SLOVfeNEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& fld., za pol leta 8 (ld„ za četrt leta 4 (Id., za jedea mesec 1 vid. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 13 rld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 rld., za jeden meiec 1 fldl. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) vsprejema upravnlBtvo in ekspedlclja v »Katol. TIskarni", Vodnikove ullee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je ▼ Semeniikih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. ^tev. 224. V Ljubljani, v ponedeljek BO. septembra 1895. Letnik XXIII. Shod na Brezjah. Na najbolj sloveče naše božjepotne mesto, kamor roma vsako leto na tisoče Slovencev pred čudodelno podobo Matere Božje tožit nebeški kraljici svoje težave in prosit je pemoči, je poromalo dne 29. t. m. na stotine vrlih ljubljanskih, kroparskih tržiških in jeseniških delavcev in obilno število kmetov iz blejske, radovljiške in tržiške okolice, prosit pomoči za betega svojega stanu in posvetovat se pri ljudskem shodu, ki ga je priredilo slov. kat. delavsko društvo, o svojih razmerah. Prostorna cerkev je bila pri božji službi o Vjll- uri malo ne popolnoma natlačena. Večina pobožnih vernikov je počakala shoda, ki se je pričel po popoldanskih litanijah ob s/i2. V predsedstvo so bili izvoljeni gg. Vurnik iz Radovljice, Zupan iz Krope, podpredsednik del. društva Pele, župan Jurgelc in dr. Krek, ki je vodil zborovanje. O prvi točki: naša organizacija sta poročala Gostinčar in č. g. mošenjski kapelan Gruden. Prvi je dokazoval potrebo združevanja in je pozival navzoče delavce, naj si snujejo svoja kat. delavska društva, kmete pa, naj se organizujejo v gospodarskih zadrugah. Drugi poročevalec je pa v temeljitem govoru po zgodovinskih vzgledih dokazoval, kako so se izjalovili vsi poskusi v zboljšanje družabnih razmer, ki se niso držali od Boga postavljenega reda. Od Platona do Tom. Mora, Louisa Blanca, Saint Simona, Marksa, Engelsa, Bebella in Liebknechta je v preglednih točnih potezah označil teorije komunističnih in socijalističnih kolovodij in jasno dokazal njihova protislovja. Bavno tako je opisal glavne praktične poskuse, kolikor nam jih podaje zgodovina v dretski republiki, pri Albigencih, prekrščevalcih, v francoski prekuciji itd. in ž njihovimi s krvjo in solzami pisanimi dejanji je tem jasneje dokazal, kako neizpeljivi in v dejanjskem življenju škodljivi so vsi socijalistični sestavi. Po pravici je sklepal, da je rešitev družabnega vprašanja možna le. pO načelih, in s pozivom h krščanski organizaciji je završil svoje poročilo. O drugi točki, o razmerah delavskega stanu, je poročal ljubljanskega delavskega društva odbornik Jakopič. V poljudni besedi je odgovarjal trem vprašanjem: Kdo je delavec, kdo je delavčev prijatelj in kdo je njegov sovražnik in kaj hočejo delavci. V lepem, z dovtipnimi opazkami prepletenem govoru, ki so ga vsi navzoči z veseljem in glasnim odobravanjem poslušali, je načrtal razmere delavskega stanu in razvil ves program krščanskih delavcev. Poslušalcem se je videlo, da so besede, prihajajoče iz srca, našle tudi pot v srca. K ti točki so se oglasili še trije govorniki. Gospod Selak je pojasnoval razloček mej življenjem na kmetih in na deželi. Smrekar je opisaval pogubnost akordnega dela in Gostinčar se je posebno pečal z delavskimi razmerami v Kropi. O razmerah kmečkega stanu je poročal shodov predsednik, razvijajoč potrebo vzajemnosti mej vsemi delavskimi stanovi, ker imajo vsi istega sovražnika — v kapitalističnem liberalizmu. Ta ima svoje pasti in skopce, s katerimi lovi iz žepov delavskih ljudij, kmetov, obrtnikov in delavcev zaslužek in ga spravlja v svoje varne blagajne. Vzlasti tri vrste teh skop-cev so zelo nevarne: državni dolg, banke in delniške družbe. Opisaval je boj našega kmečkega stanu, s kapitalizmom in priporočal, naj si ustanovi čim najpreje blejski in bohinjski kmetje gospodarsko zadrugo, da si obrnejo v svojo korist verskega zaklada posestvo, kupljeno od kranjske obrtne družbe in omejš špekulacije tujih kapitalistov; ravno tako je potrebna zadruga kmetom v tržiški okolici, da se zamorejo tem vspešneje braniti mogočnemu tujcu. Za poročevalcem je nastopil navzoči koroški gost č. g. Josip Bozman. Burno so pozdravljali zboro-valci tega vnetega borilca za sveto stvar mej koroškimi brati, ki jim je v naudušenih besedah slikal hude boje in poudarjal, da skalne Karavanke ne smejo biti neprestopna meja, marveč da morajo Kranjci s Korošci vzajemno se bojevati za svojo vero in domovino proti oholemu sovražniku, ki si hoče preko naše lepe zemlje zidati most do Adrije. Vzlasti slovenske matere naj skrbč, da se njihovi otroci navzamejo ljubezni do Boga in do rodne zemlje. Ta govor je bil biser celega shoda. O volivni pravici je zopet govoril Gostinčar, dokazujoč krivice sedanjega volivnega reda in poudarjajoč potrebo splošne volivne pravice. Z živioklici na papeža in cesarja se je zaključil lepi shod. Bog daj, da bi rodil obilo trajnih vspehov. Črne bukve kmečkega stanu. (Dalje.) 