Št. 7. V Gorici, ? torek dne 22. januvarja 1907. Letnik IX. Izhaja vsak torek inaobotoob 1 0. uri predpoldne. Akopade na ta dnova praztiik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in öetrtletno 2-5O K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekaliädu po 8 via. I GORICA Uredništvo in upravništvo se nahajata v «Narodni tiskarni>, ulica Vetturini h. ät. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po potit- vrstah in sicer ako ae tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskama" (odgov. L. Lukeziö). Komedija v„Trgovskem domu". Prihodnji četrtek bo v „Trgovskem i domu" predstava. Igrala se bo velika po- '¦ litična komedija. Glavna uloga je v spretnih rokah toli priljubljcnega komedijanta Andr. I Gabrščeka, postranske uloge pa bodo igrali < neki mladi inteligenti, med katerimi ne naj- i deš nobenega, ki bi ne bil popolnoma pre- pričan, da je „rojen" voditelj naroda, ali ; vsaj „rojen" deželni poslanec in deželni od- bornik. Manjka jim edino le po par let do zakonite starosti. Na to predstavo vabi „Soča" že kake tri tedne zaporedoma ter bobna in kliče v vseh varijantah: „Pejte ga noter, pejte ga noter!" To bo užitek! Za smeh skrbi režiser s svojimi vabili. Oficijelno je namreč vabil svoje somišljenike na „shod zaupnikov | narodno-napredne stranke", v zadnji „Soči" i pa že vabi tudi take, ki n i s o zaupniki. Aj, aj! Ali mu je morda zmanjkalo zaupnikov?. | To bi ne bilo nič čudnega! Kdo pa naj bi še Gabrščeku zaupal? Saj je on svoji stranki največ škodoval! O prejšnjem „izvrševalnem odboru" ni več ne duha ne sluha. Od leta 1902 vodi Gabršček kot neomejen diktator vse politične posle svoje stranke tako modro, da piše zdaj celö njegova „Soča": Tako, kakor je bilo doslej, ne sine biti več. Obra- \ frinajmo s preteklostjo in začnimo novo življenje .... Le če bomo delali, res d e- lali (aha), bomo napredovali. Tekom svoje diktature se je Gabršček sprl tudi s svojim pobratimom dr. Tumo ter napravil v svojem življenju že petič razdor. To smo prorokovali dr. Tumu že 1. 1901, ko smo pisali o Gabrščeku: Poiskal si je nov stan, v katerem se : dä zdražbanje izvrstno izkoriščati, t. j. časni- karstvo in politiko. In tako jo je popihal z ; gor ter razsaja zdaj po Gorici. | Prišel je zdaj v svoj pravi element.... j Vedno le politični hlapecin služabnik drugim ' biti, vedno le politiki drug ih služiti, ni prijetno. Lepše je biti voditelj med voditelji, poslanec med poslanci. In v voz, ki naj bi ga pripeljal do tega smotra ni imel drugega vpreči, nego svoj dar razdvajanja. In pričel je komedijo razdvajanja, v kateri se je še j povsod izkazal izvrstnega režiserja. Začel je na socijalnem polju pri „Sokolu', pridružil se vrednemu pobratimu, in oba skupaj sta uprizorila politični razkol. Konec te komedije bo v jeseni z deželnozborskimi volitvami. No, potem se prične politična komedija da i capo. Dr. Tuma naj se le pripravi; kar je ; skusil dr. Tonkli, kar okuša dr. Gregorčič, I temn ne uide tudi on. Kar je v krvi, to uniči \ le smrt. Kar smo 1. 