Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -O Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c/4meriki The first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. RLEFOK FXSAJLNB: 1X7» UOTOS. Eintent M lecond-Claas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISAENE: 117» NO. 104. — ŠTEV. 104. Socijalistični shod v New Yorku. VČERAJ JE 10,000 NEWYORSKIH SOCIJALISTOV PRAZNOVALO V PROSLAVO PRVEGA MAJNIKA Demonstrirali so zopet na Union Square, toda zelo pohlevno in brez anarhističnih znakov. V VARSTVU 750 POLICAJEV. NEW YORK, SATURDAY, MAY 2, 1908. — V SOBOTO, 2. VEL. TRAVNA 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVI. Včeraj je tudi kacih 10,000 newyor-ftkzh soeijaliatov praznovalo svoj praznik, oziroma 1. maj ni k. Tem povodom ao se na dolenjej istočnej strani mesta, kjer bivajo čifuti in drugi ino-zemei, oziroma, kjer se nahajajo kitajska, čifutska, nemška in druge kolonije, zbrali vsi zaposleni in brezpo-sleni socijalisti, na kar so odkorakali na Union Square, kjer so imeli svoje zborovanje. Za to so policijo naprosili že pred znanim anarhističnim napadom na istem Square, in so naravno tudi imeli pravico zborovati, tako, da j« včerajšnja demonstracija bila povsem drugačna, nego je bila zadnja, ki se je za socijaliste in anarhiste tako žalostno končala. Kljub temu pa, da je bilo zborovanje dovoljeno, je policija skrbela za to, da so socijalisti bili mirni. Na vseh važnejših točkah krog Union Square je stražila policijska konjiča, ktera je imela nalog, zborovalee razgnati, kakor hitro bi pričeli izzivati. Rudeče zastave so bile strogo prepovedane, kajti vodjem soeijalistov se je že preje naznanilo, da dovoljenje za demonstracijo takoj razveljavi, ako se pojavi med množico kak imenovani znak anarhizma, oziroma socijalizma. Parada se je pomikala proti Union Square iz čifutskega dela mesta po Market. Division, Eldridge, Broome Ludlow in Houston St.. po Second ali Guljaš Ave. in 15. ulici. Mnogo ljudi se je zbralo na Union Square že pred n> so prišli na lice mesta demon etrantje. Za vsak slučaj je bilo pripravljenih 750 policajev iz raznih okrajev dole njega mestnega dela Manhattan. Taftova zmaga in predsednik Roosevelt. PREDSEDNIK ROOSEVELT JE PREPRIČAN, DA BO T AFT PRI VOLITVAH ZMAGAL. Po njegovem mnenju bode imel Roose-veltov kandidat že pred kon-venci j o dovolj glasov. GOTOVA ZMAGA Napad z bombo Washington, 2. maja. Predsednik Roosevelt skuša tekom zadnjih dnij pri svojih obiskovalcih napraviti vtis, da je prepričan, da ima predsedniški kandidat Taft dovolj delegatov na razpolago, tako da bode pri konvenciji v Chieagu odbran kandidatom takoj pri prvem glasovanju. Ko ga je včeraj obiskal nek delegat iz Vir-ginije, mu je predsednik naznanil, da bode Taft še pred konvencijo odbran predsedniškim kandidatom. Imenovani delegat William S. Edwards, ki je star predsednikov znanec, je bil včeraj pri predsedniku, da mu je naznanil, da se je državna konvencija jed nog lasno izjavila za Tafta. Predsednik mu je na to odgovoril, da je Taft že itak nominiran in da bode naravno tudi izvoljen predsednikom. To prepričanje je predsednik zadobil vsled tega, ker postaja opozicija proti Taftu vedno manjša in da so se mno gi člani opozicije že izjavili, da bodo pri konvenciji nastopili za Tafta Opozicija sicer to zanikuje, vendar je pa predsedniku znano, da se bode tako zgodilo, ker je o opoziciji iz vrstno informiran. NEPOZNANI ZLOČINCI SO NAMERAVALI RAZDEJATI HIŠO KLUBA PHOENIX. Bomba se je razletela, ne da bi napravila posebno škodo. JEDNA OSOBA RANJENA. Cincinnati, Ohio, 2. maja. Včeraj zvečer so nepoznani zločinci nameravali razejati krasno poslopje tukajšnjega uglednega kluba Phoenix. Lopovi so položili pod glavni vhod imenovanega poslopja bombo tako, da bi se razletela, kakor hitro bi kedo odprl vrata. Poslopje stoji na vogalu 9. ulice in Race St. Ko je natakar Frank J. Bugel odprl vrata, se je pripetila razstrelba, ktera je bila tako jaka, da je nesrečniku odtrgala levo roko in da je oglu-šil. Vrata so popolnoma razdejana, dočini je poslopje le malo poški»do-vano. O napadu je bila policija takoj obveščena, toda vse iskanje po napadalcih je bilo dosedaj brezuspešno in policija ni našla o njih niti najmanjšega sledu. Južne republike. Napad na konzulat. GUATEMALSKE OBLASTI SO KRŠILE PRAVICO PRIBEŽALIŠČA V TUJE KONZULATE. Oblasti so poslale svoje zastopnike v uruguays ki konzulat. SPLOŠNO OGORČENJE. POVIŠANJE PLAČE. Vapeb strajka uslužbencev ulične železnice v Wetcheetru. Poughkeepsie, N. Y., 30. apr. Viš je sodišče je dalo danec reeeiverju uličnih železnic v Yonkersu in West-ehe-trn dovoljenje, vsled kterega sme uslužbencem povišati plačo za 15%. Uslužbenci omenjene železnice so nekaj časa čtrajkali in so -ahtevali, da »e jim poviša dnevna plača za 25c., toda sodnik jim je priporočil, naj pre gledajo knjige družbe in naj se potem z družbo glede plače dogovore. To so za«topniki delavcev storili in sedaj je prišlo do obojestranskega sporazu ma, čegar posledica je povišanje plače. Vendar pa velja povišanje plače z\ unijske, kakor tudi za neunijske uslužbence. Deportacija anarhistov._ Washington, 30. aprila. Kakor zna no, je newyorski policijski komisar poslal trgovinskemu uradu naše vlade imenik petdesetih anarhistov, ki žive v New Yorku. Od imen na imenova nem imeniku so sedaj zaznamovali pet italijanskih anarhistov, ktere bo do poslali nazaj v njihovo polentar-sko domovino. Oblastim je znano, kje so ti Italijani. O ostalih anarhistih išče sedaj policija informacije in potem bodo tudi te lopove poslali v Evropo, kakor hitro mogoče. Dobra ideja. Chicago, 111., 30. aprila. Jutri bodo T tukajšnjem mestu na North Fairfield Ave. posvetili novo cerkev, ki je namenjena izključno otrokom, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi. Poleg «erkve bodo tudi klubi za dečke in deklice. Deklice bodo dobivale tudi poduk v šivanju. Stroške za vzdrža-vanje bodo otroci v malih mesečnih oddelkih odplačevali TATOVI ODNESLI BLAGAJNO. Prišli so v hotel v navzočnosti gostov in odšli z blagajno in nje vsebino. V Irvingtonu pri Newarku, N. J so tatovi proslavili socijalističen praz nik s tem, da so rano zjutraj prišli v Gie«ul>eljev hotel in odnesli hotelsko blagajno, ki je težka pol tone. za nek hlev, kjer so jo z dinamitom razstrelili in si prilastili za $5000 gotovine in draguljev. Razstrelbo ni nihče slišal in blaga j no so v hotelu pogrešili tako pozno, da so bili tatovi že na varnem. Policija je mnenja, da so prišli v Newark na delo newyorski tatovi. V hotelu je bilo razun uslužbencev tudi sedem gostov, kterih pa ni jed en ni slišal v poslopju kacega ropota. Vsi so namreč mirno spali, ko so tatovi valili blagajno iz parlorja v gosfinjsko sobo, potem skozi kuhinjo in potem po cesti krog vogla, kjer so jo raz strelili. Podgane v vinogradih. Santa Cruz, Cal., 30. aprila. V vi nogradih Ben Lemond Mountain, katero gorovje je obraščeno z največjimi vinogradi, se je pojavilo toliko podgan, da bodo ves letošnji pridelek uničile. Na nekterih krajih po dne vu videti na stotine podgan skupaj, ktere uničujejo trte. Podgane so se zaredile, ker so prebivalci uničili vse kače klopotače, koje so dosedaj skrbele za to, da se podgane niso zaredile v tolikej meri. Posledice brezposelnosti. Vancouver, B. C., 30. aprila. Prebivalstvo mesteca Prince Rupert živi v velikej bedi. Najmanj tisoč moških je brez dela