Beseda slovenskim uciteljem. Narod, ki ne časti saraega sebe, tudi časti drugih vreden nij! častimo pa svoj narod, če ob vsakej priliki dejansko pokažemo ljubezen do njega in če ljubimo svoj materini jezik. Vsakdo tedaj, bodi-si ta ali ta, ima nalog, da dela po svojih močeh za njega prospeh. 23* Od mnogih sredstev, koja so nam na razpolaganje, da se širi prava narodua zavest — in po nji ljubezen do naroda, da se širijo vednosti in novosti, so dobri časopisi. Da so nam potrebni, ne bo nihče tajil; da, njih potreba je tolika, da si je omislil slehern stan svoje glasilo, list, ki piše o njega interesih in zagovarja Djega pravice. Tudi mi slovenski učitelji iinamo svoje glasilo: »Ueiteljskega Tovariša". Onjenaš list, in tega se moramo okleniti, ker nam je vir, iz katerega naj zajemamo duševno hrano, ker nam je z njim osigurjen list, kjer naj po svojih močeh govorimo o predmetih naiodne ljudske šole, razpravljamo praktične poskuse i. t. d. Imeti ga moramo pa tudi, da vsemu svetu pokažemo, da smo res slovenski učitelji in da pred vsem podpiramo d o m a č o s t v a r. V prvej vrsti naročujemo se na dobre časopise zato, da se po njih učimo. Dandanes, ko nam je na izbiro toliko različnih pedagogičnih listov, kake različne vrednosti so glede vsebine, in so — kar je nemškib z malo vzjemo - edini vsi le v mrzenji do nas Slovanov, je pač težko si list naročiti, baš ker se čestokrat tudi primeri, da se naroča na list po nasvetu koga druzega, in tako, da naročevalec dotičnega lista še prej ni bral. Naš šolski list je bogat glede tvarine, in tudi dopisov iz vseh slovenskih pokrajin mu ne manjka. Ker mu tudi cena nij previsoka, mislim da je vsakemu omogočeno da si ga naroči. Skrbimo tedaj, da se -Učiteljski Tovariš" širi mej tovariši, in v prvej vrsti priporočajmo ga onim gg. tovarišem, koji ga dozdaj še nimajo; seznanimo jih z njegovimi načeli in uverjeni bodo, da z njim ne delamo propagande, temveč, da nam je v prvej vrsti mar izomika samega sebe. V drugej vrsti pa delajmo, da bode ,,Tovariša vsestranskim tirjatvam zadostoval, da bo res glasilo vseh slovenskih učiteljev. On naj bode naša duševna delavnica, kjer naj se vsak vadi. Gotovo ga nij učitelja na Slovenskem, kateri bi v teku šolskega leta ne imel prilike zabeležiti kak važen dogodek iz dejanskega šolskega življenja. Le malo časa in nekaj dobre volje je treba, da se spravijo taki dogodki na papir, in marsikomu bo vstreženo. Pišimo pa tudi na podlagi nadaljnega izobraževanja samega sebe o vsem, kar je pomenljivo za šolstvo. Tako, dragi tovariši, delajmo in nikdar ne bo manjkalo našemu listu mikavnega berila, in tako je mogoče, da se oprosti mili ,,Tovariš" tesnili spon, ki ga zdaj vežejo, to je, privedimo ga po neumornem vsestranskem delovanji do tega, da se razširi. Ne bodimo strahopetneži, koje straši vsaka nelepa beseda, koji — čeravno imajo srce na pravem mestu — morda le iz strahu ne marajo lista, kateri ne ugaja marsikotnu. V vzgled naj nam bodo možje, kateri so prestali hude narodne boje, a stoje trdno in značajno. Če imamo tudi mnogo trpeti v marsikaterem obziru, eno si pri vsem tein lehko ohranimo: značajnost in ljubezen do svojega ntiroda. Ljubezen do naroda, do domovine, ožje in širje, gojiti mora vsak učitelj ne le z besedo, temveč tudi z vzgledi, z jasniiu dejanjem. — j —