1901. napovedali, se je do pičice izpolnilo. Tudi nad dr. Tumo se je i spravil goriški nadzdražbar, ki ga je napadal v „Soči" bolj prikrito, včasi tudi očito. Tako plačuje hvaležni svet! ' Izmed glavnih provzročiteljev goriškega razpora je ostal na pozorišču le še Gabršček in ta vabi zdaj svoje z a u p n i k e in ne- zaupnike na shod, ker hoče svojo po- litično komedijo še dalje igrati. Obeta jim ustanovljenje nove, prave ljudske stranke, „na katere zastavi se blišči zlato geslo ne- pozabnega rodoljuba dr. Lavriča: „vse za narod, svobodo in napredek", vresnici se pa hoče le izkopati iz svoje osamljenosti in — kar je zanj najvažnejše — skrbeti za svoj žep. „Nova, prava ljudska stranka" še ni ustanovljena, in že zahteva o d vseh napredno mislečih Slovencev, da njegov list „dobivajo plačujejo in širijo". Še natančnejše se v tern oziru izraža v drugi številki le- tošnje „Soče", kjer kliče svojim somišlje- nikom: „Le brez strahu „Gorico" ven iz poštene slovenske hiše! Naročajte „Sočo", glasilo novo organizovane, prave ljudske stranke. „Soca" mora imeti še več naro- čnikov". To je mož dovolj jasno povedal! „Gšeft" mu je glavna reč, „zlato geslo ne- pozabnega dr. Lavriča" je le vaba in mamilo. V četrtek torej ob IOV2 predpoldne prične gori omenjena predstava, pri kateri se bo rodila „Nova, prava ljudska stranka". Tudi 1. 1900 so se pred volitvami široko- ustili razni slepilci, da sloni njih stranka na I pravi ljudski volji, da ne poznajo v svoji stranki diktatorjev itd. In kako se je končala ta ljudska volja ? Leta 1902. je poveril iz- vrševalni odbor te stranke Gabrščeku neome- jeno vodstvo vseh političnih poslov ter s tern uvedel diktaturo. In zdaj, ko se bližajo zopet i : volitve, slepijo ljudstvo zopet z „novo, pravo ljudsko stranko!" Bežite se solit, šarlatani! Še osel gre le enkrat na led, in vi zahtevate, da vam gre pameten človek še drugič ! Kar zdaj obetajo v svojem program 11, ! prav to so obetali že 1. 1900 na zaupnem | shodu „narodne-napr. stranke". In kako so j držali besedo ? Sami pišejo, da tako, kakor ; doslej, ne sme biti več ; sami pravijo, da začnejo novo življenje. Kdor jim veruje, naj gre prihodnji četrtek delat stafažo komedi- j jantu A. Gabrščeku 1 O brezvestni igri z „ljudsko voljo" in političnem komedijanstvu zadnjih 6 let izpre- \ govorimo v kratkem. DopisL Iz Vrtojbe. — Preteklo nedeljo, 13. t. m. je imelo tnkajšnje vzajemno pod- porno druätvo za zavarovanje goveje ži- vine svoj letni oböni zbor. Udeležba je bila od strani kmetovalcev iz Gor. Vr- iojbe polnoštevilna. Ker je bil gosp. pred- sednik zadržan, otvori zborovanje s pri- mernim nagovorom podpredsednik in taj- nik gosp. nadačitelj. Ta je tadi poročal kot druätveni tajnik 0 delovanju društva r preteklem leta jako natanöno in zani- mivo. In ker bo se bili nekateri udje za- kasnili, moral je svoje predavanje na občo željo prnoviti. Povedal nam je tndi o stanjn drnät- venega premoženja, katero je še precej agodno. Svota v blagajni je v toliko na- raatla, da bi zadostovala za poginjeno živino tndi boljšema kmetovalcu. Volitev odbora se je vräila povsena soglasno in mirno. Bil je izvoljen zopet prejšnji, atari odbor ; kar dokazuje, da so drnštveniki ž njim popolnoma zado- voljni ter da mn povsem zaupajo. In ka- 1 ko bi ne? Saj je delaven odbor du$a razvoja vsacemu drnštvu. Želeti je le, naj bi vsi udje ostali zvesti draštvu ter naj bi delovali na to, da pristopijo ˇ v druätvo §e oni kmetovalci, ki še niso udje ; kajti v slogi je moč ! Na Silvestrovo je bilo priredilo bralno in pevsko draätvo „Napredek" v Gor. Vrtojbi primerno domačo veselico, pri kateri se je zopet odlikoval draäUeni pevski zbor pod vodstvom svojega gosp. pevovodje. Pri tej priliki se je nabralo za Gregorčičev spomenik kakih 17 K. Polifični pregled. Poslanska zbornica. Poslanska zbornica bo imela od da- nes naprej ponočne seje, da reši vse za- konske načrte. Včerajšnja seja, v kateri so raz- pravljali 0 izboljšanju uradniökih'plac, ni bila sklepčna. Danes ob 11. ari dopoldne draga seja. Vollina reforma. Včeraj se je seäla gosposka