iij-zaslužka, in nihče ne upa, da bi tekom prihodnjih pet ali šest tednov.dobil kako delo. Poleg tega so se tudi živila nepopisno podražila, da si nesrečniki ne morejo ničesar kupiti in so prisiljeni preživljati se z ribolovom in iskanjem školjk. Canadske oblasti ne store mnogo za siromake. ffio si namenjen ter •rflatefle v Amerik« ln% «rrm ali ▼ Ameriko in volne cene na:___ ,____ 0««nrlcli SL, New Yotk, N„ Y, ker tu bodel na'---- * - - poeti den. Fr. Sal 3tk vseh isrcvitnih IZGANJALCI HUDIČA IN NJIHOVE ŽRTVE. Morilci male deklice so morda umorili še več ljudi. Easton, Pa., 1. maja. Pokrajinski pravnik William Mclveen je mnenja, da je verski fanatik Robert Bacbman, kteri je pri dva dni trajajoče j "božji" službi, pri petletnej Ireni Smith, ki je bila njegova soro-dnica, hudiča tako izganjal, da je nesrečno dete umoril, pri zdravej pameti. in da nikakor ni tako neumen, kakor se vede v ječi. Radi tesra je pokrajinski pravnik predlagal, da se lopova obtoži radi umora po prvem redu. Nadalje se bode obtožilo tudi Smitha, ki je oče male nesrečne deklice, kajti tudi ta je član one cerkvene občine, ktera se peča z izganjanjem hudiča. Umorjena dekliea je bila nekoliko epileptična in Bachman je v svojej verski blaznosti mislil, da je obsedena od hudiča. Bachman trdi, da je Irena bil jedini otrok, kterega je on umoril, toda oblasti mu tega ne verjamejo in so pričele njegovo farmo, na kterej se je vršilo izganjanje Mr. hudiča, natančno preiskovati. Bachman se v svojej ječi obnaša kakor pravi norec. Tu neprestano hodi po sobi in kadar ga kedo opazuje, tedaj se zamakne, so ga zaprli, je v ječi razbil vse, kar se je dalo razbiti. Sedaj je njegova ječa prazna in radi tega v njej ne more drugače eksercirati, nego, da se zaleti tu pa tam v vrata. Jetnik pripoveduje vsakomur, kedor ga hoče poslušati, o svojem zločin n in trdi, da je s tem storil Bogu dopadljivo delo. On tudi trdi, da je oče deklice, Smith pri tem popolnoma nedolžen. V otroku je bil na vsak način hudič in radi tega se je vsedel na otroka ter toliko časa sedel na deklici, dokler mu ni Bog zapove-dal zopet ustati. Potem je nesel truplo starišem, kteri pa dobro vedo, da je Bog tako "določil. Mexico Ciudad, Mexico, 2. maja. Semkaj se poroča iz mesta Guatemala v republiki Guatemali, da je tamonji minister ioostranih del, Juan Barrios, prišel včeraj zvečer na čelu oddelka vojakov v tamošnji uruguay-ski konzulat, kjer je aretoval hondur-skega generalnega konzula Mindenze in njegovega sina, ktera sla tekom dneva pribežala v imenovani konzulat. Generalnega konzula republike Uruguay v tem času ni bilo prisotnega in čete so lahko brez ugovora obkolile poslopje, v kterem je nastanjen konzulat. Kakor hitro je hon-durski konzul zvedel o tem, da ga nameravajo prijeti, je bežal v konzulat Zjedinjenih držav, kjer so ga sprejeli, tako da se oblastim ni posrečilo konzula prijeti. V mestu Guatemala so sedaj nemiri na dnevnem rodu. Tukaj kroži vse polno vznemirljivih vesti, toda dosedaj ni bilo mogoče dobiti ni jednega potrdila. Pričakovati je splošne revolucije proti predsedniku Estrada Cabrera. Duhoven se je zgubil. Washington, N. J., 1. maja. Rev. John Caulfield, župnik katoliške cerkve sv. Josipa je minoli četrtek neznano kam zginol in od onega časa nadalje ni bilo o njem čuti niti besedice. Odpotoval j\j z nekim duhovnom v New York in sicer sta se odpeljala z nekom vlakom Lackawana železnice. Nekteri župljani so se danes odpeljali v New York da bodo tam iskali zgubljenega župnika, kteri je bil tukaj še precej priljubljen. Pričeli z delom. Reno, Nev., 1. maja. V delavnicah Southern Pacific Železnice, v kterih je delo vsled krize dalj časa počivalo, bodo v ponedeljek pričeli zopet z delom in tako bode kacih 500 delavcev dobilo delo in zaslužek. ŠTRAJK V CANADI. V Montrealu namerava pričeti 15.000 delavcev s štrajkom. Montreal, Canada. 1. maja. Tukajšnji delodajalci različnih obrtnih podjetij so sklenili svojim delavcem pomanjšati plačo, tako, da se bode moralo najmanj 15.000 delavcev za do voliti z pomanjšaujem plače. Kakor se zatrjuje, nameravajo sedaj radi tega pričeti predilei, tkalci, zidarji, bar-varji, dekoraterji. tesarji in železniški uslužbenci 's štrajkom. Dominion Textile Co. in Montreal Cotton Co.. sta danes tudi naznanili, da zuižata plačo svojih delavcev. Tem se bode pridružilo še 3000 tesarjev, kterim so gospodarji naznanili, da v nadalje ne bodo delali razlike med unijskimi in neunij-skimi delavci. ZIMA V MAJU. Na tisoče oral zelenjave je uničenih. Chicago, 111., 1. maja. Po vsem osrednjem za padu, posebno pa od gorovja Allegheny do Rocky Moun tains je zavladal zopet pravi zimski mraz, kteri sega daleč na jug, kajti tudi iz Texasa prihajajo poročila o pravej zimi. V Ohio in Kentuckvju je zapadlo mnogo snega, kteri je uni čil vse poljske pridelke, zlasti pa sočivje. Po Kentucky ju je zapadlo po dva palca snega, kteri pa k sreči ni škodoval sadju. V nekterih krajih dosedaj še niso imeli toliko snega, kakor ga je včeraj zapadlo. V lovi je kazal toplomer le 27 sto pinj nad ničlo in v zapsdnem Wis-consinu, kakor tudi v Minnesoti via da pravi zimski mraz, tako, da je škoda na polju velikanska. Rochester, N. Y., 1. maja. Tukaj in v okolici je včeraj snežilo. Sneg je kmalo skopnel. Delavski boji v Alaski. Seattle, Wash., 30. aprila. Parnik Dolphin je prinesel semkaj iz Alaske poročilo, da so v Treadwellu, Alaska, zaprli trideset štrajkujocih rudarjev, kteri so skušali preprečiti pogreb nekega skaba in si prisvojiti njegovo truplo. Podrobnosti ni mogoče dobiti, vendar se pa zatrjuje, da je bil med bojem s štrajkarji nek skab ubit in da so potem štrajkarji skušali pogreb preprečiti, nakar so 30 štrajkar-jev zaprli. Japonska in Kitajska ter Zjed. države. OBISK AMERIŠKEGA BRODOV-JA NA KITAJSKEM IN BOJ-KOT PROTI JAPONCEM Naše brodovje se bode razdelilo in istodobno obiskalo Japonsko in Kitajsko. PROTI TUJCEM, e Peking, 2. maja. V tukajšnjih uradnih krogih se zatrjuje, da je prišlo iz Washingtoua naznanilo, da se bode ameriško vojno brodovje v svrho istočasnega obiska Kitajske in Japonske razdelilo v dva jednaka dela. in vsled tega se je razočaranje, ki je zavladalo tako na Japonskem, kakor tudi na Kitajskem, nekoliko poleglo. Ako bi namreč brodovje obiskalo Kitajsko pred Japonsko, bili bi ljudje na Japonskem užaljeni, ako bi pa brodovje prišlo preje na Japonsko, bilo bi raz-žaljenje na kitajskej strani. Bojkot na Kitajskem, ki je naperjen proti Japonski, se še vedno razširja in je dosegel tudi najbolj oddaljene kraje Kitajske. Vsled bojkota je Ja|>onska nepopisno oškodovana, tako, da je nje položaj v tPgovskem smislu postal dokaj kritičen. Bojkot je nastal, kakor znano, vsled tega. ker so Kitajci zaplenili japonski parnik Taitsu Maru, nakar je Japonska Kitajsko prisilila, da jej je parnik izročila in profila za oprostitev. Sedaj je pa obiskalo japonsko brodovje Kitajsko in japonski admiral je danes obiskal cesarico, da jo prosi naj ukrene potrebne korake, da se bojkot odstrani. Japonska je naprosila tudi Anglijo, naj jej pomatra nastopiti proti kitajskemu bojkotu. Kljub vsemu temu se pa bojkot razširja vedno bolj iz jedne pokrajine v drugo in Japonska nikakor ni zadovoljna z onitni koraki, ktere je Kitajska dosedaj ukrenila proti bojkotu. Japonci trdijo, da Se bojkot tako razširja, ker kitajsko časopisje neprestano atritira proti Japoncem. Slednji so uverjeni, da