Št. 152 (16.497) leto LV. PRIMORSie OMP je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26.no-Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-septembra 1944 se je tiskal v tiskarni r: o A>4C H u pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra ' 45 Varni "Slovenija" pod Vojskim pri • 5 r ' 'bojenem Trstu, kjer je izšla .. / •:> j, biij.;' .. ii partizanski DNEVNIK v za- „ i. •-;0pj iRST - Ul. MonteccN6-Tel. 0407786300,fax040772418 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_______________ Internet: hffp/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 LIR 0,77 EVRA POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Alt 2, comma 204), legge 662/96 - Filiale dl Trieste SREDA, 30. JUNIJA 1999 Za Turčijo »vreden« lem Ocakn Rado Gruden Obsodba kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana na smrt z obešenjem ne predstavlja presenečenja. Po vsem kar se jev mesecu dni od začetka procesa dogajalo na strogo zastraženem otoku Imrali, kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Turški politiki in javno mnenje so že zdavnaj pred razsodbo kurdskega voditelja obsoditi na smrt. V Ocalanu so vsi videli državnega sovražnika številka ena in edinega krivca za tisoče mrtvih v petnajstletni vojni med Kurdi in turško vojsko. Sam proces je bil zato samo fasada, za katero sta se skrila turška država in sodstvo v poskusu, da vso odgovornost za žrtve zvalita na Kurde, njihov boj za svobodo in predvsem za najosnovnejše človekove pravice pa zreducirata na goli terorizem, ki ga pooseblja voditelj Kurdske delavske stranke. Sodniki posebnega sodišča za varnost države očitno niso hoteli verjeti Ocalanovim mirovnim predlogom in zagotovilom, da si bo v zameno za milost prizadeval za politično rešitev kurdskega Vprašanja v okviru Turčije, kurdski gverilci pa bodo odložili orožje. Zaman so biti tudi vsi poskusi mednarodne javnosti in opozorila Turčiji, da rnora kurdskemu voditelju zagotoviti pravičen proces, Kurdom pa najosnovnejše Človekove pravice. Ocalanu vsaj v kratkem Se ne grozi smrt. Do izvršitve smrtne obsodbe je še razmeroma dolga pot, ki Vodi preko vrhovnega sodišča in parlamenta do Predsednika države, ki •Uia konCno besedo glede Pomilostitve ali potrditve obsodbe. Ce je bila Turčija doslej Sluha za vse zunanje pritiske, pa turški politiki, ki bodo v končni fazi sklepati 0 tem, ali naj voditelj 20 trilijonov turških Kurdov konca na vešalih ali ne, tajbrz zdaj ne bodo mogli trimo nekaterih dejstev, ^lorebitna smrt Ocalana bi za Turčijo, ki že tako za-radi nespoštovanja človekovih pravic ne uživa Velikih simpatij v Evropi, 29 daljši Cas pomenila koteč upov v priključitev k evropski uniji. Boj Kurdov Za avtonomijo, z vsemi tra-S1 enimi posledicami, bi se Se okrepil, katastrofalne Pa bi bde najbrž tudi posledice za turško gospo-.arstvo in predvsem za tu- nzem. Zato bodo morati tudi o ?ni razmišljati turški poti-. J, ko bodo »tehtati«, Ce Je Ocalan za Turčijo veC Vreden živ ati mrtev. TURČIJA / PRIČAKOVANA RAZSODBA POSEBNEGA SODISCA ZA VARNOST DRŽAVE Ocalan obsojen na smrt Protesti po vsej Evropi Od Turčije zahtevajo, da obsodbe ne izvrši Demostracije Kurdov po evropskih mestih IMRALI - Posebno sodišCe za varnost države je kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana obsodilo na smrt na vešalih. Odločitev turških sodnikov ni presenetljiva, do nje pa so prišli po komaj 25 minutah posvetovanja. Ocalana so obsodili »zaradi izdaje in poskusa delitve Turčije«, kriv pa naj bi bil tudi za tisoče žrtev petnajstletne vojne med Kurdi in turško vojsko. Obsodba je sprožila odloCno nasprotovanje predvsem v Evropi. Evropska unija je že izrazila upanje, da Turčija obsodbe ne bo izvršila, zelo odločno pa so odločitev turskih sodnikov obsodili v Italiji, kjer se bo danes o tem začela tudi parlamentarna razprava. Zaradi obsodbe Ocalana pa ponovno grozi tudi izbruh spopadov med Kurdi in turško vojsko, Kurdi v Evropi pa so že včeraj v mnogih mestih organizirali protestne manifestacije. Na 3. strani SRBIJA / KLJUB PREPOVEDI Na trgu proti Miloševiču Vuk Draškovič se presenetljivo ni udeležil protesta, ki ga je v bistvu podprl patriarh Pavle - Na Kosovem spet radiotelevizijske oddaje v albanščini BEOGRAD - V kraju Cačak se je odvila prva množična manifestacija proti Miloševiču: kljub prepovedi policije se je zbralo okrog 10.000 ljudi s transparenti proti predsedniku ZRJ in glasno zahtevali njegov odstop. Presenetljivo pa je manifestacije ni udeležil voditelj opozicije Vuk Draškovič, medtem ko je Patriarh Pavle spet obsodil državnega poglavarja. V Prištini so Albanci zasedli radiotelevizijski center in spet začeli z oddajanjem v svojem jeziku, ki so ga srbske oblasti ukinile na začetku 90-ih let. Na 12. strani RIM / LEVICA PREUČUJE NEGATIVNE VOLILNE IZIDE D’Alema noče spopada s socialnimi partnerji RIM - Predsednik vlade Massimo D’Alema ne izključuje možnosti pogajanja s sindikati o vsebini Dokumenta za finančno in gospodarsko načrtovanje, predvsem pa o možnosti poseganja v pokojninski sistem. Premier pa je opozoril, da ne bo mogoče v zadostni meri finansirati razvoja, če ne bo dovolj sredstev na razpolago. Včeraj se je sestalo tajništvo Levih demokratov, ki je preučilo volilne izide. V ospredju pa je bil tudi problem odnosa s sindikati, ker je ta ključnega pomena za levico. Na 2. strani Ugodni italijanski krediti za gradnjo osimskih cest LJUBLJANA - Slovenska in italijanska stransta včeraj končali šesto zasedanje mešane slovensko-italijanske komisije za gospodarsko sodelovanje, na katerem so obravnavali področje prometa, med drugim finančno posojilo za izgradnjo "Osimskih cest" in sporazum o vzajemni promociji in zaščiti naložb ter sporazum odzogibu dvojnega obdavčevanja. Obravnavali pa so tudi obmejno sodelovanje med državama in podpisali protokol o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Na 4. strani Jutri podražitev javnih prevozov TRST - Jutri bo stopila v veljavo ponovna podražitev vozovnic javnih prevozov ACT, vendar povišek ne zadeva navadnih vozovnic, ki jo jih že podražili aprila, pač pa mesečne in ostale vozovnice. Na 5. in 10. strani NŠK: kljub težavam uspešno delovanje TRST - Na ponedeljkovem občnem zboru Narodne in študijske knjižnice so pozitivno ocenili delovanje te ustanove v zadnjem poslovnem obdobju, poudarjeno pa je bilo, da njeno delo omejujejo finančna stiska, posledično premalo številna kadrovska zasedba in še prostorska stiska. Zbrani so odobrili obračun pretekle in proračun za tekoče poslovno leto. Na 5. strani Primer Krajišnik pred razrešitvijo? GORICA - Preiskovalci, ki raziskujejo primer Vidanke Krajišnik so menda na sledi 30-letne-mu tujemu državljanu, ki naj bi v soboto iz Ronk poletel v Munchen in od tam na Madžarsko. Moškemu naj bi podjetje Trasped dolgovalo precejšen znesek denarja. Preiskovalci menda še niso izdali nobenega zapornega naloga. Obdukcije trupla prav tako še niso opravili. Na 10. strani 3. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Danes v Mavhinjah Ob 20.30 Ml SMO Z ROVT DOMA Dramska skupina društva Rovte-Kolonkovec Ob 22.00 AN LJEP SPOMIN IN TUDE... Dramska skupina PD Slovenec iz Boršta REKLAMNI OGLAS SHUJ/05 Z ZNANSTVENIM RAZISKOVANJEM PROTI DEBELOSTI Vse o novi piluli proti kilogramom Pred kratkim so jo začeli prodajati v lekarnah MILAN - Po zadnjih statističnih raziskavah predstavlja prekomerna telesna teža družbeni problem, s katerim se sooča več kot 3 milijone Italijanov. Za tiste, ki sami ne morejo rešiti tega problema, je v teh dneh v italijanske lekarne prišel nov dietetični integrator, ki skovalci družbe Axio po c nih raziskavah. Učinkovitost nove pilule so potrdili klinični testi v laboratorijih enega od bobišničnih centrov vsedržavne zdravstvene" službe. Testi so potrdili tako učinkovitost pri hujšanju kot var- nost pri uporabi tega izdelka. Testiranje so opravljali tako, da so na skupini 40 prostovoljcev primerjali novi izdelek s placebom ob istočasni nizkokalorični dieti. Izguba teže v skupini, ki je jemala novi izdelek z glavno sestavbo, je v mesecu dni znašala do 5,8 kg, pri čemer so bili doseženi tudi ugodni rezultati pri holesterolemiji. Novi izdelek je »LmeControl«, ni zdravilo in nima stranskih učinkov. V italijanskih lekarnah je za ta izdelek, ki ga prodaja družba Axio, velikansko zanimanje, v skladu s stopnjo debelosti pa ima oznako blag, zmeren ali močan. Sreda, 30. junija 1999 ITALIJA, GOSPODARSTVO 2 RIM / DOKUMENT O FINANČNEM IN GOSPODARSKEM NAČRTOVANJU D’Alema za pogajanje s sindikalnimi oiganizacijami Med možnimi ukrepi nižjo davčno stopnjo in dražji bencin RIM - Vsebina dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju je še vedno eden od razlogov za napetost v vladnem zavezništvu in zaostrenih odnosov med vlado in sindikati. O vsebini dokumenta doslej ni pronicnilo veliko, že sedaj je pa jasno, da bo dokument, ki nakazuje glavne smernice finančnega zakona, predmet precejšnjih diskusij v prihodnjih mesecih. Na poskus usklajevanja stališč s sindikati je včeraj namignil tudi predsednik vlade Massimo D'Ale-ma, ki je v Riu De Janeiru dejal, da bo vlada oblikovala programski dokument in se nato o njem pogovorila s sindikati. Premier je dodal, da bi se vlada lahko omejila na to, da pripravi tiste minimalne finančne ukrepe, ki so potrebni, nato pa bi s sindikalnimi organizacijami in ostalimi socialnimi partnerji preverila možnosti posegov v socialno državo. Obenem pa je predsednik vlade poja- snil, da bi morebitno omejevanje prihrankov, vplivalo na dejavnost vlade. »Če bo manj sredstev na razpolago, ne bomo uspeh narediti vseh stvari, ki jih načrtujemo,« je povedal d‘Alema. Poudaril je vsekakor, da finančni obseg ukrepov (okoli 17.500 milijard lir) ni »strahoten in vsekakor ne zahteva solz in krvi«. Po osnutku Dokumenta o finančnem in gospodarskem načrtovanju, ki je včeraj krožil v večini, naj bi dokuemnt nakazal kot glavne cilje »spodbujanje gospodarske rasti, oblikovanje novih delovnih mest in vključevanje tistih družbenih slojev, ki so bili doslej potisnjeni na obrobje«. V osnutku ni omenjen noben poseg v skrbstvo in varstvo, ampak je omenjena samo potreba po urav-novešenju socialne države. Vsekakor pa na davčnem področju znižanje davčnega pritiska z nižnjo stopnjo davka na osebne dohodke hpef (znižana naj bi bila za 1 odstotek opd 27% na 26%), drugačno zasnovo odbitkov, obenem pa tudi višji davek na zaščito okolja (carbon tax), kar pomeni podražitev bencina. Po osnutku naj bi namreč vlada v prihodnjem letu uporabila naj-višji možen povišek, ki ga predvideva davek za varstvo okolja. Po zakonu, ki je bil sprejet s finančnim zakonom za tekoče leto, ima vlada možnost, da vsako leto podraži bencin za vsoto, ki se giblje med 10% in 30% razlike med sedanjo ceno in tisto, ki je predvidena za leto 2005. Konkretno bi za prihodnje leto v tej hipotezi podražili super bencin za 9 lir, neosvinčeni bencin pa za 30 lir. V ostalem pa osnutek nakazuje posege »za podporo družini«, za delo nakazuje možnost večjega števila terminskih pogodb in pogodb s skrajšanim delovnim Časom, nakazani pa so tudi ukrepi, ki naj bi prispevali k temu, da ne bi bilo veC toliko sive ekonomije. Predvideni so nadalje ukrepi za Jug, na področju liberalizacije pa vlada »namerava odpraviti vse tiste upravne omejitve, ki zavirajo konkurenčnost in omogočajo nastanek monopolov«. Minimalen finančni obseh ukrepov naj bi bil 11.500 milijard lir, vendar po oceni vlade je potrebnih dodatnik 6.000 milijard lir sredstev za finansiranje razvoja. Z minimalnim obsegom ukrepov bi popravili deficit in dvignili za pol odstotka primarni presežek. Včeraj sta se gospodarski minister Giulaino Amato in finančni minister Vincenzo Visco srečala s predstavniki večine, da bi jim orisala temeljne smernice programskega dokumenta, pred tem pa so se predstavniki vlade sreCali s predstvanistvom krajevnih uprav, ki so dokaj pozitivno ocenih vladni načrt, ker »prvič po dolgem Času ne klesti sredstev, namenjenih tem upravam«. NOVICE Zadeva Bonino: Pannella proti ministru Amatu RIM - Minister za gospodarstvo Giuhano Amato je odsvetoval Emmi Bonino zopetno kandidaturo za evropskega komisarja, s tem pa izzval ostro repliko liderja radikalcev Marca Pannelle. Amato je menil, da je tudi drugi italijanski komisar Mario Monti zelo dobro opravil svoje delo, poleg tega pa skrbi za gradnjo skupnega tržišča in za usklajevanje vseh davčnih zakonov, ki so s tem povezani. Ta naloga je po oceni Amata ključnega pomena za bodoči skupni evbropski dom. Amato je dodal, da je večkrat soglašal s stahsci radikalcev, tokrat pa se ne strinja s Pannello in Boni-novo, kateri je tudi svetoval, naj ne rine v komisijo, ampak naj raje v evropskem parlamentu zastopa volilce, ki so ji izkazali svoje zaupanje. Pannella je takoj repliciral ministru za gospodarstvo s trditvijo, da zoper Boninovo že rovari lobby oblastnikov. Pokopali vojaka, ki je padel na Kosovu SAN GIOVANNI ROTONDO - Po ponedeljkovi uradni žalni svečanosti so včeraj v rojstnem San Giovanniju Rotondo pokopali 21-letnega desetarja Pasqualeja Dragana, kr je umrl v Kosovu. Dragan je bil smrtno ranjen, ko se je po naključju sprožila puška, ki jo je njegov kolega pustil nezavarovano na tleh. Okrog svojcev mladega vojaka so se strnili vsi prebivalci apuljskega mesteca. Pri Bariju našli zažigamo bombo BARI - Na plaži bhzu Barija so kopalci včeraj odkrili zažigalno bombo ameriške proizvodnje, ki jo je verjetno odvrglo Natovo letalo med nedavnimi napadi na ZRJ. O najdbi so kopalci obvestili karabinjerje, ki so odstranili bombo in jo odnesli v osamljen kraj, kjer so jo minerci rastrelili. Dve osebi umrli v železniški nesreči FOGGIA - Kmeta sta včeraj zjutraj izgubila življenje v kraju Bovino pri Foggii. Po dosedanjih izsledki preiskovalcev sta nesrečneža kosila tik ob železniški progi, ko je pridrvel mimo intercity Eurostar. Kaže, da je prav zaradi hitrosti nesrečneža potegnilo pod kolesa vlaka. Strojevodja ni dojel, kaj se je zgodilo. Slišal je samo zamolkel udarec, o Čemer je obvestil karabinjerje, ki so preiskali progo in na tračnicah odkrili tmph nesrečnežev. Neapelj: policisti iz protesta v spodnjicah NEAPELJ - Prebivalci neapeljske Četrti Poggioreale so bili krepko presenečeni, ko jih je nekaj policistov krajevne postaje na ulici nagovorilo kar v spodnjicah. Slo je za elane sindikata Lisipšpo, ki so na ta naCin protestirali proti napovedani združitvi komisarjatov. »Hočejo nas spraviti na boben,« so pojasnili policisti in trditev skušah nazorno prikazati z manifestacijo v spodnjicah. V Četrti Scampia, ki je ena od najbolj problematičnih neapeljskih okrožij, pa je župnik sklenil, da Cez dan postavi na trg leseci lutki, obeleCeni v mestna redarja. »Upam, da bom na ta način prospeval k spoštovanju prometnega zkonika,« je pojasnil duhovnik. POLITIKA / PO VOLILNEM PORAZU LD za odprtejšo levico Oživitev Oljke strateška za krepitev leve sredine RIM - Dramatizacija izidov upravnih volitev ni umestna, saj izidi ne bodo naCeli stabilnosti vlade, prav tako nevarno pa bi bilo tudi podcenjevanje izidov, saj ni mogoče spregledati dejstva, da je bila po petdesetih letih leva sredina poražena v Bologni. Tako je ocenilo tajništvo Levih demokratov, ki je včeraj preučilo volilne izide. Tajništvo je dodalo, da je nujna prenovitev Hrasta z vključevanjem mladih, obenem pa se bo začela tudi razprava o tem, kako pripraviti kongres, ki bo prihodnjega februarja in ki se ne sme spremeniti »v preSetevanje med vodilnimi skupinami«. Tajnik LD VValter Veltroni je poudaril, da je treba zgraditi bolj odprto levico in se zoperstaviti procesu birokratizacije, od vlade pa morajo LD zahtevati več elana v politiki reform, toda reforme je tre- ba uresničevati z metodo usklajevanja stališč s socialnimi partnerji«. »Samo na ta način,« je dodal koordinator Pietro Polena, »bo vlada lahko dosegla tiste družbene sloje, ki ji politika stare socialne države zaenkrat izključuje«. Tajništvo LD je v zaključnem sporočilu omejilo kritiko vladi, ker je polemizirala s sindikati glede pokojnin le nekaj dni pred glasovanjem. Morda je ta polemika vplivala samo na omejeno število volilcev, toda, kot je v Bologni poudaril Polena, je to odločilno prispevalo k porazu v Bologni. Predsednik vlade D’Alema pa je v Rio De Janeiru ocenili kot uravnovešen Vel-tronijev intervju za časopis Unita, v katerem je tajnik LD dejal, da je bila Oljka pomembna strateška izbira, ki je pred tremi leti omogočila zmago in ki jo je treba oživiti. ________CIAMPI / NA OBISKU V APULIJI________ Priznanje za sprejem beguncev Predsednik za reformo države, federalizem in vlogo dežel BARI - »Ne vem, če vam bodo dodelili Nobelovo nagrado za mir zaradi vašega prisrčnega sprejema beguncev, vem pa, da vam je Italija dolžna tako nagrado,« je med obiskom v Apuliji izjavil predsednik republike Carlo Azelio Ciampi, ki je naglasil vlogo mostu te južne italijanske dežele v odnosih do sosedov na drugi strani Jadrana in na sredozemskem območju nasploh. Posredniška vloga ima poleg moralnega tudi gospodarski pomen, je naglasil Ciampi, za katerega Apulija lahko odigra v tej smeri pomembno vlogo povezovalca v interesu vseh držav Evropske unije. Predsednik republike je obiskal Bari, kjer si je ogledal mestne zname-notosti - med drugim je Čestital presenečenima novoporočencema, ki sta ravnokar stopila iz mestne katedrale - in sprego- voril v deželnem svetu. Prav tu je še enkrat naglasil svoje prepričanje v neobhodnd potrebno reformo državnega ustroja, ki naj uveljavi federalno ureditev države, utrdi vlogo dežel in uvede neposredno izvolitev predsednikov deželnih urpav. Za Ciampija je tovrstna reforma nujno potrebna še pred deželnimi volitvami prihodnjega leta (zadevale bodo dežele z navadnim statutom). Predsednik je svetovalcem apuljske dežele priznal, da so se predstavniki krajevnih uprav, ki jih je sprejel na Kviri-nalu kmalu po izvolitvi, soglasno zavzeli za reformo v tej smeri, zaradi česar je Ciampi imel za svojo dožnošt, da izreče svoj javni poziv parlament, naj učinkovito in hitro pristopi k reformi v tej smeri. