Posante7»ia številka 30 vinarjev. Ste*. 85. M Llubllani. v soboto dne 26. aprila 1919. Leto t VEČERNI LIST M ce!a teto , R <58*—, ;a pa! tsta . 8 36'—, . » ?atrt seta. , 13.—, „ en meset „ 5’—. |n iipraimtltao: Kapitoricua ulica Ste«, fl. ■ Teiefea 5t»». S9. ----------------------------- NEODVISEN DNEVNIK inserati: tfl-jitolpoa petiivsia (72 n« Snb Ca S «1 jisokn ali ni« prostor) z« aakrat p« K IH. —* Poslane: Snostolpna patltvrsta I t—. — likal* «Mk dan. izvzemll nadeije In praznika, ok S. url paaaMaa V Celovcu vlada anarhija. Uradni prostori iupstavanskep zastopstva razdejani, Celovttc, 25. aprila. V Celovcu a popoka anarhija. V iorck po-• °ci so nemški vojaki pred hotelom, v ka-erem je nastanjeno od nemSkoavstrijske a~® °fictelno priznano zastopstvo drža-k*l» j°V* ^rva*ov *n Slovenčev, priredili Wte ave uri trajajočo hrupno demonstra-»o m opustošili vse pritlične hotelske Prostore. V četrtek pa so pri belem dnevu rezni nemški vojaki udrli v uradne pro-Jugoslovanskega zastopstva, jih oro-^ ‘J m v®8 pisarniški materijal zmetali na 0 0le^ druhalf ki je vsak komad spre- jela z radostnim, vriščem in vse, kar ji je prišlo poti roko, uničila in razbila. Obenem z uradnimi prostori so vojaški plenilci opu-aiošili tudi pisarno slovenskega odvetnika in znanega ljudskega voditelja dr. Muller-ja. Kako zelo je podivjano nemško vojaštvo svojemu vojaškemu svetu 7.rasUo čez glavo, se je pokazalo, ko je moral celovški vojaški svet dva vojaka, Id ju je bil dal aretirati, na zahtevo združenega moštva, takoj zopet izpustiti na svobodo. Vsled plenitve in razdejanja nastala škoda se doslej že ni dala oceniti. Dr. Morete v Sarajevu. Poscbuo poročilo »Večernemu listu«. Zagreb« 26. aprila. Minister za prehrano dr. Korošec jo prišel v Sarajevo. -Povsod ga je ljudstvo sprejemalo z navdušenjem, vsa javna poslopja so bila okra- šena z zastavami. Odpeljal se je proti Met-kOviču, odkoder se bo z ladijo prepeljal v Split, Orlando proti Ufilsonu. LDU. Frankfurt, 25. aprila. (ČTU.) Iz teneve poročajo: Italijanski tiskovni urad ®*znanja, da je ministrski predsednik Or-wndo v odgovor na Wilsonovo izjavo objavi protiizjavo, ki zavrača proglas na italijansko vlado in izjavlja, da se poizkus spra-italijanski narod v opozicijo napram italijanski vladi, ne bo posrečil. Izjava poudarja, da je neopravičen način, kako predsednik Wilson v svoji poslanici uporablja svoja načela na italijanske zahteve. Reka mora dobiti pravico do samodločbe, in Italija ne bo nikoli dopustila, da se Reka odtrga od Istre. Odmevi pariških dogodkov v Belgradu. ^ Posebno poročilo »Večernemu liatu«, 26. aprila. Če tuefi ni*o vw I ju v zveri z najnovejšimi poročili« ki jih je P®***«* v Belgradu, je bila sklicana seja, ▼ j vlada prejeUu razpravljali o političnem poloia- | ... Italijanske priprave v Dalmaciji. 'W Si . Pombmt p«rotife Mn*. V ’!*■ iv'.. ^ K/aprila. Kol pripovafoMo I Ca« Italijani canogo materija in **•>* t> w d«« I« m*. Wte»wt* »MO nMu*. Izgubljena vera. Verovali smo, da bo imela svetovna vojna, ki je toliko nepopravljive škod« napravila celemu svetu, vendar tudi do* brlh posledic. Upali smo, da bodo obveljale v medsebojnem razmerju držav na* cela človečnosti, v razmerju narodov načela strpnosti ln pravičnosti, da se bodo zlomile verige militarizma, v katerih Je ječala vsa Evropa. Po zadnjih dogodkih v Parizu nimamo več tega upanja, naša Vera je izgubljena. Vsa tista lepa gesla, kalera šo dajala brezumnemu vojskovanju vendar nekaj zmisla, so se pokazala kot prazne besede brez vsebine. Samoodločba narodov, ta velika iznajdba Rusije, ne velja danes niti načeloma več, kaj šele dejanski.. Ko je naše mirovno odposlanstvo zahtevalo v Parizu, naj se prebivalstvu Primorja dovoli, da pove z ljudskim glasovanjem, kateri državi hoče pripadati, je mirovni posvet preko tega šel na dnevni red. Ljudstva .se oddajajo tistemu, kdor je dovolj močan, da si jih vzame. Verovali smo, da bomo v bodoče obvarovani nesreč evropske voine, da diplomati resno mislijo na mirovno zvezo narodov. Varali smo se. Italijani sedaj javno napovedujejo novo vojsko, odkrito izpovedujejo, da se bodo združili s tistimi, ki so danes premagani, z Nemčijo, Ogrsko in Bolgarijo, da jutri napadejo tiste, Iti so včeraj zmagali. Tam smo, kjer smo bili pred petimi leti. Neštete milijarde narodnega premoženja so se med vojsko uničile — sedaj bo treba, kakor vse kaže, iztisniti iz narodov novih milijard, da se znova oborOže za prihodnje boje! Upali smo, da dosežemo narodno svobodo in ujedinjenje. Danes vidimo, da prehajamo v dobo novega suženjstva. Med komedijo, ki jo igrajo Italijani v Parizu, je vsakemu Slovencu najbolj očividno enol Trst in Gorica sta zgubljena, o njiju se niti ne govori več! &e je Amerika morala nastopiti z vso svojo močjo za Reko in to more le z bojem rešiti, potem je gotovo, da sta Trst in Gorica italijanska. Izgubili smo vero v pariško diplomacijo, v prihodnje se bomo morali zanašati nase. LDU, Rim, 25. aprila. DunKU.) »Agen-zia Stefani javlja: Snoči se jc vršilo na trgu Colonna veliko ljudsko zborovanje, k er »o se zavzemali za italijanske teritorijaine Eolitcve. Zborovalci so nosili zastave z napisi: »Evviva zedinjena Italija, evviva italijanska Reka, evviva Orlando in evviva Sonnino«, Na trgu pred kapitelom je govoril župan Colonna: S tega mesta, kjer so odmevali dne 24. maja 1915 vojni klici, se razlegajo danes klici protesta in ogorčenja proti našim talnim sovražnikom, ki si drznejo nasprotovati našim pravicam. Italija je Londonska LDU Bern, 24, aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Pariški večerni listi priobčujejo ava komentarja angleških listov »Daily Telcgraph in »Daily Clironicle«, ki zagovarjata stališče Italijanov. »Populaire« prinaša pod naslovom »Konferenca in italijanski imperializem« mečno cenzurirani članek, v katerem, pravi, da je prišla konferenca po. svoji lastni politiki v zagato, i zkatere ni zadovoljivega izhoda in ki ne more dali zadoščenja tudi onim heterogenim elementom, katere a S Os 31 l Posebno poročilo .»Večerneniu listu*. m Belgrad, 25, aprila. V Zagrebu se Izdelujejo novi bankovci po 50 par, 1 in 2 dinarja, s katerimi se bodo zamenjale se- danje vsote. Bankovci bodo imeli efektivno vrednost v državni garanciji ter bodo v prometu dve leti. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 26, aprila. Muslimanska skupina okoli »Jednakosti« jc izločila iz svoje sredine Šerifa Arnantoviča, ki je dajal do j sedaj smer listu. List bo odslej glasilo demokratske stranke za muslimane. izpolnila svojo dolžnost in ima tedaj pravico zahtevati, da r.c'škoduje njenim interesom nihče niti z izdajo niti s hlimbo, Zahteva lahko, da'sovražniki ne sramote njenih žrtev. Rim izjavlja sveto, da si Italija ne da kratiti svojih nacijonalnih pravic. To dolžnost so nam naložili naši mrtvi junaki. Živela Italija, živela pravica!« Govor rimskega župana so sprejeli velikim navdušenjem, Govorila sta še rimski poslanec Fe-derzeni in provincijalni svetnik milanski Caranzoni. Nato se je množica vrnila na trg Colonna, kjer se jc mirno razšla. so gotove okolnosti združile v namen, ki nima ničesar skupnega s pravičnostjo in svobodo. Tajna londonska pogodba za pravega demokrata ne more veljati več kot kos papirja. Odkar je ves svet sprejel 14 Wilsonovih točk, se morajo razveljaviti vsi lajni dogovori, radi katerih je krvavela Evropa, Umetne manifestacije, katere uprizarjajo nekateri publicisti z namenom, da pokažejo solidnost italijanskega naroda s svojo vlado, ne bodo prevari!« nikogar, Italijanski napori za Mo. LDU. Bern. 24. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Kakor poroča najnovejša številka lista »Temos«, sta šla v sredo zjutraj L!oyd George in Clemenceau k Wilsonu, kjer sc jc vršilo posvetovanje o predlogu, ki ga je stavila Italijanska vlada in katerega namen jc, olajšati poravnavo. Predlog daje izrazito narodnostnemu vidiku prednost pred vsakršnimi drugačnimi preudarki. List objavlja brzojavko, katero je prejel Orlando iz Rima in kjer ga poživlja 208 senatorjev in 322 poslancev italijanske zbornice, naj neomajno vztraja pri zahtevah Italije. LDU. Pariz, 24. apnla. »Information« n dne 23. t. m, priobčuje pod naslovom »Kako so Francozi za Napoleona I. sodih o Istri in Dalmaciji«;” članek, kjer obširno utemeljuje in zagotavlja italijanske zahteve. LDU. Lugano, 25, aprila. (ČTU.) Preden je imnistrrki predsedn‘1: Orlando spenil zapustiti Pariz, mu je D’ Annunzio br- zojavno zatrjeval, da stoji ves narod složen za njim, ako se roje odloči odstopiti, kakor pa sankcionirali kršitev italijanskih pravic. LDU Dunaj, 25, aprila, (CTU) Povodom pogreba na Veliki četrtek pred parlamentom usmrčenih policistov, ki se jc vršil z vso vojaško častjo,- so bile na Dunaju velike pocestne demonstracije meščanskih slojev, posebno pa krščanskih so-cialcev, naperjene proti dogodkom zadnjih dni. Ko se je pogreb še vršil, se je začelo zbirati pred Mestnim domom ljudstvo k zborovanju, ki so ga sklicali povratniki iz vojne. Ta shod je bil pa zelo slabo obiskan, Bilo je navzočih komaj pol drugi tisoč ljudi, največ ženstva in poldoru6tlc mladine. Govorniki so med drugim tudi omenjali, da se s takimi zborovanji pap ne bo dalo veliko doseči, in ko je celo eden navzočih ljudstvu razkladal, d ga. Nemško-avstrijski vladi, ki jc bila sRJ k«-prej pripravljena izpolnjevati del spl®*' nih dolžnosti, ki odpadajo na njo, se n<| more prisojati, da prevzame ves državj1 dolg na lastni račun ter da ga izplača 1 lastnih sredstev. Nemško-avstrijska vla^ je vsekakor pripravljena s pridržkom zneišega zaračunanja začasno skrbeti ureditev onega dola državnega dolgflf -odgovarja izrecno nemško - avstrijskeC^ interesu, Radi tega mora nemško-avsh™ ska finančna uprava ustaviti odkup spelosti starega državnega dolga v tuz® j stvu, bo pa predvsem majeve dospe*05 kakor hitro je teh honoriranje ležeče ^ ^ nemško-avstrij.sk cm interesu, pokupi*® * celotno odkupnino. Za omejitev te#1' .0 tčresn je meradAjeij vidik,, da se **Vxui-gospodarsko dclovaflj«? mtere#cp{a v 6 štev, 85, | mmm _____ Rcm na ozemlju, ki ga upravlja Nemška Avstriia ali na ozemlju prijateljske ali nevtralne države. V tem zmislu so sc ukrenile^ odredbe, katerih vsebino bo te “d »»zglasil državni urad za finance, Preki s§d y Carigradu. LDU Bukarešta, 25- aprila. (CTU) Po Poročilih iz Carigrada so angleške oblasti g* r?J® večje število agitatorjev, In so «vali maso, naj vzkliče republiko svetov, olasti so proglasile preki sod nad mestom. Nemiri v Petrogradu. LDU Curih, 25. aprila. (ČTU) »Tribu-® de Genove« javlja preko Stockholma \z k* j°fr,a^a: V Petrogradu so iznova iz-ruhnili nemii-i. Več velikih tovarn je po-gore.o Petrograjska sovjetska vlrda ie • re‘lrala in ustrelila kolovodje teroristov. ' Dwr® posestvu. 025. aprila. (DimKU.) Pod r.iV Se('sk’om tipravitePa dverno - erar-o * .j°i??S!ev 'e ^ danes sklepni cogo-. or Podelitvi dvorno - erarnih objektov / zuU *t ^rcs^r^e 'nvalidov z nastopnim re-atom: Grad Hetzen,dorf je namerren za pohabl:encev na hrbtenici ler se 0i v to s vrh o odda: poslopje, ki se r.cha-bof rx/,in3rerParku in ki ic že opremlieno v te?V tfamcne’ i® določeno za sprejem ra.\ °. pehablienih in grad Lasenbu-g se Zl5in za uporabo kot invalidni dom. iz k Prenos kosti Zrinskega in Franko-Župan mesta Zagreba ie izdal nastopaj oklic v slovchskem jeziku: Brstje Slovenci! Dne 28. eurila i. 1. bo vozil vlak v loiocvine naše ati vaše narodne mučenike .m velikane Zriuskega in Frankopana. .Prosimo Ves bratsko, da sprejmete ta ,Ve?s s sdnvfjem in pijeteto — odprtega srer — kakor sprejme brat brata! C h . pro*?i naj sc y!je'o naše trobojnice bot ▼©kki znak, da smo se nje,,;.ai!i zavedno v idr-'i svobode in narodnega jedinstva. Slava Z inskemu in Frankopan«; pr-TJ® mučenikom velike, uje din jene Jugo-. sla vije! •Odbor za svečanu pronlavu i prenos ho-stiju Zrinjsko;? i Frankopana«. Dr. Stj?pan Srkulj, i predsjsdnik £)e.. f £ri».?sko ' frankopinska dovesaot Potl '11^ v^ac'a za Slovenijo v Ljubljani od-Vla! 6 svojega zastopnika k sore emu Pj.a r z Zemeljskimi ostanki Zrinjskega in JCa i a®a v Mariboru poverjenika dr. tej Verstovška, ki bo ondi v imenu dc-8»5 T'e .v‘ade pozdravil došle goste in rato vj'!