se je bojkot tako razširil radi velikanskega upliva kantonskega podkralja in trdijo, da je on za vse fo odgovoren. Sedaj so tudi ostali inozemei mnenja, da pomenja bojkot nevarnost za v-^e inozemee in da je treba nekaj ukreniti, da se bode bojkot končal. Iz Avstro-Ogrske. Nemško izzivanje, NA DUNAJU NISO ZADOVOLJNI S TEM, DA OBIŠČEJO NEMŠKI "KNEZI" AVSTRIJO. Tako izzivanje bi izdatno škodovalo avstrijske j notranje j politiki. JEZIKOVNO VPRAŠANJE. POLJUBILA JE ROPARJA SLOVO. Mala deklica je mialila da je prišel njen stric in mu pokazala stanovanje. Chicago, 111., 1. maja. Desetletna Rosa Bareelli, hčerka Aleksandra 'Bareelli, se je včeraj zabavala v hiši svojega nčeta dve uri z nekim roparjem, kteremu je skazala vso hišo in srebrn i no svojih starišev, ktero si je naposled prilastil, se poslovil od deklice, ktera ga je v slovo poljubila, in potem je odšel. Dekliea je roparju verjela, da je njen stric, kajti takoj ko je prišel, jej je povedal, da je sorodnik njenega očeta. Mr. Bareelli se mudi v Evi-opi. Rosic je bila sama doma, ko je včeraj nekdo potrkal na vrata. Ko je vprašala, kedo je, je dejal mož pred vrat-rnl naj mu odpre, ker on je njen stric, kterega že dolgo ni njen oče videl. Rosie je strica takoj povabila v hišo, nakar se je vsedel na zofo in pričel pripovedovati o Italiji, oziroma- o njegovej in njenega očeta domovini. Potem mu je deklica razkazala vso hišo in pri tem gledala, kako je jemal dragocene predmete. Dunaj, 2. maja. V dvornih krogih, kakor tudi med večino avstrijskega prebivalstva je opažati skrajno nezadovoljstvo radi obiska takozvanih nemških knezov, kteri nameravajo priti zajedno dne 7. t. m. čestitat avstrijskemu cesarju na Dunaj povodom šestdeset let nice njegovega vladanja, in naravno tudi izzivati večino avstr. prebivalstva, ktero je slavjansko. O-menjene kneze namerava pripeljati seboj nemški cesar Viljem, kteri jih rabi za Štafažo. Radi tega je sedaj ee-sar Fran Josip ponovno izjavil, da ne bode prisostvoval ni jednej slavnosti, ker potrebuje pred vsem miru. dočim v resnici ne vidi rad. da bi prišli nemški k:ie/.i na Dunaj, ker to bi notranje avstrijske j politiki ne j »opisno škodovalo. Razun tega bi ta obisk Avstrijo neljubo spominjal na nepriljubljeni zbor nemških knezov v Frankobrodu. kte-re-a je sklical tedanji avstrijski cesar in kji-r se je povdarjalo, da je Avstrija nemška dežela. Tukajšnji politiki so vsi brez izjeme prepričani, da bi obisk nemških knezov pomenjal preveliko povdarja-nje nemštva v Avstriji, kjer pa v resnici tvorijo Nemci le manjšino prebivalstva. Na Dunaj ti se tudi sedaj iz-ražn upanje, da bodo cesarjevi zdravniki v zadnjem trenotkti preprečili izzivanje nemških knezov, tako da slednji niti na Dunaj ne pride. Dunaj. 2. maja. Jezikovni prepiri so dovedli Avstrijo zopet do krize. Pri zopetnej otvoritvi poslanske zbor-11 ice je bila prva seja radi prepira med Cehi in Nemci skrajno burna. Vsenemci so pričeli z obštrukcijo in protičeške demonstracije so bile na dnevnem redu. Nemški člani vladine-ira kabineta nameravajo odstopiti in sedaj naznanja tudi mtnisterski predsednik Beck, da bode odstopil, ako ne pride med Čehi in Nemci do sporazuma. Včeraj je umrl tukaj nemški mini-ster-rojak Peška, kterega je zadela srčna kap. Razne novosti iz inozemstva. USTAJA PROTI ANGLEŽEM V SEVERNEJ INDIJI JE KONČANA; MIROVNO ZBOROVANJE. Perzija je sklenila odločno nastopiti proti Kurdom v perzijske j Armeniji NEZGODA NA MORJU. PO KATASTROFI NA STTTMI. MATSU- Žrtve nesreče na japonskej križarki so večinoma še v potopljene] ladiji. Tokio, 1. maja. Uradoma se naznanja o razstrelbi na križarki Matsu-shimi pri otočju Pescadores, da so potapljači našli na ladiji veliko luknjo na desnej strani. Ladija je polna vode, in je v notranjih prostorih tako razdejana, da trupelj ubitih mornarjev ni mogoče dobiti iz ladije. Trupli kapitana in nekesra drazesra častnika so našli. Sedaj se uradoma naznanja, da je utonilo 207 mornarjev. — Peshawur, Indija, 1. maja. Moha-medanski rodovi, kteri so nedavno uprizorili listajo proti angleškej vladi, nakar so bili pred šestimi dnevi poraženi, so sedaj poslali k angleškemu poveljniku poslance, da se dogovore o pogojih glede miru. Ako bode sklenitev miru ugodna, potem Angliji ne bode treba poslati proti rodovom večjih Čet. — Petrograd, 1. maja. Iz Tabriza v Perziji se poroča, da je teheranska vlada izdala ukaz. vsled kterega se mora proti Kurdom, ki so opustošili armenske vasi krog Urumije, poslati 10.000 mož, da kaznujejo Kurde. Bremen. Nemčija, 2. maja. Parnik severonemskega Llovda Koeln je včeraj. ko se je napotil iz Bremerhavena v Baltimore, v gostej megli zavozii V tovorni parnik Car Nikolaj IL in je bil izdatno poškodovan. K sreči je bil v bližini parnik Feldmarschall. ki vozi v iztočno Afriko, in na ta parnik se je prekrealo nad osemsto potnikov, ki so bili namenjeni v Ameriko. Pri pre-krcavanju je utonil nek otrok, druge nesreče se ni pripetilo. Poškodovani parnik so dovedli nazaj v luko. Na njem -o bili le potniki medkrovja in druzega razreda. Rim, 1. n:aja. Gonldova Ana iz New . York a in njen princ Sagan, kterega j si je kupila kot naslednika "grofa" Boni de Castellana, sta prišla semkaj iz Napolja. Tu ostaneta le nekaj časa in potem odpotujeta v francosko Riviero. Petrograd, 2. maja. Založnik tukajšnjega časopisa Rječ. čifut Bak, se je v kopališču svojega stanovanja obesil in sicer radi tega. ker je zgubil dva milijona dolarjev. Bak je obogatel z lastno močjo in je vedno pomagal či-futom ter je v njih prid ustanovil imenovani časopis. Ustavni demokratje bodo sedaj nabirali prostovoljne prispevke, da bodo zarroeli še v nadalje vzdrževati imenovani čifutom naklonjeni list. Basstrelba. Chester, Pa., 29. aprila. V tovarni Sharpless Dye Wood Extract Co. je včeraj nastala razstrelba prahu, kterej je sledil požar, ki je napravil za $150,000 škode. Pri tem je bilo 20 delavcev več ali manj ranjenih, med temi je 16 zamorcev. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.35 ...... ca sa za za za 1017.00...... Poštarina je viteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popelnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poafljatve izplačuje c. kr. poštni hmdhd urad t 11. Ao 12. dneh. Denarje nam podati Je najprfljfr-neje do $25.00 t fatotial ▼ prlpot»-ali registriranem piano, večje po Domeodc Poetal Money Order att pa New Tock »»V Draft. F1AHX BAXBB1 OO, 1M Greenwich St, Hov C1M BL OUr Avn. M. & REPUBLIKANSKE KONVENCIJE Konvencje v državah Maine, Maryland in North Carolini so se izjavile za vojnega tajnika William H. Tafta. Portland. Me., 1. maja. Tukaj se je vršila državna republikanska konvencija za predsedniške volitve in pri tem so delegatje izvolili delegate za nacijonalno republikansko konvencijo, ki se bode vršila v Chieagu, 111. Tem povodom so zborovalci sprejeli resolucijo, s ktero odobravajo odmi-ni s t racijo predsednika Roosevelta, radi česar se priporoča, da se oddajo na nacijonalni konvenciji glasovi države Maine za vojnega tajnika Tafta. Baltimore. Md., 1. maja. Včeraj se je tukaj vršila republikanska državna konvencija in tem povodom so bili odbrani delegatje za nacijonalno konvencijo. Vsi so dobili nalog, da pri konvenciji oddajo svoje glasove za vojnega tajnika Tafta kot republikanskega predsedniškega kandidata. Greensboro, N. C-, 1. maja. Včeraj je tukaj zboroval republikanski kon-vent države North Caroline. Tem povodom so bile sprejete resolucije, ki odobravajo vlado predsednika Roosevelta in ki nalagajo delegatom za nacijonalno konvencijo, da glasujejo za Tafta kot predsedniškega kandidata. ZOJAKX. MAMOČAJTM KM MA "GLAM WAIODA". NAJVSfijI nr I/UWM 'MEW1KI liiiaSL ... ^itffTSs Mi II GLAS NARODA" (Slovenk: Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (s corporation.) FRANK 8AKKER, Pmrident. VICTOR VA1JAVEO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Bumuetu of the corporation ami ddrooooc of above oiticera: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Oity, N- Y. Za leto velja lift za Ameriko in Canado.........