. Tega sestanka se je udeležilo 40 delegatov iz 14 občin. Na sestanku so izdali resolucijo, ki je bila sprejeta z vsemi glasovi proti trem. V resoluciji delegati izjavljajo, da mu izrekajo popolno zaupanje in da se je zaTadi gospodarskih razmer šmarskega okraja Dobovišek odločil, da gre v skupščino. Dobovišek zaenkrat ne bo vstopil še v noben poslanski klub.
Kakor znano, vodijo KDK gibanje v Sloveniji 4 predsedniki, in sicer Franc Jevšnik h Kozjega, predsednik celjskega okrožja, Jakob Kelemina, predsednik mariborskega okrožja, ŠpehaT, predsednik novomeškega okrožia in Josip Černe iz Zgornje Šiške kot predsednik ljubljanskega okrožja.
Zborovanje т Krlicah je vodil Franc JevSnik, ki je predlagal, naj delegacija sestavi v Celju resolucijo, da se izroči zaupnica dr. Mačku, nezaupnica pa Doboviš-ku, in da se Dobovišek poziva, da odloži vse mandate.
Jutri popoldne bo DoboviSkov mandat т rfcup-Sčini verificiran, nakar bo takoj prisegel pred skupščinskim predsednikom.
Seja Narodne skupščine
Belgrad, 17. febr. m. Za Gorjaskom je govoril «noči t skupščini Vasilije Koetič (kmečki klub ministra Djordjeviča) iz earibrodskega okraja. Njegov govor je bil jaiko zanimiv. Poslanci eo ga prišli poslušat pred govorniški oder. Tako tudi ministri Cvctkovič, Cvrkič in Djordjevii Kostič je doslej edini poslanec, ki je branil konkordat. Pravi, da tedaj ,ko ee je pričela razprava o konkordatu, še ni bil poslanec, temveč navaden težak v svojem kraju. Dejal je, da je konkordat dobro delo pokoj-nege kralja. Pravi, zakaj ne bi katoličani dobili svoj zakon, ko ga imajo že muslimani in pravoslavni. Ustava pravoslavne cerkve je po njegovem v gotovem oziru čudna. Če umrje siromak, ga popi nočejo pokopati. Konkordat je dobro preštudiral. Glasoval bi za konkordat, četudi bi vodstvo kluba drugače odredilo. Tako govori zaradi tega. ker je zares Jugoslovan, in to ne od včeraj, ampak že 40 let. Iz svojega okraja je dobil od dveh popov pisma, naj glasuje proti, češ da je ljudstvo razjarjeno, in če stori nasprotno, naj ee ne vrne več v evoj okraj. Vse to pn ni bilo nič res, ker je ljudstvo
Zaslužek našega delavstva
Prejeli smo letno statistično poročilo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, iz katerega posnemamo, da je povprečno število zavarovancev naraslo od 1936 na 1937 za 8.578 na 94.495, le leta 1<130 je bila večja zaposlenost s 97.688. Toda upoštevali je, da 6cdaj niso zavarovani pri OUZD delavci na bednostnem skladu in nekatere ekupine kmetijskih delavcev in je dejansko sedanja zaposlenost najvišja po vojni. Drug» okolnost, ki rpliiva na višino zaposlenosti, je manjši dotok vajencev, katerih je bilo 1929 leta 15.054, leta 1937 pa samo 8.23-4 (1936 8.898).
Največji letni prirastek izkazuje tekstilna industrija. za njo gozdno-žaganska induetrija, gradnja nad zemljo itd., padec pa izkazuje induetrija papirja.
Povprečna delavska mezda je narasla od dnevnih 22.57 na 23.51 din, dočim je znašala leta 1930 26.45 din. Vsa zavarovana mezda je narasla od 582 na 667 milij. Delaveke mezde tvorijo podlago za bremena socialnega zavarovanja, ki znašajo po računu OUZD 13.7% mezde. Oe vzamemo vso mezdo delavstva s 700 milij. din, znašajo bremena socialnega zavarovanja v Sloveniji okoli 96 milij. din. Če pa prištejemo àe prispevke 30 milij. za pokojninski zavod. 35 milij. din za bratovske eklad-nice, železničarje, uradnike itd., je ceniti socialna bremena v naši banovini na okoli 250 milij. din.