®.*1 v!»k ck> Zagreba, kjer se bo kot zastopnik udeležil vseh slovesnosti. ^ . »Centralna uprava za trgovački nro-a . Sa inostranstvom, pod ra inica v Ljub-| * ®* Poživlja vse upravičene trgovce s su- himi jedilnimi gobami, ki nameravajo iste izvažati v Nemško Avstrijo, oa vlože najkasneje do cine 5. maja pri zgoraj imenovani podružnici prošn>e za dovolitev izvoza, Prošnjam na; se priiože takoj tudi vozni listi. Na po navedenem datumu došte prošnje bi se ne moglo več ozirati. k Anketa za skrbstveno vzgojo — vzgojo manj nauarjemn, glunofiemuij slepcev, kongendov itd. Naslednja eeja se ■ vrši v neaeljo, dne 27. t. m., od 9, uri popoldne v prostorih knjižnice vladne palače v Ljuoijani. Vsi člani te anaete se uljudno vabijo, da se posvetovanja gotovo uucieže. k Prometne razmere ra Hrvatskem. Dne 23. t. m. ?e bilo v zagrebški tigovsai ir. cbrini zbornici posvetovanja o prometnih razmerah na Pirvatskem, ki so se ga udeležili tudi štirje železniški uraaniki. \f imenu hrvaiske deželne zveze trgovcev je govoril E. B elinski, ki je naglašal, ca je sedanje povišan;e tariicv že peto cd ieia 1917. Govoril je tudi o nepniikah pn iz-laganju blaga na železnicam l/a se mag o izicži, je treba dati napojnine in iti več potov na kolodvor, a vsakokrat zastonj. Kljub temu se mora plačati stajarina od biaga za vsako uro po 3 Krene, lako nastaja tudi pomanjkanje vagonov, ioseo.m poglavje tv on jo tudi tatvine. Niti en vagon ne dospe cel na svoje mesto. Nato e govoril železniški nadkentrelor Bocmar, ki je izjavil, da je niz,e osodje tako demoralizirano, kakor nikdar prej. Zaprosili, so zato vlado, naj da na razpolago orožm-šlvo za varstvo vlakov. iSa zagrebškem kolodvoru je 400 neiztovorjenih vagonov, od teh 200 za savsko divizijo. — Več £o-vernikov je povdarjalo, da s5 more s projekcijo blago brzo odpravljati. Blago sc ;na posameznih postajah ustavlja samo zato, da mora pošiljatelj globoko, poseči v žep. Tako je moral n, pr. nekdo izmed zborovalcev, ki je poslal iz Pečuha tri vagone vina, plačati v treh dneh 20.C00 K. Nekdo drugi je odposlal vagon blaga v Zeman 28. februarja, ki pa je došei na mesto šele 5. aprila popolnoma oplenjen, da ie znašala škoda 91.000 K. Zagrebška pivovarna ima poseben tir na južni kolodvor, Vagon piva, namenjenega 7. aprila v Sisak, je rabil sedem dni, da je prišel z južnega na državni kolodvor, in ko e končno došel, je manjkalo 21 sodčkov piva, Vsled tega sedaj pivovarna ne rabi lastnega železniškega tira in vezi blago z enega na drugi kolodvor z navadnimi vozovi. Vagon, ki ga je ista pivovarna poslala 21, januarja v Varaždin, še do danes kljub ponovnim reklamacijam ni ddšel ra svoje mesto. Navzoči so sc tucli pritoževali radi' dobave praznih vagonov. Tako se mora v Baku plačati za prazen vagon 2C00 kron, a v Vinkovcih ga neka tvrdka ni mogla dobiti za £f>0 kron, ker je bilo to premalo. Navzoči železniški uradniki so odgovarjali, da je vsemu temu krivo dejstvo, ker je na 2100 km dolgih progah Hr-vatske samo 180 uradnikov skupno z inženirji, a prometnih uradnikov je samo 130. Predsednik trgovske zbornice Ale-' ksander je končno povdarjal, da je ureditev nrometa socialno vprašanje in da bo došlo do katastrofe, ako se ne uredi dis- ciplina in sploh zboljšajo prometne razmere. k Organizacija ministrstva prebrane. Ministrstvo za prehrano potrebuje 1 ravnatelja, šefa oddelka za obnovo dežel, 4 tajnike in 5 pisarjev. k Požar. V Dramljah je ogenj vpepelil ' na velikonočno nedeljo zjutraj ob 3, uri svinjske hleve župnišča ter so zgorelo vse svinje in perutnina. Sreča v nesreči je bila, da je deževalo in bilo mirno. Le zato sc je posrečilo ogenj omejiti in pogasiti, ker bi se sicer užgala tudi ostala gospodarska poslopja. Ker je začelo goreti v listnici, se sumi, da je zažgala hudobna roka. p Komuniste izganjajo. Po nainoveiših vesteh so izgnali veliko množino komunistov mažarske narodnosti iz Dunaja in Nemške Avstrije. k izgnani rudarji. Iz saarskega področja so izgnale francoske oblasti vež sto rudar ev in veliko število ostalih oseb, ki se na poziv, da naj nehajo stavkati, niso popriiele dela. k Pomanjkanje premoga. V okrožju železniških mrež ravnateljstva Halle na Nemškem je tako pomanjkanje premoga, da na oba velikonočna praznika ni vozil niti en oseben vlak. k Nov list.’V Novem Sadu je pričel iz-halpti nov list »Ječbnsivo«, organ demokratske stranke, tiskan v cirilici. k Prehrana. Hrvatski listi poročajo, cla v mnogih krauh še dosle: riso izkopali iz zeml e krompirja, Na ta način je oškodovana naša prehrana. k Riž v Srbiji, Preteklo leto so poželi v stari Srbih 498.000- kg riža. Cena je za 1 kg — 5 dir? ar j v v. k Frekiic dražb«. Na pondeljek dne 23. aprila ob 51. uri dopoldne pri okra-nem $1 avarslvu v 'Radovlucj razpisana dražba občinskega lova se preklicuje. k Prevoz čez ezrmVc kraljevine SHS. Gl asom odredbe Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu, c. br. 691 z dne 23. t. m. je prevoz (tvan-siD čez ozcml e kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v vseh smereh prost, k Afera 7. izvoznicami v Novem Sa4u, Iz Novega Sada noročao: Preiskava proti ponarejevalcem izvoznic, je zbudila tu veliko razburjenje. Prebivalstvo energično zahteva, da se te preiskave^popolnoma izvedejo in ob avijo imena vseh liudi, o katerih se sumi, da so sodelovali pri ponate-isoiu in preti katerim se doslej še ni ničesar ukrenilo. J=3?lovauclrn Isaiteania v Ljubljani naznanja vsem fauocii »Matice hrvatslco.k, da so knjige za leto 1917. pravkar cfošlo in so iaiiai na razpolago v.Imenovani knjigarni, eE-TasBsassEisiHairassp*-aso«s.-33as»®i sssutmr nrsmssa 4 državno posojilo ■ i i—■nuni«—im mi ■iiioiiiii ««u»e>wn——»m— vscv vrne v a—cawaaU3aBeawat ...--a !z Ljubljane. 