16. Avfltro-Ogersko.1) V naši državi je kmečki stan srečno preživel fevdalno gospodstvo in ni propadel, kakor laški in angleški. Leto slobode 1848 je videlo avstrijske kmete še trdne in krepke; vzlasti v goratih krajih je živelo takrat mogočno in premožno kmečko ljudstvo. *) Za statistične podatke rabimo največ zelo dobri knjižici : Prof. A. L. Hickmann: Taschonatlas von Oesterreich-Ungarn in Geogr. - stat. Taschenatlas, Wien, G. Freytag & Berndt. 1895. LISTEK. S pota. (Dalje.) Prijazni bralec naj me sedaj spremlja do druge znamenite palače t. j. do muzeja kraljestva češkega. Prekrasna ta zgradba nahaja se na „V4clavskem namesti"' Načrt napravil je profesor Jos. Schulze. Na sredi ima velikansko kupolo, vrhu tega še štiri male. Ta dom je res vreden napisa: »musej kraljestva češkega." Veža je impozantna, okrašena s prekrasnimi kipi in bogato slikana. Notri so zbirke, čitalnica in dvorana za slavnostne seje. Tudi „češkii akademie ved, umeni a slovesnosti". »V&clavske nime3ti" so gotovo jeden najlepših trgov cele Evrope. — Širok, dolg, okrašen z velikanskimi, krasno izdelanimi palačami, v dnu veli-čanstveni muzej, fini tlak, lepi nasadi; vse to čarobno deluje na vsacega potovalca. — ln ako poleg tega še vzameš v poštev, da je vse to sam od sebe in z lastnimi stroški izvršil genij naroda češkega, priznati moraš, da je slavna ta veja na drevesu slovenskem, zares na vrhuncu svetovne prosvete. Naj ima Dunaj bolj veličastne in drage stavbe, a teh ni izvršil sam, ampak krvava roka vseh davkoplačevalcev cele Avstrije. — A zlata Praga, zenica v očesu slavjanskem, zlata Praga je plod duha češkega, ona je divna hčerka slavjanskega severa. Slovenske izletnike je povabilo gostoljubno mesto praško v svoj mestni dom. Tukaj nas je pozdravil v imenu prestolnega mesta, oziroma celega mestnega zbora podstarosta praški. Mej drugim je rekel: Pravijo, da ste vi Slovenci majhen narod, a temu ni tako. Ne samo, da je vaš narod slovenski tekom stoletij podaril svetu slovanskemu može, kakor so bili Vodnik, Prešeren, dr. Toman, dr. Bleiweis itd., ampak treba pomisliti, da vi Slovenci ste sinovi in hčere velikega rodu slavjanskega. In kot taki gotovo niste majhen narod. Čast imam vas, mile sestre in bratje Slovenci, v imenu kraljevskega mesta Prage bratovski pozdraviti. Te besede vsprejeli smo z veliko navdušenostjo. Na primeren način odgovoril mu je g. Ivan Hribar iz Ljubljane, zagotavljajoč ga, da bodo Slovenci kot mlada in mala vejica drevesa slavjanskega Cehe kot stareji in bolj izobraženi narod spoštovali in ga po mogočnosti posnemali. Vse to je bilo v mestni dvorani. Potem nas je mesto sijajno pogostilo. Po deženeju je bilo zopet nekoliko neeficijelnih govorov. Potem smo zapeli nekoliko narodnih pesem slovenskih in gospodje odborniki so nam z največjo ljubeznjivostjo razkazovali prostore mestne palače. Mej drugim naj omenim prekrasno sliko Brožikovo, predstavljajočo Husa pred cerkvenim zborom v Konstanzu. Ta velikanska historična slika je v vseh podrobnostih resnično in umetniško izdelana. Nad stolom županovim je velika doživotna slika Frančiška Jožefa I. Na desni strani od cesarja so slike več znamenitih čeških rodoljubov, koje so izza vojske prusko - avstrijske 1. 1866 pruski generali nagovarjali, naj bi pristali Prusakom češ, da jim bodo zajamčili posebne predpravice in to v verskem, narodnem in političnem okviru. Oni pa, zvesti domovini in cesarju, odbili so naravnost vse njihove predloge. Dva izmej teh imenitnih mož še sedaj živita. Razgledovali smo razne prostore te zgodovinsko znamenite stavbe, mej drugimi tudi strašne ječe, v katere so osobito za časa nesrečne tridesetletne vojske toliko domoljubnih čeških ple-menitašev priprli in potem v kratkem času pomorili. Zares, ako se človek domišlja žalostnih teh časov, v katerih je toliko blagih Cehov ne le izgubilo svoje premoženje, katero be je potem izročevalo tujim, osobito nemškim naseljencem, ampak izgubilo tudi svoje mlado, junaško življenje — ako se ozremo na to, da je češka izgubila skoraj polovico svojih prebivalcev — ako vzamemo v poštev, da je bila polovica mest razrušenih, na stotine vasij požganih — kedo bi se potem ne čudil, da se je Češka, katera je bila po krvavi bitki na Beli Gori popolnoma poražena, danes povzdignila na tako visoko stopinjo prosvete. Znano je, da Čehi ne vži-vajo velikega ugleda le v našej avstrijskej domovini, ampak njihovi pesniki, pisatelji, arhitekti, politiki itd. poznani so celemu kulturnemu svetu. Težko kje na svetu naSel bodeš narod, kateri bi bil v vseh , vf -\ Od leta 1848 do 1859, ko se je bila odpravila desetina in tlaka, ne vidimo pri našem kmečkem stanu nobenega napredka; centralizujočanačela so vstvarila vojno državo in kmetje bo morali najmanj toliko več plačevati za vojaške suknje, smodnik in tope, kolikor se jim je zlajšalo pri fevdalnih bremenih. Od leta 1860, odkar je jela pihati pristno liberalna sapa pri nas, gre od leta do lota odločno na slabše. V gorskih krajih se je preje polagoma širilo naseljevanje; na pustih rovtah so se naseljevale pridne družinice in so v potu svojega obraza marljivo trebile zapuščeno zemljo in jo obdelovale. To je ponehalo. Delavnih močij manjka; obdelana polja se popuščajo in na novo se neiz-preminjajo več rovte v polje; gozdi se vedno bolj izsckavajo, da se pokrije naraščajoči primanjkljaj v gospodarstvu; ljudje se izseljujejo z dežele v mesta in velika posestva naraščajo. V plodovitih dolinah in