Zaposlenost
Osrednji »rad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izdal z zamudo sitatistiko evojih zavarovancev za november 1937, iz katere je razvidno, da je od oktobra na november padlo število zavarovancev za 8.727 (leta 1936 je od oktobra na november število zavarovancev naraslo za 10.662) na 700.568. Bilo pa je novembra 1937 število za-
varovancev v primeri z novembrom 1936 za 52 tisoč 596 večje, v primeri z novembrom 1935 pa za 109.903.
Od 1936 na 1937 je največji prirastek Se vedno v gozdnožagarski industriji, potem v tekstilni, pri gradfoi železnic, cest in vodnih zgradb, nadalje v papirni industriji, tobačni itd. Zmanjšana je bila zaposlenost v hranilni, kmetijski industriji pri centralah za proizvajanje električne energije.
Največji prirastek od 1936 na 1937 izkazujejo trradi: Belgrad, Karlovac, Niš in Ljubljana, zrnaoj-šanje pa Split in Skoplje.
Povprečna zavarovana mezxia je narasla od novembra 1936 na november 1937 za 1.27 din na 23.31, dočim je od oktobra 1937 na november 1937 padla za 0.14 din. Skupna zavarovana mezda je znašala novembra 1937 413.56 milij., oktobra 1937 421.11 m novembra 1936 362.01 milij. din.
Javna dela
Po zadnjih podatkih finančnega ministrstva jc bilo za cestna železniška dela iz milijardnega kredita odprtih kreditov do 31. jan. 1938 869.2, od tega pa je biio že izplačanih 571.9, predujmov pa je bilo danih 38.2, tako da je bilo skupno izplačanih 610.1 milij. din. Dejanski izdatki za javna dela «o znašali v zadnjih treh letih (v milij. din): 1935 1936 1937 skup gradba ccet	30.0 110.7 169.9 340.6
predujmi za ceste	39.9 — 382
gradba železnic	Г75 70.4 160.9 231.3
skupno	47.5 221.0 331.8 610.1
Iz tega se vidi, da je bil najhitrejši tempo za javna dela v letu 1937, ko jc bila izplačana po nebno za gradnjo železnic največja vsota.
t njegovem okraju trezno. — Nato je bila seja zaključena.
Danee ob 9 dopoldne se je nadaljevala seja. Govoril je Jevtičev govornik dr. Srdko Vukanovič. Izjavil je, da ne more biti ôlam odbora za proučevanje zakonskega oenutka o razširitvi in graditvi zdravstvenih ustanov, ker mu predseduje Branko Kaludjerčič, to pa zaradi tega, ker je pred časom Keludjerič odkril in javnost opozoril na obstoječo fašistično pofovsko organizacijo, kar mu pa Vukanovič ne more pozabiti. Za njim je govoril Voja Lazič, nato Radoelav Vučetič, ki je branil predloženi proračun, kritiziral pa notranjo in zunanjo politiko prejšnjih vlad .