(S.00 ,, pol leta.........1.50 M leto sa meeto New York . . . 4.00 „ pol leta za me^to New York . 2.00 tl Evropo za vse lHo.....4.50 „ „ pol 1 eta.....2.50 ,, ,, ,, četrt Icta .... 1.75 V Evropo pošiljam«- skupno tri številke. 'oLA> NAjROI»A" i/.haja vsak «lan u-vzemši ne-lei i in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice ol :lie People") Iaened every dav, trx<-e]>t Sundavs and Holidays. Subscription ..vuiiy $3.00. ^Advertisement on'agreement. Dopisi brez podpi.-a in osobnoeti •se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Monev Order. Pri spremembi kraja naročnikov proeiino, na -e nam tnii prejšnje bivališče naznani, da hitieje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov: "QLAS NAKuDA" 109 Greenwich Street, New York City. THefon; 127» Rector. prišla le jedna skromna zastava nekdanjega papeževega Rima... • * * Mogoče so pa katoličani svoje hiše radi tega tako okrasili, ker je pri nas lož je dobiti domače zastave, nego on», ktere sploh več ne eksistirajo... « • • Nek meščan mesta Paterson je svojo ženo redno pretepal, da jej tako izžene 44 hudiča, ki je bil v ujej". Tak izgovor je izvrsten in morda je bil tudi resničen... * * * Dokler mora Japonska na svoje iloljove plačevati po osem odstotkov, se ni bati nikake vojne z Japonsko... * * * Najnovejša iznajdba: telespektro- ., j v??-..... __. • ,»' "'. I *'? J vati tudi s Filipini is neposredno za tem je dobil Hon. Taft obilo posla z novo rujavo in veliko politično rodbino. Ako postane Hon. Roosevelt še enkrat ameriški cesar, potem bode potrebno, da pošlje Hon. Tafta na Mars, da prične tam še enkrat s svojim znanim govorom: 44Dragi moji rujavi bratje." Na to mi ni treba odgovoriti v časopisu. » * • Na Marsu dosedaj še ni bil ni jeden človek, izimši Hon. H. G. Wellsa, kte-ri ]M>tuje po vseh krajih, uakar piše svoje potopise za rame magazine in stične mesečnike. Tako irdi on. da je obiskal tudi zvezdo Mars. kamor je prišel s priporočilnimi pismi, naslovljenimi na razne tamošnje mavorje. politike itd., vsi od česar mu je bilo »kup. 8 pomočjo te iznajdbe bodo. mogoče skleniti dobn zuai>_j s ta- ahko v Parizu ali pa Londonu videli, j mošnjim prebivalstvom. He manjka! To bode skrajno nevaren stroj za razne ljuhavue afere... Koncem tedna. Podpolkovnik od vojaštva naše vojne mornarice je bil devet let oženjen s sv«.jo ženo iti ves ta čas njegova žena ni hotela z njim drugače občevati. nego le duševno. Za vse drugo je bila po njegovem zatrdilu preide-atna. Kako naj si to v psibologič-nem smislu razložimo? Jednostavno: bila je — crazy... • * • Milijonar Caruegie trdi. da je treba v^e NOVE t raste skrbno nadzorovati. Tudi ta milijonar je naiven. Po njegovem mm- naj se starim tr m. kreri so uiu prinašali milijo. .kdti'ka. vse dovoli. Carnegie s te»:i dokazuje, da mlajše j generaciji ni zaupati mnogo, ali pa da jej ne privošči, da bi poslovala po njegovih vzorih... Ijndj kral, ljudi i sorijalisti v parlamen-|>adali njihovega kralja, ker prevelik zapra v ljivec. Ti o pametni. Prvič, ker je el. j»- prišel denar im-dkopal. kakor sto sooijalistič- nih in anarhističnih agitatorjev... # * # Rev. Curry trdi, da so ženske najbolj impertinent na in najneprijetnej-ša liirja na svetu. To je za ženske velika žalitev. Toda vsled eeliluita je on prisiljen, da sovraži ženske, kajti to je stvar, ki se tiče vere. Mogoče je pa to sovražtvo zanj tudi stvar, ki se tiče — kislega grozd • * • Julia Marlowe namerava sedaj tožiti na plačilo odškodnine, ker se jo v Ilermanovej tožbi na ločitev zakona navaja kot njegovo — affinity. Ta ženska je skrajno nezahvalna, ker za izvrstno reklamo dosedaj še ni- jedua mademoiselle ni tožila... * * * Ne'.v v« rško sodišče gospe j Ditricho-vej m hotelo pustiti njenega otroka, jila zvesta svojemu možu. Ta je proti naravna ! Nenaravno namreč, ako se kaznuje MATER l*ilo j«' kmalo po iznajdbi fono-_:r;ila: nek Parižau je postavil fono-_: n t po l jiosteljo svoje žene in odpotoval v Algier. In ko se vrnil domov. je fonograf — — ako bi nadalje pisal o tem trgovcu in nji g.rvej ženi. i bi bilo konfiseirano... * * * Tramp je so napadli salonski voz mili ja i da rja Oarnegieja s kamenjem. Kako nezahvalni so naši tramp je! Carnegie jim je dal toliko knjižnic in sedaj mu to vračajo s kamenjem___ * • • Portugalski kralj Manuel je moral v parlamentu priseči, da bode vladal v soglasju z zakoni. Ta prisega je bila popolnoma odveč, kajti vladati biwle moral tako, ker inače ga čaka kroglja, kakor njegovega očeta in brata... * * * Nekoliko logike ljubljanskih kolegov pri "Slovenskem Narodu"': "Ljubljana se mora po vsej pravici uvrstiti med velika mesta, kajti življenje v njej je--velikomestno." istodobno si' pa poroča, da je v veliko-mestnej (tiff!) Ljubljani na Malih Čolnarskih ulicah dvoletna Ivanka Znplotnik utonila v — gnojnici!!!... ker ni j usti ca je za i, kterega stori zena... » * » V Santa Barbara, Cal., so računali tam«>šiiji gostilničarji in hotelirji našim mornarjem steklenico pive po 50 centov, dočim so zahtevali za sobo v L<-telu po $12 na dan. To je koristna kombinacija patrijotizma in businessa... * * * Richard Croker trdi, da potrebujemo sedaj v Zjedinjenili državah tako mirnega predsednika, kakor je bil MeKinley. Čast spominu na McKin-leva, toda njegov gospodar Mark Hanna je bil tem bulj nemiren. Nek čuden newyorški dopisnik ljubljanskega "Slovenca" se bavi tudi s predsednik im in trdi, da bode prihodnji predsednik izvoljen za. šest let. Ta dopisnik je ali grozno neumen, ali je pa še pravi in profesijonelni greenhorn ... • * • Federation of Labor je sklenila, da morajo knjige newyorskih javnih knjižnic vezati le unij ski knjigovezi. To je Čudna zahteva. Unije bodo sedaj kmalo zahtevale, da morajo knjige pisati le unijski pisatelji..., • • • Newyoriki verni katoličani so povodom stoletnice škofije sv. Patricka okrasili nektere hiše z zastavami. Toda — in to je znak naše vzgoje — HE hišah smo videli po deset ame-rUHtih zastav in na vsakih deset je Japonska pisma. XIV. Na Marsu. San Francisco, Cal., April 25, 190S. Dearest Sir:— Mr. Editor:— Y novejšem času pišejo skoraj vsi učenjaki mnogo o planetu Marsu in prebivalcih na tej zvezdi. Radi tega sem tudi jaz pričel opazovati to zvezdo s tem, da rabim pri tem operno irhdalo. ktero sem si izposodil pri japonskem zobozdravniku Sydney Katsu, ml. Tekom zadnjih noči sem vsako noč opazoval ta planet, toda dosedaj še nisem mogel najti onih fanioznih kanalov. Vendar pa radi tega ne morem zameriti Hon. Marsu, temveč le slabemu opernemu gledalu mojega prijatelja, ktero je večkrat počeno, tako da skozi njega ni mnogo videti. Radi tega je astronomija, ktera se opazuje skozi njegov inštrument. na vsak način napačna. Kljub temu sem pa tudi jaz skleni spisati