1 Posebni vlak v Zagreb. Dne 30. t. m, bo južna železnica priredila poseben vlak v Zagreb in nam polovično ceno. 1 »Kevček Andrefček« na Ljudskem odru. Opozarjamo, da sc bo ta priljubljena jgfa uprizorila na odru Ljudskega doma dan fes; v soboto, in jutri, v nedeljo. Pričetek igre je obakrat točno ob pol osmi ori zvečer. Vstopnice sc dobivajo pred pričetkom jiredstavc pri blagajni od pol sedme ure dalje. 1 H koncertu Minje Tomšinske. O rutki umetnici Min ji Tomšinski pišejo zagrebške »Novosti«, da je mlada ruska goslačica imela v Zagrebu velik izreden uspeh. Občinstvo jo je burno klicalo in neprestano »alitevalo, da dodaje novih točk. »Agramer Tagblatt« piše o njej med drugim: Tomšin-ska ima temperament kot vulkan pred izbruhom, robustno moč, ki se včasih tudi na stroške lepote izživi, moško energijo, ki pri ženskem spolu ni vsakdanja. Zdi se, da skladbo z vso grozo in vročino prekipevajočega temperamenta doživlja, V njej tiči mck& premoč velikega ruskega naroda, lu-di '"e njeno tolmačenje koncertnih skladb naivečkrat od običajnega tolmačenja različno, originalno. Karakteritičeri je njen originalni ritmični čut, ki se na elementarni ne čin 'vj.xu.za.. Poslušalce potegne s seboj z elementarno silo. ! Cvetlični dan. Danes popoldne in jutri donoldne bodo prodajale ljubljanske gospodične pod protektoratom ge. dr. Brejčeve in ge. dr, Tavčarjeve cvetke na korist akad. menzi v Zagrebu, Naj ne bo nobenega, ki ne bi vsaj z majhnim darom pomagal naši mladini na njeni težavni poti. V isti namen ie dohodek plesa, ki ga priredi dijaški odbor v nedeljo zvečer ob osmi uri v gornnh prostorih Narodnega Doma, Vstopnina k plesu, ki je združen s prosto zabavo, znaša 10 K za osebo. 1 O narodni noši v ljubljanski okolici hi na Gorenjskem predava v ponedeljek ob 8. uri zvečer v Mestnem domu ravnatelj muzeja, gosp, dr, Jos. Mantuani. Vstopnina 1 K. Dijaki in dijakinje proste. Opozarjamo Slovenke na to aktualno predavanje, ki jim mora biti pred prihodom našega prestolonaslednika jako dobrodošlo, I Centralna uprava za trgovački pro-atet sa inostranslvom, podružnica v Ljubljani. Glasom ukrepa upravne komisije zgoraj omenjenega urada so se določile ttrndne u^e od osmih zjutraj do dveh popoldne. Stranke sc sprejemajo brez izjeme le ob dejavnikih od 10, do 12. ure. Ostali čas je strogo rezerviran za notra-jpje poslovanje, 1 »Državna posredovalnica za delo« oaznanja, da se je osrednji urad, kakor tudi podružnica za Ljubljano in okolico preselila s 26. aprilom v svoje nove, velike in moderno urejene prostore v Gradišču, nasproti dramskega gladališča (v Lukmanno-vo hišo). S tem bo posredovalnici v mnogo ■večji meri možno ustreči vsem interesentom. Uradne ure za stranke so od 9, do 12. ure in od 2. do 4, ure. V nedeljah, praznikih in sobotah se ne uraduie. 1 Slepar z zlatimi verižicami. Občinstvu v svarilo: Nikolaj Gauš, rodom iz Do-brinj, otok Krk, 27 let star, prodaja prav lepo izdelane pozlačene verižice za žepne ure kot pristno zlate po gostilnah ln je na ta način ie ntnogo oseb osleparil. Policija ga je radi tega že večkrat aretovala, pa to • ga še ni poboljšalo, tako da je bil danes radi takih sleparij zopet izročen državnemu pravdništvu v Ljubljani. 1 Zlato zapestnico so našli na nekem kraju v Ljubljani, Kdor jo je zgubil, naj se obrne na Novo ulico št. 5, pri gospodu Rudolfu, I Izgubila se je zlata verižica od stolne cerkve do Most, Poštenega najditelja prosimo, naj jo prinese v Moste št. 42, aH pa v konsumno društvo, Zaloška cesta. Repertoir narodnega gledališča. Drama, 20. aprila, sobota: »Moč teme«. Abon. C 50. 27. aprila, nedelja, popoldne: »Krojaček ju načele«. Abon. B 48. 28. aprila, ponedeljek: »Veriga«, popol., akademiki. Izven abon. Opera. 2G. aprila, sobota: »Ugrabljena Evelina« in »Pagliacci«. B 2/49. 27. aprila, nedelja: »Slovaška prin- ceska«. Izven abon. 28. aprila, ponedeljek: Zaprto. Y4*/. državnem posojilu je denar najbolj varno naložen! Politična kronika. p Ministrska kriza na vidiku. Iz Bel-grada javljajo: »Večerne Novosti« prinašajo vest, da bo pred sestankom narodnega predstavništva nastala še ministrska kriza in da bosta izstopila dva ministra iz kabineta. p Povišanje dnevnin ministrom. Iz Bel-grada poročajo: Ministri, ki niso narodni poslanci in ki so dosedaj dobivali dnevni-no 45 dinarjev, je dnevmna povišana na 65 dinarjev. p Razkol med muslimanskimi demokrati. Iz Sarajeva poročajo: Med demo- kratskimi muslimani okoli »Jcdnakosii« je došlo do razkola. Dr. Zečcvič in dr. Šalih begovič bosta vstopila v radikalno stranko, a ostali politiki sc hočejo pridružiti demokratskemu bloku, V radikalno stranko bo vstopil tudi Šerif Arnautovič. p Francoski list o Hrvatih. »Journal des Debats« prinaša 17, t. m. dalje poročilo svojega posebnega dopisnika iz Zagreba, Conte Begouena, ki pravi med •brtidim: Naitežia stvar za Hrvate je, ako čujejo, da se jih še deloma smatra za prijatelje Avstrije, Oni protestirajo energično proti temu in dokazujejo,. kako so izvrže* vali na vse načine sabotažo v avstro-ogr* ski vojski, ko so bili prisiljeni, da sč bore proti entertti, Čehoslovaki so delali na teh način, Evropa za to ve ter je izkazal# svojo hvaležnost čehoslovaikhn legijam, a treba bi jo bilo tudi jugoslovanskim tam, katerih hrabrost je brez dvoma, tem pa Evropi še ni znano, kaj se je gajalo za časa vojne med hrvatskimi 10 slovenskimi polki. Mene je to posebno zanimalo, pa sem preiskal vse vojaške °r' hive in dokumente, ki so sedaj v rofcSj* države SHS in iz katerih imam zelo zanimive podatke o držanju Hrvatov v W vojni. Begouen opozarja nadalje pr«J' vsem na preganjanja početkom vojne. podlagi sodnih spisov je dokazano, da * sodila leta 1914. vojaška sodišča v Za#*" bu 1274 političnih zločinov, 1, 1915, a leta 1916. 8260 političnih zlotinov.