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 EČAJNICE I EVRO= 1.936,27 LIRE 29. JUNIJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ J VALUTA 29.06. 28.06. ameriški dolar 1,0364 1,0388 japonski jen 125,30 125,96 grška drahma 324,60 324,67 danska krona 7,4343 7,4327 švedska krona 8,7485 8,7545 britanski funt 0,65440 0,65640 norveška krona 8,1210 8,1315 češka krona 36,682 36,836 ciprska lira 0,57780 0,5779 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,87 249,99 poljski zlot 4,0723 4,0865 slovenski tolar 196,0028 195,1704 švicarski frank 1,6012 1,5995 kanadski dolar 1,5258 1,5242 avstralski dolar 1,5775 1,9781 novozelandski dolar 1,9503 1,9428 29. JUNIJ 1999 NAKUP/PRODAJA 1 EVRO VALUTA portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP 1 PRODAJAJ ameriški dolar 1,0426 1,0264 britanski funt 0,6604 0,6474 švicarski frank 1,6135 1,5804 danska krona 7,5734 7,2876 norveška krona 8,3076 7,9352 švedska krona 8,9430 8,5152 kanadski dolar 1,5501 1,4931 grška drahma 340,58 296,46 japonski jen 129,91 122,05 avstralski dolar 1,6522 1,5434 slovenski tolar 203,82 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 Češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA tdruga zo.z. RST 29. JUNIJ 1999 EVRO LIRE J VALUTA nakup prodaja nakup prodaja. ameriški dolar 1,0429 1,0229 1857 1893 britanski funt 0,6639 0,6497 2916 2980 kanadski dolar 1,5372 1,5006 1260 1290 japonski jen 127,5827 124,6746 15,18 15,53 švicarski frank 1,6165 1,5866 1198 1220 norveška krona 8,2677 8,0694 234 240 švedska krona 8,8950 8,6832 218 223 grška drahma 324,5100 317,5664 5,97 6,10 danska krona 7,5543 7,3799 256 262 avstralski dolar 1,5954 1,5615 1214 1240 slovenski tolar 199,6154 193,6270 9,70 10,00 hrvaška kuna 8,0677 7,4471 240 260 . FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE^. nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,742 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 1 29. JUNIJ 1999 INDEKS MIB 30: delnica cena € var.% delnica cena € AEM 1,774 -1,33 INA 2,255 -f.08 ALITALIA 2,508 -1,37 ITALGAS 4,117 +0.31 ALLEANZA 10,821 +0,29 MEDIASET 8,680 -0.22 10,180 -0.8° 7,561 +0.02 1,537 +I.58 2,362 +k81 2,745 +0.32 AUTOSTRADE 7,116 -0,82 MEDIOBANCA BNL COMU BCA Dl ROMA 2,964 7,207 1,403 +2,24 +1,12 +0,21 MEDIOLANUM MONTEDISON OLIVETTI PIRELLISPA FIDEURAM 5,698 -1,41 RAS ROLO BCA 1473 9,518 -0.52 22,020 -k12 INTESA 4,757 -1,57 EDISON 8,428 -0,58 SAN PAOLO IMI 13,091 -0.53 ENI 5,886 -0,20 TIM 5,958 +O.55 FIAT 3,042 -0,09 TELECOM ITA 9,962 +O.94 FINMECCANICA 0,920 -0,06 UNICREDIT 4,318 +1.43 GENERALI 33,650 +0,08 UNIM 0,432 -0'Z8 ljubljanska banka OBSODBA VODITELJA PKK Sreda, 30. junija 1999 3 Sodišče za državno varnost obsodilo Abdulaha Ocalana na smrt na vešalih IMRALI - Tursko sodišče je kurdskega voditelja Abdulaha "Ocalana včeraj obsodilo na smrt zaradi izdaje in poskusa delitve Turčije, je sporočil predsednik sodišča državne varnosti na otoku Imrali Turgut Okyay. SodiSCe je tudi zavrnilo olajševalne okoliščine, ki bi omogočile znižanje smrtne kazni na dosmrtno jeCo. Predsednik sodišča je še dodal, da je Ocalan odgovoren za napade PKK, v katerih je umrlo 37.000 ljudi in katerih namen je bil razdeliti turško državo. Ocalan je v zaključnem zagovoru dejal, da ne soglaša z obtožbo, da je izdajalec domovine. Priznal pa je odgovornost za aktivnosti svoje stranke in turški državi ponudil, da konca upor PKK in prispeva k mirni rešitvi kurdskega spora, Ce ga sodišče ne obsodi na smrt. Samo posvetovanje sodnikov je bilo izredno kratko. Že po 25 minutah je Okyay sporočil, da je sodišCe soglasno sklenilo, da mi mogoCe sprejeti zahtev obrambe Po spremembi smrtne kazni v dosmrtno jeCo. Zavrnitev zahteve obrambe je avtomatično Pomenila tudi obsodbo na smrt. Ob razglasitvi razsodbe so prisotni sorodniki žrtev kurdskih gverilcev zapeli turško himno. V sodni dvorani Pa ni bilo sorodnikov Abdulaha Ocalana, ki je Vsaj na videz obsodbo sPrejel povsem mirno. Na reakcijo Kurdov na razsodbo ni bilo treba dolgo Čakati. Z Dunaja je takoj prišlo sporočilo političnega krila PKK, v katerem je zapisano jasno opozorilo: »Obsodba Ocalana na smrt pomeni zaostritev kurdskega konflikta v Turčiji in na vsem Bližnjem vzhodu. S to razsodbo je Turčija zamudila zgodovinsko priložnost za rešitev kurdskega vprašanja. Ob tem fašističnem napadu na kurdski narod ne moremo držati križem rok.« Tudi sam Ocalan je v preteklih dneh opozarjal, da lahko pride do novega prelivanja krvi, Ce bo obsojen na smrt. Zato ni Čudno, da so v Turčiji uvedli izredne varnostne ukrepe, še posebej pa so zastražili nekatera veleposlaništva. med temi je tudi ameriško, ki naj bi bilo med najbolj »rizičnimi«, saj so Kurdi obtožili ZDA, da so sodelovale pri Ocalanovem zajetju v Keniji februarja letos. Kurdski voditelj se je v Nairobi zatekel po bivanju v Italiji in tavanju po Evropi, kjer mu nihče ni hotel nuditi zatoCišCa. Za kurdskega voditelja se je nato zaCelo mučno Čakanje na proces, v katerem je bila obsodba praktično znana vnaprej, pa čeprav so z vseh strani sveta in predvsem iz Evrope prihajali pozivi, naj Turki Ocalanu omogočijo pravičen proces, predvsem pa naj ne izrečejo smrtne obsodbe. Po pričakovani obsodbi na smrt pa Čaka zdaj Turčijo nova izbira. Obsodba namreč ne pomeni avtomatične eksekucije. Do vešal je potrebnih še veliko pravnih korakov, zato tudi v primeru najhujšega do izvršitve obsodbe najbrž me bo prišlo pred letom 2001. O razsodbi na prvi stopnji bo septembra sklepalo vrhovno sodišCe, ki se bo moralo odločiti, Ce sprejme pritožbo Ocalanovih zagovornikov ali pa potrdi prvostopenjsko obsodbo. Ce bo pritožba sprejeta, bo potreben nov proces, Ce pa bo potrjena obsodba na smrt, bo vso zadevo prevzel turški parlament. Ta se je pred kratkim že izrekel za smrtno kazen. V njem je kar 129 poslancev s kraj-nodesniCarskih »sivih volkov«, ki gotovo ne bodo milostni z Ocala-nom. Tudi v desni sredini, ki jo vodita bivša Kurdski voditelj Abdulah Ocalan je obsodbo na smrt sprejel povsem mirno (Telefoto AR) premierska rivala, Tan-su Ciller in Mesut Yil-maz, ni pričakovati drugačnega stališča. Celo levica sedanjega predsednika vlade Bulenta Ece-vita ne more zagotoviti kompaktnega glasovanja proti izvršitvi smrtne obsodbe, tako da je zelo verjetno, da bi parlament smrtno obsodbo, v kolikor bo moral o njej sklepati, tudi potrdil. Končna odločitev pa nato čaka predsednika Turčije, ki bo izrekel zadnjo besedo in se odločiti za morebitno pomilostitev »državnega sovražnika številka ena«, kot imenujejo kurdskega voditelja. Zadnjo obsodbo na smrt so v Turčiji izvršili leta 1984. Odločitev o Ocalano-vi usodi vsekakor ne bo lahka. Turški politiki pa bodo morali pri tem imeti pred oCmi tudi posledice, ki bi jih za Turčijo imela morebitna izvršitev smrtne obsodbe. Doslej so bili sicer gluhi za vsa opozorila iz Evrope in Amerike, toda Ocalanova smrt na vešalih bi za Turčijo avtomatično pomenila, da se odpoveduje sprejemu v Evropsko unijo, vojna med Kurdi in turško vojsko, z vsemi tragičnimi posledicami, bi se spet razplamtela, vse to pa bi imelo tudi negativen vpliv na turško gospodarstvo in turizem. Tega pa politični voditelji Turčije pri odločanju o življenju ali smrti Abdulaha Ocalana ne bodo mogli spregledati. REAKCIJE / OSTRE OBSODBE Z VSEH STRANI Vsi upajo, da Turčija smrtne obsodbe ne bo izvršila Turčija na zatožni klopi - Zaskrbljenost povsod po Evropi RIM, BRUSELJ - Obsodba Abdulaha na smrt ni presenetila nikogar, sprožila pa je val protestov in ogorčenja povsod po Evropi. Vsi po vrsti ostro obsojajo odločitev hirškega sodišča. Evropske države in organizacije, na Čelu s Svetom Evrope in EU, so izrazile zaskrbljenost nad takšno obsodbo in pozvale k ukinitvi smrtne kazni, za razliko od Evrope pa so ZDA ponovile svoje stališče, da je Ocalan mednarodni terorist, same sodbe pa Bela hiša ni hotele komentirati. Svet Evrope je turško vlado pozval, naj opusti usmrtitev. »Zadnjih 15 let v Turčiji ni bila izvršena smrtna obsodha. Upamo, da bo Inrški parlament ohranil ta dosežek,« je zapisano v včerajšnji skupni izjavi odbora ministrov 41 nižav Sveta Evrope, ki je vlado v Ankari obenem pozval, naj izpolni vse demokratične zahteve organiza-cije, med katere sodi tudi odprava smrtne kazni. Evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek je opozo-rn na nasprotovanje Evropske unije smrtni kazni. Izrazil je pričako- vanje, da bodo v odločitvah po izreku obsodbe turške oblasti unijino stališče upoštevale. Medtem ko v skopi izjavi evropski komisar ni omenil, da bi utegnila morebitna izvedba smrtne kazni negativno vplivati na že tako problematične dvostranske odnose med EU in Turčijo, so posamezne Članice povezave v Času sojenja Ocalanu na Ankaro večkrat naslovile opozorila s takšnim sporočilom, med prvimi Italija pa tudi Nemčija. Italijanski premier Massimo D‘Alema je smrtno obsodbo proti Ocalanu označil kot »zelo hudo«. Po njegovem mnenju bi lahko ta obsodba Turčijo oddaljila od Evrope. Na splošno so bile reakcije v Italiji izredno negativne, predstavniki vseh političnih strank so Ocalano-vo obsodbo izredno ostro obsodili, vlada pa je izrazila upanje, da Turčija ne bo izvršila smrtne obsodbe. Tudi nemški notranji minister Otto Schilly je izrazil upanje, da bo turski predsednik Demirel še enkrat preučil odločitev in jo predložil v presojo evropskemu sodišCu za človekove pravice. Ocalanova nemška odvetnica Britta Bohler je napovedala, da bodo odvetniki kurdskega voditelja do začetka prihodnjega tedna Evropsko sodišCe za človekove pravice v Strasbourgu prosili, naj odredi odložitev izvršbe smrtne kazni. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson pa je v Ženevi izrazila zaskrbljenost nad smrtno obsodbo in pravičnostjo procesa proti kurdskemu voditelju. Po njenih besedah se je proces oddaljil od mednarodnih standardov pravičnega sojenja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, do katerega ima vsak pravico. Turški premier Bulent Ecevit pa je včeraj izrazil upanje, da se bo smrtna obsodba voditelja Kurdske delavske stranke Abdulaha Ocalana potrdila kot koristna za Turčijo. Predsednik Turčije Sulejman Demirel, ki je v zadnjem Času Evropi dal razumeti, da morebitne smrtne obsodbe ne bodo izvedli, pa je glede obsodbe menil, da je sodišCe opravilo svojo nalogo. Kurdi po Evropi pozivajo k demokratičnim in političnim protestom DUNAJ - Smrtna obsodba Ocalana je med Kurdi po vsej Evropi sprožila val nezadovoljstva. Kurdska delavska stranka je pozvala k »demokratičnim in političnim protestom« proti smrtni obsodbi vodje PKK Abdulaha Oecalana, s katerim naj bi svet opozorili na »nevarno odločitev, ki bi lahko v plamene ovila ne le Turčijo in Kurdistan, ampak tudi celotno ohmoCje«. Voditelj turških Kurdov v Rusiji Kaj ar Kurdasker pa je ocenil, da se je Turčija osramotila pred svetom. Takoj po objavi razsodbe v primem Ocalan je v Atenah protestiralo kakih 400 Kurdov, v Moskvi pa je proti odločitvi turškega sodišča protestiralo 1500 Kurdov. Protest so Kurdi pripravili tudi v Londonu, Rimu (na sliki), Haagu in Nikoziji. Danes bo v Bmslju izredno zasedanje izvršnega sveta kurdskega parlamenta v izgnanstvu, ki bo ocenil posledice smrtne obsodbe. LJUBLJANA / ZASEDANJE MEŽANE S LOVE NSKO-ITAL1 JANŠKE KOMISIJE Za gradnjo osimskih cest Rim namenil 94 milijard lir Vojko Ravbar in Umberto Ranieri zadovoljna z opravljenim delom LJUBLJANA - Slovenska in italijanska stran sta včeraj končali šesto zasedanje mešane slovensko-italijan-ske komisije za gospodarsko sodelovanje, na katerem so doslej že obravnavali področje prometa, med drugim finančno posojilo za izgradnjo "Osimskih cest" in sporazum o vzajemni promociji in zaščiti naložb ter sporazum o izogibu dvojnega obdavčevanja. Obravnavali pa so tudi obmejno sodelovanje med državama, sodelovanje na področju malih in srednjih podjetij, možnosti sodelovanja finančnih institucij na področju pospeševanja izvoza ter podpisali protokol o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Predsednica meddržavne komisije na slovenski strani je Vojka Ravbar, državna sekretarka na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, medtem ko je na italijanski strani predsedujoči Umberto Ranieri, državni podsekretar na italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve; na zasedanju pa je bil poleg predstavnikov vseh ustreznih ministrstev navzoč tudi predstavnik Furlanije-Julij-ske Krajine. Oba predsedujoča sta izrazila veliko zadovoljstvo nad uspehom dela komisije. Na področju prometa so se udeleženci komisije po besedah Ravbarjeve včeraj lotili predvsem iskanja poti, kako skrajšati pretok blaga in ljudi med državama, s čimer bi bistveno olajšali medsebojno gospodarsko sodelovanje. Obravnavali so tako cestni in železniški kot tudi pomorski in letalski promet. Kot je poudarila Ravbarjeva, področje prometa sicer podrobneje obravnava posebna komisija za transport med državama, ki pa je opozorila, da so problemi prometa neposredno povezani z razvojem gospodarstva. V cestnem in železniškem prometu so trenutno najbolj aktualni sporazum za kreditiranje izgradnje osimskih cest in področje petega koridorja. Kot je povedal Vittorio Paolini, pooblaščeni minister in vodja pristojnega teritorialnega urada Generalne direkcije za ekonomske odnose v ministrstvu za zunanje zadeve, bo italijanska stran za gradnjo avtocest namenila 94 milijard lir, na področju razvoja železniškega prometa v petem koridorju pa 300 milijard lir. Ob tem so za 21 že izvedenih projektov namenih veC deset milijard lir, za realizacijo nekaterih dodatnih projektov pa bodo namenih še devet milijard lir. Gre za izredno ugodna posojila, saj na primer posojilo za gradnjo avtocest zajema dvajsetletni rok vračanja, ki zaCne teci Cez pet let in se obrestuje po nični obrestni meri. Člani mešane komisije so se dopoldne podrobneje lotili tudi finančnih vprašanj, med drugim nekaterih še nerešenih vprašanj v okviru Pariškega kluba. Na podpis so zdaj tako že pripravljeni tudi Sporazum o zaščiti investi- cij ter številni memorandumi na področju prometa, pri Sporazumu o izogibu dvojnega obdavčevanja pa so po besedah Ravbarjeve potrebne še malenkostne tehnične uskladitve. Na dobri poti je po oceni slovenske sekretarke tudi sodelovanje pri nastopanju na tretjih trgih. Ob te so se danes sestali tudi predstavniki Slovenske izvozne družbe (SID) in SAGE z italijanske strani. Obe strani sta pokazali zanimanje za podpis sporazuma, ki bi omogočil skupne nastope in sodelovanje na tretjih trgih pri vključevanju v obnovo jugovzhodne Evrope. Kot je v svoji izjavi ob zasedanju komisije poudarila Ravbarjeva, sta obe strani izredno zadovoljni tudi z obmejnim sodelovanjem, včerajšnji razgovori pa so bili prav zato namenjeni tudi iskanju pori za ustrezno obravnavanje vseh področij, ki nudijo možnosti medsebojnega sodelovanja. Slovensko-italijansko komisij oa je včeraj popoldne obravnavala še vprašanja prostocarinskih prodajaln ter javnih naročil. Ob tem pa so se lotili tudi možnosh za širitev sodelovanja med Luko Koper in italijanskimi lukami ter možnostmi vključitve Luke Koper v širše evropske transportne pori. Pred začetkom dvostranskega zasedanja se je Vojka Ravbar v ponedeljek posebej sestala z Umbertom Ra-nierijem, na zasedanju pa sta obravnavala možnosti sodelovanja in nastopa na tretjih trgih ter v gospodarskih projektih v jugozhodni Evropi. (STA) ______TIRANA / PRVA SEJA NOVOIZVOLJENEGA OBČINSKEGA SVETA____ Dvojezični plakat z imeni izvoljenih svetovalcev S plakatom je župan Elio berra jasno opredelil odfnos do slovenskega jezika - Podžupan bo Arturo Blasutto opraviti predpisane formalnosti glede izvolitve župana in občinskega sveta. Nato je župan Berra javno prisegel zvestobo ustavi in že v uvodu dejal, da večinska lista izraža popolno odprtost za doprinos manjšinske, saj gre pri upravljanju za splošno dobrobit vseh občanov. Za podžupana je bil izvoljen Arturo Blasutto, za odbornika pa Cristian Levan. Glasovanje vseh točk dnevnega reda je bilo soglasno. Novi župan občine Ti-pana se je še pred prvo