nekoliko znanstvenih s]>i->ov o tej zvezdi, za ktero se sedaj zanima ves naš svet. to tem bolj. ker o tej zvezdi piše sedaj že vsakdo, kteri. pogleda parkrat na nebo. Glavno vprašanje za me je sedaj dognati, žive-li na Marsu tudi ljudje? Kakor je nam vsem znano, žive skoraj povsodi kaka živa bitja. Tako nam je tudi znano, da je Irska obljudena in radi tega se pri nas nihče ne razburja. Nadalje tudi vemo, da žive v New Jerseyu ljudje in tudi radi tega se nihče ne razburja, izimši v onih letih, ko se vrše pri nas predsedniške volitve. Radi tega je prava nesmisel, da delamo pri nas na zemlji za Mars tako reklamo. Ameriški učenjaki trdijo, da oni čas ni več daleč, ko bodemo zamogli govoriti s prebivalci na Marsu. To je pa prava neumnost, kajti že sedaj stuo v zvezi s prevelikim številom ljudstev, tako da se v resniei ne izplača pričeti občevati še s prebivalci na imenovane j z.vezdi. Kakor hitro se to zgodi, bodo ameriške delavske unije poslale cesarju na Marsu proteste proti naseljevanju gentlemanov iz Marsa v Califomiji. Nato bodo kuliji iz Marsa skušali dobiti delo v Vancouverju in na ta način bodo tamkaj nastali zopet plemenski boji, kar bode pred vsem seveda le Japoneem ugajalo. Ne, Mr. Editor, za Zjedinjene države nikakor ni ugodno, ako pricno sedaj diplomatično občevati tudi z zvezdami, planeti, otoki in drugimi takimi kraji, o kterih dosedaj še ne vedo mnogo. Tako je bila Amerika nekoč neprevidna in je pričela občevati z Japonsko in kmalo nato je nastala v Ameriki rumena nevarnost. Isto tako je pričela Amerika obče- nu-tiii, ktera s<> dok.:j slična newyotškeniu <~\>ney Jslandu. Vsi ta-mošnji prebivalci so nepopisno hitri, lako da se lahko izredno hitro preselijo iz kraja v kraj. kar store s po-'o znanih 11 shootin-jr the shoots"'. Njihova vlada je socijali^tična. kajti tam se goji povsodi le soeijalizem v spremstvu pianole. Otroci Marsovih prebivalcev se rode običajno v inkubatorjih, kakor pri nas kokoši, dočim se vrši vzgoja običajno le 1 'per distance". Radi tega skušajo sedaj tudi slovenski soeiji v Chicagu Vaš narod vzgojevati le per distance, oziroma potom pošte, ktera vzgoja pa seza le do poštnega ravnateljstva v Washington u. tudi ako pride starokrajski socij Kristan nadaljevati z njihovo vzgojo v Ameriko, v kterem slučaju za more ta vzgoja seza t i le do Ellis lslanda. Prebivalci na Marsu so dokaj različni od onih. ki bivajo v državi Maine, kajti prebivalci v Maine govore skozi nosove, medtem ko govore oni na Marsu skozi ušesa. Na Marsu imajo nadalje tako tanj-ko atmosfero, da se tam prav lahko govori tudi gluhim ljudem, ne da bi to človeka bolelo, povsodi je opaziti zrakoplave pulue ljudi, kteri govore v nepreglednih višavah o tarifu, Ald-riehevem zakonskem predlogu, tem-perenci in goljufivih italijanskih ban-karjih, kteri nimajo denarja, da bi zamogli poplačati svoje dolgove. Ako tam l:ak ban kar uide in odnese Hrvatom njtu. Ko so Nemci uvideli, da one-svešeenea ni moči spraviti k 7.ave>ti, -o ura pustili ležati na tleh. kjer ga je kavarnar zjutraj našel. Poškodovanca so prepeljali v deželno bolnico. Tako je nemško junaštvo! Štirje napadejo enega, ga pobijejo na tla, potem pa zbeže. PRIMORSKE NOVICE. Smola Lloydove parobrodne družbe. Tekom treh ali štirih dni sredi aprila so Llovdovo parobrodno družbo zadele kar tri nesreče. To je že višek prišel 501etni potovaleč Frane Maček, | "«ni v neki gostilni na Dolenjski ce- : P°koja na dnu zelenega morja v šibe-v Ljubl jani po mizi. kjer so ležale n>;ki Inki- "Galatea" je bil eden naj-razli'n >feklenice in -e obrezal. Ke\ starejših Lloydovih parnikov. In ka-je sedaj čutil hude bolečine na roki, znano, je Llovdova družba jako kte-ra m i je tudi močno otekla, so ga varčna na mnterijalu. Če se pri kakem morali . >led tega prepeljati v bolniš- parniku kaj pokvari, se ne gleda nato, nio'.. da je parnik dobro in temeljito po- Ogenj. V Vinavasi pri Novem me- P^avljen, pač pa da je popravljen hi-stu 16. aprila pogorelo 13 poslopij tro in z najmanjšim stroškom, da je le štirih posestnikov v vrednosti 17.000 parnik pjopravljen za dan, ko ima od- pristojen v Ljubljano, v hišo št. 24 na Mestnem trgu ter hodil od stranke do stranke, češ. da išče svojo sestro. Ker le zjutraj ni mogel dobiti, je prišel zve« er ob deveti uri ter ponovil zju-t raj-nje potovanje od stranke do stranke. Ker seatre tudi drugič ni našel. je vlegel pred podstrešna vrata, odkoder ga aiso spravili drugače, da so morali poklicati policijskega stražnika, ki je Mačka aretiral, ker tudi njegovega poziva, naj se odstrani, ni ubogal. Ker je rabil pri aretaciji nepotrebne izraze, bo sedel tri dni. V deželno bolnišnico v Ljubljani so prepeljali 17. aprila zjutraj z rešilnim vozom Martina Sernjaka, zidarskega pomočnika, stanujočega na Ilovici 38. Navedeni je dne 12. aprila baje udaril kron. Zažtrali so otroci, ki so se igrali z užigalicami. Umrl je v Mali vasi pri Trebnjem graš.ak Julij Treo, zaveden rodoljub in pristaS narodno-napredne stranke. — Umrl je v Senožečah v 78. letu starosti Andrej Jebačin, posestnik, oče odpluje iz Trsta nič manje nego po ljubljan>kega trgovca Ivana Jebačina. dvakrat na teden. Pluje do Gruža v riniti na potovanje. In ravno ta nemarnost za solidnost materijala, za temeljito popravljanje parnikov je povzročila že tretjo nesrečo malone sks-plozijo kotla parnika "Graf Wurmbrand". Parnik "Graf Wurmbrand" Nejfx>ka surovost, ki presega vse meje. Nedavno ?o prišli v kavarno "Austria" na Št. Peterski cesti v Dalmaciji. Tam se ustavi nekoliko ur in potem se vrne v Trst. V Trstu se ustavi zopet nekoliko ur in potem zo Ljubljani sinova ravnatelja trgovske Pet odpluje proti Gružu. Sme se sko- Arturja Mahra, dva Stangerja in neki poročnik. Vsi eo bili precej vinjeni. Jeli so razgrajati in izzivati slovenske goste s huronskimi "heil"-klici. Nekaj časa so Slovenci mirno trpeli nemške provokaeije, ko jim je pa postalo preveč nemškega razgrajanja in kričanja, eo se obrnili na ka-varnarja, naj napravi mir in red. Slučajno navzoč sorodnik kavamarja Stritarja je nato stopil k nemški družbi ter jo pozval, naj miruje in ne pro-▼ocira slovenskih gomtov. Nemci so se na to odstranili iz kavarne. Ko pa je Stritar odiel iz kavarn«, je Mahrova raj reči, da se njegovi kotli nikdar ne shlade. In to službo je parnik neprestano opravljal že več nego eno leto. Ni čuda torej, da je bilo železo, da je bil oklep njegovih kotlov že prežgan. In tako se je pripetilo, da se je pripetila nesreča na parniku "Graf Wurmbrand". Sicer ni ta nesreča bogve kako velika, vendar priča o stanju, v k te rem se nahaja ta parnik. "Grof Wurmbrand" je imel pripluti v Trst ob 8. uri zjutraj, a je priplul šele ob 5. mri zvečer. Kaj se je bilo pripetilo? Nekje pri Pulju se je nahajal parnik, ko je začel eden osmih kotlov puščati družba is zasede navalila nanj in ga Je kil« J Kapitan je velel takoj ŠTAJERSKE NOVICE. Obesilo se je v Velikem vrhu blizu Šmartnega ob Paki lGletno dekle Ko- govnič. Umrl je v Št. Petru v Savski dolini najstarejši mož v občini, Janez Ušen. Dosegel je 07 let. Gotovo lepa starost! Bi! je tudi devet let marljiv župan občine. Da bo celo občino zažgal, je zagrozil 381etni tesar Ivan Brunčko z Jan-ževega vrha pri Ribnici na Štajerskem. Vsled neke poškodbe Brunčko ni mogel več opravljati svojega posla in mu je na njegovo prošnjo občina Janežev vrh obljubila prosto stanovanje, preživlja naj se pa pri