Potem je govoril poslanec Jovan Jovanovič (JNS), ki je kritiziral notranjo ш zunanjo jx>litiko vlade ter Obširno govoril tudi o konkordatu. Tudi naslednji govornik Mirko Uroševič (JNS) je imel zelo patetičen govor in 6e je Narodna skupščina | zelo zabavaila. Govoril je o notranje - političnih I razmerah, evoj govor pa je zaključil z vzklikom: »Živio Peter Živkovič!«. kar je med poslanci izzvalo 6ilen krohot. Naslednji govornik Jovan Zdravkovič, poslanec z Mačkove liste, je najprej odgovoril dosedanjim govornikom od JNS in g. Baričeviču, nato j>a je kritiziral notranjo ie zunanjo politiko vlade. Glasoval bo proti proračunu. Dopoldaneka беја je bila nato zaključena. Popoldne se je nadaljevala ob 5. Prvi je govoril poùlanec JRZ g. Stijič. Obširno 6e je bavil 6 hrvaškim vprašanjem ter izjavil, da bo to vprašanje, kakor tudi vsa ostala, mogoče rešiti v popolni enakopravnosti in zakonitosti. Glasoval bo za proračun. Naslednji govornik je bil Tišina iz Baričevičevega kluba, ki je kritiziral notranjo in zunanjo politiko vlade. Glasoval bo proti proračunu. Za njim eta govorila še poslanca Milovič in Antič, na kar je bil» seja zaključena. Nadaljevala se bo jutri ob 8 zjutraj.
Spaho odpotoval v Italijo
Belgrad, 17. februarja. AA. Prometni minister dr. Mehmed Spaho odpotuje danes popoldne v spremstvu pomočnika Inž. Šnelerja v Italijo. Dr. Spaho se namerava seznaniti s tamkajšnjimi prometnimi razmerami, zlasti z motoriziranim prometom.
Prometn. ministra bo med njegovim 14 dnevnim prebivanjem v Italiji zastopal minister Sve-tozar Stankovič, ki je danes ob 11 že prevzel dolž nost zastopnika.
Avto zgorel sredi ceste
Na cesti Brežice-Krško se je davi okrog 9 zgodila težja avtomobilska nesreča. Avtomobil cestnega odbora iz Brežic, s katerim sta se peljala gg. nadzornik Tominc in tehnik Levstik, je trčil s tovornim avtomobilom, ki je nedaleč od Brežic privozdl nasproti. Udarec je bil tako silen, da se je avtomobil cestnega odlxwa takoj vnel in sredi ceste popolnoma z.gorel. Nadzornik t ominc je pri tem dobil težje telesne poškodbe, tehnik Levstik pa lažje.
Hrvatski zadrugatji
pri predsednika vlade
Belgrad, 17. febr. AA. Danes je predsednik ministrsitega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič «j>rejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu predsednika Stjepana Poetlća, pred-sedmika nadzornega odbora dr. Davida Karloviča in še 14 odposlancev zveze hrvaških kmečkih zadrug. ki so mu pojasnili želje in potrebe te zveze. Predsednik jih je ljubeznivo sprejel in jim obljubil svojo podporo.
Betgrajske vesti
Belgrad, 17. febr. m. Včeraj in danes je bil
▼ Belgradu bivši poslanec Karel Skul in je v zadevah kočevskega okraja posredoval v posameznih ministrstvih. Snoči je bil Skul kot zastopnik slovenske duhovščine in društva »Vzajemnosti sprejet tudi pri predsedniku vlade in mu je predložil načrt za zl>oljšanje gmotnega položaja katoliške duhovščine. V isti zadevi in v drugih vprašanjih je bil sprejet tudi pri notranjem ministru dr. Korošcu in dr. Kreku.
Belgrad, 17. febr. m. S kraljevim odlokom so oproščena taks vsa odlikovanja vojnih invalidov.
Belgrad, 17. febr. m. Pravosodni minister jo podpisal odlok o razdelitvi podjx>r raznim juridič-nim revijam. »Slovenskemu Pravniku« je dodeljena podpora 6000 din. Vsi listi bodo objavljali svoje pripombe k državljanskemu zakoniku.
Belgrad, 17. febr. A A. Slavnostna otvoritev lovske razstave bo 19. t. m. ob 11 dopoldne v petem jMtviljonu belgrajskega sejma. Povabljeno goste prosimo, naj pripeljejo tudi svoje soproge. Za občinstvo bo razstava odprta 19. t m. opoldne. Razstava bo trajala od 19. do 27. februarja in bo odprta vsak dan od 8 zjutraj do petih popoldne. Potniške legitimacije bodo potrjevali pri blagajni na vhodu v belgrajski sejem.