sejo občinskega sveta predstavil javnosti s po-na prehoda, in sicer Predel in Ucja. Obnova in membno vizitko: na TIP ANA - V Tipani se je sestal novi občinski svet, ki ga je vodil župan Elio Berra (na posnetku) . Za to priložnost se je v občinski dvorani poleg izvoljenih svetovalcev zbralo tudi več domačinov, ki jih je pritegnil začetek nove upravne mandatne dobe. Najprej je bilo treba NOVICE Odprli bodo mejna prehoda Predel in Učja LJUBLJANA - Na slovensko-italijanski meji bodo jutri, 30. junija, odprli dva posodobljena mej- modemizacija obeh projektov je potekala v okviru programa za čezmejno sodelovanje z Italijo iz finančnega memoranduma za leto 1995, ki ga je financirala Evropska unija. Slavnostnega odprtja mejnega prehoda Predel se bo ob 13. uri udeležil tudi namestnik direktorja službe vlade RS za evropske zadeve Rado Genorio. Oba mejna prehoda sta bila predlagana in glavnem vhodu občinske stavbe je bilo videti velika plakata z razglasom volilnega rezultata in seznamom izvoljenih občinskih svetovalcev; v italijanščini in slovenščini (brezhibni), kar potrjena v okviru prioritete prometa in ob- glede odnosa do sloven- mejne infrastrukture, njen namen je izboljšati povezave čez mejo ter tako omogočiti lažji in večji pretok ljudi in blaga, predv- omejimo na formalnost, ske kulture in jezika pove več kot dovolj. Ce se sem pa povečati in omogočiti boljše sodelovanje ljudi ob meji, so sporočili iz vladne službe za evropske zadeve. (STA) Antonione za pomoč podjetjem, ki trgujejo z ZRJ TRST - Predsednik deželne vlade FJK Roberto Antonione se je v pismu ministrom Amatu, Vi-scu in Fassinu zavzel, da bi vlada čimprej odobrila olajšave za podjetja, ki bodo sodelovala pri obnovi ZRJ. Obenem pa je prikazal vse težave, ki so jih deželna podjetja utrpela zaradi vojne. Zavzel se je predvsem zato, da bi podjetjem omogočili utrditev likvidnosti. Slovenski predsednik odslej tudi na internetu LJUBLJANA - Različne informacije o dejavnostih predsednika Republike Slovenije Milana Kučana je odslej mogoče najti tudi na internetu. Na spletni strani http://www.gov.si/up-rs/ bodo namreč sproti objavljena sporočila za javnost in demantiji, napovedniki, magnetogram s ki zapisi ter govori in izjave predsednika države. Ob tekočih informacijah pa spletna stran med drugim ponuja tudi možnost brskanja po arhivu. (STA) ]L [ pa pove vsaj to, da javna raba slovenščine tudi v Benečiji ni vprašanje dovoljenj ali prepovedi, pač pa izključno dobre volje in kulturne zrelosti. Sicer pa je bilo v zraku občutiti določeno slovesnost prve občinske seje, hkrati pa tudi konstruktivno vzdušje in veliko volje do dela v korist občanov. To velja bodisi za večinsko listo kot za manjšinsko, kajti najbrž ni bilo v dvorani nikogar, ki se ne bi strinjal z županovim apelom, naj se za Tipano in njene vasi uporabijo najboljše moči. Po formalnostih v zvezi z izvolitvijo župana in svetovalcev, ki so bile opravljene ob sodelovanju občinske tajnice, je bil z glasovanjem potrjen občinski svet, ki ga za zmagovito listo »Uniti per rinascere« ( Združeni za preporod) poleg župana Elia Berre sestavljajo še Arturo Blasutto (podžupan), Mat-teo Berra, Claudio Vaz-zaz, Aleandro Noacco,, Enzo Miscoria, Liduina Cencigh, Fabio Micheliz-za in Paola Lasorsa. Za manjšinsko listo »Taipa-na 2000« bodo v občinskem svetu Paolo Toma-sino (županski kandidat), Maria Giovanna Blasutto, Dante Tomasi-no in Carlo Sedola. Sledilo je imenovanje odbornikov, pri čemer je Berra izrecno podčrtal odprtost do manjšinske liste. Dal ji je na rapola-go eno odborniško mesto, za katero bo manjšinska lista posredovala predlog. Zatem je župan prebral program občinske uprave, ki vsebinsko povsem odgovarja volilnemu programu zmagovite liste. Nova občinska uprava v Tipani v programu ' poudarja potrebo, da se premostijo razlike in da pride do čimvečje enotnosti in solidarnosti med občani. Kajti le tako bo možno najbolje izkoristiti vse energije, da se občina potegne iz izolacije in težkega sociogo-spodarskega položaja. V programu so tudi jasno navedena področja dela, ki zadevajo obrambo okolja, cestno omrežje, zdravstvo in skrbstvo, javna dela, šolstvo in druga pomembna področja. Svetovalka manjšine Maria Giovanna Blasutto nam je v imenu liste »Ti-pana 2000« posredovala sporočilo, s katerim se lista zahvaljuje volilcem za izkazano zaupanje ter jim zagotavlja zavzetost za reševanje krajevnih problemov v korist vseh občanov, (du) CELOVEC / SEJA DEŽELNE VLADE 0 proračunu šele po volitvah dižavnega zbora? Haiderje po kritikah opozicije spremenil svojo strategijo Kot smo poročali, sta SPO in OVP Haiderju v zvezi s proračunom izjavila, da se je pokazala njegova »popolna nesposobnost« pri vodenju deželne vlade. Opozicijski stranki namreč nista dobili nikakršnih podlag, ki bi jim omogocah resno razpravo o proračunu 2000. Včerajšnjega sestanka na sedežu deželne vlade so se predstavniki socialdemokratov in Ljudske stranke sicer udeležili, niso pa pristali na to, da bi sprejeli kakršnih koli proračunskih sklepov. Tako SPO kot tudi OVP pa sta od Haiderja zahtevala Čimprejšnji obravnavo o deželnem proračuna za prihodnje leto v kolegiju koroške deželne vlade. To očitno tudi zaradi ozadja, da je Haider v torek napovedal, da se bo »z vsemi svojimi moCmi« vključil v volilni boj za državnozborske volitve. Hkrati je poudaril, da bo »zagotovo tudi na kandidatni listi za dunajski parlament« ter da bodo državnozborske volitve hkrati »referendum« o njegovi vladi na Koroškem. Ce ne bomo imeli uspeha, potem bom to tolmačih kot negativen odgovor volilcev na mojo politiko«, je še dostavil desničarski populist. Veliko prahu v koroški javnosti je včeraj divgnil tudi oglas koroških svobodnjakov s portreti Haiderja, Reichhol-da in drugih visokih funkcionarjev v koroškem mesečniku »Kamtner Monat«. v njem je svobodnjaki trdijo, da se »samo v zdravem telesu lahko razvija tudi zdrav duh«. Tako socialdemokrati kot tudi Ljudska stranka so ostro protestirali in spomnm na »človeka zaničevalno ideologijo, ki je Evropa bila priča v tem stoletju«. Ivan Lukan CELOVEC - Koroški deželni glavar Jorg Haider, ki se je v zvezi z oblikovanjem deželnega proračuna za leto 2000 v začetku tedna znašel v navzkrižnem ognju socialdemokratov (SPO) in ljudske stranke (OVP), je očitno spremenil svojo strategijo. Po včerajšnjem sestanku elanov deželne vlade in strankinih prvakov je izjavil, da ne vztraja več pri sprejetju proračuna v kolegiju deželne vlade po hitrem postopku. Zanj je zdaj namreč jasno, da bodo resna pogajanja o tem vrprašanju možna šele po državnozborskih volitvah 3. oktrobra letos. »Prej od socialdemokratov in tudi Ljudske stranke ni pričakovati konkretnih premikov«, je Haider skušal predati prižgano vžigalico opoziji. PISMA UREDNIŠTVU Kdaj bomo priznani Slovenci iz Laškega? Na 3. strani Primorskega dnevnika z dne 24. junija tl. beremo članek z naslovom: »Ob dnevu državnosti sprejem slovenskega konzulata«. »Na sprejem so bili povabljeni predstavniki oblasti, predstavniki političnih, gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih organizacij in ustanov«, piše v Dnevniku. Torej tudi letos, kot še zmeraj doslej, so na nas, Slovence iz Laškega, »pozabili«, so nas prezrli. Vsak izmed nas dobro ve, kako mu je pri srcu, ko se čuti zapostavljenega, Se bolj pa obžalujemo dejstvo, da so bila povabljena na ta praznik, vsaj lansko leto, tudi nekatera italijanska društva, ki delujejo v samem središču Trsta. Torej naše razočaranje je še večje, laški Slovenci pridemo na vrsto oz. sploh ne pridemo na vrsto, ker imajo drugi prednost pred nami! Kaj naj si človek ob tem lahko predstavlja? Katere misli mu gredo po glavi? Tu se ne gre za »prestižno« povabilo, tu se gre tudi za pomanjkanje bontona, kajti mnenja smo, da vsak izmed nas povabi na svoj dom svoje prijatelje - kogar koli hoče! Ko se pa tiče službe-no-javnih ustanov, po našem, mora gostitelj biti »super partes«. Preveč enostavno bi bilo vabiti samo izbrance! Take in podobne primere bi lahko še naštevali. Nam ni do polemike, paC pa samo v premislek vsem, ki zanemarjajo rojake, ki živimo na tem najbolj izpostavljenem območju naše narodnostne skupnosti, to je v Laškem. Kar smo naredili v zadnjih 20 letih v Laškem, smo naredih prostovoljno, spontano, brezplačno, dizinteresirano, nepolitično. Storjeno je bilo iz ljubezni do slovenskega jezika in kulture nekaterih navdušenih in zavednih, ki se žrtvujemo za druge, za naše ljudi. Ce je to obrodilo kak dober, koristen sad, je obogatitev za celotno narodnostno skupnost! Zaključujemo rekoč: »Slovenci iz Laškega potrebujemo in si želimo več pozornosti!« S spoštovanjem za odbor društva Jadro inž. Carl° Mucci - predsednik za odbor Ženskega pevskega zbora iz Ronk uC. Marija Pahor - tajnica za odbor društva Tržič uC. Bernardka Radetic - predsednik P.S.: 1) Društvo Jadro praznuje letos že 13. obletnico delovanja. 2) Zenski pevski zbor iz Ronk je P°J stal že prava tradicija, saj poje Prl vsakomesečni maši že od leta 1980. 3) Društvo Tržič je nastalo pred dobrim letom dni. 4) Vrtec in osnovna šola delujeta že skoraj 20 let v Romjanu (občina Ronke). Torej sodobna dejavnost laških Slo vencev je raznolika, pestra in bogata ter si upamo reči, da bogati tudi naše sose de italijanske narodnosti. ACT / OD JUTRI NOVE CENE DEVIN-NABREŽINA / OBČINSKI SVET NOVICE Letos že druga podražitev javnih prevozov Zjutrišnjim dnem ne veljajo več vozovnice serije 99A in 99B Visok presežek Voccijeve uprave Stališče pristojnega odbornika Mitrijo Spet odloženo konvencijo z ACEGAS Z jutrišnjim dnem se bo podražil javni prevoz z avtobusi ACT: to je že druga letošnja podražitev (prejšnja je stopila v veljavo 1. aprila) in sloni na februarskem deželnem odloku. Prvi del poviška, ki so ga takrat določili, je stopil v veljavo 1. aprila, drugi pa jutri. Nove tarife so naslednje (v oklepaju dosedanje in pred 1. aprilom): navadna vozovnica 1.400 lir (1.400,1.300), vozovnica za dva odseka 1.700 (1.700, pred 1. aprilom dve vozovnici), 10 vozovnic bo stalo 13.000 lir (12.600, 12.000) , vozovnica za 75 minut 1.750 lir (1.700, 1.600), celodnevna vozovnica 4.850 lir (4.600, 4.400), mesečna vozovnica za eno progo 31.000 lir (29.500, 28.000) , letna 310.000 (295.000, 280.000), mesečna vozovnica za vse proge 38.500 lir (37.000, 35.000), letna 385.000 lir (370.000, 350.000), mesečna vozovnica za vse deželne proge 43.500 lir (42.000, 40.0000) . Za dvesto lir so se podražile tudi mesečne vozovnice za eno progo za posebne kategorije (upokojenci, prizadeti ipd), in sicer od 4.400 na 4.600 lir, za 400 lir pa mesečne vozovnice za vse proge za iste kategorije, in sicer od 5.600 na 6.000 lir. Z jutrišnjim dnem ne bodo vec veljavne vozovnice s serijsko številko 99A in 99B, ki jih bo mogoče zamenjati za nove z doplačilom razlike v vseh prodajalnah, letne abonmaje pa je mogoče zamenjati pri okencih v Ul. Lavoratori 2 zraven skladišča v Brole-tu ter v Ul. S.CIlino 99. Devinsko-nabrežinski občinski svet je z glasovi večine odobril finančni obračun za poslovno leto 1998. Glasovanja se je vzdržal svetovalec Slovenske skupnosti Viktor Tanče, medtem ko so svetovalci Liste 2000 in Pola svoboščin glasovali proti. Obračun predvideva presežek dve milijardi 467 milijonov lir (milijarda in 28 milijonov je upravnih ostankov, 11 milijonov t.i. pristojnostnih dohodkov ter milijarda 424 milijonov je t.i. pristojnostnih stroškov). Novoimenovani odbornik za proračun Claudio Mitri je pozitivno ocenil ta razmeroma visoki proračunski presežek. Odbor župana Marina Voccija namerava del teh sredstev prihraniti za nekatere spore (očitno je imel v mislil sodne spore) in za dodatne stroške za osebje, ki se mora prilagoditi novemu sistemu vodenja in upravljanja Občine. Mitri je tudi povedal, da so dokončali popis občinskega nepremičninskega premoženja, v naslednjih mesecih pa bodo opravili še finančno cenitev. Poglavje zase predstavlja Dom za ostarele Stuparich v Sesljanu, ki vodi samostojno finančno bilanco. V letu 1998 je deficit ustanove znašal 72 milijonov lir, medtem ko so predvidevanja za tekoče leto precej slabša, saj se napoveduje primanjkljaj v višini 240 milijonov lir. Dom za ostarele - je dejal odbornik Mitri - posluje dobro in nudi gostom dobre servise, lahko pa sprejme še dodatne goste. Trenutno se-sljanska struktura gosti priletne in onemogle goste iz vseh občin tržaške pokrajine in tudi iz TržiCa. Devinsko-nabrežinski občinski svet je na ponedeljkovi seji odobril tudi pravilnik za delovanje novih občinskih jasli, medtem ko je spet odložil sklep o sporni medobčinski konvenciji z delniško družbo ACEGAS. Voccijeva koalicija očitno tudi tokrat ni hotela tvegati notranjih razkolov, Čeprav kaže, da bo župan sprejel nekatere predloge (amandmaje) Stranke komunistične prenove, ki bi v tem primeru podprla na novo zastavljeno konvencijo z ACEGAS. O njej se bodo v kratkem izrekli tudi ostali okoliški občinski sveti. MILJE h Občinski svet se izmika resoluciji Čeprav je svetovalec Oljke-SSk Danilo Savron vložil »nujno resolucijo«, s katero bi miljski občinski svet obvezal župana, da poseže pri pokrajinski upravi v zvezi z ukinjanjem vseh členov o Slovencih iz osnutka statuta pokrajinske uprave, vprašanja niso dali na dnevni red ponedeljkove seje občinskega sveta. Večina v občinskem svetu se je izmikala, Ceš da morajo prej preveriti, kaj predvideva sedanji statut in kakšni naj bi bili popravki. Proti takemu početju je Savron ostro protestiral, pridružila sta se mu tudi Rizzo in bivši župan Millo. Obenem je napovedal, da bo svetovalcem večine priskrbel statut in novo besedilo, tako da ne bi imeli nobene pretveze za zavlačevanje in da bi vprašanje vključili Vsaj na prihodnjo sejo. Govor je bil tudi o obračunu, najveCja kritika opozicije sedanji upravi pa se je nanašala na pomanjkanje načrtovanja. O tem se lahko vsakdo pre-PriCa na lastne oCi, je bilo rečeno, Ce te dni zaide v Milje, kjer na višku poletne sezone Potekajo razna dela, ki ovirajo promet in odvračajo turiste in nakupovalce, zaradi bosar so trgovci že protestirali. CONFCOMMERCIO Nagrade domiselnim izložbam na temo evra Včeraj je Združenje Confcommercio podelilo priznanja zmagovalcem natečaja Evrotrgovina za izložbe na temo skupne evropske valute. Prvo nagrado je prejela trgovina oblačil Ariston z Garibaldijevega trga 2, drugo parfumerija Cosulich Club iz Ul. Battisti 2, tretjo pa trgovina jestvin BM iz Ul. Roma 3 (na sliki, foto KROMA). POBUDA APT Turist za nočitev prejme vstopnico za koncert V povezovanju je moC, pravi stari rek, ki ga pa ni lahko mesniciti, predvsem ko gre za sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem. Na pobudo tržaškega podjetja za turistično promocijo (APT) v tesnem sodelovanju z deželnim odbomištvom za turizem so zasnovali poseben paket, katerega bodo deležni turisti, ki bodo v enem od 16 sodelujočih tržaških hotelov prespah vsaj eno noC. Podardi jim bodo namreč vstopnico za enega od poletnih koncertov, ki jih v Trstu ponuja družba Promoservice. Pobudo so vCeraj predstavili na sedežu tržaškega podjetja za turistično promocijo, s predsednikom APT Gilbertom Benvenutijem se je predstavitve udeležil tudi deželni odbornik za turizem Sergio Dressi. Deželni odbornik je naglasil pomen te pobude, povedal pa je tudi, da so že v zaključni fazi pogovori med Portorožem in Lignanom, da bi vzpostavili poletno morsko povezavo med turističnima krajema (v Italijo bi turiste prepeljati zaradi nakupov, v Portorož pa v casino), že dogovorjeno pa je, da bo Trst in Salzburg petkrat tedensko povezovalo letalo. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJtŽNICA / OBČNI ZBOR Pozitiven obračun delovanja, ki ga hromi finančna stiska Ustanovo tarejo še prostorsko stisko in kadrovski problemi Narodna in študijska knjižnica je v zadnjem poslovnem letu dobro delovala, vendar bi se ob po-voljnejših pogojih njeno delovanje moglo in moralo razširiti. Tako bi lahko povzeli, kar je bilo izneseno na ponedeljkovem občnem zboru NSK, ki je bil sklican predvsem zato, da tudi ta ustanova zadosti določilom o vsakoletnem podajanju obračuna in proračuna (f. KROMA). O delovanju knjižnice v zadnjem obdobju sta govorila predsednik Jože Pirjevec in ravnatelj Milan Pahor, bilanco je zbranim orisala blagajničarka Ana Volpi Buzecan, v imenu nadzornega odbora pa je odobritev finančnih dokumentov predlagala 2iva Gruden. Glede delovanja NSK je bila izrecno omenjena knjižnica »D. Feigel« v Gorici, ki je pred desetimi leti prešla v okvir NSK. Med splošnimi vprašanji, ki so že stalnice vsakodnevnega delovanja slovenskih ustanov, so bili podčrtani finančni, z njimi povezana preskromna kadrovska zasedba, knjižnico pa tare tudi prostorska stiska. Zbra- ne je v imenu SSO pozdravil predsednik Sergij Pahor, ki se je pohvalno izrazil o delovanju te pomembne ustanove Slovencev v Italiji. Danes zapade rok za plačilo raznih davkov Danes zapade rok za plačilo davka IQ kot tudi tega, kar je predvideno v davCni prijavi 740. Trgovinska zbornica pa obvešča, da je danes treba poravnati tudi ustrezno letno pristojbino, brez Cesar po zakonu št 449/1997 nimamo pravice do ustreznih potrdil, ki jih izdajajo v uradu za vpis podjetij. Za vsak mesec zamude bodo zaračunali 2% povišek. Skrbstvena ustanova za uslužbence javne uprave INPDAP pa s svoje strani obvešCa, da bodo dokončno poravnavo davka, ki izhaja iz prijave 730/99, katero so predstavili upokojenci, zaračunali na mesečnem obroku pokojnine, ki jo bodo izlaCali avgusta. Tako izhaja iz dogovora med pristojnim ministrstvom in INPDAP. Z ladjo po Tržaškem zalivu Najbrž že ta teden bo plovna družba Procida 2000 uvedla ladijsko progo, ki bo do 5. septembra povezovala Milje s Trstom in z Grljanom. Listek za plovbo med mestom in Miljami bo stal dva tisoč lir, od Milj do Grljana pa bo treba odšteti tri tisoč lir. Deželna uprava, ki je pobudnik te nove proge, pričakuje zlasti odziv turistov, ki so namenjeni v Miramar, a tudi krajanov, ki so naveličani prometnih gneC. Na progi bo plula ladja, ki bo lahko sprejela na krov kar 149 potnikov, medtem ko posadko sestavlja šest ljudi. Družbo Procida 2000 je Dežela izbrala na osnovi natečaja. Zeleni in tajnik ID ocenjujejo volilne izide Na sedežu šentjakobske sekcije Levih demokratov (Ul. della Guardia 44) bo danes ob IS.uri javna skupščina o nedavnih voliltvah, na kateri bo imel uvodno poročilo pokrajinski tajnik stranke Stelio Spadaro. Ob 20.uri bo na isto temo skupščina Zelene tiste, katere člani in simpatizerji se bodo zbrati na sedežu v Ul.Carducci 28. Zeleni v tiskovnem sporočilu priznavajo hud poraz tako na evropskih, kot tudi na upravnih volitvah, in menijo, da se mora stranka globoko zamisliti o svoji bodočnosti ter o svoji politični usmeritvi. SKP ostro protestira zaradi obsodbe Ocalana Stranka komunistične prenove prireja danes med 12. in 13.30 protestni shod zaradi obsodbe na smrt kurdskega liderja Ocalana-. Shod, na katerega so vabljeni vsi demokrati, bo pred turškim konzulatom na Borznem trgu. Komunisti zahtevajo od rimske vlade odločen poseg za rešitev življenja vodje PKK. SKP pa vabi popoldne tudi na srečanje na temo: Vojna, kakšne posledice na zdravje. O tem bo na strankinem sedežu v Ul.Tarabocchia 3 govoril Ful-vio Aurora, ki v vodstvu SKP odgovarja za zdravstvena vprašanja. ZaCetek ob IS.uri. Škropljenje oljke in trte Služba za usmerjeno varstvo oljke svetuje, da do 4. julija škropimo oljko proti oljenemu molju (prays oleae), in sicer s pripravki na osnovi fenitrothiona ati formothiona oba sta dovoljena v programih pravilnika EU 2078/92). Služba za usmerjeno varstvo trte pa svetuje, da trto škropimo do 2. julija: proti peronospori uporabljamo dimetomorf + baker ati ci-moksanil + baker ati pa azoksistrobin (quadris), ki zatira tudi oidij. Proti oidiju uporabljamo LB.S. (si-stemiki) ali quinoxifen (je prepovedan v programih pravilnika EU 2078/92). Za informacije in morebitne oglede nasadov lahko kličete na številki 040-2029000 (telefonska tajnica na sedežu Konzorcija za z.k.p. vin Kras) ali 040-304019 (opazovalnica za ra-‘ Uinske bolezni v Trstu). Pred sodniki zaradi mamila Proces proti 28-letnemu Massimu Ellem iz Trsta, ki se je znašel pred sodniki zaradi prekupčevanja z mamili, se je končal z dogovorno kaznijo 9 mesecev zapora (kazen je seveda pogojna). Pri Ellem, ki je v preteklosti že bil vpleten v preiskave o domnevni trgovini s heroinom, so lani spomladi odkriti okrog 120 gramov hašiša. Mamilo naj bi policija našla med preiskavo na njegovem domu. Napadel policijo in tunizijskega državljana Pet mesecev in dvajset dni: toliko znaša zaporna kazen, za katero se je dogovoril 26-letni Davide Da-miani, ki je bil obtožen povzročitve telesnih obtožb in upiranja javnemu funkcionarju. Damiani je pred nekaj dnevi, 21. t.m., sedel na klopci na Trgu Li-berta. Kadil je, kasneje so ugotovili, da je bil tudi pijan. Približal naj bi se mu neki Tunizijec in ga zaprosil, Ce mu prižge cigareto. Namesto da bi tujcu ustregel, ga je vigel na tla in večkrat brcnil v obraz, tako da se je moral zateci po zdravniško pomoC, okreval naj bi v desetih dneh. Posegli so policijski agenti in izvidnica mestnih redarjev, Damiani naj bi se zagnal tudi proti njim in dva lažje ranil: enemu so napovedali, da si bo opomogel v tednu dni, drugemu pa v štirih dneh. Na pomoC je prišlo še nekaj agentov, tako da so naposled Damianija le umirili in tudi aretirati. NOVICE DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV / V PONEDELJEK KULTURA Maša v Rižarni za žrtve v taborišču smrti Slovensko pastoralno srediSCe iz Trsta je v nedeljo, 27. t.m., priredilo tradicionalno maso za-dušnico v Rižarni za žrtve v tem uničevalnem taborišču in za vse ostale žrtve v drugi svetovni vojni. Gre za vsakoletno pobožnost, ki se je zaCela takoj po koncu vojne in se je nadaljevala v vsem povojnem Času. Zelo doživeta in lepo obiskana je bila tudi letošnja maša, ki jo je daroval koprski dekan, g. Lojze Kržišnik, ki se rad odzove povabilom iz zamejstva, saj dobro pozna naše razmere in rad pomaga. V tehni Homiliji je spregovoril o skrivnosti trpljenja in o tem, kako so na večno vprašanje, "zakaj trpljenje? ", odgovarjali razni ustvarjalci. Sklicujoč se na božjo besedo pa je obenem poudaril, da ni dvomov o tem, kako se glasi glavna zapoved, se pravi: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Številna udeležba je potRdila, da je v ljudeh še vedno živ spomin na žrtve in na tragedijo druge svetovne vojne. Letos zaradi vojnih razmer na Balkanu, pa je bil ta občutek mogoče še bolj opazen. Pri maši je sodeloval tudi številen Združeni zbor CZPZ, ki ga je na ogrle spremljal mladi organist Iztok Cergol, vodil pa Edi Race. Poletni natečaj za vse mlade Slovenska prosveta iz Trsta in revija Mladika sta razpisali poletni natečaj, namenjen mladim od 14. do 24. leta starosti. Pobuda se veže na 75-let-nico pisatelja Alojza Rebule in 50-letnico Slovenske prosvete, izbrana tema pa Rebulov roman »Cesta s cipreso in zvezdo«. Kdor se želi udeležiti natečaja, mora napisati članek, vtise ali recenzijo o romanu, svoj spis pa poslati na naslov Mladika, ul. Donizetti 3, 34133 Trst, s pripisom »NateCaj Rebula«. Rok za udeležbo na natečaju zapade 1. oktobra. Prejete izdelke bo pregledala in ocenila komisija, ki jo bosta določili obe ustanovi, najboljši spisi bodo nagrajeni, njihovi avtorji pa bodo prejeli knjižne nagrade. Predvidenih je pet nagrad, ki jih sestavljajo Rebulov dnevnik Previsna leta in določeno število knjig založbe Mladika, ob glavnih je predvidenih še pet tolažilnih nagrad. Drevi koncert na terasi »Rumene hiše« Ob 21. uri se bo na terasi »Rumene hiše« na Furlanski cesti 293 začel koncert skupine Big Band Funky Jazz »Ba chi ba flax«. Koncert prireja krožek Arci »Rumena hiša«. Nastop gojencev šole mestne godbe »Verdi« Jutri zvečer bo v parku pred sedežem mestne godbe na pihala »Verdi« v Ul. Besenghi 2 zaključni nastop gojencev glasbene šole tega sestava. Orkester gojencev bo vodil Paolo Spinci-ch, izvedi pa bo skladbe Beethovna, Mozarta, Webra in Bartoka. Albanska državljana skočila kar v morje Albanska državljana, ki sta bila kot slepa potnika vkrcana na ladji »Pella«, nista imela sreče, prijeli so ju in izročili kapitanu, ki jo bu spet odpeljal v domovino. Tujca je včeraj zjutraj opazil pilot med manevrom ob prihodu v pristanišče, skočila sta v morje in zaplavala proti obali. Pilot je nemudoma stopil v stik z operativno centralo pristaniškega poveljstva, proti ladji »Pella, ki pluje pod grško zastavo in je prihajala iz Drača, sta se usmerila izvidniska čolna, na enem je bila pomorska policija, na drugem je bilo osebje priobalne straže. Pomorska policija ju je potegnila na krov in zatem izročila kapitanu na »Pelli«, ki ju bo spet odpeljal v Albanijo. Zadnji večer sezone namenjen izseljeništvu Govorili so Aleksij Kalc, Aleš Brecelj in Piero Purini Železniški muzej: zanimanje Dežele FJK Ustanova odprta odleta 1976 V ponedeljek je bil v Peterlinovi dvorani zadnji večer letošnje sezone Društva slovenskih izobrežencev. Oblikovab so ga tržaški zgodovinarji Aleksij Kalc, Aleš Brecelj in Piero Purini, srečanje pa je imelo naslov IzseljeniStvo na našem področju v 19. in 20. stoletju. Govorniki so predstavili svoje prispevke, ki so izšli v zborniku Annales in v katerih je govor o pojavu izselje-ništva na Primorskem. Izhodišče pa je, kot je dejal Aleksij Kalc, predstvljala želja, da bi se s to problematiko seznanila širša javnost. Pri tem so avtorji analizirab raz-bcne izseljenske tokove, vzroke izseljevanja, življenje in organiziranost izseljencev idr. Kalc je med drugim tudi na kratko orisal pojav izseljevanja iz Rezije in Benečije: gre za pojav izseljevanja z gorskih področij zaradi porasta prebivalstva in omejenih možnosti preživljanja v tistih krajih. Pri tem, je dejal, pa obstajajo med Rezijo in Benečijo velike razlike, saj se je v Reziji izseljevanje pojavljalo zelo zgodaj, v Benečiji pa precej pozno. Benečija pa je po drugi strani tudi doživela dvakrat večji izseljeniški odliv kot v ostalih gorskih predelih. Aleš Brecelj je spregovoril o slovenski emigraciji v Južno Ameriko, zlasti v Argentino. Množično izseljevanje se je začelo v drugi polovici prejšnjega stoletja, v 20. in 30. letih tega stoletja pa se je na to področje in zlasti v Argentino, naselilo več desettisoC Primorcev. Tu so se tudi organizirali, imeh so svoja društva, ki so se tudi razlikovala po idejni oz. politični usmeritvi. Po drugi svetovni vojni je v Argentino prišlo kakih 6.000 slovenskih političnih emigrantov, ki so se dobro organizirali. Obe skupnosti sta do danes živeli ločeno. Tudi danes je pretežno tako, Čeprav prihaja do srečanj in sodelovanja. V zadnjih letih so se tema dvema skupno-stima približali tudi be-neškoslovenski izseljenci. Piero Purini pa je orisal izseljevanje Tržačanov iz njihovega mesta ob ponovnem prihodu Italije v Trst leta 1954. Slo je tako za istrske begunce, ki so hoteli tako pretrgati vsako vez s tem, kar so doživeli, kakor tudi za Tržačane slovenske in italijanske narodnosti, ki se niso sprijaznili z novonastalo stvarnostjo, ki ni obetala rožnate prihodnosti, ne v gospodarskem in ne v političnem smislu. S prihodom Itabje v Trst je bila namreč dana prednost pri zaposbtvi in dodeljevanju stanovanj istrskim optantom in drugim za italijanske oblasti zanesljivim osebam. Tržaški izseljenci so odhajali zlasti v Avstralijo. Izseljeniške skupnosti, ki so se tam obliko- vale, pa so bile, seveda v malem, odraz raznolike tržaške stvarnosti. Sicer pa so se Tržačani, predvsem izobraženci, izseljevali tudi v druga itabjanska mesta, to izseljevanje, je dejal Purini, pa traja še danes, (iž) Odbornik za kulturo Franco Franzutti napoveduje konkretne posege deželne uprave za rešitev nekaterih problemov železniškega muzeja v stavbi nekdanje železniške postaje pri Sv.Andreju. Franzutti, ki se je srečal z odgovornimi muzeja, je dejal, da igra muzej pomembno vlogo tudi na področju sodelovanja med FJK, Slovenijo in Koroško. Očitno je imel v mislih t.i. muzejske vlake, ki peljejo obiskovalce v sosednje dežele: zelo pribljubljena je zlasti vožnja do Bleda in to po znani soški progi. Železniški muzej deluje od leta 1976, njegovo delovanje pa je v glavnem odvisno od prostovoljnega dela združenja železničarjev. DOLINA / KONČALI SO SE JUNIJSKI VEČERI Čudovit večer s Pesmijo ob Studencu V petek so nastopili člani okteta Odmevi in moškega sestava MePZ Primorsko S petkovim koncertom, posvečenim zborovski glasbi, se je sklenil tudi letošnji niz Junijskih večerov, ki jih SKD Valentin Vodnik prireja v značilnem okolju vaškega studenca. Ob dolinski KTuži so v petek zvečer nastopili elani okteta Odmevi in moškega sestava MePZ Primorsko, pesem v dobrodošlico pa jim je pod vodstvom Ignacija Ote zapel domači MoPZ Valentin Vodnik. Zborovsko srečanje so torej oblikovali samo moški glasovi, kar je dalo prireditvi morda poseben značaj: prisluhnili pa smo pestremu in raznolikemu izboru skladb iz zakladnice zborovske glasbe. Levji delež koncerta je oblikoval oktet Odmevi, po "starostni" dobi mlajši sestav, ki pa se lahko ponaša z vrsto uspešnih koncertnih nastopov in gostovanj. Skupino sestavljajo pevci iz zahodnokraških vasi, večinoma člani še drugih pevskih sestavov, ki se z veliko ljubeznijo do petja in nadvse resnega gojenja zborovske glasbe zbirajo tudi v tej klasični manjši pevski zasedbi. Umetniški vodja okteta Odmevi je Rado Milič, z njim so pevci v petek zvečer ponudili prav prijeten in predvsem nadpovprečno dobro podan izbor slovenskih umetnih in ljudskih pesmi v avtorskih priredbah, z edino izjemo ruske pesmi v priredbi Sergeja Žarova. Sredinski del koncerta je oblikova- la skupina devetih pevcev, ki se priložnostno zbirajo v moški zasedbi, so pa redni elan MePZ Primorsko iz MaCkolj. Pod vodstvom Antona Baloha so v svojem krajšem koncertnem sporedu nastopili ubrano in v podajanju doživeto. Posebno doživetje je bil še pokoncertni del. Pevci vseh treh sodelujočih zborov so se namreč zadržali ob KTuži, saj je bila poletna noc tiha in mila, kot naročena za jrijateljsko srečanje-lako je letošnji niz Junij' :kih večerov kronalo $e lodatno doživetje, v katerem se je uresničil tudi (den izmed glavnih na-nenov teh prireditev-?KD Valentin Vodnik jih lamreC oblikuje bodisi lato, da ponudi zaninuv ;asbeni ali sploh kulturni logodek, bodisi zato, da ipodbudi srečevanje ij1 poznavanje med ljudmi-d v ljubiteljski kulturi vi-limo veliko družbeno infrocKm f ri a m I To poletje dosti obeta v < # Fiat ^ . \Summer 1 PRAZNIK POLE" PRAZNIK POLETJA Začetek sezone je prav obetaven. Poglejte tu spodaj, NE levo, tu spodaj. Fiat je pripravil samo za vas nepozaben praznik. Ne zamudite priložnosti. In gospodična na levi? Lahko jo tudi srečate. In če se to zgodi, ali ni bolje, da ste za volanom novega Fiat-a? Primer, če ste lastnik starega vozila, ki ne velja več nič, lahko dobite: Fiat Seicento Young od 10.900.000 lir* Fiat Punto Sole 55 3 vr. za 14.250.000 lir* Fiat Palio Weekend TD za 19.500.000 lir* PRI KONCESIONARJU LUCIOLI TRST - UL F LAVI A 104 - TEL 040/383050 *Cene ključi v roke, davek I.P.T. izključeni anaa VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 30. junija 1999 EMILIJA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 -Dolžina dneva 15.40 -Luna vzide ob 22.03 in zatone ob 6.43 Jutri, ČETRTEK, 1. julija 1999 DANICA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,1 stopinje, zračni tlak 1020,7 mb ustaljen, veter 15 km na uro s e vero-vzhodnik, vlaga 69-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje. □ LEKARNE Od ponedeljka, 28. junija do sobote, 3. julija 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 040 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 040 390280), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Opčine - Proseska ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - ProseSka ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Bernini 4 (tel. 040 309114). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.30 »Un te con Mussolini«, r. Franco Zeffirelli. EKCELSIOR - Zaprto zaradi poletnih počitnic. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 19.55, 22.00 »La colazione dei cam-pioni«, i. Bruce VVillis. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Star Trek - L’in-surrezione«. GIOTTO MULTISA-LA 1 (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Attacco alla Terra«. GIOTTO MULTISA- LA 2 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Dance with me«, i. Vanessa VVilliams, Kris Kristofferson. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Matrbc«, i. Keanu Reeves. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Terapia e pallot-tole«, i. Robert De Niro, Billy Crystal. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre amici un ma-trimonio e un funerale«, i. Gwyneth Paltrovv, David Schvvimmer. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Sapore di don-na«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Romance«, i. Rocco Siffre-di. Prepovedan mladini pod 18. letom. ALCIONE - 20.15, 22.00 »In principio era-no le mutande«, r. Anna Negri, i. Stefania Rocca, Teresa Saponangelo. J PRIREDITVE ' GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja jutri, v četrtek, 1. julija ob 20.30 večerni koncert pred Društveno gostilno v Gabrovcu. Toplo vabljeni! TPK SIRENA priredi celovečerni koncert z OKTETOM ODMEVI v soboto, 3. julija, ob 20.30. Vabljeni! ^3 OBVESTILA GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj« sprejema potrditve in predvpis za šolsko leto 1999/2000, vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure, do 30. julija. Informacije v tajništvu šole, ul. Manna 29, tel. 040-418605. KRUT obvešča udeležence 9-dnevnega bivanja v Verudeli - Pula, da je odhod avtobusa jutri, v četrtek, 1. julija, ob 8. uri iz Trsta, Trg Ober-dan (Deželna palača). FC PRIMORJE prireja 2., 3., 4., 5., 10., 11., 12. ter 17. in 18. julija ŠPORTNI PRAZNIK na Proseku. Spored: Petek, 2.7., ob 21. uri Plesna šola CLUB DIAMANTE. Sobota, 3.7., ob 20.30 Ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET. Nedelja, 4.7., ob 20.30 Ples z ansamblom ADRIA KVINTET. Ponedeljek, 5.7. ob 20.30 Ples z ansamblom HAPPY DAV. SZ GAJA prireja do 4. julija, na športnem objektu na Padričah ŠPORT IN ZABAVO s turnirjem v nogometu. Vsak večer ples s priznanimi ansambli. SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG prireja 2., 3. in 4. julija na Zrebče-vem SAGRO s tombolo. Spored: v petek, 2. julija, ob 19. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom OASI. V soboto, 3. julija, ob 18. uri odprtje kioskov in ob 20.30 ples z ansamblom KVINTET ML V nedeljo, 4. julija, ob 17. uri od-prje kioskov, ob 19. uri kulturni program z godbo na pihala Viktor Parma iz Trebč, ob 20.30 ples z ansamblom STATUS SVMBOL in ob 22. uri žrebanje tombole. SAGRA V BAZOVICI - V petek, 2., v soboto, 3. in v nedeljo, 4. julija bo na vrtu Gospodarske zadruge ŠPORTNI PRAZNIK. Od 18. ure dalje bodo odprti kioski z jedmi na žaru in osvežilni- mi pijačami. V petek, ob 18. uri okrogla miza na športno tematiko, od 20. ure dalje ples z ansamblom HAPPV DAV. V soboto in nedeljo od 20. ure dalje ples z ansamblom SILVER DIŠI BAND. PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR »Pinko Tomažič« priredi že tradicionalni nogometni turnir tovarištva, ki se bo vršili na malem nogometnem igrišču v Dolini v soboto 3. julija, ob 18. uri. Sodelujejo ekipe Danica z Vrha, Oton Zupančič iz Standreža in TPPZ P. Tomažič. Sledila bo družabnost ob koncu sezone na sedežu TPPZ na Padričah. Vabljeni vsi člani zbora z družinami. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi v ponedeljek, 5. julija, ob 21. uri, v Prosvetni dom na Opčine, na ogled video dokumentarca časnikarja Fulvia Grimal-dija JUGOSLAVIJA, NEVIDEN NAROD. KRUT obvešča, da bo pisarna od 5. julija do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča , da bo pisarna od 5. julija do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. KRUT prireja od 22. do 29. septembra 7-dnevno križarjenje v Španijo in Maroko. Na željo članstva je na razpolago še dodatnih 6 mest. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, vsak dan, razen sobote, od 9. do 13. ure. ZSKD obvešča cenjene člane in sodelavce, da je tržaški urad kot običajno na razpolago vsem s poletnim urnikom, in sicer od 8. do 14. ure. Tudi Vam želimo prijeten in zaslužen oddih. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 6. septembra knjižnica odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 26. julija do 15. avgusta t.l. bo zaprta zaradi letnega dopusta. SKD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg, v okviru 20-letnice društva, organizira fotografski natečaj PODOBE V PREBENE-GU. Za pojasnila lahko kličete na tel. št. 040-231871 (Peter) ali 040-231873 (Petra) od 19. do 20. ure. SLOVENSKA KUL-TURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA sporoča, da so njeni tržaški uradi do konca avgusta odprti od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ZAV - Kje? V Marijanišču na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne šole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA!!! Začelo se je vpisovanje v poletni center Pikapolonica v organizaciji Slovenske prosvete in MOSPa, ki bo v Bazovici od 19. do 30. julija za Mi smo zvjedli, d’ tm u B’zvici in prou pr MiCv’h je d’ns v’Iika festa. Č t’di sam ne vjerjeS jh imeS d’ns fifty. U’stani Se n’prej kuker si bil du zdej! Saležna klapa otroke od 4 do 10 let, vsak dan (razen sobote in nedelje) od 8. do 17. ure. Za prijave in dodatne informacije se lahko obrnete na urad Slovenske prosvete, Ul. Doni-zetti 3, od 9. do 17. ure (od ponedeljka do petka), tel. št. 040-370846, do 6. julija. V četrtek, 8. julija pa bo ob 20. uri na sedežu Slovenske prosvete informativni sestanek, na katerem bodo starši poravnali prvi obrok. SD SOKOL organizira 17. in 18. julija 1999 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure na tel. št. 040-201197 (Elizabeta), vsak dan na tel. št. 040-200584 (Andrej) od 11. do 13. ure, in na igrišču SD Sokol v Nabrežini ob ponedeljkih in sredah, od 20. do 22. ure. Vpisovanje se zaključi 7. julija 1999. OBČINA ZGONIK ODREJA obvezno cepljenje proti steklini za pse, govedo, ovce, koze in konje, ki so prisotni v občini Zgonik. Obenem obvešča, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini izvrševal brezplačno poverjeni Zivi-nozdravnik P.Z.S. št. 1 Tržaške pri županstvu v Zgoniku vsak torek in petek od 11. do 12. ure do 15. julija 1999. Lastniki psov morajo obvezno pripeljati pse s primernim nagobčnikom. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi nove pevce v otroški pevski zbor. Ce si star od 6 do 10 let in rad poješ, se nam pridruži v POLETNEM PEVSKEM TEDNU, od 23. do 28. avgusta v Marijanišču na Opčinah. Ob petju bodo potekale tudi druge dejavnosti, veliko pa bo tudi zabave. Prijave sprejema ga. A. P uric na telefonski številki 040-212207 od 19.30 do 21.30 vsak dan do vključno četrtka, 15. julija. MOSP obvešča, da so na razpolago informacije o poletnem tednu za mlade DNEVI ŠPORTA POD ŠOTORI (organizira Mavrični most mladih). Od 12. do 18. julija v Luciji pri Portorožu. Program: športne in vodne aktivnosti. Spanje pod milim nebom ali v šotorih na vrtu župnjišča v Luciji. Informacije in prijave: MOSP, ul. Donizetti 3, Trst. tel. št. 040/370846, uradne ure, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. KD LONJER-KATI- NARA vabi otroke iz vrtca in osnovne šole na OTROŠKI TEDEN od 26. do 31. julija v lonjerskih društvenih prostorih, od 8. do 13. ure. Informacije in prijave na tel. št. 040-910178 (Jana) ali 040-910387 (Tamara). H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje v staležu, da zapade danes, 30. junija 1999, rok za vložitev prošnje za dodelitev tržaškemu šolskemu skrbništvu v smislu 7. člena zakona 932/73. E3 ČESTITKE Tudi MARJANA je danes obiskal Abraham. Da bi ga spremljal v zdravju in dobri volji, mu nazdravljata Maks in Silva. Nas odbornik ZORO STAREC slavi danes 80. rojstni dan. Ljubo zdravje, veliko družinskega veselja in sončnih dni mu iz vsega srca želi SKD Bar ko vij e. JAS, 18. rojstni dan je prišel. Da bi vedno nasmejan bil, vrata tvoje priljubljene nogometne ekipe, tako kot do sedaj branil, in vse tvoje skrite želje uresničil, ti iz srca želijo vsi domači. SINDIKAT SPI-CGIL in KROŽEK AUSER za Kraško območje vabita v soboto, 3. julija 1999 na izlet v Rakov Škocjan in Snežniški grad. Za informacije kličite sedež sindikata na tel. št. 040-200698. OPENSKI LETNIK ’58 vabi vse soletnike s Krasa, Brega in Trsta, da se jim pridružijo na tridnevnem septemberskem izletu v Umbrijo. Za morebitne informacije in vpise pokličite na tel. št. 040-213457, 0347- 9604777 (Igor) in 040-211258 (Nadja). Pohitite, mesta so omejena. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PEKARNA išče peka. Tel.040-200231, v jutranjih urah. ISCEM DELO kot hišna pomočnica. Tel.: 0038667-571670. GOSTILNA v Barko vi j ah išče natakarico v juliju in avgustu. Tel. 0338-3100689. PRODAM psičko samico, pasme nemški ovčar, z rodovnikom. Cena po dogovoru. Tel. 040-213960. FIAT UNO 45 S, bele barve, letnik 1989, v dobrem stanju, prodam za 1.800.000 lir. Tel. 040/2024022 ali 0347/5230711. ODDAM v najem go-stilno-bar. Zainteresirani s pogoji, lahko pošljejo pismene ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro GOSTILNA. ISCEM STANOVANJE v najem na območju Gorice. Kličite na tel. št. 040-212969 po 14. uri. PRODAM knjige za 1. letnik Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in kupim knjige za 3. letnik. Tel. 040-911198. CE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepokretne, kličite v večernih urah na tel. št. 0038667-25202. ISCEM hišno pomočnico 5 ur tedensko v dopoldanskem času. Tel. tajnica 040-200495. PRODAM Fiat Pando 750, letnik 87, cena 1.000.000 lir. Tel. št. 0481-21193. PRODAM Opel Tigra 1400, letnik 96, srebrne barve, full-optional. Tel. št. 040-212163 ob večernih urah. OSMICA je v Mavhinjah pri Normi Angelini Gabrovec. OSMICO ima v Nabrežini št. 8, Ušaj. V PREBENEGU imata osmico Boris in Gabrijela. OSMICO imata v Bazovici št. 63 Boris in Nada. OSMICO ima v Kolu-drovci Janko Budin. OSMICO ima Lojze Furlan v Zgoniku 64. OSMICO imata Stanko Gruden in Sonja iz Samatorce. Vabljeni! OSMICO ima v Sliv-nem Iztok. OSMICO ima družina Škabar v Repnu št. 91. MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Mimi Tretjak vd. Bogateč darujeta Silvano in Darinka 30.000 lir za MoPZ Vesna. V spomin na Mimi Tretjak vd. Bogateč darujeta Ivo in Mila 50.000 lir za MoPZ Vesna. V podporo šoli Glasbene matice daruje gospa Nadja Filippi 200.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Tretjak, vd. Bogateč darujejo Eda, Lučana in Kristina 60.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Marijo Majovvski por. Luksa daruje Guerrina Daneu 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na predrago Mimico Bogatec-Tretjak daruje Pierina Sirk 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na darago Mimico daruje Lidia 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. Ob priliki stoletnice rojstva očeta Antona Bo-gatca darujeta sinova 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Marije Majovvski por. Lukša daruje Sonja Majovvski 100.000 lir za lačne po svetu. V spomin na Lucijo Hrovatin daruje Silvana Malalan 50.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Franca Milkoviča darujeta Ladko in Tončka Milkovič z družino 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Vittorio Krizmančič Žalostno vest sporočajo žena Ivanka, hčeri Savica z možem Mariom, Neda z možem Silvanom, ljubljena vnuka Patrick in Erika, brata Pepi in Silvo z družinama ter drugo sorodstvo Posebna zahvala naj gre dr. Danjelu Žerjalu. Pogreb bo v petek, 2. julija, ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Gropado. Gropada, Trst, 30. junija 1999 Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 ŽljRNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure :..NOy/ POPOLDANSKI URNIK * Obveščamo cenjene stranke, da bodo od I. julija t.l. vse ® filiale zavoda Banca Antoniana Popolare Veneta - Nova J Tržaška kreditna banka poslovale v popoldanskih urah s s sledečim urnikom: i - od 14.35 do I5.35 BANCA Hrtova tržaška kreditna banka | Jr U ANTONIANA POPOLARE VENETA S TRST / PALAČA COSTANZI Car ženskega sveta v Joyceovem Trstu Nadvse prijetno in natančno pripravljena razstava James Joyce med svojim bivanjem v Trstu, ki ga je označevalo, kot izhaja iz njegovih zasebnih spisov, utrujajoč boj za preživetje, ni napisal svojih mojstrovin. Vendar pa ga je tržaško obdobje globoko zaznamovalo kot človeka in umetnika, tako trdijo poznavalci njegovega opusa, ki zadnja leta v Trstu velikemu irskemu piscu posvečajo najrazličnejše pobude. Joyceu, ki je se trudoma preživljal s poučevanjem angleščine, naj bi bilo še posebej povšeči tedanje kulturno povsem mešano in zato svojstvene ozračje, privlačno »tržaškost« pa naj bi predvsem izžarevale mlade ženske, ki jih je Joyce spoznal kot zasebni učitelj. Za njihove čare je bil tedaj še mlad in nepoznan pisec kar dovzeten, o njih in o tako imenovani skriti tržaški ljubezni je pisal v kratki pesnitvi v prozi Giacomo Joyce. Prav ta zapis je bil zadnje čase deležen podrobne analize in bil tudi osnova za raznovrstne pobude. Med zadnjimi je razstava Giacomove ženske (Le donne di Giacomo), ki so jo pripravili v tržaškem občinskem razstavišču, v mali palači Costanzi. Glavni naslov ne sme zavesti, jasnejši je podnaslov: Zenski svet v Trstu Jamesa Joycea. Izhodišče za pripravo razstave, ki bo na ogled do 15. julija, je seveda že omenjeno Joyceovo delo, sestavljeno kot notes z opombami, vendar gre za globje branje, ki se ne osredo- toči na iskanje neznane profesorjeve ljubljenke, temveč na prikaz tedanjega ženskega sveta s posebnim poudarkom na pripadnicah višje tržaške meščanske družbe (iz tega kroga so namreč bile Joyceove zasebne učenke). Tako razstava nudi nadvse zanimiv prikaz zelo posebnega izseka vodilne družbe tedaj mladostnega in živahnega mesta, ki je za pogovorni jezik v težnji po povezovanju izbralo krajevno italijansko narečje (obvladal ga je tudi Joyce, kot pričajo pisma Svevu). V malem razstavnem prostoru, ki ga je zelo smotrno preuredila Chia-ra Lamonarca, so na ogled fotografije, slike, tedanje obleke in najrazličnejši predmeti, ki obi- skovalcu pričarajo ozračje tistega Trsta, ki je -težavam navkljub - prevzel ‘mladega irskega pisca. Razstavo sta zelo lepo pripravila Simonetta Chiabrando in Erik Sch-npider s številnimi sodelavci, med temi bi opozorili na doprinos Raffaelle Sgubin, ki je mično uredila tri niše z oblekami. Vsekakor je opaziti, da je za vsak posamezen vidik poskrbel poznavalec; razstava pa je tudi zvočno opremljena, saj obiskovalca spremlja glas igralca Maurizia Zacchigne ob prepletanju glasbe. Dodatno dražljivost pa razstavi daje »prepovedana sobica«, v kateri so razstavljene fotografije iz nekdanjih tržaških javnih hiš, v katere naj bi zašel tudi Joyce. Radovednežem ponudijo baterijo, ker kotiček ni osvetljen, med fotografijami pa je pred dnevi častno mesto našla umetniška slika neznanega avtorja, ki so jo našli med obnavljanjem starega poslopja, v katerem je nekdaj domovala javna hiša »La Francese«. Razstavo, ki jo je sooblikovalo veliko avtorjev, občinstvu pa jo v ogled ponuja tudi precej ustanov (z občinsko upravo in njenimi raznimi segmenti sta tokrat sodelovala še univerza in združenje La botte-ga Joyce), si je mogoče brezplačno ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. (bip) Leonejev vvestem - pridobitev Slovenske kinoteke V sklopu akcije, ki so jo poimenovali Kupujemo filmsko zgodovino, bo danes v Slovenski kinoteki v Ljubljani predpremiema projekcija t. i. "špageti" vvesterna Dobri, zlobni, grdi (II buono, il brutto, il cattivo/The Good, the Bad and the Ugly) iz leta 1966 režiserja Sergia Leoneja. Pri nakupu filma je sodeloval Grand Hotel Union. Scenarij za film sta napisala Luciano Vincenzoni in Sergio Leone, glasbo pa sloviti avtor filmske glasbe Ennio Mor-ricone. Producent je bila družba United Artists. V glavnih vlogah so zaigrali Clint Eastvvood, Lee Van Cleef in Eli VVallach. Tretji in zadnji del Leonejeve "dolarske trilogije", ki naj bi bil obenem tudi njegov zadnji vvestern nasploh, med filmskimi poznavalci velja za najboljši "špaget" vseh časov in enega najboljših vvestemov sploh. Režiser Stanley Kubrick je nekoč izjavil: "Brez Sergia Leoneja ne bi nikoli posnel Peklenske pomaranče." Njegov kolega Sam Peckinpah pa je priznal: "Brez Sergia Leoneja ne bi nikoli posnel Divje horde." Clinta Ea-stvrooda je ta film dokončno poslal na hollywoodsko nebo, Sergia Leoneja na Parnas, Ennia Morriconeja med velike skladatelje, Leeja Van Cleefa med kultne figure, "špagete" pa na vse krožnike širom sveta. Po tem briljantnem, inteligentnem, hiperaktivnem, kompleksnem, duhovitem, epskem "špagetu", ki je stal 1.200.000 USD, so "špageti" postali zakon, pop-kultur-ni jakt in art. Imitirati jih je začel celo Hollywood, je ob filmu zapisal Marcel Stefančič jr. (STA) Filmski festival avgusta v Motovunu V Motovunu so te dni predstavili projekt prvega hrvaškega mednarodnega filmskega festivala, ki bo potekal v Motovunu od 10. do 14. avgusta. Po besedah umetniškega direktorja festivala Rajka Grliča je projekt nadaljevanje zamisli iz projekta Imaginarne akademije v sosednjem Groznjanu, v okviru katerega se mladi iz srednjeevropskih držav ze peto leto srečujejo in sodelujejo na poletnih filmskih delavnicah. Na motovunskem festivalu bodo prikazali najuspešnejše filme tujih kinematografov in producentov, v retrospektivi novega hrvaškega filma pa bodo tujci lahko videli najboljša dela, ki so jih v zadnjih letih ustvarili na Hrvaškem, je še pojasnil Grlic. Izvršni direktor festivala Boris Matič pa je dejal, da bodo na petdnevnem festivalu v obnovljeni kinodvorani vsak dan od 10. do 18. ure predvajali retrospektivo novega hrvaškega filma, pa tudi slovenske in nizozemske filme. LJUBLJANA 1 ODSOTNOST V ZBIRKI 12 Spacal v besedi in sliki, poezija Borisa A. Novaka V založbi Edina je izšla knjiga z naslovom Odsotnost, ki predstavlja dva slovenska umetnika - slikarja Lojzeta Spacala in pesnika Borisa A. Novaka. Knjiga je četrta iz desetjezične zbirke Dvanajst, ki jo ureja Tatjana Pregl Kobe. Ob izidu knjige je na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani na ogled razstava v knjigi reproduciranih Spacalovih grafik. Ob barvnih reprodukcijah Spacalovih grafik in Novakovih pesmi sta v knjigi še obširna eseja, prav tako v desetih jezikih, o pesniku ga je pod naslovom Nespečnost in poezija pričevanja napisal dr. Aleš Debeljak, o slikarju pa pod naslovom Nezamenljivo prepoznavne pokrajine notranjega videnja dr. Zoran Kržišnik. Oba umetnika se v nekaj stavkih tudi sama po svoje predstavita bralcem. "Za Borisa A. Novaka je iskanje mnogovrstnih formalnih verznih struktur namreč le iskanje estetsko izzivalnega načina, da bi pokazal, kako oblikovna popolnost pesmi šele zares zgovorno razkriva krvavo, tragično in pretresljivo nepopolnost sveta, " je o