‘e številke so samo iz Zagreba, a iz Osjeka in drugih mest je še strašne}#® Ker so sodniki jugoslovanske narodno®? cesto oproščali obtožence, je vojno sod* šče v Budimpešti odredilo, da sc moral vsi zločini veleizdaje, vohunstva in pooc' ga sodili pri Vojnem sodišču v Nadalje piše, kako je prebivalstvo vzhod' ne Bosne, Srema itd. streljalo na avstro* ogrsko vojsko, kako je dal general Pob®', rek izprazniti cele kraje, deportirati D® stotisoče ljudi, ki so bili sumljivi. Prinas® poročilo podmaršala Scheureja, ki P®1]?' ča, da je veleizdaja na Hrvatskem druž«6 vso deželo in da vsaki kmet vohuni sovražnika, Begouen dokazuje, da sc H*' vati, kakor tudi Čehi ne, niso mogli orga* nizirati v notranjosti države, ke/ nis° imeli orožja, zato so pa izvajali sabotaž® na najuspešnejši način, JugoslovansB* zdravniki so bili dogovorjeni in so °Pt0' ščali ljudi od vojaške službe, vsled čes& so jih preganjali in pošiljali na fronto. Opisuje tudi dogodke v Dalmaciji in glasa, da so bili dalmatinski Jugoslovan od vsega početka revolucionarni, doft® so bili italijanaši najponižnejše sluge Av' st rije. To dokazuje z različnimi doku m*®' ti in poročili namestnika Attemsa v Z** dru, ki zlasti hvali dr. Ziligtta in osta*^ italijanaše zaradi njihovega povsem strijskega držanja. Nasprotno pa deli«®' cira Hrvate, da so veleizdajalci in srboji^ Končno omenja Begouen tudi »zelene dre«, ki so obstojali iz dezerterjev * znatno jjripoir^ogli k razsulu avstro-oS* ske vojske. Jugoslovanske čete so kon&j? otvorilc pot italijanski vojski in s svoj*0^ upori zadnje mesece povzročile Pa j« monarhije. Kot zadnji dokument brzojavko maršala Boroeviča, v kat*^ javlja, kako so sc na Ruki uprli hrvat**'' vojaki in zahtevali izobešanje hrvatske ** stave. Dalje javlja Boroevič, da so jugo8* vanske čete zapustile fronto in da k° . ltajo domov. Begouen pripominja, da V zelo značilno, ker množice na Reki » ^ zahtevale izobešenje italijanske, tei»v hrvatske zastave. Širite JJečerni list"! Po svetu. s Novi »Modrobrad«. Znana je sred-°jcveška pravljica o Modrobradu, ki je “®oril osem že na. Pravijo, da je bil ta Mo-r°brad hudobni kralj Ilcnrik sedmi ali osmi Kakor je hudodelstvo strašno, je nSl vcr°ictno» ker kralju nr bilo težko ^ ~aznoyano ubijati, skrivati itd. Mnogo j. jstrašen je modemi modrobrad, Landru, ^ s« zdaj zagovarja pred pariškim sodi-i .,eiP» umoril 11 žena. Ta zločinec je . vsemu temu, da je bila vožnja med )no velika, s pomočjo menjavanja sta-ovanja, imena in drugih pripomočkov, studi *a hudodelstva, kot da igra na j^dališkem odru. Najokrutejša pretkanost oh ^!lamcnitega hudodelca je bila, da je ko^T^ vsake žrtve kodrček las in sli-; la sanjava ljubezen za spomini ga je 'Vc<^ odkrila. Lahko si mislimo, kako ll j30*’.0 Povzročil« to odkritje. Celih družin je, ki zelo dolgo niso nič vedeli ! hčerah, ali pa so bile prevarane aznuvih vesteh o nagli smrti telf. qj 8 ‘■feconijeva propagandna gostovanja. odh^°V-^ komik Ernente Zacconi ie n 1. s*Jajna angažma z gledališčem Sarah ernliard v Parizu in z nekim gledališčem Ameriki, da more sprejeti poziv gosto-Y ,a v Trstu, Poli, Zadru, Reki in Gorici. ?°.stovanje ima rodoljubno propagandni st a Zacconi )« navdušen za to, Go-hn^aiue Pr'čelo niaja mescca, če ga ne t>Prc!°^iii za VC(^no* seveda, sk- S pravičnost Na Franco- S° mater nekega vojnega begunca na ? ma’ ,lc obsojen'na smrt,: obsodili leto ječe zato, ker je sedem mesecev anila svojega srna, ki je bil skrit v go-■™u poleg rojstne vasi. La Fonclierdiere Pravi v »L’ Oenere« ironično, da bi mo-*a|i tedai obsoditi celo vas, ki je videla, ®a hodi mati vsak daa zvečer k svojemu sinu. Še več, obsoditi bi morali mater Vsakega hudodelca zato, ker ga je rodila, Poleg tega še mnogi drugi 'listi obsojajo to čudno previdnost in brezčutnost, s Dunajski muzeji se praznijo. Povratek italijanskih umetnin iz Dunaja še ni yse. Vse narodnosti imajo na Dunaju kaj, •n vsak zahteva svoje nazaj. Od vseh ten Pa zahtevajo Italijani največ. Zdaj n. pr. ®čejo florentinki demant, takozvani »To-■canski veliki vojvoda«, ki je pripadal dru-fcini Medici, pa je potem po smrti Gian astona prišel v roke družine Habsburško-rinške. Dijamant jc težak devetindvaj-£famov in je vreden dva milijona in pol 1 ' dijamant je nosil Karl Smeli in ga Pr ^476, v bitki pri Gredsoni Švicarji, pa je pozneje prišel v roke nien1IXe ^ec^c*' Italijani trde, da ta ka- 2 i , Po pravu ne sme ostati v cesarski * ®*“lici na Dunaju, ker so sc avstrijski ne T1 °^rckli velikega vojvodstva Tosca- • »o so stopili na prestol. In drugo ka-®kih?1 'n ^ru^e dragocenosti družine Zrinj- k« se kje varčuje. Največji del s. eblval8tva pri štedenju je na Dan-hi*0nV ^jer Prlde na 100 prebivalcev 54 plinih knjižic ter v Švici, kjer prido tj . »to število prebivalcev 52 knjižic, pridejo: Norveška s 41.9, Šved- ska z 38.4, Belgija z 36.6, Avstralija 35.1 in Francoska z 34.9 knjižicami na 100 prebivalcev. Za temi šele pride Nemška, Nizozemska itd. Najmanj hranilnih knjižic imajo v Združenih državah v Ameriki (10.2 na 100 prebivalcev), na Ogrskem 9.7, a na Ruskem samo 4.5. h Najmanjša, knjiga na svetu. Pred leti je bila na javni dražbi v Londonu prodana najmanjša knjiga sveta, namreč almanah, ki je bil tiskan v letu 1838. Njegov obseg je 1.9 cm in 1.6 cm. K almanahu spada tudi tok in pove-žalrio steklo, za bianjo, zakaj Črke so čudovito majhne. S tem almanahom tekmuje »Novi zakon« v germanskem muzeju v Norimbergu, ki jc bil natisnjen v XVII. stoletju. Tu knjižica ni nič večja kakor noht na palcu in ima 208 strani. s Trije najboljši zdravniki. Kratko pred svojo smrtjo je dejal znameniti ruski zdravnik Pirogov takole: »Umirajo zapuščam tu tri slavne zdravnike, ki morejo pomagali bolnikom pri vsaki priliki,« Umirajoči je umolknil in vzdihnil in izpregovor 1 zopet' Napeto so pričakovali okoli stoječi imena onih znamenifh zdravnikov, a Pirogov je povzel in dejal; »Prvi zdravnik je — voda, drugi — gibajne ter tretji — zmernost, :< r. Zdravljenje stebel. Neka revija prinaša zanimiv članek, kako jc treba zdraviti in operirati pokvarjena, obtolčena in bolna stebla. To je važno za gozde, ki so jih krogle opustošile. V mislih so samo