planinah ni nič bolje. Nekdaj tako veselo kmečko ljudstvo stoka pod kruto butaro davkov in dolgov. Čez glavo je zadolženo; boben poje dan za dnem smrtno pesem posestvom, ki so stoletja prehranjala jeden rod; nesrečni potomci kmečkih veljakov pa tavajo brez doma in brez posestva mej neštevilno množioo za smrt odločenih ljudij — proletarcev. Pot avstrijskega kmeta je torej jednaka njegovim tujezemskim tovarišem: pot pogina, pot v — proletarijat. Podrobnosti izkažemo kesneje; sedaj samo v velikih potezah obrisujemo njegove razmere. Veliko posestvo ima neprimerno velik del zemlje in se še vedno množi. V dolenji Avstriji ima 16 odstotkov, na Moravi 23 odstotkov, na Češkem 27 88 odstotkov in v Galiciji celo nad 39 odstotkov vsega zemljišča. Iz naraščajočega števila volilcev v velikem posestvu smemo sklepati, da se je to zadnja leta skoraj dvakrat pomnožilo. Vzlasti v planinskih (alpskih) krajih po-kupujejo Festetiči, Rotšildi, Borni tisoče in tisoče hektarov. Kar se pa ne dobi s kupčijo, se dožene z dolgotrajnimi pravdami in z vsemi zvijačami, ki jih premore v špekulaciji osivela židovska kri. Pašniki se izpreminjajo v živalske loge. Živine je vedno manj. Namestu lepo vzraščenih krav in konj šetajo srne in jeleni po bogatinovi zemlji. Na deželi manjka delavcev, čim večja so vele-posestva, tem manj more živeti ljudij v rodnem kraju. Kmetije se vedno bolj razkosavajo. Skoraj polovica kmečkih posestev v Galiciji ima n. pr. samo po 5 gld. čistega katastralnega dohodka. Orjaško veleposestvo se drži prav za prav samo židovskih bankirjev in borzijancev, ki za kratek čas preganjajo kmete ž njihovih domov z denarjem, ki so ga »zaslužili« v bankah in na borzi. Največji veleposestniki so hkrati tudi največji tvorničarji. Izsesovalci delavcev in uničevalci malih obrtnikov so istovetni s preganjalci kmečkega slojih društva na tako visokej stopinji olike, kakor je češki. Na fasadi mestne palače se nahaja tudi znamenita ura, iz katere vselej, kadar bije, pride vseh 12 aposteljnov in Kristus sam. Za materjo Prago ni zaostala dična hčerka t. j. predmestje »Kraljevi vinogradi." Tudi starešinstvo tega veselo se razvijajočega mesta, koje je večje, nego Ljubljana, pozvalo je nas Slovence na koncert in večerjo v krasne prostore pred kratkem izdelanega narodnega doma. Nastopil je prvi praški kvartet »kitara" in nas s svojim nedosežnim petjem kar očaral. Da je i orkester storil svojo dolžnost, mi pač ni treba omeniti. V veliki, bogato opravljeni dvorani bil je pri našem prihodu zbran svet občinstva mestnega. Takoj pri vhodu pozdravil nas je g. podstarosta, a kasneje znameniti češki govornik, državni poslanec dr. Herold. Ta ti govori tako, da sam ne veš, je-li bi občudoval lepo izbrane besede, ali navdušenost, s katero te spretno pridobi za - se. — Občinstvo pozdravljalo nas je z zares bratovskim čutom. Sami smo bili na neki način v zadregi, videči toli srčno ljubezen in tako odkrito prijateljstvo. »Krv nije voda", pravi Hrvat in prav govori. Gospodje odborniki vodili so nas po vseh prostorih krasne, vsem modernim tehničnim zahtevam odgovarjajoče zgradbe. Na strani so sobe čitalnice in velika plesna dvorana, kjer se po gladkih parketih suče plesoljubna mladina češka. (Dalje 'led' ) stanu. Kapitalisti jim je ime. Stare plemiške rodbine, ki so vzrastle z ljudstvom na jedni zemlji, katerih pradedje so delili b svojimi kmeti žalost in vfeselje, morajo se vdinjavati za nizkopoklonike denarnim mogotcem. Pri večjih delniških družbah beremo mej upravnimi svetniki, predsedniki itd. zvočna imena slovečega avstrijskega plemstva, katera rabi kapital za vado, da ž njo lovi zlate ribice v svoj ribnik. Plemstvo je po veliki večini popolno odvisno od kapitalistov. Zadolžuje se vedno bolj; novodobna liberalna vzgoja je je odtujila ljudstvu. Za plemiške strasti je treba mnogo denarja, in da se dobi, je dober tudi žid. Velikanska posestva daje Židom v najem. V premnogih čeških, ogerskih in galiških grajščinah se šopirijo židovski najemniki, izsesavajoč delavce in zemljo. V imenitnih kočijah se vozijo po zemljiščih, ki jih je kultiviralo in ki jih še vedno za pasjo plačo obdeluje krščanski trpin. Oba propadata: kmetič in plemič. Samo plemiču je ložje, ako ima kaj v glavi, obračati plašč po vetru in se sukati v kapitalističnem vrtincu. Neki grof C. je napravil vlansko leto mlin na svojem posestvu in pelcarijo poleg njega. Na 3000 ha posejano žito je tako izpremenil v kruh in je v okolici lahko in dobro prodal. Takih vzgledov je mnogo®), ki vsi dokazujejo, kako roji kapitalizem. Veleposestniki imajo vrh tega politično nadvlado. V gosposki zbornici gospodarijo popolnoma, v poslanski imajo svojo kurijo. Tri in šestdeset takih ,mož' voli povprek po jednega poslanca. V višjih in boljše plačanih službah srečavamo večinoma plemiška imena. A vse to jim nič ne pomaga. Kapitalizem jih brez patenta, brez pred-pravic in brez rodoynika goni v svoj divji ples, ali pa v — propad. Radi sicer priznavamo pomen plemstva v prošlih časih tudi za kmetijstvo; a plemstvo, ki ne izvršuje svojega namena, ne more imeti pomena. Britka je sicer zanje resnica, a zato ni nič manj gotovo, da so namreč plemiči, ki so pomagali liberalizmu na krmilo in ki so vkljub svoji veliki moči pustili propadat kmečki stan, s tem samim sebi podpisali obsodbo, časa kolo se bo brezdvojbeno zavrtilo nad njimi in jo brezozirno izvršilo. i Kriči se, da je kapital najboljša hrana za poljedelstvo in za poljedelske posestnike, a dejanja kažejo, da so ti najboljši hrana zanj. Požira jih in slast se mu mej kosilom še veča. Da doslovno jih požira. Kronična lakota jih spravi vsako leto na stotine pod zemljo. Zdravniki ne pišejo sicer te bolezni v svoje mrliške liste, a zato je še ne spravijo iz sveta. V Avstriji8) je umrlo 1. 