avtorju 40 knjig, večino- ma pesniških, med drugim zapisal Debeljak. Kržišnik pa esej o Lojzetu Spacalu sklene z mislijo: "Če bi hoteti na hitro dojeti vrednost in fenomen Spa-calove umetnosti, njegovo avro, ki tako sugestivno obvladuje ne samo mejno področje slovensko-itatijan-skega področja, bi bilo najbolje sprehoditi se skozi njegovo zbirko-fundacijo v Štanjelu. Tako kot je Štanjel po svoji legi in naseljenosti sinonim Krasa, tako je Lojze Spacal sinonim umetnika, zraslega iz kraških tal, je poseben tip umetnika, globoko zasidranega v svoji matični slovenski zemlji, živo dejavnega v rodnem Trstu, široko odprtega v svet, odkar mu vetrovi, tudi kraška burja prinašajo sporočila o trdni povezanosti vseh na tleh, na katera nas je postavila zgodovina (...) To vizijo živi Lojze Spacal s svojo celovito osebnostjo in umetniško občutljivostjo ter jo s svojim delom pomaga soustvarjati. Je nezamenljiv glasnik, poetični interpret tega zgodovinsko tako bogato umetniško obdarjenega evropskega predela in soustvarjalec njegovega današnjega likovnega jezika." (STA) TRST / ČETRTI FESTIVAL SODOBNE DRAMATIKE Letošnja izvedba skromnejša izbor predstav je bil omejen, nastopili pa so pretežno krajevni interpreti S predstavo z naslovom Uxores, ki jo je skupina Artefetto predstavila v tržaški dvoranici v Ul. dei Fabbri in v kateri se spajata baletna izraznost in gledališke besede, se je sinoči sklenil četrti Festival sodobne italijanske dramatike; tržaški baletno-gledališki ansambel se s pripovedjo o večkratnem vdovcu, ki je osumljen umora zadnje mlade žene, na nek način vrača k temi, ki se je je lotila v svoji zadnji predstavi z naslovom Giallo. Sicer je bila letošnja prireditev, za katero je izraz "festival italijanske dramatike" morda nekoliko preveč pompozen, prikazala dokaj omejen izbor predstav s povečini lokalnimi interpreti. Ena redkih izjem je Splatter, ki ga plakati napovedujejo kot produkcijo samega Stalnega gledališča FJK, vendar nadaljna sporočila za tisk tega podatka ne navajajo. Kakorkoli že, drama, ki je bila na sporedu v ponedeljek in torek zvečer v dvorani Miela (na premieri so biti prisotni tudi avtor Michele Bavastro, režiser Roberto Terrinoni in ostati sooblikovalci), pripoveduje o koncu težavnega ljubezenskega odnosa med Marom in Anno, v katerem se nuja zadostitve partnerjevih želja sprevrača v zatajevanje lastnih in zategadelj v medsebojno izmenično besedno in tudi fizično nasilje. Predstava, ki je kdaj pa kdaj že kar efektna, zlasti na začetku in na koncu, ko se plazu besed enega od protagonistov zoperstavlja absolutni molk drugega, ima tudi nekaj zanimivih dialogov, vendar ji ne uspe, da bi gledalce prevzela. Nastopajoča mlada igralca Ivan Castiglione in Sandra De Falco sta zelo prizadevna, morda celo nekoliko preveč, saj bi bil z večjim odmerkom pritlehne vsakdanjosti v podajanju Sicer je bila prireditev bolj "žensko" obarvana, kot nekakšen poklon tukajšnjim igralkam, ki so se predstavile v solističnih nastopih, v marsikaterem primeru tudi kot avtorice besedila, denimo Barbara della Polla s Stanotte vorrei parla-re (Nocoj bi rada govorila) ali Luisa Vermiglio s Tini Modotti posvečenim monologom Con la voce negli occhi (Z glasom v očeh), (bov) LJUBLJANA / MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Jakac, Serajnik, Vidmar »stoletniki« Izbor del treh pomembnih ustvarjalcev med svetovnima vojnama V spodnjih prostorih Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani bodo danes ob 18. uri odprti priložnostno likovno razstavo, s katero bodo počastili stoto obletnico rojstva Božidarja Jakca (1899-1989), Domicijana Serajnika (1899-1983) in Nandeta Vidmarja (1899-1981). Do 1. septembra bodo tako na ogled slike, pasteli in risbe, ki so jih trije umetniki ekspresionistične generacije ustvariti v dvajsetih in tridesetih letih. Predstavljena dela je avtor razstave Iztok Durjava izbral iz zasebnih in javnih zbirk. Slikar in grafik Božidar Jakac (1899-1989), arhitekt, oblikovalec in slikar Domicijan Serajnik (1899-1983) ter slikar Nande Vidmar (1899-1981) so se rodili tik pred koncem minulega stoletja, vendar imajo poleg rojstne letnice še marsikaj skupnega, poudarja Durjava. Vsi sodijo namreč v tako imenovano ekspresionistično generacijo slovenskih slikarjev, ki je po 1. svetovni vojni zavrnila tradicionalne likovne sheme in poskušala na nov način likovno izraziti tragična občutja povojnega časa. Poleg tega jih je družila pripadnost revolucionarnemu Klubu mladih in nato še Slovenskemu umetniškemu društvu. V 20-ih letih so ti umetniki tudi pogosto skupaj razstavljali. Ne glede na skupna pota pa se Jakac, Serajnik in Vidmar med seboj tudi precej razlikujejo, saj gre za osebnosti različnih umetniških temperamentov in svetovnonazorskih usmeritev. Kljub temu sp se med II. svetovno vojno spet našli skupaj, tedaj v vrstah tistih Slovencev, ki so se uprli fašistični in nacistični okupaciji. "Pričujoča razstava je seveda lahko zgolj omejen ekskurz skozi celovite in po številu del izjemne opuse. Z izborom del smo poskušati opozoriti na tri poglede slovenske likovne umetnosti v času med obema vojnama, kot se kažejo v segmentih opusov naših slikarjev, in sicer s pogledom v svet, s pogledom v notranjost slovenske zemlje in s po- gledom v notranjost človeka in sveta, v katerem biva, " je povedal Iztok Durjava. Prvi pogled zastopajo dela Božidarja Jakca. To so predvsem risbe in pasteli, ki jih je ustvaril na popotovanjih po Afriki (Tunizija, 1925 in 1928) in Ameriki (1929-1931)-Pri tem je zlasti zanimivo soočenje Jakčeve vedno bolj "slovenske" likovne govorice s povsem novimi svetovi. O drugem pogledu govorijo dela slikarja Nandeta Vidmarja. Slikar je bil v določenem obdobju, najbolj v letih 1936-1938, zazrt v slovensko podeželje. Dela, ki bodo predstavljena v Cekino-vem gradu, je avtor razstave slučajno odkril Sele po slikarjevi retrospektivi leta 1989 in so bila v izredno slabem stanju-Za to, da nam danes zopet sporočajo slikarjevo prvotno zamisel, je zaslužen restavrator specialist Veljko Toman. Tretji pogled slovenske likovne umetnosti okrog srede 20-ih let ponazarjajo slike in akvareli Domicijana Serajnika, sicer slikarskega samuuka, ki ga v zgodovinskih pre' gledih slovenske likovne umetnosti omenjajo kot arhitekta, oblikovalca ju načrtovalca notranje opreme. V začetku in sredini dvajsetih let je bil precej dejaven kot slikar, ki mu je zlasti sočasna usmeritev slovenskega likovnega prostora v novo stvarnost izjemno ustrezala. To dokazujejo njegovi avtoportreti in portreti družinskih elanov ter krajine (stike, akvareli, pasteli). Iztok Durjava razstavo vidi tudi kot možno vzpodbudo za ponovni pr® mislek o poteh slovenske likovne umetnosti me obema vojnama. (STA) V Vidmu fotografska razstava Elia dola Do vključno nedelje, 18. julija, je v nekdanji cerkvi sv. Frančiška v Vidmu odprta razstava del furlanskega fotografa Elia Ciola. Na razstavi, ki jo je pripravil videmski mestni muzej, je na ogled nad 200 slik tega priznanega fotografa, doma iz Furlanije, ki se je uveljavil v širnem svetu. Slikal je od leta 1949 dalje, doma, v drugih krajih Italije in na drugih celinah. Zanimali so ga predvsem pejsaži. Ob tej razstavi je založba Motta izdala tudi katalog. Uredil ga je direktor videmskih muzejev Giuseppe Bergamini. Na platnici je ena prvih Ciolovih slik, tista, na kateri so tri preostali stebri rimskega foruma v Ogleju. Razstava je odprta do 18. julija (v ponedeljek zaprto) od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Vstopnina je 5.000 lir. • MW ____3. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN_ Režiserji in mentorji o amaterskem gledališču Občinstvo z navdušenjem spremlja tudi narečne uprizoritve Prizor iz igre »Obleka naredi človeka?« v izvedbi dramske skupine PD Slovenec iz Boršta (Foto KROMA) UTRINKI Življenje ni odpravilo smisla za »veselico« Ace Mermoua Sproščeno nastopanje je pomebno, saj gre v bistvu za oblikovanje osebnosti. Človek namreč nastopa vedno: v družbi, na šolskem izpitu, pri iskanju službe, skratka kjerkoli. V tem smislu gre zato primerno ceniti dejavnost ljubiteljskih odrov in vseh, ki vlagajo ogromnih energij v vzgajanje mladih amaterskih igralcev. O tem in o se marsičem drugem je tekla beseda na včerajšnjem posvetu o amaterskem gledališču v našem prostoru, ki ga je v sklopu Festivala amaterskih odrov priredilo društvo Cerovlje-Mavhinje. Najprej gre sicer povedati, da je bila udeležba na posvetu številčno skromna, gre pa za začetek. Kot je v uvodnem posegu dejala režiserka in vsestransko dejavna kulturna delavka Maja Lapornik, družijo vse zamejske amaterske skupine dokaj podobni problemi. Ljubiteljski odri se namreč soočajo s stalno spreminjajočim se igralskim kadrom, s pomanjkanjem primerne literature in vadbenih prostorov. Ob tem pa ne gre zanemarjati finančne plati te dejavnosti, ki vsekakor predpostavlja vedno ogromno prostovoljnega dela. Sledila je zanimiva razprava, v katero so posegle režiserke in mentorice šte- vilnih dramskih skupin v zamejstvu, in sicer Olga Lupine, Tatjana Turko, Stana Milic, Nerina Švab, pa tudi Paolo Antonie, Jožko Okretič, Božidar Ta-baj, Marij Maver, Ace Mer-molja, Igor Tuta, Marko Sosič. Rečeno je bilo, da je predvsem delo z mladimi izrednega pomena, vendar tudi zahtevno, saj so slednji večkrat preobremenjeni s najrazličnejšimi vzporednimi dejavnostmi. Govor je bil tudi o strokovnem izpopolnjevanju ter o ustvarjanju nekakšne koordinacije, neke oblike sodelovanja med vsemi amaterskimi skupinami, ki bi koristilo pri reševanju sku- pnih težav in vprašanj. Razpravljala so se obenem zaustavili tudi pri vprašanju jezika in pri možnosti nastopanja po šolah in v Sloveniji. Posvetu o zamejskem amaterskem gledališču sta sledili uprizoritvi dveh enodejank v izvedbi dramske skupine PD Standrež, medtem ko so sinočnji festivalski dan zaključili mladi Bazovci z narečno komedijo "Doktor Zavrtenik“. In vaške, narečne govorice bodo kraljevale tudi danes zvečer. Prvi bodo ob 20.30 nastopali elani dramske skupine društva Rovte-Kolonkovec z igro Mi smo z Rovt doma v režiji Draga Gorupa. Dramska skupina se je prejšnje izvedbe festivala že udeležila s igro J‘en Se smua lete in bili deležni posebnega priznanja za dragoceno prosvetno dejavnost, ki povezuje, zabava in gradi narodno zavest v narodnostno izredno zapostavljenem tržaškem predmestju. Medtem ko je za kulturno društvo Rovte-Kolonko-vec sodelovanje mlajše generacije težavno, Česa takega nikakor ne moremo trditi za društvo iz Boršta in Zabrežca, ki je ponedeljek že nastopalo z narečno komedijo Obleka naredi Človeka?. Tu je namreC mladih kar nekaj, tako da so celo tvegali, da ne bi bilo prostora za nastopanje vseh. Res velika nevarnost, ki je mlajše Borštane in Za-brežce spodbudila k temu, da so s pomočjo režiserke Ingrid Werk pripravili drugo veseloigro z naslovom An Ijep spomin in tude..., po besedilu Silvia Peteana. S mladostniško zagnanostjo ter s izkušnjami VVerkove so tudi mlajši amaterski igralci na praznik vaškega zavetnika sv. Antona prvič uprizorili skoraj enourno komedijo o starem veleposestniku Gašperju in njegovem iz-venzakonskem očetovstvu, ki jo drevi ponujajo v oceno tudi festivalskemu občinstvu. Igor Gabrovec Utrinke iz Mavhinj bi priCel z besedico »veselica«. Vaški ljudje niso govorili, da gredo v gledališče ali na predstavo. Sli so na veselico. Tako sem sliSal v goriških kot tržaških okoliških vaseh. Veselica je bila, bodisi ko je šlo za nastop poklicnega gledališča bodisi amaterskega. Beseda predpostavlja komedijo in očitno družabnost, kjer se ljudje poveselijo po dnevih in tednih trdega dela. Življenje se spreminja, vendar je smisel za »veselico« ostal, kar prihaja do izraza tudi na mavhinjskem festivalu. Besede ne bi razumel podcenjevalno. Gledališče ne živi v abstraktnem prostoru, ampak v svojem miljeju, ki predpostavlja določene načine pristopa, obnašanja, oblačenja itd. Premiera v milanski Scali ni veselica, ampak dogodek, kjer se zberejo zelo pomembne osebnosti. Pred Scalo demonstrirajo »izkljuCenci«, zdaj zaradi krznenih plašCev, drugič zaradi draginje itd. Novinarji so pozorni na predstavo, kot na to, kar jo obkroža. Veselica je tako delček tradicije, ki se ohranja in najde svoje potrdilo tudi v igrah. Amaterska gledališča, ki delujejo v našem prostoru, se najraje lotijo raznih komedijskih zvrsti. V tem smislu bi bila resnično zanimiva primerjava s Koroško in samo Slovenijo, kjer je amaterska gledališka dejavnost priljubljena. V smislu uvodnih misli je bila tudi edina ponedeljkova (28.6.) predstava »Obleka naredi Človeka?«. Komedijo je uprizorila Dramska skupina PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca, napisali sta jo Boža Hrvatic in Ivana Mahnič. Režiser je bila Boža Hrvatic. V glavnih vlogah so nastopili: Marjan Kosmač (Toni), Ivana Mahnič (Ivana), Boža Hrvatic (Dora), Carmen Cherin (Vesna), Loreda-na Hrvatic (Nada), So-nia Mauri (Marta) Noe-mi Cisera (Sonja), Tamara Rodella (Frida Podobnik), Sergio Petaros (hišni pomočnik Radko), Maria Corbatto in Silvana Pertot (pevki), Aleksander Corbatto (prof. Dorotej Podobnik) in Anamarija Scroccaro (gospa Kuni- gunda). Zborovodja je bil Danijel Grbec, koreografijo je pripravila Ivja-na Stranj, sceno sta izdelala Mirko Hrvatic in Anamarija Scroccaro, klavriska spremljava je • prav tako delo Danijela Grbca. V predstavi nastopata tudi skupini pevcev in pevk. Zel ne morem vseh imenovati, saj je prisotnost zborov v amaterskih predstavah pogosta. Storili bi krivico, ko bi pevce enih imenovali, druge pa ne, vsekakor je pri predstavi iz Boršta sodelovalo 38 ljudi, kot jih je imenovanih v programski knjižici. Prisotnost potrjuje težnjo vaških amaterskih skupin, da vključijo Cim veC ljudi in s tem popestrijo dogajanje. Predstava »Obleka naredi Človeka?« je vsebinsko vezana na vas. V Boršt pride gosposka družina, ki si tam preuredi staro hišo. Mož in žena (predvsem slednja) vzbujata med vašCani pozornost, ki ni prijazna. Bogata tujca se najprej zdita Italijana, potem pa v vasi izvejo, da sta mestna Slovenca: on je profesor slavistike in pesnik, ona je prav tako profesorica telovadbe. Z njim pride tudi sluga. Par išCe v Bošrtu mir, predvsem ga išCe pesnik za svoje ustvarjanje. Vaške ženske sklenejo, da Čudaški, samotarski in tudi depresivni družini skalijo mir. To se res zgodi, zaključek pa je optimističen, saj vašCani in vašCanke kalijo mir s petjem in plesom, ki konCno segreje srca pesnika, njegove žene in tudi matere. V vaškem okolju najde mestni intelektualec veselje do življenja in ustvarjanja. Vsebini bi pripisal šaljiv vprašaj: od kdaj so profesorji bogati? Očitno gre za metaforo, s katero je želela komedija naglasiti enakovreden pomen, ki ga ima ljudska ustvarjalnost v širši narodni kulturi in zavesti. Dvojnost med ljudskim in učenim se v končnici spoji, predstavi pa dajo ritem mnogi prizori in dovtipi, ki jih igralci učinkovito podajo. Tudi podnaslov »Glasbena igra v dveh dejanjih« ima svoj pomen, saj so glasba, petje in ples bistveno izpolnili delo, za kar gre, ob režiserki, priznanje tako zboro- vodji kot koreografinji. Pred in po predstavah se v Mavhinj ah odvijajo klepeti in komentarji. Kronist išCe izjave namensko, zato se mi je zdelo primemo postaviti vprašanje Igorju Tuti, ki je ravnatelj slovenskih programov deželne postaje RAI in obenem dan žirije festivala. Seveda se je vprašanje nanašalo na odnos med radiom in televizijo ter gledališčem. Tuta je takole povedal: »Slovenski programski sporedi posvečajo pozornost tako poklicnemu kot ljubiteljskemu gledališču. Prav glede amaterskega gledališča bi naglasil, da je namen, seveda Ce nam bo uspel, pripraviti niz oddaj posvečenih ljubiteljskim gledališčem v Trstu, Gorici in Benečiji. Naša želja je, da bi gledališče, tudi ljubiteljsko, postalo komponenta naše kulturne politike in da bi slovenski programi RAI postali kulturno središče, ki promovira in ne le registrira. Festival, kot je mavhinjski, nam je lahko v pomoč. Tu vidiš, kaj je že zrelo in uporabno in kaj mora še dozoreti. Tudi zato smo prisotni kot radio in televizija in bi želeli sodelovanje razvijati.« Zahvalim se Igorju Tuti in se približam Maji Lapornik, ki je na festivalu prisotna v več vlogah. Režira, pomaga itd. Vprašam jo to, kar je najbolj enostavno in obenem pomembno: »Kakšni občutki te spremljajo v srcu festivala?« Odgovor je sintetičen: »Z veseljem opažam, da se je festival "prijel”, skratka, zasidral se je v našo stvarnost in v zavest celotne skupnosti. Letošnja izvedba je potrditev, naloga festivala in prirediteljev pa je, da bodo v. bodočnosti stvarnost razvijali, bogatili in nadalje popestrili.