posameznih hišah, kjer naj opravlja domača dela. Delo pa Brunčku ni dišalo, zato je pisal županu Vranu pismo, da bo občino zažgal, da pride do zastoujske-ga preživljenja. Občani so se te grožnje tako bali, da so stražili vas. Obsojen je bil pred mariborskim sodiščem na 15 mesecev ječe. KORO&KE NOVICE. Oropana romarska cerkev na Vi-šarjih. Kakor se vidi iz natančnejših poročil, so neznani uzmoviči temeljito oropali višarsko cerkev. Odprli so vse . nabiralnike, odne-li vse svete posode, čudežno podobo in njeno okrasje. — Okrasje je vredno okrog 400 K. V cerkev so udrli skozi vrata pri Jožefo vem oltarju, iz cerkve pa so naredili proti zakristiji skozi meter debel zid luknjo, da so prišli v zakristijo. Tam odprli vse predale. Udrli so v prazno gostilno, tam so kuhali, kartali in spali. Tudi v farovž so udrli. Višarje leže kakor znano na visokem liribu in ne stanuje tam pozimi nikdo. HRVATSKE NOVICE. Ban Rauch se sedaj na vseh koncih in krajih maščuje nad tistimi uradniki. ki so glasovali za koalicijo. Na Hrvatskem je ob velikem cenzusu 60 kron (v mestih 30 K) javna, ustna volilna pravica in vsako glasovanje se vpisuje po imenu. Rauch si je dal do-poslati iz vseh okrajev take popise, in sedaj po njih "uraduje"! Uradnike koalirce preskakuje pri napredovanju. pri delitvah raznih podpor, premešča jih. starejše enostavno pen-zijonira, jemlje ustanove dijakom o-pozieijonalnih staršev, celo od plača-nja šolnine jih ne oprošča, a — fran-kovske in srbske radikalne uradnike po mogočnosti povsod nagraduje! — Ne mine dan, da bi koalicijski časopisi ne zabeležili po kteri takšen čin korupcijske vlade. Večje važnosti je na primer premestitev učitelja Rud. Klaiča, ki je pri saborskih volitvah glasoval za naprednega kandidata, a nedavno je bil kot naprednjak izvoljen /.. zupanijskega skupšeinarja. Sedaj se v \>eh županijskih skupščinah (ki se zbirajo dvakrat na leto), pripravlja velika akcija opozicije proti Rauchovim velikim županom; predloži se tudi politična izjava proti Rau-chovi vladi. Po zakonu mora biti žu-panijski skupščinar samo prebivalec dotične županije. Sedaj so zato onega naprednega učitelja pred županij-sko skupščino premestili, da s tem izgubi mandat. Tako so se rešili nevšeč-nejra opozicionalea, a obenem so ga "kaznovali"! — Že dalje časa se govori, da je Rauch kralju predlagal u-mirovljenje vseučilišč nega profesorja in poslanca dr. Šurmina, ki je član napredne stranke. Dr. Šurmin je izmed najvestnejših profesorjev, obenem je sedaj tudi dekan, star je šele 40 let, a ga hočejo penzijanirati! Isto-t?ko se grozi s peuzijoniranjem vse-učillščnemu profesorju in poslancu dr. Manojloviču, članu srbske samostalne stranke, ker je podpisal znano poslanico Rauchu. Cesar Viljem o krizi na Hrvatskem. V Benetkah je cesar Viljem obiskal grofico Papadopoli, rojeno baronico Hellenbach. Ker je grofica Hrvatica, dotaknil se je nemški cesar v pogovoru tudi hrvatskih razmer ter rekel, da ve, da so Hrvatje sedaj nezadovoljni, da bo pa kmalu boljše. RAZNOTEROSTI. Velika nesreča v Solnogradn. Pri solnograškem mestnem mostu so se splašili konji nekega tovornega voza pred avtomobilom. Voz se je prekucnil in padel na tri otroke. En otrok je mrtev, dva otroka in kočijaž so nevarno ranjeni. Pobegnil pred izsiljevalci. Izsilje-valna pisma je dobil v Monakovn ko-merčni svčtnik Ludovici in njegovi • . ' v r- ' ' : • --..... • otroci. Ludovici je zato zapustil Mo-nakovo in prodaja svoja posestva. Preganjanje srbskega tiska na Ogrskem. Novosadski "Branik" je nedavno priobčil članek: "Kdo so narodni sovražniki?" V tem članku, ki ga je spisal poslanec Budisavljevič, videlo je državno pravdništvo hujskanje proti narodnosti in proti skupnemu državljanstvu ter je vložilo proti "Braniku" tožbo. Trpinčenje vojakov v Prnsiji. Ham-burško višje vojaško sodišče je obsodilo v enoletni zapor in degradacijo podčastnika 84. pešpolka, ker je v 193 slučajih grdo ravnal z vojaki. Anarhisti na deln. V Parizu aretirani trije anarhisti so priznali, da jih je odposlala zarota, ki je nameravala izvršiti atentat na carja povodom obiska Fallieresa v Petrogradu. Spomenik velikemu knezu Sergiju so postavili v Kremlju (Moskva) na mestu, kjer je bil umorjen. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZ0PARNIKI francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamborg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. nri dop. LA TOURAINE odpluje dne 21. maja ob 10. nri dop. LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. nri dop. LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. nri dopoL LA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje- 18. junija ob 10. uri dopoL LAURA •dptaje dne 20. maja. ALICE odpluje dne 3. junija. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 17. junija. > ▼ ROTTERDAM (Holland-American line): RYNDAM odpluje dne 6. maja ob 9. uri dopoL POTSDAM odpluje 13. maja ob 2. nri popoldne. NOORDAM odpluje dne 20. maja ob 8. nri dopoL STATENDAM odpluje 27. maja ob 10. nri dopoldne. NTEUW AMSTERDAM odpluje 3. junija ob 8. uri zjutraj. RYNDAM odpluje 10. junija ob L uri popoldne. V ANTWERP EN (Red Star Line): KROONLAND odpluje 2. maja. FINLAND odpluje dne 9. maja. VADERLAND odplnje dne ld. maja. ZEELAND odpluje dne 23. maja. KROONLAND odpluje dne 30. maja. V SOUTHAMPTON (American Line): PTTTT. A T>FT rPTTT A odpluje dne 2. maja. ST. PAUL odpluje dne 9. maia. NEW YORK edpluje dne 16. maja. ST. LOUIS odpluje dne 23. maja. PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE !N ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih, 50.000 iztisov.^ sezastouj razdeli med Slovence* V BREMEN (Beveronemški Lloyd): KAISER WTLHELM DER GROSSE odpluje dne 5. maja. KRONPRINZESS IN CECILIE odpluje dne 12. maja. KRON PR IN Z WILHELM odpluje dne 19. maja. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija. ^ONPRINZESSIN CECILIE odpluje 9. junija. KRONPRINZ WILHELM odpluje 16. junija. KAISER WILHELM IL odpluje 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 30. junija. V HAMBURG (kamburško-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija. Sa vsa pobllina ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno aa: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vsm bode točno odgovoril Id vas podučil o potovanju. Dalje so fte krasni poštni paniki na razpolago, kteri odplujejo kakor V BREMEN (severonemški Lloyd): GROSSER KURFUERST odpluje 7 maja. MAIN odpluje dne 14. maja. BARBAROSSA •dpluje dns 21. maja. NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje 1L junija. BREMEN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSS! odpluje 20. junija. PRINZ FRIEDRICH WILHELM •dpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. ▼ HAMBURG (ksmboriko smsriška praga): AMERIKA odpluje dne 7. maja. BLUECHER odpluje dne 14. maja. KAISERIN AUGUSTE VICTOBIA odpluje dne 21. maja. AMERIKA odpluje dne 4. junija. BLUECHER •dpinje dne 10. junija. PRESIDENT GRANT edpluje dne 13. junija. KAISERIN AUGUSTE VICT0KA odpluje dne 18. junija. T TRST ALI REKO ;0 PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) "Dokler si na moji ladiji, te ne sme videti noben tujec." "Dobro!" "Na moje povelje se moraš takoj podati v svojo sobo, ee se nam bliža tuja ladij a." "Da.'