1893 — 660.080 ljudij; mej temi: za nalezljivimi boleznimi (škrlatinka, koze, vročinska bolezen, griža, vratnica i. t. d.) 150 od tisoč, v silovite smrti 16 od tisoč, (1°/00 umorov, 9-5°/00 ponesrečenih, 5'5°/o0 samomorov), za starostjo 98°/00, za rakom 19°/ooi za kapjo 23°/00, za črevesnim katarom lll°/00, za pljučnico lll°/000, za prirojeno slabostjo otrok pod 1 letom 132°/00, za jetiko 125°/00, za drugimi nedoločenimi boleznimi, 274°/„. Na Ogerskem je umrlo tisto leto 580.000 ljudij. Mej njimi: za nalezljimi boleznimi 97°/00, silovite smrti 12°/00, (3°/oo umorov, 250/00 samomorov, 6'5°/0o ponesrečencev), ') Prim. Ar. B. Meyer: Selbsthilfe fiir die Landvvirth-schaft. Gegenvvart 1895. ®) Srednja umrljivost v evropskih državah se razvidi iz številk. Na tiBoS oseb umrje povprek na leto na Švedskem in Norveškem . . . 225 oseb na Nizozemskem....... 23 n 25 n 25 M 255 n na Španjakem in Portugalskem 25 5 n 27 n 27 M 2725 »1 28 n 29 n na Francoskem....... 29-5 n Naša država je torej glede na umrljivost skoraj na čelu druzih evropskih držav. za starostjo 53°/00, za črevesnim katarom 43°/00, za pljučnico 53°/oo, za prirojeno slabostjo 100°/00, za jetiko 78°/00. za drugimi boleznimi 490°/00- Iz teh številk zija lakota s svojim strašnim licem. Želodčni katar, vročinska bolezen, jetika, slabi otroci in neznane bolezni imajo največ svoj vzrok v slabi hrani. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 30. septembra. Dr. Halltvich o položaju. V soboto je dr. Hallwich, jeden velmož nemške levice, poročal svojim volilcem ter rekel mej drugim: »Karkoli pride, v Avstriji morajo računati z nemško levico. Pri sestavi nove vlade je odklonila vsak ministerski portlelj. Stranka je sicer zadnji čas mnogo zgubila. Umrli so Heilsberg, Weeber in Neuvvirth, mandate so odložili najboljši možje, kot Plener, Peez, Wid-mann in Dumreicher, toda načela njena še živč, in dokler ta načela ne zamr6, živi tudi stranka. Načela so: Nemštvo, napredek in državna jedinost, alias centralizem. Nasproti novi vladi si nemška levica pridrži proste roke brez vseh predsodkov, za nobeno ceno pa ne vstopi v novo koalicijo. Od nove vlade bode nemška levica odločno zahtevala varstvo nemških koristij; če jo bode vlada prezirala, potem bode levica stopila v najhujšo opozicijo. Stranka pa se mora poživiti in v ta namen njen program razširiti z ozirom na socijalne razmere. — Levičarji torej priznajo, da njihov kapitalistični program ni več modern, in da liberalizem zgublja svojo moč. Slabo znamenje za nemško levico. Značilno je, da se celo odločno liberalni možje že sramujejo tovaršije z nemškimi liberalci. Tako je kandidat namesto odstopivšega barona Widmann-a za mesta Bolzan-Meran-Glurns, svetnik bolzanske trgovske zbornice P. Welponer izjavil na volilskem shodu, da ne obljubi vstopiti v klub nemške levice, temveč si pridrži prosto roko. Volilci so bili zadovoljni s to izjavo. Glasovi o dunajskih volitvah. Vsi pošteno misleči časniki poročajo z vidnim veseljem o zmagi dunajskih protiliberalcev. Tako piše mej drugim »Vaterland": Z današnjo volitvijo v prvem razredu je za dolgo časa odločena usoda liberalni stranki na Dunaju. Izgubila je najmočnejše postojanke, grozno se je varala v svojih skromnih nadah, zavedla se je svoje onemoglosti. Vzroke smo našteli in te vzroke potrjuje tudi neki liberalni list, ki ima zveze z vlado. Liberalci niso poznali položaja, v svoji skiajni ošab-nosti 80 nerodno vodili volilno gibanje, poskušali so s kaznjivim pritiskom na volilce, in tako je konec njegovi slavi. V svoji zadregi so zvračali krivdo svojega propada na faktorje, ki niso posegali v volitve, grajali so naredbe, katere so izprva sami pri-poročevali. Sedaj v nesreči obupujejo in to utrjuje naše prepričanje, da bode vsaka njihova opozicija brezvspešna. — »Politik" pravi: »Nemškoliberalna stranka je zatirala prostost ter tlačila Slovane. Sovražijo jo Cehi, Poljaki, Slovenci, Hrvatje, nemški njeni sorojaki jo pobijajo, vsled svoje krivde je postala najbolj črtena stranka v Avstriji. Sedaj, ko podlega, šele uvideva, da je boj med narodi in stanovi nevaren za Avstrijo. Prepozno je stranka spoznala to svojo napako, kajti igro je že zgubila." Na drugem mestu piše »Politik": »Dr. Lueger bode kmalu v zagati. Nemški nacijonalci se že oglašajo, ker računajo na 38 svojih glasov, ki so Pacherjeve barve. »Oest. R." že prorokuje, da se bodo krščanski socijalisti morali udati nemškim na-cijonalcem. Dr. Lueger pride v položaj, ko se bode povpraševal: »Sedaj sem radoveden, kdo je močnejši, krščansko - socijalni Lueger ali nemško-nacijonalni Lueger." To vprašanje reši bodočnost. Poražena je liberalna stranka, zadel jo je sunljej do srca, in to je veselo znamenje boljše