Belgrad, 17. febr. AA. V gradbenem ministrstvu bo 12. marca prva ponudbena licitacija za dobavo in montažo centralne in zračne kurjave v novem poslopju radijske postaje v Zemunu.
16. marca bo pa prva ponudbena licitacijama dobavo motoriziranih čistilcev tirov za giadbepo ministrstvo.
■■'n ллч»
Zagonetna smrt Sedova Trockega
Tečaji državnih železnic. Od 15. februarja naprej veljajo na naših državnih želez-nicah naslednji tečaji: holandski goldinar 24.20, nemška marka 17.50, švicarski frank 10.10, zlati frank 14.50, madžarski pango (2.90, avstrij. šiling 8.S5, poljski zlot 8.25, lira ,2.50, francoski frank 1.45, češka krona 1.54, belgijski frank t.50, bolgarski lev 0.52, romnn. lej 0.">4, grška drahme 0.41 din.
Nova delniška družba na Snšuku. Na Sušaku je bila osnovana delniška družba Tranzitno-promotna d d. z glavni«) 6 milijonov din (12.000 delnic po 509 din). Družba se bo bavila s špedi-cijskimi posli. (>snovatel ji : Vitomir Richtman, Zvonimir Richtman in Ivan kolotnbo, trgovci na Sušaku.
Borza
Dne, 17. februarja 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 do 238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.40—8.59, v Zagrebu na 8.455—8.556, v Belgradu na 8.46—8.56.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28 denar, v Belgradu 28.50 blago.
Nemški čeki eo v Ljubljani popustili na 14.20 do 14.40, v Belgradu na 14.20—14.40, v Zagrebu na 14.175—14.375. nadalje so beležili za sredo in konec marca 14135—14.335, za sredo maja 14.10 do 14.30.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,260.188 dinarjev, v Belgradu 1.684.720 din, efektni pa v Belgradu 1.7 milij. din.
Ljubljana — tečaji s	primom:
Amsterdam 100 hI. gold. . . .	2401.66—2416.26
Berlin 100 mark............1732.02-1745.90
Bruselj 100 belg............727.95— 733.01
Curih 100 frankov............990.45—1003.52
London 1 funt.......215.03- 217.08
Ncwyork 100 dolarjev ....	4943.50-4279.82
Pariz 100 frankov..........140.61- 142.05
Vraga 100 kron............150.53— 151.64
Trst 100 lir......................227.43
Zurih: Belgrad 10, Pariz 14.1175, London 21.6126, Newyork 429.126, Bruselj 73.075, Milan 22.59, Amsterdam 241.—, BerUn 173.90, Dunaj 79.40 (81.45), Stockholm 111.40, Oslo 108.60, Ko-penhagen 86.48, Praga 15.12, Varšava 84.70, Budimpešta 86.25. Atene 3.95. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingïors 9.565, Buenos Airee 114.25.
Vrednostni oanirîi
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 95—97, agrarji *57—59, vojna škoda promptna 445- -448, begluške obveznice 86—88, dalm. agrarji 85—88, 8% Blerovo jx>sojilo 94—96, "% Blerovo posojilo 88—90, 7% ])osojilo Drž. hip. banke 98—100. — Delnice: Narodna banka 7700—7800, Trboveljska 225-247.
Zagreb: 7% investicijsko posojilo 98 blago, agrarji 58.50—60.50, vojna škoda promptna 443 do 445 (445), begluške obveznice 86-87 (86), dalm. agrarji 87—RS (88), 8% Blerovo [Krojilo 93.50—95, 7% Blerovo jxisojilo 90 blago, 1% jxwojilo Drž. hip. banke 9t>—101. — Delnice: Priv. agrarna banka 224 blago, Trboveljska 230—235, Gutmann 60 blago, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 165 blago, Dubrovačka 400 120, Jadranska plovba 405 denar.