zbor- nica, da je konečno reäila volilno refor- mo. Vršilo se je glasovanje v osnovnem zakona volilne reforme, 0 „nanaerus claa- sas" in o zakona glede volilne svobode. Cesar bo postavo sankcijoniral še te dni, aradni list pa bo objavil zakon 0 volilni reformi na svečnico, 2. februarja. V včerajšnji seji je gosposka zbor- nica sprejela volilao reformo v dragem in tretjem branja. Uradniški zakoni v proračunskem odseku. Proračnnski odsek je sprejel vladno predlogo, ki izboljŠa place profesorjem s sledečimi dodatnimi predlogi: Razua prejšnjih priboljškov za vseačiliške pro- fesorje se je pri srednješolskih prose- sorjib nekoliko izpremenila določba, ki zahteva za vračunanje snplentske slož- bene dobe v kvinkvenije gotovo število nčnih ar; pri določbah 0 ačiteljskem ačnem osobja se je sprejel dodatni predlog, naj bodo učitelji telovadbe na drugih srednjih šolah povsem enaki, kar se tiče place in povišanja ˇ višji činovni razred. Učitelji godbe na nčiteljiščih in nčitelji na državnih ljadskih šolah naj se postavijo glede na plačo in avanzma na isto stopnjo kot učiteljiaki ačitelji. Drugo je ostalo neizpremenjeno. Poro- čevalec za plenum je poalanec Skene. Nato je sinančni minister Korytovski poja8nil, kako bo vlada porabila 11 milijc- nov, ki ji ostanejo za državne ualužbence. LISTEK. Neki prijatelj in castilec pokojnega Si- mona Gregorčiča nam je izročil latinski Prevod pesmi „Soči". S tern prevodom je hotel dotični gospod, ki ni našega rodu, Počastiti nepozabnega pesnika. Mvala mu! Prevod slove: fid SonHum. (Carmen Simonis Gregorčič, metro Alcaico con- versum ab Anonymo.) O nobilis stirps prosiliens iugo Montis peralti, limpida profluis, Miuida atque vernans, ni procellae Ira tibi vada clara turbat. Forinose fili verticis Alpium, R'tu puellae monticolae pedem Levans salis cursu loquaci, Dum peragras loca saltuosa. Serenus ipse es non minus a ere "erflante rupis celsa cacumina, 'dem citans undas canoras Cantibus occinis Alpicorum. Quantum iuvat me despicere in sinum Tui liquoris, quern viridans nitor Splendore coeli mistus ornat, Dulcis et exhilarans imago. Tuis fluentis caerula montiuni Virorque fuscus graminis Alpium Conspirat et conspectu amoeno Lumina detinet intuentis. De rore coeli caertilei, reor, De rore montis, cui viridis color, Hunc tu leporem combibisti, Egregium decus Alpis almae. Vetustum amicum te colo et hospitem: Cum per nemus te proripis antraque Montana linquis cum sonore, Cum strepitu, mihi turn videris Legatus esse et nuntius a domo Portans salutem, quain tibi reddimus, Per plana dum lente vagaris Arva rigans fluitante lympha. Magnum sonas, sed suave et amabile, Firmoque nisu laberis impiger, Donee per alta ac montuosa Tendis iter salebrosum et asprum. At cum relictis montibus impetu Campos apertos desuper insilis, Repente cursum quid morari Turn ttibi lactitiamque suetam 1 Auferre dicam? Tristitiam prius Inusitatam quid subito attulit? j Cur lassus incedis, quis angor i Te premit eripiens loquelam? Utrumne luges, quod tibi montiuni Privo gravatur pectus et intimo I Desiderat moerore cunas, I Quae puerum te aluere ab ortu? An nescio quae te meditatio Percellit aevi praeteriti monens Patrum Slavorum praefluentem Busta situ cooperta longo? Nimirum utervis te dolor opprimit Tristi meantem, languidulo gradu. Turn grandis instar, sed venustae Te lacrimae videor videre. I O nobilis stirps prosiliens iugo Montis peralti, limpida profluis, Munda atque vernans, ni procellae Ira tibi vada clara turbat. At proh dolor, te terribilis manet Procella surgens, unde venit