velika stebla, ker bi se njih postopek na malih drevesih ne izplačal. Postopek je podoben plombiranju zob, Dolbina se izčisti, namaže antiseptično mastjo, ki prepreči, da bi se duplina razširila. Nato se jo napolni s cementom. Drevo je čez par let popolnoma dobro. s Neodvisna dežela Islandija, Ko se jc ločitev Islandije od Danske končnoveljav-no izvršila in je postala takozvana personalna unija, je dobil otok tudi svojo novo zastavo in nov grb. Najstarejši islandski grb — riba — so bili nadomestili že pred leti z belim sokoličem. Nov grb bo islandska zastava v obliki ščita, ki se opira na nekega islandskega deželnega patrona. s Nova liga. Na Francoskem snujejo novo ligo, v katero bodo stopili skoro vsi vojaki, ki so se borili. Bo daleč od političnih strank in se bo bavilo samo z narodno reorganizacijo, posebno z obzirom na ko-nomijo in socijalna vprašanja. Nekdanji predsednik vlade Viviani bo imel ob priliki shoda v Orleansu velik govor, v katerem bo razvijal in tolmačil ideje »nove Francoske«. s Obsojeni vojaki. Dne 6. aprila so ameriške oblasti obsodile na vešala in istega dne tudi izvršile obsodbo nekega vojaka - zamorca, ki jo bil napadel neko osemletno deklico na zverinski način. Izvršitvi kazni so prisostvovale nebrojne formacije amerških čet iz Dijona, Pariza in Rouena . s Spomin na umrle književnike. V Parizu pripravljajo dostojno poča-ščenjc spomina književnikov, ki so padli v vojni Na dnevnem redu je mnogo točk, izvršile se bodo književna in cerkvena počaščenja. Na koncu bo general Maleterm prečita! imena vseli POginolih književnikov. s Naj večja uljudno.st. Perzijski šah jc obiskal angleško kraljico ter jo je tako počastil: Dosihmal sem štel svoja- leta od svojega rojstva, v bodoče jih bom štel odi ure, ko sem se sešel z angleško kraljico. s Navade znamenitih oseb, Aleksander Veliki je postrani nosil glavo, Caesar se je praskal na glavi, cesar Jožef si je čestokrat mel roke, Napoleon je grizel nohte, Klopstock je bil strasten kadilec, Lcibnitz je rad pil kavo, Kant je zanemarjal sleherno snažnost. ■ s Prsti ministru Padarewskega„ Preti nekaj leti jc ta veliki virtuoz na klavir in domoljub zavaroval prste na rokah za 300 tisoč frankov, Poljakom so danes ti prsti še mnogo dragocenejši, ker jim bodo podpisale vstajenje Poljske. s Predsednik občinskega sveta v Nfu-jorku je postal sin bivšega predsednika Roosevelta, podpolkovnik Teodor Roosevelt. s LIoyd Gcoigcjeva žena je izbrana v; Cricitu občinsko predsednico, s Poštni zrakoplov zgorel. Poštni zrakoplov Pariz - Bordeaux je radi prehudega udarca na zemljo, ko sc je ustavil, pričel goreti, ker se jc .bila neka kislina razlila po stroju. Vsa' pošta, pisma in zavoji so zgoreli. Piloti so ostali pri življenju. s Akademija lepiu umetnosti v Parizu pripravlja v dar romunski kraljici neko sliko, ki predstavlja sejo akademije, pri kateri je bila prisotna tudi kraljica. Na sliko, katero bodo izročili na dan kraljičinega odhoda iz Pariza, se bodo podpisali vsi člani akademije, Rostandova hiša, častilci Rostanda želijo, da se njegova vila v Cambo pretvori v to, kar so naredili Angleži iz Sekspi-rove, Nemci iz Goethejeve, in sami Francozi iz Guerneseyeve in Hugoojeve, Oni zahtevajo od vlade, da kupi hišo s posestvom vred in imenuje upravitelja, ki bo —> brez bitnih sprememb — uredil vilo za kraj shajališča pesnikov. s Prevelika kitajska vljudnost. Kako so Kitajci obzirni, pokazuj delovanje, ali način delovan;a gospodične Čeng, ki se mudi v Parizu, da zagovarja interese ženskega gibanja. Zanimiv jc ta izvleček iz nekc-la humorističnega lista. Gospod Čung in gospod Kung sta sedela in se raztovarjala. Naenkrat začne gospod Kung, ki ni imel nikdar navado, da bi načelno rušil zakone obzirnosti: »Dragi gospod čung, želim vam pripovedovati neko zelo zanimivo novico, Ta novica jc rezultat mojega lastnega opazovanja, edaj gotovo in brez suma resnična. No, istočasno vem tudi, da jc vaš značaj.— no, naravno — to novico ne vem — kaka naj Vam bi povedal. Kajti mislim, da bi bilo mnogo bolje, če bi vam vendarle povedal. Oprostite mi tedaj svobodo, ki si jo prilaščam in dovolite mi, da govorim.« Čung je dejal: »Pa naj bo. Kaj imate na srcu?« — »Moj dragi Čung, vaša obleka gori,« je odgovoril Kung še vedno zelo obziren. s Odpravljena navada. Leta 1203. je poslal francoski kralj Filip Avgust poslanstvo k angleškemu kralju Ivr.nu, ki naj bi ga pozvalo na dvoboj na življenje in smrt. Kralj Ivan pa za dvoboj ni imel prav nobenega vesel,a, pač pa je poslal velikanskega viteza Coisrcyja na Francosko, da lam zastopa njegovo pravdo. Nalašč v ta namen in pod tem pogojem ga je izpustil iz ječe. Tudi francoski kralj je poslal na dvoboj svojega zastopnika, ki ie pa iakoi zbežal, videč angleškega hrusta. Kralja, ki sta kljub sovraštvu hotela videti dvoboj in sta bila prišla na lice mesta, sta pa hotela imeti vendar malo zabave in sta rekla Courcyju, naj jima malo pokaže svojo moč. Snel si je čelado in jo postavil na kol, kakoršni so obdajali bojišče. Potegnil je meč in je tako zamahnil po čeladi, da jo je preklal na dva dela — bila je popolnoma iz železa — in ie šla ostrina meča še globoko notri v les. Nobeden od navzočih vitezov ni mogel potegniti meča ven, nazadnje ga je moral Courcy sam. Kralj Ivan je pa vzel svileno čepico in jo je dal velikanu na glavo. Rekel pa je: »Nikdar več ti ni treba vzeti čepice raz f-iavp, niti pred Tvojim kraljem niti pred kom drugim.« Ta pravica se je podc- dov od očeta na sina in tako naprej. Če j*, k to od te rodovine prišel na dvor, ie i> il klobuk nekoliko časa na glavi, p* ' 'e. e odkril. To je šlo do časov kra-1 'I. (1760 — 1820). Takratni Cour- c- ' Tvico zlorabil >n se pred kra- j - ' * odkti!. Tedaj mu pa reče v orni družbi pozimi leta 1807 rt'.k Ivan Vam je dal pravico, da s, ti nekriti pred kraljem. Neke pra- vj m >3a ni mogel dati tudi kralj Ivan r.i, ' . -(.cč da ostanete pokriti tudi pred -t 'U damami.