Belgrad: 7% investicijski pos. 97—98 (97.50). agrarji 59—60 (59.50), voj. škoda promptna 444.50 do 416 (4-14, 418), za konec marca 444.50. 145.50 (413, 443.50), begluške obveznice 88—88.50 (88.50), dalm. agrarja 88 denar (88.50), 7% Blerovo posojilo 90 blago, 7% stal), posojilo 97—98 (97.50).
—	Delnice: Narodna banka 7.800 blago, Priv. agrarna banka (227.50).
Dunaj. Danes ni bilo pravega razpoloženja in eo tečaji nazadovali. V kulisi eo bili vsi tečaji nižji. Tudi v zagradi eo bili tečaji nižji s par izjemami. Zaključni tečaji: Donavsko6avskojadrau-ske obveznice 56.90. delnice: Creditanstalt-Bank-verein 292, Narodna banka 167, Graz-Kôflach 19.25. Steg 10.75, Steweag 20.50, Magnesit 82, Trboveljska 23.65, Alpine 34.10. Steyr-Daimler Puch 217, Scmperit 80.05.
Žitni trg
Novi Sad: koruza bač. srem. nova 90—92, ban. nova 89-91, bač. srem. nova sušena 103—105.
—	Todenca mirna. — Promet srednji.
Pariz, 17. februarja, b. Pariz ima danee novo sovjetsko senzacijo, ki zna j>ostati še večja od senzacije Butenka, ki je pobegnil s svojega diplomatskega mesta iz Bukarešte v Rim. Snoči je v neki pariški bolnišnici umrl Trockijev sin Sedov. On je bil tamkaj predvčerajšnjim operiran ter se je operacija v vsakem oziru posrečila. Po izjavi zdravnikov je bilo stanje Sedova naravnost sijajno. V teku včerajšnjega dne pa se je nenadoma poslabšalo in na največje iznenadenje zdravnikov je Sedov v sredo zvečer umrl.
Skupina trockiistov je zahtevala od policije, da
takoj izvršijo razteleeenje trupla, ker je prepričana, da gre za zločin. Trockisti ee sklicujejo na izjave zdravnikov, ki ne morejo verjeti, zakaj je Sedov umrl, ker operacija ni bila težavna niti nevarna, izvršena pa je bila s popolnim uspehom. Stanje bolnika je bilo izvnstiio, zaradi česar trockisti domnevajo, da eo Trockijevemu sinu podtaknili zastrupljeno hrano, ker je tako naglo umrl. Policijske oblasti sc Se niso mogle odločiti za razteleeejije. Prijatelji Trockega so brzojavno zahtevali očetovo dovoljenje za raztelešenje, ki ga pričakujejo vsak trenutek.
Po begu Butenka GPU že deluje
Moskva, 17. februarja, b. Senzacionalen beg bivšega sovjetskega odpravnika poslov Butenka iz Bukarešte v Rim je napravil v sovjetskih vladnih krogih razumljiv globok vtis » veliko ogorčenje in nerazpoloženje, da je do tega prišlo. Ultima-tivna nota je postala prazna, za sovjetsko vlado pa silno mučna, ker sc je tako ona sama, kakor tudi ves svet prepričal, kako nezanesljive diplomatske predstavnike i"» v inozemstvu. Vse kaže na to, da bo senzacionalen korak Butenka pospešil čiščenje v sovjetski diplomaciji, kajti določeni so erni-sarji GPU, ki imajo nalogo, da ugotovijo delovanje inozemskih poslanikov in konzulov in iz njih vrst očistijo vse nezanesljive elemente. Pričakujejo, da bodo odpoklicani številni sovjetski poslaniki m konzuli. Zanimivo bo, kdo se bo vrnil nazaj v Moskvo in kdo bo pustil sovjete na cedilu. Šef GPU Ježov je šel takoj na delo, ko je zvedel, da se je Butenko pojavil ▼ Rimu in da je v fašistični Italiji iskal gostoljubnost in jo tudi našel. Večji oddelek agentov GPU je obkolil komisariat za zunanje za-
Čedal e ostrejša diktatura v Romuniji
Bukarešta, 17. febr. c. Rumunska vlada je danes izdala celo vrsto važnih ukazov in odredb. Tako je poslej vsem uradnikom in javnim nameščencem prepovedano članstvo v političnih strankah. Uradniki, duhovniki vseh ver, učitelji in javni nameščenci ne smejo več hoditi na f>olitične shode. Prepovedane so vse parade političnih organizacij v vojaški obliki. Na javnih prireditvah so prepovedane tudi vse zborne deklamacije.