notus, Stratura campos atque prata Florida, quae tua lympha nutrit. Eheu, prope ilium prospicio diem: » Erit supra te coeligenus nitor, Utrimque plumbo grandinabit, Sanguineus crepitabit imber. Atrox duellum cum tonitru furet, Tormenta mittent flammea pondera, Gliscet per agros fumus ater Eliciens lacrimam colono. Crudo metentur iam gladio sata,, Te purpurabit copia sanguinis Domestici, sed sordidabunt Hostica corpora sauciata. Tune tu memento, praesidium Alpiumr Praeclare Sonti, quantum habet alveus,. Quidquid liquoris coela fundunt, Congerere et sociarc in unum. Claustris refractis, quae retinent aquas, Remitte habenas, ne cohibe tuos Fluctus, sed ultra volve ripam Exsuperans fremitu minaci, Aestumque totum, quatenus imperas, Turmam in rapacem verte nee abstine,. Donee latrones terrae avitae Obrueris dederisque leto. Za te ae poleg Danaja nvedejo ätiri kra- jevni razredi na podlagi števila prebi- vaistva. Vrhtega se bodo letne place na Danaja in v ostalih štirih krajevnih raz- redih pisarniškim nslažbencev povišalo na 80, uslužbenkam na 60 krön. Pisar- niški pomožni delavci dobijo na Dunaju 50 vinarjev na dan več, v novem pr- vem krajevnem razredu 60 vin., v dru- gera 40 vin., v tretjem in četrtem 30 vin., več. Poštni oficijanti in osicijantinje dobijo v prvem {krajevnem razredu na leto po 80, oziroma 60 kron več, tudi krajevne doklade poštarjev se zvišajo v vsakem krajevnem razreda povprečno za 80 K. Poštnim ekspedijentom se zviša letna plača na 50, pomožnim raehani- kom na 80 do 100 kron. Divčni ekse- kutorji dobijo na leto 80 kron več. Ko- nečno je finančni ¦• minister izjavil, da upa, da zvišanje oradniških plač ne bo zahteval povišanja indirektnih in uved- be novih davkov. Kulturni boj na Francoskem. V soboto dopoladne je prišlo v Be- aupreau pri Angersa do spopadov, ko so izgnali semeniščnike. Policijski komisar, podprefekt in orožniški poveljnik so bili ranjeni. Popoludne so morale nastopiti čete. Lshko ranjenih je bilo petnajst vo- jakov, demonstrantje so zbežali. V sobotni seji škofov je po krat- kem prestanka sledila kratka zakljačna seja. Skapne sklepe priobčijo škofje v pastirskih listih. Vtčina škosov je odpo- tovala sinoči. Popoludne so se sestali kardinali Richard, G Duillio ' in Lecot, da so napravili za papeža samenjen zapisnik razprav. Ministerski predsedmk predloži baje danes v odsekn zbornice, ki pretresaje predlog, da se odpravijo prijave za javne shode, zakonski načrt, v katerern se pri- java za vršitev javnih shodov v obče odpravi, ter se istočasno določi, da je ta objava za bogoslužne shode fakulta- tivna. Duhovniki bodo zaraogli potemta- kem tudi brez prijave vršiti službo božjo v cerkvah, ne da bi s tem kräili zakon. Volilno gibanje na Nemskem. V petek se odloči, kdo bo zmagal na Nemškem v tem volilnem boju. Vse stranke napenjajo vse svoje sile, da zmagajo. Vlada z vso silo dela zoper centrum in socijalno demokracijo. Vendar se kaže, da bo poražena. Nemški katoliki so priredili 29. decembra m. m. v Frank- furta seslanek, na katerem so se posve- tovali glede priprav za 54. občni zbor, ki se bo vräil prihodnje leto v Wiirz- borga. Istotako so sklenili romati v Rim v proslavo petdesetletnice mašništva sve- tega očeta, ki se bo vršila 18. septembra 1908. Romati so sklenili spomladi leta 1908. Wovice. Spored predpnstne veselice v prid „Solnkemn doinu", v soboto dne 26. t. m. v Čitalniški dvorani: „Zabava pri kavi". Šaljiva spevoigra v enem dejanju. Izvajajo ženski glasovi s spremljevanjem na klavirju. Osebe : Gospa Petelinova (sopran), gospica Petelinova, njena hci (sopran), Ivanka Piščanec, hišina (alt), Gospa Koko- dajsova, botra (mezosopran). Zbor povab- Ijenih dam. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina : Sedeži I. in II. vrste po l#50K; III. in IV. po 1 K; drugi sedeži po 60 v. Stojišča 40 v. Po koncanem sporedu pies. Osebna vabila se ne razpošljejo. Veliki plea ,.Slov<»uske Č tnlnice" V (ioriel se vrši dne 10. februarja t. 1. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Vabila so se pričela razpošiljati. Kdor bi poniotonia ne bil prejel vabila, naj se blagovoli obrniti do dmštvenega tajnika, gospoda Fr. Kaučič-a trgovca na Kornu. Girmaiiizacija. — Gorica je po- stala nekak Eldorado germanizacije. Če je le kje mogoče, pa je nastavljen nem- ški uradnik. Zadnji čas je razburilo go- riäko javnost imenovanje Nemca Wieser- ja za postajenačelnika na državnem ko- lodvora. — Škandalozne so tudi razmere na goriäkih srednjih šolah. Na realki je skoraj vse ačno osobje nemško. Le malo boljäe so razmere na gimnaziji. Rivnatelj Simzig, ki je po rodu Slovenec, po miSIje- nju Italijan, je bil pravičen v narodnem oziru. Čajemo pa, da gre kmalu v pokoj in na njegovo mesto upa z gotovoatjo priti neki nemško-riacijonalni proiesor. Ako se to vreaniči, bi bil to največji Skandal 1 Stvar priporočamo slovenakim poslancera. Saj je absurdno, da bi bil na gimnaziji, katero obiskujejo skoro izključ- no Slovenci in Italijani, ravnatelj Nemec, ki ne razume nobenega dežalnih jezikov ! — Proti germanizaciji se treba upreti : Po komediji, ki se ima vprizoriti v četrtek v „Trg. domu", bodo šli libe- ralni nezaupniki v gostllno skupaj jest in pit, kakor posnamemo iz „S)öe". Pra- vijo, da bodo na koncu kot desert ser- virali tudi znane „narodne pirahe", all klopotce. Valed tega se bode re organiza- cija narodno-napredne stranke spreme- nila pri nezaupnikih — v velikega mačka. Psovk je zmaujkalo zagovornici, „salonskega" tona v Goaposki ulici.Zmnj- kalo ji je že cloveäkih glasov in zadnjič polemizira z nami v pasjem žargona : Hov, hov! Nas to ni nič presenetilo, ker smo že dolgo opazovali, da se je „SDča" temu vedno bolj bližala. Ali pomsni to da bo „Soča" kmalu tudi pod psom ? „Hdcči Prapor" in goriški libe- ralci. — V zadnji številki bere „R. P." gorke levite goriškemu liberalizmu, ki bi se dne 24. t. m. iad rtsjrmiral. „R. P." pravi: „Tudi goriški liberalizem bi se rad ref^rmiral in regeneriral, kakor so po- skusili njegovi kranjski prijatelji. Dne 24. t. m. imajo ondotni „naprednjaki" zaup- niški shod, s katerim nameravajo začeti novo življenje. In zvesto po kranjskem vzoru snujejo tudi nov program, ki ga je v načrtu objavila „Sgča". Menda mi- slijo namreč tudi v Gorici, da je program vse in da je bila v liberalnem tabora taka stagnacija, ker ni bil program pri- meren. Toda dokler bodo tako sanjali, sploh ne pridejo naprej; goriški gospodi bi bil dal človek lahko najidealnejäi pro- gram, pa se vendar ne bi bilo nič zgo- dilo, ako bi bili ostali v delu in v štu- diju tako pasivni, kakor so bili. Stranka, katere poslanci smejo tako zanemarjati svoje dolžnosti, kakor n. pr. gosp. Oskar Gabršček, ne bode nikoli žela uspe- hov, pa naj bi ji sestavili program sami bogovi. Seveda treba je program» ; ali če Be ga sestavlja, se mora najprej natan- čno vedeti, kaj se hoče. Tega pa v Go- rici očividno ne vedo. Načrt, ki ga hočejo predložiti zaupnikom, ima sicer eno pred- nost pred mnogimi drugimi: Kratek je. Le da to ni glasovita lakonska kratkoat, ki je znala v kratkih besedah prav mnogo povedati; temveč za tiato, kar