prihodnjosti za vso Avstrijo. Mladočeški strankarski shod v Pragi se je otvoril v soboto dopoludne in je jako mnogoštevilno obiskan. Pripravljalni odbor je razposlal nad 3000 povabil. Povabljeni so vsi okrajni zastopi, župani vseh občin, kjer imajo Cehi večino in vsi vred-niki raladočeških listov; le naprednjaška stranka in realisti niso dobili povabila. Shod je otvoril dr. Pod-lipnj, kot sklicatelj. Na dnevnem redu je splošen političen položaj, stališče Mladočehov nasproti Bade-nijevemu kabinetu. Na shodu se bode predlagala resolucija glede strankarskega načela. Gališke deželnozborske volitve. Iz Levova se poroča, da se pri zadnji volitvi izvoljeni rusinski poslanci ne bodo razcepili v dva kluba, kakor se je to zgodilo pri zadnjem deželnozborskem zasedanja, ampak da bodo vsi pripadali skupnemu narodnemu klubu. Poljski kandidatje Mencinski, Zoll in Stadnicki, ki so propadli pri volitvi kmečkih občin, se ponujajo sedaj veleposestnikom ter upajo, da tam dosežejo svojo srečo. Bavno tako postopa državnozborski poslanec Popovski, katerega so proglasili Tarnopolski veleposestniki svojim kandidatom. Liberalni mažarski listi so vsled krščanske zmage na Dun&ju v velikih skrbeh, da utegne ta zmaga za požidovljene Mažare imeti slabe posledice. Tako piše „Pesti Naplo", da so antisemitje raztrgali zastavo nemške hegemonije in liberalizma. Poraz nemških liberalcev, pravi list, nas toliko ne skrbi, kakor sedanja zmešnjava, v kateri ne zmagujeta reakcija (!) in slavizem. Iz tega bode nastalo nekaj negotovega, čegar značaj si bode privzela tudi druga državna polovica. Sicer se načeloma nobena državna polovica ne sme vtikati v zadeve druge polovice, toda sedanji razvoj v Avstriji utegne biti nevaren liberalni ogerski politiki in naši narodnostni jedinosti. K sreči pa je ogerski liberalizem tako močan, naša mažarska jedinost tako trdna, da smemo še mirno gledati na Blovansko reakcijo onkraj Litave". — Uprav naravno je, da Mažare skrbi poraz liberalne stranke na Dunaju, kajti ta poraz ni zadnji. In ravno nemškoliberalua stranka je 1. 1867. več dovolila Mažarom, nego so sami zahtevali. V Bolgariji vlada najlepši mir. Tako se poroča dne 24. t. m. iz Sredca. To pa se sklepa iz tega, ker se že dalje časa nahaja večina državnih funkcijonarjev v inozemlju na dopustu in v letoviščih. Izmej ministrov so v zadnjih dneh doma samo vojni minister Petrov ter ministra Veličkov in Madjarov, vsi drugi s knezom vred so še na dopustu. Ministra Stoilov in Miučovic se nahajata v letovišču, Načevič je še v Sistovu in minister Gešev je bil dalje časa v Parizu, poslednje dni so ga pa mikale občinske volitve na Dunaju. Slednjič je knez Ferdinand na svojem posestvu na deželi, od koder se vrne šele 15. oktobra, ko se otvori sobranje. Iz tega je razvidno, da so oudotne sedanje razmere jako normalne in da so pretirana poročila, ki jih trosi agitacijski bird Cankova po evropskem časopisju. Nemčija. Koscielski je bil med poljskimi poslanci v nemškem državnem zboru pri vsaki priliki eladni mešetar, da je Poljake pregovarjal za vladne predloge. Vsled tega je tudi pogosto zahajal na cesarski dvor, ker je bil .persona gratissima". Skoraj gotovo ga več ne obseva vladarjeva milost, kajti mož se je spomnil svojega rodu. Kakor namreč poročajo listi, hoče z vsemi silami delati proti ko ii sij i, ki v vzhodni Prusiji kupuje zadolžena poljska posestva. V ta namen je odločil štiri miljone, da iztrga poljska zemljišča pruskemu Molohu. — V nemških katoliških listih smo že večkrat čitali razprave, ali je še potreben in mogoč centrum, ki je bil v kulturnem boju močan branik nemških katoličanov. V centrumu si namreč večkrat nasprotujejo zastopniki mest in kmečkih okrajev. Vsi resni listi naglašajo potrebo zjedinjenega centruma, da brani pridobljeno in za-preči ljudstvu kvarne nakane. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. septembra. (Občinski sv6t ljubljanski) ima v sredo, 2. dan oktobra t. 1., ob 5. uri zvtčer v mestni dvorani sejo z nastopnim dnevnim redom: I. Oznanila predsedstva. II. volitev upravnega odbora mestni hranilnici ljubljanski. III. Pravnega in personalnega odseka poročilo o Ferdinanda Mahra prošnji za izbris najemnih pravic z dne 10. septembra. 1864 leta. IV. Finančnega odseka poročilo glede oskrbovanja ustanov Marije Kosmačeve. V. Policijskega odseka poročilo o računih za zdravila mestnim ubogim. — Tajna seja: Stavbinske stvari in personalia. (Imenovan) je beneficijat g. Fr. O s w a 1 d za kateheta na rudniški šoli v Idriji. (Nove orgije.) Dne 26. junija je podpisani pregledal orgije na Trati in našel v svoje veselje, da brata Zupana dosledno napredujeta. Pri tem delu so zopet zanimanja vredni zbiralniki. Za I. manual sta dva: zgoraj forte, spodaj mezzoforte; za II. manual forte in vrhu njega tutti, ki sklepa vse. Zbiralniki razklenejo drug druzega; izdelani so v podobi polkoleščeka, prevlečenega z medenino in delujejo takoj, da se le z nogo malo podrsne preko njih. Orgije imajo samo 11 spremenov na 2 manu-alih, a mehanični spremeni, n. pr. Octaven Coppel, Suboct. Coppel, Ped. Coppel itd. jim dajo skoraj dvojno veljavo. Intonacija je skozi in skozi enakomerna, značilna, vtis v celoti in delih popolaoma povoljen. Ponavljal bi se, ko bi se spuščal v