Prepoved, ki jo ie izdala bivša Gogova vlada proti izhajanju ruskih listov v Besarabiji. je potrdilo tudi poveljstvo tretjega armadnega zbora v Besarabiji in je zato še vedno v veljavi.
Za državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu je imenovan Comnene, dosedanji romunski poslanik v Berlinu.
Toscanini odpoveduje
sodelovanje
New.vork, 17. februarja, c. Zaradi dogodkov v Avstriji je znani svetovni dirigent Toscanini izjavil časnikarjem, da ne bo več sodeloval pri glasbenih prireditvah v Salzburgu.
Stavke v Franciji
Pariz, 17. februarja. AA. (Štefani.) V Parizu in po vsej Franciji sc širijo nove stavke. V Pa-
deve ter pričel energično preiskavo. Takoj so bili prijeti trije šefi oddelka tega komisariata in 18 uradnikov, za katere se je ugotovilo, da so bili v zasebnem in uradnem dopisovanju z bukareškim odpravnikom poslov Butenkom. Vsi so bili takoj prepeljani v Lubjanko in so jih vso noč zasliševali. Zaplenjena je bila vsa korespondenca, da se ugotovi, kdo vse in kaj je dopisoval z Butenkom. V zvezi z begom Butenka pe j« bilo r Moskvi aretiranih več Butenkovih sorodnikov, ki so bili obenem z uradnikom komisariata odpravljeni v centralni zapor v Lubjanki. V Leningradu pa so agenti GPU aretirali ženo in hčerko Butenka, ki sta bili tudi prepeljani v moskovske zapore. Napovedujejo pa se aretacije še nekaterih drugih Butenkovik rojakov. Sploh bo GPU aretirala vse one, ki »o bili v^ kakršnikoli zvezi z Butenkom. Največje zanimanje GPU pa je sedaj usmerjeno na onega zanesljivega Bulenkovego človeka, ki je sovjetskega diplomata skrival v Bukarešti štiri dni. Doslej mu še niso prišli na sled.
ГШ1 je 3000 prodajalk zapustilo delo, ker so podjetja različno tolmačila delovnic pogodbe. V Chalonsu so začeli stavkati peki, da tako protestirajo proti sedanji delovni pogodbi. V razjiih tovarnah deluvci zapuščajo delo, ker so podjetja odpustila nekaj delavcev. Nove stavke so proglasili tudi v raznih mestih т notranjosti Francije.
Nemški vojaki zašli
na ozemlje CSR
Praga, 17. febr. AA. Havas: V mraku snoči eo zašli na češkoslovaško ozemlje nemški vojaki-smu-čarji. Čisto izčrpane in prezeble so rešili češkoslovaški vojaki.
Neko nemško vojno letalo je na potu proti Breslavi zašlo v snežne žamete in je moralo pristali nn češkoslovaškem ozemlju pri Hlusimu na Gornjem Moravsikem. Češkoslovaške vojnšike oblasti eo uvedle preiskavo in jxvwvale posadko letala, naj ostane do končne odločitve višjih vojaSkih obla-stev na Češkoslovaškem.
Stališče Nemčije do Vzhoda
Berlin, 17. februarja, c. Nemška vlada misli te dni priznati samostojni Mandžukoo. Obe vladi bosta imenovali poslanike v Berlinu in Harbinti
Pač jmi nc misli Nemčija še priznati samostojne kitajske vlade v Nankingu in Pekingu.