« Pokazal je na dvorne d?r n Cotrrcy se je osramočen odkril. ? prenehala .pravica, ki je bila nad iiei.. let ponos hrabrega rodu. « Srake ca ribjem lovu, Lakota je naj- j mojster; zlasti pozimi, ko je tičem tr.iza kai skromno pogrnjena. Takrat poslane tudi sraka ribič, če je prilika. Da lovi in požira živeče ribe, tega sicer še niso ooa.zovali, pač pa da na razne zelo zanimive nr-pine privleče r.a dan umrle ribe, nahajajoče se ob površini ali pa tik pod ledeno plastjo in primrzniene nanio. Blizu Vratislave se je napravila v mrzli novem-bersfci noči tenka prozorna ledena skorja čez ribnik. Spodaj je bilo primrznjenih nanjo nekaj mrtvih karpov, njihova telesa so se dobro videla skozi kristrlnočisti led. Zjutraj je bilo zbranih na ledu nekaj srak, zelo so bile vznemir jene, letale so nemirno eemintja in neprestano klepetale. Videle so mrtve ribe pod ledom, rade bi jih bile po a-žinale, pa mso mofle do njih in tudi niso vedele, kako. Včasih je govorila ena sama, druge so pa ostro in zvedavo gledale na ribe pod l?dom, potem je govorila drugi, včasih tudi po več skupaj, potem pa kar naenkrat-spet vre, kar navprek: gotovo so se ,posvetov?le, krko bi nriSle do zažtljcne jedi. Večkrat so poskusile napraviti s svojimi močnimi H uni luknjo v led kakor žolna v drevo, a plaet je ostala nespremenjena, preveč ie bila trda. Ta neuspeh jim pa ni vzel korejže, posvetovale so sc naprej; na-r.?dn:? so prišle do neltc^«*. 7P.kb*rčVa, kadi »pustile so namere prebiti led s kljuni. Se- daj se jih je vsedlo par na le.d, kakor bi valile; očividno so hotele doseči 3 toploto to, kar se jim ni posrečilo a udarci kljunov, namreč omehčati led. Uspeh je kmalu pokazal, da so imele prav; kajti ko so kmalu potem zopet začele delovati s kljuni, je nastala na sedaj tanjši ledeni skorji luknja; prva sraka rine s kijunom notri in popade ribo, druga ji sledi in obe vlečeta kar se da. Luknja je bila pa preozka, riba ni šla ven. A obe sraki jo trdo držita, druge pa ki ujejo in kliujejo naprej; kmalu je luknja tako široka, da so mogle izvleči vse ribe, s Pozabljiv general- Znani ruski general Benkendorff, umrl lota 1858, je bil oden najbolj raztresenih ljudi. Ko jo prižel enkrat tekom vojaških vaj skozi malo mesto, je Sol na pošto in vprašal tam, če jo prišlo kako pismo na njo-gov nas'ov. »Kako Vam je ime?« vpraša poštar. »Ime? Ime?« je ugibal general in ni vedel, kaj bi rekel; pozabil ga je bil. Odšel je in rekel, da prido pozneje nazaj. Pršedšega na cesto jo srebal znan častnik in ga jo pozdravil z besedami: »Dober dan, Benkendorff!« — »Kako si rekel?« reče general. »Zares, Benkendorff.« Ne da bi odzdravil, je' teko1 nazaj na pošto. — Drugič so ga povabili na bal. Veselica jo bila končana, vsi gostje so odšli, kajti bilo jo žo pozno ponoči. Samo Benkendorff in pa hišni gospodar sta stala v prazni dvorani, dolgočasno sta se pogovarjala, kajti oba sta bila močno za=~>ara. Gosuodar ie rekel: »Pojva v kadilno sobo! «Z nagubanim čelom mu s’edi general,- a dobra volja jima tudi tam ni prišla — Benkendorff kar ni mogel iti, gospodar sc je pa bal opomniti visokega gosta, na odhod. Slednjič, preteklo je že spot pol ure, se gospodar ojunači in reče: »Morebiti pa Vaša kočija še ni prišla, ekscelenca, aii naj dam svojo zapreči?« — »Kaj pravite? Va3o? Sem Vam hotel ravnokar isto predlagati.« Seclaj Še1 e se je stvar pojasnila. Benkendorff jo mislil, da jo doma. in je bil prav resno ezen na svojega tovariša, ki nikakor ni hotel oditi. Tako pozabljivih ljudi je pa vendarle malo. s Narod brez i'ivcev. Dolgoletni opazovalec kitajskega naroda veselo ooisuje njegov narodni značaj. Človeku se zdi, piše, da Zitajci nc poznajo živcev. Kitajcu je igrača cel dan pisati, delati, v kakršnikoli legi vztrajati, tkati, prati zlato, izrezljavati iz slonovine, z cuo besedo delati najbolj dolgočasne reči, naprej in naprei, ne da bi pokazal najmanjšo utrujenost ali nervoznost (razburjenost); Kitajec je živ siioi. Ta lastnost se pokaže že zgodaj v otroku. Na Kitajskem ni razposajenih, zarobljenih dečkov. Vsi so nenavadno pridni in de^aio v šoli brez prestanka, brez odmora. Kakor zn"no, Kitajec oddiha niti ne potrebuje ne. Šport in igra ima samo za prazno opravilo. Kitajec lahko vsepovsodi sladko spi, sredi ropotajočih strojev, sredi največjega hruma in hrušča, sredi cvilečih otrok, sredi kričečih Paglavcfev, na goirh tleh, na oodlejji, na stolu, z eno besedo vsepovsod in vsaki legi. Na Kitaiskem bi lahko dobili ne milijona, ampak deset milijonov ljudi, ki bi ležali zleknjeni na treh samokolnicah in spali z doli povešeno glavo kakor pajek in z odprtimi usti in z mu* ho v njih, . ^ s Aaj so MM Htnrši izborni!* žeSkin mož? Oče s’avnega češkega zgodovinarja in »očeta domovine« dr. Fr. Palacke-ga jo bil vaški učitelj in krojač. OcB slavnega pesnika Vilezslava Halka J® bil gostilničar. Oče nič manj slavnega ljubitelja preprostega narodnega Pc9‘ nišlva Fr. L. Čelakovskega je bil tesar. Oče svetovno zhanega učite’ja. in človekoljuba Jana Amosa Komenskega J9 bil mlinar. Oče izbornega pesnika M. Polaka, c. kr. generalmajorja, jo bil čevljar. Oče slavnega Jožefa Jun^man* na, ustanovitelja novočcšicega slovstva in prvega buditelja češkega naroda, J® bil kmet. Oče izbornega gledaHš^cff3 pisatelja V. K. Klicpere je bil krojač in Cerkvenik. Oče med priprostim n*r0" dom priljubljenega pisatelja V. M. K!jj*' meriusa je bil (udi krojač in cerkvenih; Oče pesnika Jaroslava Kaline jo ^ nadzornik državnih cest. Oče Ilybla, pri’jubljenega pisatelja, je . košar. Oče moravskega pesnika J^na Soukupa je bil auknar. Oče kanoni*111 Jana T. Pešine zaslužnega zgodovipar' ja, je bil mesar. Oče dr. PeČerke, znar-^ ga pisatelja zr. preprosto ljudstvo 1,1 mladino, js bil vrtnar. Oče V. IIan'-'e» ki jo naše’ »Kraljedvorski Rokopi^’ je bil kmet. Kmeta sta bila iudi Dcsnika V. Žolca in ravnatelja korov y Proška. Oče J. Sike, ravnatelja škofij' skega semenišča, je bil čuvaj v grajske# s!o!nu. Oče izvrstnega domovinskega i11 glcdaMškega pisatelja Ježema K. Tya je bil