podrobnosti. Omara je to pot posebno okusna, igralnik prav ličen. Kljub temu tako nizka cena, da mora vsacega zapeljati. S kratka: kar sta Zupana po pogodbi obljubila, sta točno izvršila. P. Hugolin Sattner, 0. S. F. (Ljudske šole v Škof j i Loki.) Poduk se prične tukaj Še le dne 7. oktobra. (Učenke iz tujih župnij bi pač želele, da bi jednake ukrepe kompetentni uradi naznanjali tako zgodaj, da bi se mogle te še pravočasno obvestiti in bi ne imele nepotrebnih potov in stroškov.) (Ubežal je) v soboto popoludne 201etni prisilni delavec Mihael Podboršek iz Loke pri Mengšu iz Codelli-jevega posestva, koder je bil z ostalimi kaznjenci na delu. (Samomor.) Pod današnji jutranji gorenjski vlak je neki človek malo nad Šiško skočil mej vozove, najbrž hoteč se usmrtiti. Težko poškodovanega so odpeljali v bolnišnico. (Razpisana služba.) Na štirirazredni ljudski šoli v Senožečah je izpraznjeno mesto nadučitelja v drugem plačilnem razredu. Prošnje je vložiti službenim potom do 17. oktobra pri okrajnem šolskem svetu v Postojini. * # * (Volitve v deželni zbor goriški) so se minolo sredo dokončale. Izmej slovenskih poslancev so izvoljeni ti-le: dr. Gregorčič, župnik Blaž Grča, dr. Tuma, dr. Abram, posestnik Muha, profesor Berbuč, geometer Lapanja, grof Alfred Coronini, dr. Aleksij Rojic, posestnik Klančič. Izmej laških pa: vit. Ant. Dottori, Vinc. Michielli, grof Franc Coronini, dr. K. Venuti, Evg. bar. Ritter, dr. Marani, dr. vit. Pajer, dr. Verzegnassi, Nik. Benardelli, dr. Lovisoni in bar. Locatelli. Na slovenski in laški strani se je katoliška stranka zdržala vsake volilne agitacije — seveda tu in tam so imeli za to posebne razloge. Nam se je, piše »Primorski list", vsmililo ubogo ljudstvo, katero je vže tako vse zbegano in politično pokvarjeno. Duhovščino je pripravila politika strasti malone ob vso avktoriteto. Nismo hoteli vlivati olja v ogenj. Politika strasti je imela prosto roko. Ona je odgovorna za prihodnjost. Sicer ji pa ni šlo tako gladko, kakor prejšnja leta. Na obeh straneh, mej Slovenci in Italijani se nahajajo zastopniki narodnostne strasti in brezobzirnosti. Mi dvomimo zelo, da bi mogli novi zastopniki dolgo skupaj sedeti v deželni hiši in vladati našo domovino. Kaj pa potem ? Kaj potem, ako se bo politika strasti in narodnostne nestrpnosti še dalje širila po Avstriji? Odgovora je dolžan tisti liberalizem, ki nam ga je država vzakonila pred petindvajsetimi leti, kateri nam je tudi vzgojil sedanje javno delujoče može . . . (Zbolel je) znani slovenski skladatelj v Trstu, gosp. Andrej Volarič. Obolel je za legarjem, in sedaj se je prvi bolezni pridružila še pljučnica. Zdravniki imajo prav malo upanja, da ozdravi. Bog ohrani slovenskemu narodu delavnega moža I (Italijansko nestrpnost in omiko) kaže naslednji dogodek: V petek popoludne začelo je frčati kamenje s ceste v sobe I. in II. razreda slovenske ljudske Sole pri sv. Jakobu v Trstu. V prvem razredu so bila k sreči lesena priokna toliko priprta, da kamenje ni moglo v sobo. Huje je pa bilo v tretjem razredu. Ko je priletel prvi kamen v sobo, je učitelj še pomiril razbegane otroke; a ko je začelo kar dežiti s kamni, tedaj je nastal splošni vrišč. Lesenih prioken ni bilo mogoče zapreti, ker se je bilo bati, da v tem hipu prileti kamen v glavo, druge pomoči pa v hipu ni bilo. Velika sreča je bila, da se ni pripetila kaka nezgoda ; to pa Ie vsled tega, ker je kamenje s tako močjo priletelo v sobo, da je odletelo preko klopij in učencev v nasprotno steno. — Lep dokaz italijanske .kulture". Koliko vpitja bi bilo po italijanskih krogih, ko bi kaj jednacega pro-vzročili Slovenci. Upamo, da bo pristojna oblast poplačala dotičnim lopovom, katere imajo že pod ključem, kar so zaslužili za svoje .otročarije", ki so pa v resnici zločinstva. (Izpred tržaškega sodišča.) Pretečeni petek se je vršila sodnijska obravnava proti oni „olikani gospodi", kije nameravala na predvečer 20. septembra protiavstrijsko demonstracijo povodom 25 letnice osvobojenja Rima. Mej zatoženci je polovica .katoličanov po imenu" ostali so pa židje in brezverci. Po poklicu je jeden .gospod" pekovski vajenec, dalje po jeden zidar, mehanik in trgovski pomočnik. Poleg teh so trije italijanski dijaki, katerih nikjer ne manjka in nekaj „vrednih" postopačev. Sodišče jim je s strogim zaporom od dveh tednov do dveh mesecev pokazalo, da je Trst še na avstrijski zemlji. Liberalno laško časopisje jih bode seveda slavilo kot .mučeuike" in .posnemanja vredne junake". Temu se ni čuditi, ker je ravno ono središče neavstrijskega patrijotizma. * * * (Dijaška kuhinja.) Iz Maribora: To društvo je imelo IV. občni zbor dne 20. septembra v slovanski čitalnici. Prišlo je precejšnje število udov. Za srednješolsko mladino toli skrbni predsednik preč. gosp. kanonik dr. J. Križanič otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter na kratko opiše delovanje društva v preteklem šolskem letu: 70 dijakom je dala .Dijaška kuhinja" 14.000 obedov. Nato poroča denar-ničar, preč. g. kanonik dr. Ivan Mlakar. Mej udi in prijatelji društva se je lani nabralo 445 gld.; župnik J. Novak je volil 50 gld., dekan Suta 10 gld.; 265 gld. 87 kr. so darovali posebni odborniki .Dijaške kuhinje": gg. dr. J. Glančnik, magister Ferk in meščan Fr. Bindlechner ; nekatere družbe in gostije, zlasti na Murskem polju so poslale 70 gld. 71 kr.; si. posojilnice: mariborska 350 gld., ptujska 50 gld., manjše zneske pa posojilnica konjiška, makolska in marenberška. Dohodki so znašali 1361 gld. 56 kr., stroški pa tudi toliko. Vsi blagi dobrotniki dobrot-nice zaslužijo javno pohvalo. .