« Pogo-vovarjava se še o gledalcih, o poklicnem in amaterskem gledališču in podobnih stvareh, ki se tičejo vse gledališke dejavnosti Slovencev v Italiji. Ko hodim po predstavah do avtomobila poslušam tudi mnenja gledalcev. Ljudje so pozorni do najrazličnejših elementov igre, znajo pohvaliti in biti kritični. Skratka, nic ne gre mimo neopazno. opoldanskim predstavam v šotoru vedno sledi veliko število otrok (Foto KROMA) I 1 1 1 I 1 I 1 1 Današnji spored Ob 20.30 Ml SMO Z ROVT DOMA Dramska skupina društva Rovte-Kolonkovec Ob 22.00 AN UEP SPOMIN IN TUDE... Dramska skupina PD Slovenec iz Boršta KRONIKA / PRIMER KRAJIŠN1K DOBERDOB / PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA Sledi vodijo proti Munchnu in Madžarski Osumljen 30-letni moški Sodeč po prvem posegu se je opozicija odločila za ostro soočanje Župan Lavrenčič zavrnil očitke, da uprava zanemarja vsakdanje probleme občanov - Spet v ospredju reorganizacija šolske mreže Četrti dan po odkritju trupla Vidanke Krajisnik v pisarni skladišča na avtoportu so, kakor se zdi, preiskovalci že na sledi osebi, ki naj bi bila odgovorna za smrt 35-letne podjetnice. Uradno sicer niso ne potrdili ne zanikali, vendar pa se je le zvedelo, da iščejo približno 30 let starega moškega, s tujim državljanstvom, ki naj bi že v soboto iz Ronk poletel v Miinchen in od tam že odpotoval na Madžarsko. Slo naj bi za osebo, ki ji je podjetje Tra-sped, katerega solastnica je bila Vi danka Krajišnik, dolgovalo precej denarja. Ta oseba naj bi se v petek zvečer zglasila v pisarni in zahtevala poravnavo dolgovanega zneska. Prišlo naj bi do prerekanja in, morda, celo izsiljevanja in zadeva se je končala na najbolj tragičen naCin. Taka domneva se zdi verjetna, vendar pa ostaja ob tem še nekaj pomislekov z ozirom na dejstvo, da so žensko našli na pol nago. Treba bo počakati na rezultat obdukcije, ki je včeraj, zaradi birokratskih zapletov, še niso opravili. Z obdukcijo bodo ugotovili poleg vzrokov smrti tudi Cas, ko naj bi smrt nastopila. Zgleda da za osebo šele poizvedujejo in da zaenkrat še ni bil izstavljen noben akt za pripor. Preiskovalci nameravajo najprej počakati na rezultat obdukcije. O tragičnem dogodku so goriški preiskovalci seveda obvestili tudi Interpol. NOVICE Last chance nocoj v Novi Gorici Skupina»Last Chance«iz Gorice se postopoma uveljavlja tako v našem prostoru, kot tudi na novogoriški strani. Zadnje Čase so namreč z uspehom nastopili v Standrežu, v okviru tumirja»Soccer bea-ch«, ki sta ga priredila kulturno društvo»Oton 2u-panCiC«in športno dmštvo»Juventina«iz Standreža. Nato pa bo skupina nastopila tudi na glasbenem fe-stivalu»Rock night«v Sovodnjah. Drevi s pričetkom ob 21.30 pa bo skupina Last»Chance«nastopila v Novi Gorici in sicer v baru KGS - Kluba goriških študentov. Pri organizaciji večera poleg KGS sodeluje tudi goriška mladina iz Gorice, kar daje večeru še poseben pečat povezave mladih ob meji. (-ik-) Umestitvena seja v Sovodnjah Drevi ob 19. uri bo umestitvena seja občinskega sveta v Sovodnjah. Občinski svet pa bo Ze na tej prvi seji, kakor izhaja iz dnevnega reda, obravnaval tudi nekaj drugih točk. Med drugim je predvidena odobritev obračuna za leto 1998 in nekaj drugih zadev. Urad občanovega branilca Županstvo obvešCa, da so pred kratkim preselili urad občanovega branilca. Odslej posluje na Korzu Italia 51, v prvem nadstropju. Občanov branilec sprejema ob torkih in sredah od 10. do 12. ure. Prekop grobov Županstvo sporoča, da bodo v kratkem pričeli prekopavati grobove na polju ”1” glavnega pokopališča. Posmrtne ostanke bodo, na prošnjo sorodnikov ali drugih oseb, prenesli v družinske grobove oziroma v kolombarije oziroma v skupno kostnico. Nagrobnike in druga obeležja, ki jih sorodniki oziroma skrbniki grobišča ne bodo odstranih, bodo od-trsanih občinski uslužbenci. Vse formalnosti v zvezi s prekopom in prenosom posmrtnih ostankov je mogoCe urediti, do 30. septembra Rajonski svet v Standrežu V rajonskih svetih te dni razpravljajo o osnutku regulacijskega naCrta. Drevi bo o tem vprašanju govor na seji rajonskega sveta v Standrežu. Sklicana je ob 20.30. V ponedeljek, 5. julija bo o tem vprašanju govor na seji rajonskega sveta v Pevmi, kjer bodo, poleg drugih zadev, govorili tudi o poteku kulturnih prireditev ob praznovanju zavetnice sv. Ane. Niz oddaj o Sovodnjah Radio Trst A bo začenja danes niz oddaj z naslovom "Sovodnje včeraj in danes”. Na sporedu bodo vsako sredo ob 12. uri, v poletnih in jesenskih mesecih. Oddaje pripravlja novinar Marko VValtritsch. Blago sumljivega izvora Karabinjerji so napisali ovadbo proti 25-letne-mu C.F. in njegovi, prav toliko stari prijateljici F.D. Ob hišni preiskavi so namreč našli pravcato zbirko raznih predmetov in tudi avtomobilskih knjižic. Odgovorna naj bi bila za nekaj vlomov v avtomobile in stanovanja v raznih krajih na Tržiškem. Po prvih ocenah naj bi bilo najdeno blago vredno okrog 4 milijone lir. Prva seja doberdobskega občinskega sveta ni bila običajna umestitvena seja, a dokaj ostro soočenje med večino Občinske enotnosti in opozicijo Slovenske skupnosti, ki je na koncu glasovala proti programu župana Maria Lavrenčiča. Začetek ni bil najboljši, je glasovanje komentiral Lavrenčič, ki si verjetno ni pričakoval takšnega uvodnega zadržanja opozicije, ki je s svetovalcem Ivanom Černičem predsinoCnjim predstavila neke vrste alternativni program občinski upravi. Slednjo, poleg Lavrenčiča, sestavljata še podžupan Viljem Gergolet, ki bo skrbel tudi za šport, kulturo in okolje, ter Vlasta Jarc (osebje, skrbstvo in splošne zadeve). Zupan je po potrditvi izvoljenih svetovalcev in po zaprisegi v splošnih obrisih predstavil upravni program, s katerim je Občinska enotnost prevladala na nedavnih volitvah. Izpostavil je skrb za zaščito Slovencev in za uveljavitev kulture strpnosti, nato je omenil medobčinski Kraški park in javna dela ter druge večje projekte v skupni vrednosti osem milijard lir. Naš program še zdaleč ni sanjska knjiga, je podčrtal Lavrenčič, ampak neke vrste sinteza vsakdanjih upravnih opravil in razvojne perspektive, do katere ima pravico tudi majhna občina, kot je doberdobska. Cemic je v dolgem posegu razčlenil gledanja svetovalske skupine SSk na skoraj vsa vprašanja, ki zadevajo doberdobsko občinsko skupnost. Posebno pozornost je namenil šolstvu in izrazil nasprotovanje naCr-tu o t.i. vertikalizaciji (predlagal je izredno sejo o tej problematiki), prometu (premalo varnosti, premalo .nadzora), metanizaciji občinskega ozemlja in škodljivosti mobitelovih stolpov (Doberdob in Sa-blici). SSk meni, da je program večinske liste prežet z velikimi in ambicioznimi naCrti, premalo pozornosti pa posveča vsakdanjim problemom občanov. Poročilo svetovalca Černiča je s krajšim posegom dopolnil somišljenik Dario Bertinazzi. Lavrenčič je zavrnil očitek, da uprava zanemarja vsakdanje probleme ljudi, upravitelji pa morajo skrbeti tudi za širši družbeni in gospodarski razvoj občinske skupnosti. Občina Doberdob ima omejene prihodke, zato pravilno posveča veliko energij vsestranskemu sodelovanju s sosednjimi občinami in tudi investicijam iz evropskih skladov. O šoli in o njenem razvoju, je poudaril župan, imamo oCitno različna mnenja, za upravo je vsekakor pomembno, da razpolaga z dobrim šolskim centrom. Večinska koalicija je pripravljena na tvorno sodelovanje s SSk, ta želja pa mora biti obojestranska. V razpravi sta se iz vrst večine oglasila še Karlo Frandolic in Paolo Fumis, ki je podčrtal visoko stopnjo razumevanja in sožitja med obema narodoma v doberdobski občini. Bolj kot o strpnosti je treba torej govoriti o sožitju, je še pripomnil Lavrenčič, ki je s tem v zvezi sprejel priporočilo svetovalca Černiča. Poleg župana bodo Doberdob v glavni skupščini Kraške gorske skupnosti zastopali Marko Jarc in Paolo Fumis iz vrst večine ter Ro-mina Pizzo (SSk). DEMOKRATI / JAVNA SKUPŠČINA Osnove za novo politiko v državi in posebej na Goriškem Koordinacijski odbor demokratov je v ponedeljek priredil javno srečanje v dvorani Pietro Cocolin. Srečanje je vodil poslanec Mario Prestamburgo, ki se je v uvodnem delu zahvalil za zaupanje, ki so ga volilci na Goriškem ob nedavnih volitvah izkazali do gibanja. Poudaril je, da se je zdaj pričela osnovna stopnja organizacije gibanja, ki bo skušalo, dosledno, uresničevati naCela federalizma in ki bo odprto vsem pozitivnim doprinosom. Skupščine se je udeležilo lepo število "demokratov” oziroma somišljenikov novega gibanja, ki ima v Prodiju glavnega voditelja. V razpravi so podrobneje opredelili tudi politični program Demokratov za Goriško. Demokrati želijo predvsem izpostaviti kulturno specifičnost Gorice in njene pokrajine, njeno medna- rodno vlogo, ki je obenem povezovalni element tudi v deželnem okviru. Načrt gre torej v povsem drugo smer od pobud Pola svoboščin in Severne lige, ki bi deželo razdelila na dvoje, gorisko pokrajino pa ukinila. Na skupščini je bil govor tudi o težavah Oljke in, povsem naravno, o težavah levosredinske koalicije, še zlasti po* izidu nedeljskih volitev. Demokrati vidijo izhod iz sedanjega kriznega stanja v vrnitvi k izhodiščem, ki so privedla do ustanovitve Oljke. Stranke se morajo delno odpovedati suverenosti in upoštevati širšo korist. Samo na ta naCin se bo mogoCe uspešno zoperstaviti naraščajočemu vplivu desno usmerjenih strank in gibanj. Govor je bil tudi o organizacijskih zadevah, ki naj bi jih izvedli do jeseni- Od jutri dražje vozovnice Od jutri se bo podražil avtobusni prevoz na krajevnih in medkrajevnih progah. Tako sporočajo iz ravnateljstva pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Obenem pa bodo uvedli tudi nov sistem zaračunavanja stroška prevoza, pri Čemer bodo upoštevali dejansko razdaljo med krajem vstopa in izstopa potnikov. Cene navadnih vozovnic se bodo povečale za približno tri odstotke, vendar pa povišek ni enakomerno porazdeljen. Nove cene navadnih vozovnic v medkrajevnem prometu so naslednje: 1.450 (prej 1.400), 1.750 (1.700), 2.400 (2.300), 3.100 (3.000), 3.700 (3.600), 4.500 (4.300), 5.300 (5.000), 6.400 (6.100). Na območju TržiCa, Ronk, Starancana in Gra-deža, kjer podjetje APT opravlja tudi krajevni promet veljajo odslej naslednje cene: navadna vozovnica na eni progi 1.400 (ni sprememb), blokec desetih listkov 13.000 (12.600), enourna vozovnica za vse proge 1.750 (1.700). Dražje bodo tudi abonmajske vozovnice in sicer: mesečni abonma za eno progo 30.000 (29.500), mesečni abonma za vse proge 38.000 (37.000), poseben abonma 43.000 (42.000), letni abonma za eno progo 300.000 (295.000), letni abonma za vse proge 380.000 (370.000). Navadne vozovnice in abonmajske vozovnice je mogoCe nabaviti v trgovinah v Gorici, Tržiču in vseh večjih krajih. V Gorici v tobakarni Corubolo ter v lokalu Piadinomania na Korzu Italia, v TržiCu v tobakarni Fumis v ulici Roselli ter v prodajalani Časopisov Petenzi, v bližini vhoda v ladjedelnico. Blagajna na nekdanji avtobusni postaji v ulici 9. avgusta je zaprta. PRIDRŽANA PROGNOZA Mlad fant ranjen v Gorici, starejši moški pa v Gradežu V ulici Brass se je vCeraj, okrog 17.30, huje poškodoval 20-letni motorist B.A. iz Gorice. Zaradi domnevnih poškodb hrbtenice, so ga prepeljali na specialistični oddelek bolnišnice v Vidmu, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Zapisnik o nesreči, ki se je zgodila na območju bencinske Črpalke, je sestavila prometna policija. Podobna nesreča se je okrog 12. ure zgodila tudi v Gradežu. Hude telesne poškodbe je zadobil 78-letni voznik motorčka B.G. iz Gradeža, ki so ga prepeljali na zdravljenje na Ka-tinaro. NesreCa se je zgodila v kraju Grado Pineta. Foto Bumbaca - prizorišče nesreče v ulici Brass. Zborovska revija -"Seghizzi” Prihodnji teden bo v znamenju mednarodne zborovske revije ”C.A.Seghizzi”. Za razliko od prejšnjih let in vseh dosedanjih izvedb, se bodo tekmovalni nastopi odvijali od 8. do 11. julija na Videmskem. V Gorici bo , 7. julija, le uvodni koncert 38. mednarodnega srečanja, ko bodo v veliki dvorani UGG izvedli Orffovo Carmina Burana. Pod vodstvom An-drea Giorgia bo nastopilo šest zborov, vokalni solisti in instrumentalisti. v Gorici pa se bo 5., 6. in 7. julija odvijal mednarodni posvet o glasbeni vzgoji. Posvet bodo letos priredili 2e tridesetič, odvijal pa se bo v deželnem avditoriju. _______ŠTEVERJAN / UMEST1TVENA SEJA NOVE OBČINSKE UPRAVE_ Hadrijan Corsi: v znamenju nadaljevanja dosedanje uprave V ožji odbor sta bila imenovana Anka Černič in Dominik Humar - Predstavnika Občinske enotnosti sta se ob glasovanju o smernicah vzdržala V ponedeljek, 28. junija je nova občinska uprava v Steverjanu polnopravno nastopila petletni mandat. Občinski svet je namreč na umesti tveni seji potrdil izvolitev župana Hadrijana Corsija in svetovalcev. Takoj zatem pa je župan tudi prisegel in to v italijanščini in slovenščini ter tako tudi nastopil novi mandat v katerem mu bosta pri vodenju občine pomagala odbornika Anka Černič in Dominik Humar. Slednji, ki je to nalogo opravljal že v prejšnjem mandatu, bo tudi namestnik Zupana. Humar je "zunanji” odbornik, medtem ko je Černičeva bila izvoljena v občinski svet. Ukvarjala se bo predvsem z vprašanji s področja šolstva, kulture in socialnega skrbstva, medtem ko bo Humar skrbel za splošne zadeve. Zupan Corsi je v predstavitvi splošnih smernic uprave povedal, da si bodo v novem mandatu prizadevali čimprej dokončati načrte, ki se že izvajajo ali ki so bili odobreni v prejšnjem mandatu. Potrdil je v bistvu program, ki ga je Slovenska skupnost predstavila ob volitvah. Glede splošnega upravljanja občine bodo posebno pozornost namenjali socialni problematiki, gospodarstvu, šolstvu in kulturi, narodnostni problematiki ter sodelovanju z drugimi občinami, posebej na briškem območju. Splošne programske smernice je občinski svet potrdil z večino glasov - ob vzdržanju dveh Predstavnikov Občinske enotnosti. Dva svetovalca te skupine pa sta bila odsotna. Ivan Humar je tako stališče utemeljil z ugotovitvijo, da je program uprave, ki jo vodi Slovenska skupnost, v marsičem podoben programu Občinske enotnosti in da zato ni razlogov, da bi volili proti. Napovedal je, da si bo njegova skupina prizadevala za dosledno uresničevanje občinskega statuta zlasti tistih določil, ki zadevajo enakopravno rabo slovenščine. Zupanovo poročilo ob nastopu mandata je po mnenju manjšine pomanjkljivo prav na tem področju. Na umestitveni seji je občinski svet opravil kar nekaj imenovanj oziroma izvolil člane komisij, kar je sicer predvideno po zakonu. Načelnika svetovalskih skupin sta Franka Padovan (za večino) in Damjan Stekar (za manjšino). Obnovili so nadalje predstavništvo občine v Skupščini briške gorske skupnosti. Poleg župana, ki je v ta organ imenovan po dolžnosti, bodo števerjansko občino predstavljali Marjan Drufovka, Robert Prinčič in Ivan Humar. Slednji kot predstavnik manjšine. Občinski svet je nadalje izvolil člane občinske volilne komisije ter občinske komisije za imenovanje ljudskih sodnikov. Ob koncu razmeroma kratke umestitvene seje, katere potek je spremljalo kar precej občanov, so skupno nazdravili k uspešnemu delu. Foto Bumbaca - z umestitvene seje 28. junija. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni izlet z avtobusom v Miinchen, Niirnberg, Hamburg, Oslo in Ko-benhavn od sobote, 10. julija dalje. Predpogoj je vsaj 40 vpisov. Prijave sprejemajo samo še danes, v sredo, na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) ali telefonsko pri poverjenikih in odbornikih. PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV in pobrateno Društvo solkanskih upokojencev prirejata v soboto, 10. julija, s pričetkom ob 18. uri srečanje na sedežu solkanskega društva (bivša obmejna karavla po solkanskem mejnem prehodu). n RAZSTAVE V POKRAJINSKIH MUZEJIH NA GRADU je do 11. julija odprta antološka razstava del Vitto-ria Bolaffia. Ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 19. ure. Dijaki nižje srednje šole "Ivan Trinko” pomagajo begunskim otrokom s Kosova Dijaki begunskim otrokom. Tako bi lahko poimenovali solidarnostno pobudo dijakov nižje srednje šole "Ivan Trinko”. Včeraj dopoldne so obiskali župnika Ruggera Dipiazzo ter mu izročili čedno vsoto denarja s katerim želijo pomagati begunskim otrokom s Kosova, ki so, skupaj s starši nastanjeni v mestu. Z denarjem naj bi kupili hrano in druge potrebščine za najmlajše. To, da dijaki nižje srednje šole "Ivan Trinko” priskočijo na pomoč ljudem, ki so v stiski, ni prvič. Predlanskim so pomagali po potresu prizadetemu prebivalstvu v Srednji Italiji, lani ljudem v Posočju. Letos pa so priskočili na pomoč družinam, ki jih je prizadela vojna. In kako so prišli do denarja? S prodajo izdelkov, oziroma brošur. Dijaki iz Doberdoba so pripravili lične šopke suhega cvetja, za brošuro pa so pretežno skrbeli v Gorici. Dijake so v Podturn, do Don Ruggera, pospremili profesorji, ravnateljica in predsednik zavodskega sveta. Na progah APT za Gradež vozita nova najsodobneje opremljena avtobusa Javno avtobusno podjetje APT nadaljuje s prenovo voznega parka. Pred kratkim so izročili namenu dva nova avtobusa znamke Ive-co 8460.41 R Eurorider Dalla Via. Avtobusa, ki imata 53 sedežev in 28 stojišč in sta opremljena z najsodobnejšimi klimatskimi in drugimi napravami, vozita na relaciji med Gorico in Gradežem. Vozni park podjetja APT premore 53 avtobusov primernih za medkrajevni promet, 21 avtobusov za mestni promet (na Tržiškem in v Gradežu) ter 8 avtobusov za turistične dejavnosti. Omeniti velja še, da bosta vozili, ki sta doslej prevažali potnike med Gorico in Gradežem in v obratni smeri, odslej služili drugemu namenu. En avtobus bo APT za simbolično ceno odstopilo združenju Cardioclub, ki ga bo preuredilo v premično ambulanto. Podobna usoda se napoveduje tudi drugemu avtobusu. _ GLEDALIŠČE / 9. FESTIVAL NA GRADU Drevi srhljivka Veronikina soba Nastopa skupina "Teatra delTAccadente" iz Lucce V okviru 9. gledališkega festivala n §radu bo drevi, ob 21.15 nastopila gh uališka skupina "Teatro delTAccader ? iz Lucce s srhljivo zgodbo ame iškega avtorja Ira Levina "La stanza c sronica” (Veronikina soba). To je ne Peta zgodba, spletena na zamenjav 1(ientitete dveh oseb, dveh žensk, l sta si neverjetno podobni. Elemen Srhljivosti izhaja iz ugotovitve, da j etra od žensk mrtva. Režiser predstave je Dino Boccacci ni, v glavnih vlogah pa nastopajo Ga-briella Ghilarducci, Dino Boccaccini, Patrizia Bocca in Cataldo Russo. Tudi za nocojšnjo predstavo bo na grad (in ob koncu v mesto) vozil poseben avtobus, ki bo odpeljal s Travnika, s postankoma v Crispijevi ulici'in pred kvesturo. Gledališki festival na gradu, v priredbi skupine Terzo teatro, se bo zaključil 17. julija. Na sliki - prizor iz srhljivke Ira Levina. 