vojaški krojač. Oče J. M. lUiutefl-kranca, profesorja, pisatelja ia narod-: nega dramitelja, je bil košar. Oče F. S1?' mavskega, znanega slovničarja, jo ‘J1 lesar. Oče J. F. Smetane, profesorja in' zgodovinarja, je bil vrtnar. Oče svetov noznanega slovanskega jezikoslovca J. nu/.iiunv v 11 ViiVUOlU * « Dobrovskega je biPstražmojster V1’ dagoncih. Oče najbolj pri’iubl!en"S8 pisalelja Vaclava Kosmaka je bil kro' iač in cerkvenilc. Iz navedenega ie y deli, da so najslavnejši češki možje lZ' išli iz kmeliškega, preprostega ib ,lC" pokvarjenega stanu — iz jedra českeg® naroda. ZagGiiefna morilka. Markizo Brinvilliers so javno obe3;* na trgu Greve v Parizu !ela 1676. Bila i najbolj znana morilka onih čarov, ir» EKe■1 je delovala s struoojn. Proces proti je bil javen, pokazale so se v nj2ni ve ia 1 bolj zanimive stvari, javnost se je za‘"C«a živahno zanimati zanj, policija je P&s^3, elektrarna. betonsko in /elezobe-tona^c jezove, mostove žolozobeonska tovarniška poslopja, skladišča, betonsko rczervor'e žetezobetonako oporno zidovje in rvse drugo betonske in železobotonske ltonStrukciie. Prevzema v sitoisovno izvršitev vso nnčilo stavfeoao iKženeicske sttoke. — Tehniška mn>nja. — Zastopstvo strank v tehniSklh zadevah. V *ondei'ek dne 28. aprila 1.1, ob 9. uri, dopoldne se v Ljublian* ra Zelenem habu pri dolenjskem kolodvora proda potom javne dražbe večje število prafcičev za rejo različne velikosti. VNOVČBVALNICA. Vsakovrstne slamnike priporoCa eg. trgoveem i» slavnemu občinstvu, kakor tudi slamnate fievSJe (šoino), »mit««, «!amnate petfjsiatss s,s Sevij« Franjo tovarna slamnikov, btob [j. liiomžats. Tovarna je 7 minut oddaljena od kolodvora. LPJ8 COH lic in rok prinese mnogo prednosti, tako v zdravstvenem kakor v družabnem oziru. I;e!ler eva popolnoma neškodljiva preizkušena „Eiza” pomada za obvarovanje in nego-vapje kože, odstrani ne-fislost kože, ojeda priSCe, brani proti solaCarici, sblnfnim pegam, bori, t az-kavosli, ve! sti kože. — LonCek moCncjSe vrste 6 kron. Omot in poštnina se raCnna posebei najceneje. Kaiser loil\m ioii3 vzemimo za lica Feiler e-vo lilijino mlečno miio Elza9, katero fe danes Se zelo dra^o aM ime Se isle ciobrole in neškodljivosti kakor pred vojno. Boi)Se in finejše za negovanje kože v danoinjem fasu si niti misliti ne moremo. — Rsnrts laso sc mo!'e doseCi samo s Fe!!er,evo Dtljlic lOSti .E!sa*-Tanohina pomado za rast las. Okre.)i kožo naplavi, prepredi e pleSavost in prezgodnjo osivelost. Lonček mofinejse vrste 6 . Omot in po-In na se računu posebej nn ceneje. U ysakd5fl!8 negovanje jsUfn »o Felieijeve .lilsa” 1Cj8>3H ionlctne paslilje za ariiivanjc telesa, otroške kopeli, kal>or zo ustno vo'‘o itd. Cena kartonu 1 It 53 v. — S Ka8i©l wx®SS in povsod v tem nob ti sc more bol utva-žujoč, hladef, osveža oč Felicrjev nEl^a‘‘ mer.tolni migrenski frlnik. V iescn< cevki 1 K 50 v. l?.\ rsien proti glavobolu i-' niorenl rabi -e tudi proti vbociiiaju in ranitvi. Vlisda sa ©iii (coihjnum) 2 K 50 v. -Kaj?8jueo proftii ?.c-b«»fa®6a 2K 50v, —Pravi xagcsr?5fe8 ppsnž s®k prot« ksSii« steki. 3 h. PvaKCoiiO Ž£3rj*e v steki. 4 80 in 12'80K. | aEelo^sss« pra- fvllt.V /Kisa / vi Svediito tinktura, vel. steki. 7 K 50 v, balzam (melen) niH-la steki. I K 60 v. Kisrja ffl«esa odstrani brez bolefin Fellerjeva turist, tin-ktur.i „Elza“ (tekočina) skupaj s kartonom 5 K in tvorn. obliž po 3 K in l It 50 v. Preti po«ae»i« te3era in ne«3 ie I-i lierjev „Elz-Q!?o! Kaj si pa še vse ugasil?« »No, na primer, da bi naš prepir tanko dolgočasil grofico.« w .•Glej, gli j, kirk^en -dftktor si, sinko 'jnaj! Ti misliš, du se bova prejn* rala? Ali misliš morda, da sera z ato vel v svojem poklicu, da bi nX svoje siare dni moral zagovarjati svojo plešo Pr®“ tvojo puhlo kodrasto glavico? Kar se 1‘ če znanstva, si ti še neodstavljen dojen* ček; hajdi, moj sin, sesaj še daljei« : Moj ljubi prijatelj,« je laskavo >** pregovorila gospa Fouchy, ki jo jc z ' ■ val prepir o njenem zdravju, »sicer n vem, ali je gospod Louis učenjak, oh P,. mu je še treba, da se vrne k svoji dojil v Pariz, a tolika vem, da se vam treba sramovati, in da je podedoval va resnost in vašo bistroumnost. Brez ob tavljanja ga lahko napravite za so*c5’Va pri slabem zdravljenju moje malenkos * in če bo treba tega mladega dojenčka , kulteto še krstiti, dobro, bom ja/. njegov botra.« ,|4 x2o dobro,« je z nervozno vps . i«j odgovoril stari zdravnik in divje svojega sina, tu je čaša in to vino n®). , blagoslovljena voda. Nagni glavo, “c ko —« .. »Doktor, doktor, vi »te bogokletni i je šepetala Olimpija. , : »Ali naj sežgem recepte, ki so * moje sanje, in pridem na dan z drttgJ®|| ki bi jih najrajši sežgal?« je vprašal Ceret, trudno se smehljajoč in žalostnCg srca. Glej ga, glej!« se jc norčeval dokW* z nenaravno veselostjo in spremljal vsa« Salo z živahnimi kretnjami in velikim bom. — Tako se jc vlekel pogovor n®*1? časa, zasmehljivo in izzivajoče. Louis r bil pri mislih na boj s spretnim očeto ves vznemirjen, a njegova silna vera s je utrdila in navdušila za boj. Na tihefl1 ) ponovil najslovesnejše fraze in se 0 ° * žil z vso svojo poštenostjo. A kljub se je smejal in zbijal šale, ki bi si jih bil dovolil pri nobeni drugi priložnosti! nazunaj vesel in živahen, je čutil v sr velik strah.. Zagrebška iborza. LDU, Zagreb, 25, aprila, Žaklju^ kurzi na današnji borzi; DoStR Banica za trg., obrt in industrijo Banka in hranilnica zn Primorje na suSaku, nove delnica , . I?skomtna in menj. banka, Brod Hipotekarna banka, Zagreb Jadranska banica, novo........... Hrvatska kreditna banka, stare Narodna banka Zagreb ..... Obrtna banka..................... Poljedelska banka, stare delnice Prva hrvatska hranilnica stare delnice nove delnice Rečka pnfika banka, novo deln. Zemaijska banka, nove delnico . A'/,0/0 zadolžnice mesta Zagreba ^ Izdalateli konsordl »VeGernega Odgovorni urednik Viktor C«oCl6* . Tlaka Jugoslovanska tiskarna v Utt"1™" 438 490 358 375 870 896 230 203 6ti %> m % 870* 20* 70»