Živijo I* zakličejo trikrat vsi zborovalci. Javno in iskreno zahvalo pa zasluži preč. gosp. denarničar, kakor je potem omenil preč. gosp. predsednik. Nato je bila volitev odbora. Predsednikom je bil soglasno izvoljen preč. g. dr. J. Križanič; v odbor pa p. n. gg. dr. J. Mlakar, dr. J. Glančnik, magister Ferk, dr. A. Medved, prof. J. Kavčič in profesor J. Žitek. Denarničar je zopet postal kanonik dr. J. Mlakar, tajnik pa profesor dr. A. Medved. Domoljubi slovenski I Ne zabite .Dijcške kuhinje" mariborske! Slavne posojilnice, pridite odboru tudi letos na pomoč I Vašo dobrotljivost Vam bode povrnil Bog, hvaležna Vam bode srednješolska mladina in ž njo ves slovenski rod I * * * (Dopolnilna volitev v Celovcu.) Piše se nam: Gibanje za dopolnilno volitev drž. poslanca v Celovcu postaja že živahneji. Dne 23. sept. so imeli precej buren volilni shod, pri katerem so se pričkali med seboj liberalci (Luggin, dr. Hibler) in nacijonalci (Lemiš, dr. Krajnc); z ogromno večino izrekli so se navzoči volilci, (bilo jih je okrog 150) za Dobernika. Oglasil se je za kandidata tudi prof. Meingast. Mnogi agitujejo za župana Poscha, socijaldemokratje iu obrtniki so za obč. odbornika Prinz-a. Le-ti imajo volilni shod v torek dne 1. oktobra. (Koroške novice.) Do 23. septembra t. 1. prišlo je v kočo na Velikem Zvoniku 4000 turistov, največ odkar obstoji koča. — Beljaška hranilnica je znižala obresti na 4V4 odstotkov, za hranilnične vloge na 3'6 odstotkov. Ta obrestna mera stopi v veljavo z dnem 1. januvarija 1896. leta. — Komisijelni pregled projektovane železniške proge Volšberk-Zeitvveg se bode vršil sredi meseca oktobra; upajmo, da z večjim vspehom, kakor pregled proge Spodnji Drav-berg-Velenje. Nameravana je ta črta kot glavna proga druge vrste. — V Lipi nad Vrbo so pogorele dne 25. septembra štiri hiše. Tudi iz drugih krajev se z nova poroča o mnogih požarih. * * (Živinozdravniki.) Kakor poroča ,Fremdenblatt', hoče vlida preosnovati nauke in izpite za živino-zdravnike na višjih strokovnih šolah na Dunaju in v Lvovu. Reden slušatelj se bode moral izkazati z zrelostnim izpričevalom gimnazije ali realke, dočim je Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda Wien, ^Mt Schelhammer & Schattera -.Sr doslej zadoščalo šest razredov srednje šole. Ker bodo razširili tudi učni uačrt, zvišali bodo učna leta od treh na štiri. V istem razmerju bodo tudi pri izpitih več zahtevali. * * * (Ameriške novice.) V St. Pavlu Minn. službujoči č. g. Jakob Trobec je praznoval dne 5. sept. tridesetletnico svojega mašništva. — Novoposvečen je bil dne 8. t. m. č. g. Ivan Pirnat v katedrali v Heleni Mont. Obema gospodoma: Ad multos annos t — Dne 1. t. m. so čutili v nekaterih krajih srednje močen potresni sunek. — V Fargo, Dak. bodo obesili 25. okt. Myrona B. Kenta, ki je nmoril dve ženski. — V Ohattanogi se je zastrupila eela družina in nekaj povabljenih gostov, ker so zavžili zastrupljene jedi. Dosedaj še ni znano, kako je prišel strup v jedila. — V Brooklynu je ustrelil neki pijanec najpreje ženo, potem pa še samega sebe. — Letina je po vseh krajih jako dobra; posebno veliko se je pridelalo žita. Vsled tega pa zelo padajo cene poljskim pridelkom. Farmovci si bodo komaj pokrili stroške za obdelovanje._ Telegrami. Dunaj, 80. septembra. Saški kralj je dospel danes zjutraj na tukajšni kolodvor, kjer ga je cesar pričakoval. Ob jednem je dospel nepoznan pruski princ Friderik Leopold. Dunaj, 29. septembra. Na poziv „Arb. Ztg.u se je zbralo danes dopoludne v Rijig-strasse veliko število delavcev z ženami in otroci, ki so se potem razšli mirno, brez vsake demonstracije. Praga, 29. sept. Današnjega zaupnega shoda mladočeške stranke se je vdeležilo 1670 oseb. Vzprejeti ste bili dve resoluciji, v katerih se je zatrjevalo, da še ni dosedaj ni-kakega povoda, ki bi silil stranko spremeniti dosedanje stališče, in da se sme poslaniški klub z vednostjo in dovoljenjem cele stranke pogajati z vlado. Levov, 29. septembra. V Tarnopolu je 27. t. m. zbolela jedna oseba za kolero. V Ostrovu so zbolele tri osebe; od teh je jedna umrla. V Stojanovu ste umrli dve osebi. Levov, 29. septembra. Pod vodstvom župana Friedleina je izročila danes deputa-cija mestnega odbora krakovskega grofu Badeniju, kot častnemu meščanu mesta Kra-kovo, krasno izdelano diplomo. Ostrogon, 29. sept. V navzočnosti ministerskega predsednika barona Banffyja se je otvoril včeraj novi most čez Donavo. Po cesarjevem povelju so mu dali ime: Most Marije -Valerije. Budimpešta, 30. septembra. Državni proračun za leto 1896 izkazuje 487,366.347 gld. rednih stroškov, torej v primeri z letom 1895 16,293.649 gld. več; dohodki so pro-računjenina 462,644.100 gld. ali 16,529.069 gld. več, kakor letošnje leto. Izvanredni stroški so proračunjeni na 35,620.897 gld. in dohodki na 10,420.28 gld. Toraj znaša skupni prebitek 77.154 gld. Prebitek prej-šnega leta je znašal 22.196 gld. London, 29. septembra. „Reuters Office" se poroča iz Washingtona, da je kitajska vlada dovolila, da sme spremljati ameriško preiskovalno komisijo v Ceng-Fu jeden čast- nik z nekoliko vojaki. V malo dneh se bode razglasil ukaz, v katerem se bode določila kazen za one uradnike, ki so se udeležili napadov na kristijane. Umrli so: 28. septembra. Julijana Jsger, šivilja, 17 let, Dunajska cesta 16, jetika. V bolnišnici: 26. septembra. Matija Trontel, delavec, 79 let, kap. Tujci. 