* "S svojim slugo ne smeš ničesar govoriti!" "Kje je on?" "Na ladiji." "Zvezan?" "Ne. ker je bolan." "Ali je ranjen?" "Da, ranjen je na roki in zlomljeno nogo ima, da ne more vstati." "Torej ti zadnje zahteve ne morem spolniti; moj sluga je moj prijatelj kterega moram ozdraviti; gotovo mi boš dovolil!" "Nikakor ne; toda obljubim ti, da se mu bo dobro streglo." "S tem nisem zadovoljen. Če si je nogo zlomil, mu jo moram samo jaz ^ravnati. Gotovo ni tu nikogar, ki bi se razumel na enak posel." "Jaz sam mu bom stregel, ker sem zdravnik; rano sem mu zavezal in nogo vravnal. Bolečin ne euti več in z mencj je zadovoljen." "Rad bi to slišal iz njegovih ust." "Zatrdim ti pri Alahu in preroku. Ce mi ne obljubiš, da ne govoril z »jim, poskrbim, da ga niti videl ne boš. Toda še več zahtevam od tebe.' * "Zahtevaj!" "Ti si kristijan, torej pazi, da ne prideš v dotik o z nami." "Dobro." f "Ali nimaš prijatelje med Angleži?" * "Da." "Ali so upljivni?" "Med njimi je mnogo paš." "Torej te bodo odkupili?" To je bilo nekaj novega! Torej ni me hotel umoriti, temveč za mojo prostost dobiti denar. "Koliko zahtevaš?" "Sam imaš le malo srebra in zlata; torej se sam ne moreš odkupiti-" Moral je moje žepe že preiskati. Kar sem zasil v pod vleko moje suknje, mu je pa ostalo skrito. Seveda ne bi zadostovalo za odkupnino. Radi-tega mu odvrnem: 4'Ničesar nimam, ker nisem bogat." "Vrjamem, dasi je tvoje orožje izvrstno in nosiš s seboj priprave, kterih niti ne poznam. Toda ti si veljaven človek." "Ah!" "In slaven." "Ah!" " Povedal si sam na sambuku." "Samo šalil sem se." "Ne. govoril si resnico. Kdor je tako močan in se zna boriti s sabljo, srora biti upljiven častnik, za kterega bo cesar rad plačal odkupnino." "Moj cesar ne bo plačal moje prostosti z denarjem; on jo bo zahteval od tebe." "Jaz ne poznam vašega cesarja; kako me hoče torej prisiliti, da te izpustim?" "Storil bo to po svojem poslancu." "Tudi tega ne poznam. V tej okolici ni nobenega nemškega poslanca." "Poslanec je v Štambulu pri sultanu; imam njegov bjuruldu, potni list, torej stojim v njegovi senci." Abu Scif se zasmeje. "Tu ne velja noben sultan. Tu zapoveduje samo veliki šerif iz Meke in jaz sem bolj mogočen kot sultan in veliki šerif. Radi odkupnine se ne bom pogajal niti s cesarjem, niti s poslancem.'' "S kom pa?" '"Z Angleži." "Zakaj pa z njimi?" "Ker te bodo izmenjali." "Za koga?" "Za mojega brata, kterega so ujeli. S svojo barko je napadel njih ladjo in bil pri tem ujet. Prepeljali so ga v Aden, kjer ga bodo umorili. Sedaj ga pa morajo zamenjati za tebe." "Motiš se. Jaz%nisem Anglež. Mene bodo pustili na cedilu, njega pa umorili.'' "Tedaj umreš tudi ti. Ker znaš pisati, napraviš pismo, kterega izročim njim. Če dobro napišeš, te rešijo; ee pa slabo, si sam izrečeš smrtno obsodbo. Premisli si torej, ker imaš še več dnij časa." "Koliko?" "Imamo sicer slabo morje, vendar bodem, če le mogoče, vozil tudi po noči. V štirih dneh pridemo v Džido. Od tu v Samo, kjer skrijem svojo ladijo, so zopet štirje dnevi. Torej imaš dober teden časa premišljevati o svojem pismu, ker odpošljem sela šele iz Sane." "•Pisal bom pismo." "Obljubi mi, da ne boš skušal pobegniti!" "Tega ne storim." Nekaj časa me opazuje z resnim obrazom. "Alah akbnr, Bog je velik in nikdar nisen vrjel, da so tudi med kris-tijani pošteni ljudje. Torej hočeš pobegniti?" "Porabil bom vsako priliko za beg." "Torej se ne bova borila; lahko me ubiješ, in skočiš v vodo, kjer se s plavanjem rešiš. Ali znaš plavati?" "Da." "Pomisli, da je v vodi mnogo nevarnih rib, ki te bodo požrle!" "Znano mi je." "Pazil bom strogo na te. Neprestano te bo spremljalo stražnikovo oko." "Kaj se zgodi z mojim služabnikom?" "Nič. Sicer se je zelo pregrešil, ker se je udinjal pri neverniku; vendar on ni Turek, ne gjavr, ter bo kmalu zopet prost. Sedaj lahko ostaneš na krovu; takoj pa se moraš podati v svoj zapor, ko ti ukaže stražnik." Obrne se od mene in pogovor je bil končan. Korakam nekaj časa po barki; ko se utrudim, se vležem na neko preprogo. Stražnik je bil vedno v moji bližini, oddaljen kakih pet korakov. Molče so mi dajali vodo, meso in dateljne. Kadar je plula mimo ladija, sem moral navzdol v zapor; pred vrata so postavili stražnika, jih zaklenili in nametali pred nje starega pohištva. Zopet prost. Tako minejo trije dnevi. Skrbel me je bolni Halef, toda ves trud. da uospem k njemu, je bil zaman. Seveda je bil zaprt blizu mene, vendar če bi mu skušal dati kako znamenje, bi to Halefu utegnilo le škodovati. Peljali smo se mimo džebel Eyub in džebel Kelaya in obrežje proti Džidi se je vedno zniževalo. Večerilo se je že. Na severu se je pojavil majhen oblaček kot tenko zagrinjalo, kterega je Abu Seif zelo skrbno opazoval. Nastopila je noč in moral sem navzdol. Vsako minuto je naraščala soparica. Okoli polnoči še nisem zaspal. Tu začujem v daljavi bobnenje in šumenje, ki je prihajalo vedno bližje in končno pograbilo tudi našo barko. Čutil sem, kako je šla s sprednjim delom navzdol, se zopet dvignila ter potem z veliko brzino švignila po vodi. Barka je stokala in pokala v vseh svojih delih. Jambora so škripala in po krovu je drvilo moštvo z glasnimi klici, kletvami in molitvijo. Vmes pa so se čula glasna povelja Abu Seifa, ki je bil v tem trenutku mož na mestu. Kakor sem domneval, smo se nahajali pri gorovju Rabr in južno od tu je v morju vse polno klečij, sipin in koral, ktere so celo po dnevu mornarjem nevarne. V bližini je tudi otok Ganat in med njim in Ras Hatiba štrle dve koralni klečeti, skozi kteri je vožnja pri belem dnevu in mirni vodi skrajno nevarna, radi tega mornarji vedno molijo, ko se bližajo temu mestu. Proti tej nevarni luknji nas je gnal orkan z grozovito naglico. Vzdignil sem se s svojega ležišča. Toda če zadene ladija na skaline, sem bil vseeno zgubljen, ker sem bil zaprt. Tu začujem v sredi bobnenja in šumenja valov nekak ropot pred vratmi. Nisem se motil. Nekdo je razmetal zaboje pred vratmi, ktera se kmalu odpro. "Sidi!" "Kdo je "Hamdulilah, čast Bogu. ki me je pripeljal »a pravo mesto! Ali ne poznaš tvojega zvestega Halefa?" "Halef ? Nemogoče! Ta ne more biti. ker ni zmožen za hojo." "Zakaj ne?" "Ker je ranjen in si je zlomil nogo." "Da, ranjen sem, sidi, od kroglje na roki in sicer prav lahko. Noga pa ni zlomljena." "Torej je Abu Seif govoril neresnico." "Ne. temveč jaz sem ga prevaral." Moral sem se hliniti, da pomorem svojemu sidiju.%Tri dni sem ležal v povojih rer z železom na nogi zdolaj v moji čumnati, po noči sem pa vse vrgel od sebe ter se odpravil na prežo." "Nikdar ti ne pozabim tega. junaški Halef!" "Zvedel sem tudi različne novice." "Kaj?" "Abu Seif bo pristal v bližini Džide. da potuje v Meko. Tam hoče moliti, da bo njegov brat kmalu prost. Na potu ga bo spremljalo več njegovih ljudij." "Mogoče tedaj pobegneva." "Poskusimo. Abu Seif odide jutri; tvfcje orožje je v njegovi sobi." "Pridi jutri ponoči zopet Halef, če nocoj ne poginemo!" "Pridem gotovo, sidi!" "Misli na nevarnost, Halef!" "Taka tema vlada po ladiji in morju, da me nihče ne opazi; tudi časa nimajo, ker je vse moštvo na delu. Jutri pa riama Alah pomaga." "Ali te boli rana, Halef?" "Ne." "Kaj se je zgodilo s sambukom? Bil sem v nezavesti, in ničesar ne vem, kaj se je pozneje zgodilo." "Vzeli so ves denar, ki je sedaj v kapitanovi sobi; moštvo so pa povezali na jarbole. Le naju dva so vzeli s seboj, da ti rešiš brata Abu Seifa." "Kdo ti je povedal?" "Poslušal sem njih razgovore. Hajir ola. lahko noč, sidi!" "Lahko noč!" Halef se splazi iz moje sobe, porine zapah čez vrata in