izraža, je še vedno predolg. Za delavstvo je seveda doati jasen ; ni ma treba dodajati niče- sar, ker delavci že vedo, pri čem da so. — — — — — Podpirali bodo de- lavstvo v njegovih težnjah! Ali poznajo te težnje ? Ali razumejo, da so zapisali ogromno budalost? Ako so jim težnje delavslva znane, pa pravijo, da jib ho- čejo podpirati, čemu torej poseben pro- gram? Edino logično bi bilo v tem slu- čaja, da bi sprejeli program delavstva. Da tega ne morejo storiti, je seveda um- ljivo; saj hočejo organizirati stranko imovitih ljudi, stranko takih, ki imajo kaj j pod paicem. Z'tto je pa sraza o podpi- ranju delavskih teženj neumna ali pa sle- pilna. No, goriški delavci niso dojenčki, da bi se zanašali na liberalne tovarnarje Kar govori nadalje načrt o ureditvi bol- niških blagajn, o zavarovanju in o „pra- vičnem" razmerju med podjetnikom in delavern, je megla; ravno zato je pa sumljivo. Ako bi imeli gospodje dobre namene, bi razložili, kaj hočejo; za frazo „pravično" se lahko skriva največja de- janska krivica. Ako bi goriški liberalci razumeli avojo dobo, pa bi poskusili or- ganizirati slovensko buržoazijo, jim ne bi nihöe zameril tega. Ali priznati bi morali sami sebi in drugim, da hočejo biti buržoazna stranka. S tem, da niso ne krop ne voda, pa ne bodo pridobili tistih, ki nimajo pri njih ničesar iskati, in odbili bodo tiste, ki bi jili sicer lahko pridobili. To ni politika, temveö otroška igrarija." Prav! Pripomnimo le, da se ta otroška liberalna igrarija socijem tako dopade, da jo bodo, kakor se čuje, z vso eilo podpirali pri volitvah. Smrtna kosa. — Preč. g. Franc Vidic, župnik v Kanalu, je umrl v nedeljo (20. t. m) ob 9. uri zvečer, pre- viden se sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb bo v sredo ob 9. uri zjutraj. Po- kojnik je bil rojen v Ljubljani dne 27. sept. 1842, v maänika posveöen 6. sept. 1871. V pastirstva je slažil nekaj let pri sv. Ignaciju v Gorici, potem pa ne- pretrgoma v Eanalu. N. v m. p. 1 — Poročila se je 21. t. m. v Ce- povanu gdč. Frančiaka Podgornik, uči- teljica c. kr. čipkarske Sole z gosp. Jo- žesom Bajtom, c. kr. stražmojstrora v Poreču. Biio srečno 1 — Tojnšk.i vest. Listi poročajo, da pride 27. brämbovski polk iz Ljubljane na Goriško. — Mraz. Sinočni precej močni severo- vzhonik nain je danes prinesel mraz 9" C. Vreme bo le minogrede suho. — C. kr. vadnicc v Gorici so z dnem 31. decembra 1906 izkazale sle- dečo štatistiko: 1. Seätrazredna dekliška vadnica šteje 294 učenk, od katerih je tukaj stalno na^tanjenih 261. Med tem je 115 SlovenK, 116 Italijank, 28 Nemk, 1. Čehinja in 1 Ogrka. — 2. Možka vad- nica obstoji iz enega italijansko-nemškega in enega slovensko-nemškega oddeika. Vaaki oddelek ima Stiri zaporedne razrede. Ta vadnica izkazuje vseh skupaj 467 učencev, od katerih je v mastu stalno bivajočih 237 italijanske, 146 slo- venske in l nemäke narodnosti. — 3. Nemška vadnica je mešana in obatoji iz prvega in druzega razreda. Ta šteje vsem skupaj 61 dečkov in 37 deklic torej vkup 98 učencev. 01 teh je v G)rici stalno naaeljenih : 53 dečkov in 34 deklic, skupaj 87 šolskih otrok. Ti se izkazujejo vsi nemäke narodnosti. Po tem takem imamo na vseh ätirih vadnicah: 365 učencev obojega spola italijanske, 357 uceucöv obojega spola slovenske, 135 uöencev obojega spola nemäke, 1 učenlco češke in 1 učenko ogrske narodnosti. Vseh v G )rici stalno nastanjenih, c. kr. vadnice obiskajočih otrok je bilo torej 31. decembra 196 73l; od katerih odpade na slovensko narodnost 261, na ital. narodnost 343, na nemško 115, čeako 1, ogrskü 