26. septembra. Pri Slonu: Bratina, Falkenstein, Triimper, Ziegler, Ko-minik, Oesterreicher, Sweceny z Dunaja. — Krofft iz Crefeld-a. — Sehaper iz Lipsije. — Virag z Reke. — Bondey iz Pforz-heim-a. — Bolta iz Ledin. — Vesel iz Trnovega. — Seunig, Grand iz Trsta. — Pirker iz Trnovega. — Bloch iz Kolonije. — Scaletari iz Gorice. — Bohinjec iz Trnja. — Klimek iz Bleda. — Romanch iz Trbiža. — Griinw&ld iz Berolina. Pri bavarskem dvoru: Staudaher iz Grafenfeld-a. — Weber iz Kočevja. — Gram, Stalia iz Bihnova. — Rupp iz Meningen-a. -- Schneider iz Lipnice. Meteorologično porodilo. S a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm ŽS 9. zvečer 741-6 li-"/ brezv. jasno 29 7. zjutraj 2. popol. 741-7 740-8 8 2 21-7 al. svzh. sr. jvzh. megla jasno 00 29 9. zvečer 741-3 128 brezv. jasno 30 7 zjutraj 2. popol. 7411 740-5 8-4 12-4 si. svzh. pr. m. vzh megla jasno 00 Srednja temperatura 28. in 29. septembra 19 9° in 14-2°, ozir. za 1'8° in 1-2° nad normalom. Pran Bergant Leopoldina Bergant roj.Korče poročena. Ljubljana, Cerknica, dnč 30. septembra 1895. 581 l-l Razpisana je služba organista in cerkovnika v Radovljici. 580 3-1 Letna plača 400 gld. s prostim stanovanjem. Cerkveno predstojništvo v Radovljici. Na prodaj je glasovir. Več se izve v Kolodvorskih ulicah Stev. 12. 577 2—2 fm HI \HJ kupujeta po najvišji dnevni ceni Luckmann & Bamberg, 513 klejna tovarna v Ljubljani. 20-10 Najboljše kakovosti, blago-pejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je Želodčni ali Marijaceljski liker 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr. SCNUTZMARKS Dobiva se v 441 12 v Ljubljani, zraven rotovža in se vsalr dan s prvo pošto razpošilja. a Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani. mmmm Koverte s firmo vizitnice in trgovsko račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Uradno opravičeni in zapriseženi stavbinski inženir ii stavbeni mojster Jaromir Hanuš y priporoča se za izvrševanje vseh v stavbinsko stroko spadajočih del, prevzema poprave hi a po zelo nizkih cenah, naprave vodovodov, načrtov in proračunov, mirjenje cest Hj in posestev itd. U Ustna ali pismena naročila prejemajo se v novi hi5i H na Poljanskem predmestju nasproti domobranske iHl vojašnice. 518 18 S JO u 11 a J s li a borza. Dn6 30. septembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4% ..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista......... 20 mark...... JO frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... 100 gld. 75 ki. . 101 10 „ . 121 60 . . 101 05 . . 121 30 „ . 99 40 . . 1054 . 406 75 . . 120 30 „ Ij. 58 »0 . . 11 78 . 54",. . 45 30 „ 5 n 69 „ Dn6 28. septembra. 4« državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 50 kr. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 159 „ 50 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 . — „ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 „ 60 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......146 Dunavske vravnavne srečke b% ... . 130 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 Posojilo goriškega mesta.......112 1% kranjsko deželno posojilo.....99 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 „ „ južne železnice 3% . 169 „ „ južne železnice b% . 131 „ „ dolenjskih železnic 4% 99 76 75 25 70 25 50 50 Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 50 kr • 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 » — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 , M , Salmove srečke, 40 gld........70 B — „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ 50 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......53 » — „ Ljubljanske srečke.........23 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 178 „ 25 „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3545 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 540 B — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 112 , 60 , Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 78 . — „ Montanska družba avstr. plan.....104 „ 80 B Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................129 n 37 n 5 MJT Nakup in prodaja XB jj vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. I Zavarovanje za zgut- 3 pri irebanjlh, pri izirebanj« < najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naroAil na boni. 11 I lil IIHII !!!■■■■■■■—■— Menjarnična delniška družba „11 E B C V VfolIziilB it 10 Dunaj, liriihilfintraui 74 B. 6* _ Pojasnilav vseh gospodarskih in Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih I papirjev in vestni svttl za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti B0T~ naloženih glavnic, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik : Ivan Rakovec. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.