nagrmadi tudi zaboje predenj. Tekom obiska sem popolnoma pozabil na orkan, ki se je pa že polegel. Nato sem mirno zaspal. Ko se zbudim, se je ladija ustavila; vrata mojega zapora se odpro, zunaj pa stoji stražnik. "Ali hočeš navzgor?" me vpraša. "Da." "Na krovu zamoreš ostati samo do opoldne." Kmalu sem na krovu Iadije, kjer se že več ni poznalo, da je ponoči besnel orkan. Ladija je pristala v ozkem, globoko v notranjost sezajočem zalivu. Jadra so vzeli iz jamborov, ktere so sklonili k tlom, da ladije ni bilo možno opaziti na morju niti na deželi, ki je bila precej pusta. Do opoldne ostanem na krovu, ne da bi opazil kaj izvanrednega. Nato me pa Abu Seit pozove k sebi. Bil ni na krovu, ampak v svoji kajiti. kjer opazim vse svoje orožje viseti na steni. Poleg je bilo precej patron in več vrečic smodnika. Omaro, ki je bila pri mojem vstopu še odprta,-Abu Seif takoj zapre; najbrž je imel v njej denar, kterega je oropal na sambuku. "Nemec, nekaj besedi bi rad govoril s teboj." mi reče. "Govori!" "Ali še vedno nečeš obljubiti, da ne pobesneš?" "Ne lažem in odkrito ti povem, da pobegnem pri prvi ugodni priliki." "Prilike ne dobiš, ker me siliš, da te strožje nadzorujem. Jaz odidem za dva dni na suho; ves ta čas ostaneš spodaj in sicer zvezan na rokah in nogah." "To je hudo." "Da; toda sam si kriv." (Dalje prih.) "Severova družinska zdravila so res najboljši leki, jazni kakor ne morem biti brez njih. Vedno jih hočem imeti pri roki." Mrs. Mary Gregorčič, Box 101, Moon Run, Pa. Važno. Važno, Pomanjkanje rudeče barve v krvi kaže po žilah zelenobarvno tvarino in to pospešuje slabost, nervoznost in zgubo okusa. KRICISTILEC je posebno za to pripravljeno zdravilo, da odstrani vse nečistosti iz krvi, da je kri lepo rodeča in močna. "Sem in ostanem Vam hvaležna za tako dobro pomoč vašega kričistilca. Povrnil mi je prejšno zdravje in moč." Mrs. L. Tobolska, Box 13, Edgeley, N. Dmlu Prodajajo se v vseh lekarnah. Pazite, da dobite "SEVEROVA." DOBRO MILO. Nič bolj ne jezi človeka, ki želi imeti lepo obrazno barvo, kot kakfina bolezen na obrazu, roki, ali vratu. Odstranite take sitnosti in rabite Severovo zdravilno milo za koža To zdravilo vas bo ozdravilo, kakor je Ano Pavlin, Halietsville, Tex., ki piše sledeče: "Sererov« zdravilno milo je res izvrstna zdravilo. Imela sem rano in razne drnge odrgnine, po rabljenjn enega kosca tega mila seje koža lepo obelila In odrgnine in rane so izginile. Tadi priporočam to milo za kopanje posebno pri otrokih." Cena 25e. Zdravilni nasvet pošljemo na zahtevo zastonj. W. F. Severa Co. ce:ar ripios i0wa Važno. Važno, Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena -5 z 15 kameni....................^lO.UU z 17 kameni...... ...............$15.00 Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni /t»| kolesovjem Elgin ali Waltham Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, DL Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno. Važno. Važno Cmppie Generale Tiaosatlantipe (Francoska parobrodna družba.) m k i * * . šsr M SI i I Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvi t<-m, kakor {»otujočiiu rojakom, pripoi tam svojo uvxlernogostiln«., pod Imenot "Narodni Hotel,'*na 709 Broad St., ed« največjih hotelov v meetu. __ Sa f-pu iauun vedno sveže pivo, najbolj! ee vrste whi.-K.ey, kakor naravnega domj , napravljenega vina in dobre smodke. ! Na razpolago imam rez 25 urejenih sot za prenočitev. — Vzamem tndi rojake : Btanovanjf. — Cvropeieka kuhinja! '/La obilen pos*>t se priporočam ndani Božo Gojsovlč, Johnstova, Pa. JOHN KRAKER euoud, o. Priporoča rojakom svoja izvrstna VIKA, ktera ▼ kakovosti nadkriljo-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JB 60 GALON. BRINJE VEČ, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO ; VEG $2.50 galona. DROŽNIK $2.76 galona. — Najmanje posode za iga-I nje so 4% galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KE ATTTTR, Euclid. Okla. DIREKTNA ČRTA BO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, MOKBSTA IN 'JUBLJANi Poštni parniki so:] *La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moC ••LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ,, „ "La Lorraine** „ „ ....................12,000 „ 25,000 „ " "LaTouraine" , „ ,, ..................10,000 „ 12,000 „ * wLa Bretagne"................................slooo" 9,000 ' * "La Gasgogne"............^.................. 8,000 „ 9,000 „ " Glavna Agencija: (9 STATE.STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki adplajejo od sedaj naprej vedno fb četrtkih ob 10. urf dopolndne Iz pristanišča kL 42 North Biver, ob Morton St., K. T. 7. maja 10ML »LA LORRAINE 1L jun. 19Q& 14. maja IMS. »LA 8AVOIE 18. Jon. 1908. KL maja 1008. *LA PROVENCE 25. jun. 1999. 88. maja 1908. »LA LORRAINE 2. julija 1908. 4. fun. 1)998. »LA TOURAINE 9. julija 1908. Farnlka s zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka. Al« VV« Kozminski, generalni agent za zapad. 1\ Deaoorn St., Chicago, ilk •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE •LA PROVXNCE Ako katljal, ako si prehla' jen, ako imaS kake vrste ks tar. ako trpiš na kaki dragi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar de)ati, ne odlašaj pisati Mt j. Seb. Kneipp takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK ( Knelppovih) Kneippovih.«dxavi 1'' (Kneippovin) ISJielppovin.xoravil katero aob;š zastonj ako dopošlješ poStno znamko za dva centa za poštnino. Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK, 109 Greenwich Street New Yorlc, N. Y. j Zastonj! Zastonj! ■ Nikjer v Ameriki ne morete dobiti •S tako dober in fini i IMPORT1RANI TOBAK J za cigarete in pipo ali cigare, % kakor pri nas. Pošljite nam na eni J dopisnici vaš naslov in dobite takoj ■ zastonj našega tobaka za cigarete "f ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, ^ da se prepričate o finoti istega. Vsi 1 ljudje morajo naš tobak poskusiti, 8 da se prepričajo, da je najboljši in J najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. J 1265-67 Broadway, Now York. +9 e m e w m v e NAZNANILO IN PIUPOSOOILO. Rojakom v Black Diamond, tn bližnjih mestih, kakor: dala, Ronton, Mackay, Taylor la' Enumclaw, Wadu priporočamo lega zastopnika: Mr. GREGOR PORENTA. P. O. Box 701, Black Diamond, Wsoh. Dotifcnik js pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" j« n nami v zvezi. FRANK SAKSER OO. H la- I aš i ca« t ROJAKE, NAROČAJTE SE MA "GLAS NARODA", NAJVEČJI JM NAJCENEJŠI DNEVNIKI Nižje podpisana Driporo-Cani potnjot iia in Hrvatom svoj. SALOON 107-109 Greenwich Street, ooooNEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imatn vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. ^ UP ^ NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Doto* belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna troparka od $250 do $3 galon s posodo vred- J^ Kanj nego lO galon naj /t, nihče ne naroča, ker manje ko-ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj eg. naročniki dopošl jejo den*r, oziroma Money Oraer. Spoštovanj em Nik. Radovich, 594 Vermont St, Saa Frandsco, CaL ' > ^ w: v , Ako hačeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršlča, 301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo. Tadi naznanjam, da v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: o klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih »v**« ■ 88 zr obilni obisk. JLJJ>JJ<[