1. — Briška železuica. — Žapani iz Brd skličejo tekom enega mesoca v Šmartnem shod za briško železnico. Nanj bodo vabljeni vsi slovenaki deželni in državni poslanci. Zanimanje za to že- leznico je v Brdih veliko. Obširnejai dopis o tem priobčimo pilhodnjič. — Ilazpisauc profesorske službe. — Na hrvataki državni gimnaziji v Ph- zinu je početkom šolskega leta 1907/08 spopolniti 4 profesorska meata in sicer 2 za klasično filogijo, eno za zemljepis in zgodovino in eno za naravoslovje kot glavni in matetika ter fizika kot postranski predmeti. — V Trgovsko-obrtno zbornico s opi kot zbornični svetnik na mesto umrlega svetnika Sappenhoserja goap. I. Zornik. — Slovenski arliitckt v Ameriki. — Slovenaki arhitekt gospod J a g e r, ki biva sedaj v Amoriki, je izvrši r^gu- lacijski načrt mesta Minneapolis. Ame- riški liati to delo zelo hvalijo. — Smrtna nesret'-'v — U Bilj se nam poroča: Naš g. župan lv. Sautiig vkupil je poseatvo baronice Marinelli- Rassaur v Biljah. Sadaj popravljajo pa- laČo ter sekajo v brajdi visoke topol1. V petek popoludne pomagal je pri tem dein tudi 72 letni Anton Kovic. Ko so podsekali topol ter jo z vrvjo povlekli padla je na drugo btran, kjer je stal omenjeni Rovic, ga zadela s šibo tako po glavi, da mu je prebila črepinjo. Vbogi mož je bil koj mrtev. Kovic je bil dolgoletni mrlišfci pogrebec. Nagle in neprevidene smrti reši nas Gospod ! — Samomor pelagrozne. — V petek opoldne je skoöila ßkozi okno žeP8ke bolnišnice 41 letna Terezija Sa- raval, ki je bila bolna na pelagri. Bilo je ravno okrog poldne, ko je prikorakal mimo oddelek vojaške godbe. Pazniki so skočili k oknu gledat. Ta trenutek je porabila nesrečnica, ki jo je v istem hipu napadla bolezen z vso silo, ter Bkočila na dvorišče, kjer je obležala z zlomljenim tilnikom — mrtva. — Napadalcu ua pismouošo na sledu. — Pri redarstvenem ravnatelja se je zglasil nek I. Lončar, kateri je bil obsojen in je zadnji čas bil pod nazor- stvom redar8tva. Ta Lončar je povedal, da je na svojem potovanju srečal moža, kateri je izpovedal, da je poskusil napad na pismonoäo, ta mož, da mu je pokazal delavske bukv'ce na ime Frana Majerja iz Ramnika. Ko pa sta bila skupaj v Vidmu v Italiji, je Majer izginil, ko je iz?edel? da so še zmiraj poizveduje o napadalcu pismonoše. LonČar je svojega sodruga tudi natančno popisal. — Poscbne vrste zabavo je imel sinoči neki Oton Gastelic, ki je v ulici Ponte nuovo agašal cestne sve- tilke. Pülicaj pa je zmotil v zabavi Iju- bitelja tega zabavanja ki je med solzami v očeh na policiji zatrje/al, di na bo več ugašal luči. — Razsajal je v nedeljo popoldne na Katarinijevem trgu pijani Alfred Angler ter nadlegoval pasante. Poli- cija ga je odvedla v luknjo, kjer se je streznil, nakar so gi izpustili. — Pomiloščen morilec. — Md- rilca /.upevca, ki je bil pred Ija- bljanskimi porotniki obsojen na smrt na veäalah, je cesar pomilostil na dvajaet- letno ječo. — Razpisiina je služba uradnika s plačo XI. razreda državnih uradnikov pri tržaški zavarovalnici zoper nezgode. Slo- venski prosilci naj ne zamude vložiti prošnje takoj, ker slovenščine zmožnih uradnikov nianjka. — Trii[)U> uovorojouck», zavito v papir, našel neki poštni nolužbenec v Trstu pri ograji za luteransko cerkvijo. — PotrfiK so eutili v soboto zjutraj ob 4 h v Novem mestu. — DvoIhh m«'d knpit.-iuom in pavuat^linn. Ravnatelj tržaške navtične sole je izključil sina kapitana Kregliča. Ka- pitän je zahteval pojasnila. Pri tem sta se sporekla. Ravnatelj je pozval kapitana na dvoboj. Kapitän je ravnatelja radi tega ovadil. — T<