'PRANJE' DENARJA Proces proti trem tujim dižavljanom se nadaljuje V Novi Gorici se nadaljuje sojenje dvema italijanskima in danskemu državljanu zaradi pranja denarja. Trojica naj bi v dobrih treh mesecih, v drugi polovici lanskega leta, "oprala” za okrog 650 milijonov lir denarja, ki se je zbiral na dveh bančnih računih v Novi Gorici in ki naj bi ga nakazovali iz tujine. 40-letni Gio-vanni Russo iz Vidma, 50-letni Giordano Fal-cone iz Gorice in 47-let-ni danski državljan Niels Caspersen naj bi denar dvigovali iz dveh novogoriških bank, kamor so prihajala nakazala v funtih Sterlingih in naj bi ga fizično prenašali v Italijo. 21. decembra lani so bili vsi trije, kmalu zatem ko so iz banke spet dvignili denar, aretirani. Se zmeraj so v priporu, v pričakovanju zaključka sojenja, ki se je začelo 21. junija in ki se bo predvidoma zaključilo 8. julija. Proces, ki naj bi predvidoma trajal te-* den dni se je, zaradi novih okoliščin, predvsem novih obremenilnih okoliščin, zavlekel preko prvotno predvidenega roka. Na razpravi, ki je napovedana za ponedeljek, 5. julija ob 8.30 naj bi sodišče, med drugim zaslišalo predstavnika Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. Preiskavo so sprožili prav na podlagi obvestila, ki ga je na pristojne organe poslal omenjeni urad. Tožilstvo je po uvedbi formalnega sodnega postopka, zbralo Se nove obremenilne dokaze proti obtožencem. Ce bodo obtoženci spoznani za krive kršitve 1. odst. člena St. 252 Kazenskega zakonika Republike Slovenije, jih lahko obsodijo na pet let zapora. V Šlandrežu turnir v košarki Po odbojkarskem turnirju in glasbenih nastopih, je zdaj vrsta na košarki. Od 5. do 10. julija 1999 bo v večernih urah v Kulturnem domu« Andrej Bu-dal«v Standrežu (Gorica - Ul. Mon-tello 9) prvi košarkarski turnir« Street basket 3 proti 3«, ki ga prirejata v sodelovanju Kulturno društvo »Oton Zu-pančič«iz Stan-dreža in Športno zdmženje»Dom«iz Gorice. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad ZSSDI v Gorici (Ul. Malta 2) tel. 0481/33029’ in na SZ Dom Gorica (od 17. do 19. ure) tel 0481/33288. H3 OBVESTILA DRUŽBA se dobi v petek, 2. julija ob 19.30 na Placuti. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je sedež odprt ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 0481/ 82613. GLASBENA MATICA obvešča gojence in njihove starše, da na sedežu v Križni ulici ( ul. Croce 3) lahko že potrdijo vpis za šolsko leto 1999/2000. Informacije nudijo tudi po telefonu 0481/537525. URAD ZSKD v Gorici je v poletnem obdobju odprt od 8. do 14. ure. SLOVENSKI POLETNI CENTER KRATKOCA-SNIK bo deloval v So-vodnjah od 9. avgusta do 3. septembra od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Prijave in informacije do konca junija pri Damijani (tel. 0481-82087) v jutranjih, oz. večernih urah. KNJIŽNICA D. FEIGLA obvešča, da do 17. septembra posluje po poletnem urniku in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo tajništvo odprto vsak torek in četrtek, od 9. do 13. ure. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA sporoča, da je umik servisa SGZ: ob ponedeljkih in sredah od 8. do 16. ure neprekinjeno, ob torkih in četrtkih od 8. do 12. ure, ob petkih in sobotah zaprto. Za posebne sestanke izven uradnega urnika je potreben predhodni dogovor. jfc KONCERTI Danes ob 21.15 bo v kulturnem centru "Giuseppe della Torre” prvi koncert iz niza Nei suoni dei luoghi, ki ga prireja pokrajinska uprava . Natopila bo skupina Fluten-semble. V okviru niza glasbenih prireditev se bo zvrstilo, v raznih krajih, še trinajst koncertov. KINO GORICA VITTORIA 1 18.00-20.00-22.20»Star trek IV -Tinsurrezione«. VITTORIA 3 18.45-20.30-22.15»Buona vista - social club«. TRŽIČ EKCELSIOR 20.00- 22.15»Piovuta dal cielo«. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), Korzo Verdi 57, tel. '531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI IZ GORICE: 10.25, Tor-quato Bigiarini iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Duha v Gradišču in na tamkajšnje pokopališče. IZ TRŽIČA: 10.30, Maria Argenti iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah in na tamkajšnje pokopališče. NOVICE SRBIJA / OPOZICIJA PRVIČ NA ULICI Dva mrtva v požaru v norveškem predoru OSLO - V požaru v cestnem predoru blizu mesta Drammen 50 kilometrov južno od norveške prestolnice Oslo, sta umrla dva gasilca, ranjenih je bilo 15 ljudi, dva pa še pogrešajo. Predor je v gradnji in požar je zajel tudi dinamit, ki ga uporabljajo pri delu. Predor ni odprt za promet, tako da so bile žrtve požara in eksplozije predvsem gasilci in delavci, ki so skušah pogasiti požar, je dejal vodja lokalnih gasilcev Tom Iversen. Bojijo se, da bi ogenj lahko povzročil še več eksplozij, saj je že prva eksplozija razbila okna v bližnjih hišah. Prodi: Zaposlovanje prednostna usmeritev Evropske komisije HELSINKI - Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je na kongresu Evropskega združenja sindikatov, ki se je včeraj začelo v Helsinkih, zagotovil, da zaposlovanje ostaja prednostna naloga komisije. Prodi je pred zbranimi delegati 67 sindikalnih organizacij iz 29 držav še poudaril, da mora biti zaposlovanje tudi glavna usmeritev političnih dejavnikov, pa tudi dejavnikov iz gospodarstva -delodajalcev, delavcev in njihovih predstavnikov. Severnoirska mirovna pogajanja se nadaljujejo BELFAST - Premiera Velike Britanije in Irske, Tony Blair in Bertie Ahem, sta predsednika komisije za razorožitev severnoirskih milic, kanadskega generala Chastelaina, prosila, naj zaradi potekajočih pogajanj za en dan, in sicer na danes, preloži predstavitev svojega poročila o poteku razorožitve. Kot sta sporočila tiskovna predstavnika obeh premierov, je Chastelain v to privolil. Iz omenjenih virov se je še izvedelo, da pogajanja v Belfastu dobro napredujejo in da je prišlo do resničnega napredka, kar naj bi general vključil tudi v svoje poročilo. Prav razorožitev milic je vzrok za blokado mirovnega procesa na Severnem Irskem. S tem ko je predstavitev poročila preložil, je general Chastelain dal možnost pogajalcem, predvsem političnemu krilu IRA Sinn Teinu, da naredijo korak v tej smeri. IRA doslej namreč še ni privolila v razorožitev, kar zavira oblikovanje severnoirske vlade. Kljub prepovedi v Čačku 10.000 Sibov proti Miloševiču Vuk Draškovič presenetljivo proti shodu: »Miloševiču novo priložnost« V Cačku se je zbrala srbska opozicija (telefoto AR) BEOGRAD, PRIŠTINA - Kljub prepovedi se je na glavnem trgu. v Cačku, 140 km južno od Beograda, na zborovanju srbske opozicije zbralo 10.000 ljudi. Opozicija je zborovanje sklicala, da bi pozvala jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča k odstopu. Zborovanje se je začelo z zamudo, ker je policija zaprla ceste, ki vodijo v mesto, da bi onemogočiti prihod ljudem iz Beograda, Užic, Kraljeva, Valjeva in Kragujevca, je povedal predstavnik organiza- torjev. Okoli trga so bile nameščene okrepljene policijske enote, protestniki pa so nosili napise proti Miloševiču: »Praznovali bomo mesec dni, potem ko bomo pregnali Miloševiča«, »Odidi preden bo prepozno!«, »Preldetstvo Kosova naj pride nad vas«, »Z vami ne moremo v svet, saj nimate potnega lista« in podobno. Zbrane so nagovorili voditelji opozicijskih strank, ki so Miloševiča obtožili, da je odgovoren za položaj, v katerega so potisnjeni Srbi, za vojno, gospodarsko katastrofo in lakoto. Od Miloševiča Š6 zahtevali, naj odstopi, ter zahtevati izvedbo svobodnih in demokratičnih volitev. Protesta v Cačku se ni udeležil vodja Srbskega gibanja obnove Vuk Draškovič: nekdanji Miloševičev nasprotnik, podpredsednik v njegovi vladi ter nazadnje znova njegov nasprotnik, je presenetljivo javno napadel protirežimska zborovanja, ker je »Miloševiču treba ponuditi še eno priložnost.« Srbsko-pravoslavni patriarh pa je med obiskom v Peči na Kosovu še enkrat pozval Miloševiča, naj se umakne v interesu vseh Srbov. Sam Miloševič pa je izjavil, da je glavna naloga ZRJ oživitev gospodarskih in kulturnih vezi »s svetovnimi demokracijami«. Predsednik ZRJ je dejal, da so obnova in reforme ter oživitev gospodarskih in kulturnih vezi »z vsemi, posebej pa z naprednimi in demokratičnimi državami, kot tudi uveljavitev odprtega sistema tržnega gospodarstva, v tem obdobju naši glavni cilji«. Po Miloševičevih besedah morajo vsi ljudje, ki so v napadih ostati brez domov, dobiti stanovanja do novembra, prav tako pa morajo biti obnovljene poškodovane prometnice. Spontano vračanje kosovskih beguncev na Kosovo se je upočasnilo, so sporočiti z Visokega komisariata ZN za begunce. Tako se je na lastno pest v pokrajino včeraj vrnilo 15 odstotkov manj beguncev kot v nedeljo. V Makedoniji, Albaniji in Črni gori je trenutno še približno 312.000 kosovskih beguncev. Radio in televizija v Prištini sta včeraj začela z oddajanjem programa v albanščini. Predtem sta od začetka 90-ih let oddajala v srbskem jeziku. Postajo je zasedlo več sto Albancev, potem ko ni prišlo do predvidenega srečanja med predstavniki Albancev, ki so bili nekdaj zaposleni na televiziji, in dosedanjim srbskim vodstvom. Osvobodilna vojska Kosova (OVK) se v pretežni meri drži dogovora o razorožitvi, sklenjenega z mirovnimi enotami KFOR. Enote KFOR so zelo zadovoljne s potekom razorožitve, je v Prištini izjavil njihov tiskovni predstavnik, podpolkovnik Louis Gar-neau: OVK je uredila 40 skladišč orožja in 45 prostorov za napotitev svojih pripadnikov v vojašnice, v katere je prišlo 3735 borcev OVK. V skladiščih so po besedah Garneauja oddali 576 kosov orožja. (STA/AFP/dpa) IZREDNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA! NAROČIL NA ' .. PRIMORSKI DNEVNIK do 30. junija, bo plačal samo 200.000 lir naročnine do konca leta POLEG UGODNE CENE, BO IMEL TUDI POPUST V VIŠINI 50.000LIR ZA NAKUP DARIL ALI KNJIG V NASLEDNJIH KNJIGARNAH: - TRŽAŠKA KNJIGARNA V TRSTU - KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI Vse potrebne informacije lahko dobite na sledečih telefonskih številkah: 0407786300 TRST ali na 0481533382 GORICA Člani Zadruge Primorski dnevnik imajo še 10% popusta pri ostalih storitvah VATIKAN / ROMANJE Papež po Abrahamovih in Kristusovih stopinjah Na pot se želi odpraviti prihodnje leto - Ugibanja, zakaj je pri branju govora izpustil važen odstavek VATIKAN - Papež je včeraj spet govoril o svojem namenu, da se prihodnje leto odpravi na romanje po Abrahamovih stopinjah in da obišče Ur v Iraku, Sinaj v Egiptu, Jeruzalem in Nazaret pod izraelsko oblastjo ter Betlehem, ki ga upravljajo Palestinci. Obenem je napovedal, da bo danes objavil »pismo o romanju v svete kraje«. Pri branju včerajšnjega govora vernikom pa je Janez Pavel II. izpustil najbolj pričakovani del, in sicer prav odstavek, v katerem je na kratko omenjeno, katere kraje namerava obiskati, kot tudi, da ima romanje izključno verski in duhovni pomen, in da ga torej ni mogoče drugače razlagati. To ni prvič, da papež izpusti del svojega govora. Nekaj podobnega se je pripetilo med obiskom v Nemčiji, pred skoraj natančno tremi leti, in sicer junija 1996: tedaj je izpustil odstavke, ki so se nanašali na Cerkev, Pija XII. ter nacizem. Čeprav njegovo včerajšnje početje nič ne spreminja, saj velja to, kar je zapisano, je vseeno zbudilo vrsto ugibanj. Nekateri pravijo, da morda ni želel sintetizirati tega, o čemer obširno govori dokument, ki ga bodo objaviti danes. Drugi tr- dijo, da si ni hotel vezati rok in s tem omejevati etape svojega potovanja. Ko je že leta 1994 začel govoriti o takem potovanju, je ob mestu Ur, Sinaju in krajih, ki so vezani s Kristusovim življenjem, omenil tudi Damask. Da romanje ne bi izpadlo kot nekakšna podpora Sadamu, s čimer bi zbudil nejevoljo ZDA, naj bi kot protiutež vključil nekaj obiskov v državah, ki niso prav prijateljsko razpo- ložene do Iraka, kot npr-Egipt in Sirija. Janez Pavel II. je včeraj ponovil tudi svojo veliko željo, da bi v novem tisočletju spet prišlo do enotnosti med katoličani in pravoslavci. kot konkreten znak pa je predlagal dan molitve in posta, navedel je tudi datum, 5. avgust leta 2.000. Včerajšnjega obreda se je udeležila tudi delegacija pravoslavnega patriarhata iz Istanbula. KOŠARKA / PO IZLOČITVI IZ EVROPSKEGA PRVENSTVA KOŠARKA / Al NOVICE Veliko razočaranje v slovenskem taboru Gorica šeni klonila Jure Zdovc tragični junak končnic tekem - Matjaž Smodiš »tarča« bogatih klubov - Boris Zrinski verjetno še selektor Bo Lineltex res vodil Subotič? PARIZ - Slovenske ljubitelje košarke najbrž pred zaključnimi odločitvami evropskega prvestva obhajajo sila zmedeni občutki. Kako so doživljali infarktne tekme doma ped TV ekrani ne vemo, vemo le, da je mariskateri izmed trindvajsetih navijačev Olimpije green dragonsov, po lastnem priznanju, po tekmi s Francijo potočil'kakšno solzo. Uvrstitev v drugi del prvenstva, dve zmagi in Štirje porazi, ne morejo biti razlog za zadovoljstvo, še posebej ne, Ce se zaustavimo le pri treh nastopih v Panju. Vse tri je imela Slovenija v določenem trenutku že dobljene, a jih je nato izgubila v končnici. Se najbolj pokoC je bil zadnji, na tekmi proti Franciji, kjer so kosakarji v zelenih dresih Se 7. minut pred koncem vodili za 14 točk, v zadnjih minutah neprepoz-" navno zmedeno in hitro zaključevali akcije ter izgubili za 6 točk. In to v dnevu, ko sta nepričakovano ugodna razpleta popoldanskih tekem nakazovala, da se Čudeži še dogajajo, a kljub bližini Lourdesa za Slovenijo ni bilo pomoči. Fantje so nedvomno pustili lep vtis z igro in borbenostjo, navdušila sta Smodiš in Bečirovič, a roko na srce, umetniški vtis ne šteje veC. Štejejo le rezultati, ki jih na Četrtem zaporednem nastopu v zgodovini samostojne Slovenije ni bilo. Spet se je izkazalo, da kljub uveljavljenim in nesporno kvalitetnim imenom, slovenska reprezentanca nima igralca, ki bi v konCnici znal odločiti srečanje. Najbolj izkušen igralec, veteran Jure Zdovc, je zadnje tekme po poškodbi Sanija Bečiroviča odigral brez prave zamenjave. Selektor Boris Zrinski in pomočnika si niso želeli privoščiti tveganja, tako da je proti Franciji od utrujenosti malo »zakuhal« tudi Zdovc, ki je bil Jaka Daneu in »Rašo« Ne-sterovič med tekmo z ZRJ spet tragični junak na tekmi z Izraelom, ko je zgrešil zadnji, odločilni met. Tekma proti ZR Jugoslaviji je bila sploh poslastica kroga. Jugoslovani so kar brez ovinakrjenja priznali, da so se rešili po sreCi in zahvaljujoč spet tragičnemu junaku med Slovenci Zdovcu, ki je odlično vodil igro, a spet zgrešil na koncu. Mi pa dodajamo, da najbrž tudi zardi tega, ker so mojstri končnic. Končnice so bile in ostajajo specialnost jugoslovanskih mojstrov pod kosi. Tudi po prespani noCi se je na obrazih slovenskih reprezentantov poznalo razočaranje. Z njimi smo se še zadnjic srečali na letališču v Pauju in si zaželeti srečno pot. Španski novinarji so vpričo svojih košarkarjev, ki so se namesto Slovenije uvrstili v Četrtfinale, pripovedovali drugim kolegom, da so le ti pokazali malo znanja in veliko, veliko sreCe, ter da so jim Slovenci pokloniti pot v Pariz. Se najbolj razočaran je bil eden izmed »rookijev« prvenstva Matjaž Smodiš, ki je imel tudi najveC zdravstvenih težav. Po bolečinah v križu je obe zadnji" tekmi igral z bolečim in nalomljenim palcem desne noge. Težave je premagal z izdatno dozo dolenjske trme in bi povsem zdrav zanesljivo pokazal še veC. Skušali smo ga malce potolažiti tudi z omenjanjem bližnjih počitnic, toda ni slo. »Kaj naj sploh reCem, ko pa moramo domov,« je razočarano odvrnil eden največjih borcev med Slovenci, Sele 19-let-ni krilni center novomešle Krke, ki si ga v svoje vrste želijo najbogatejši evropski klubi in ki bo v naslednjih letih eden nosilcev igre slovenske vrste. Pomočnik selektorja Slobdan Subotič, dosedanji trener najbogatejšega evropskega kluba Panathinaikosa, pa je bolj optimistično gledal v naprej: slovenska košarka je naredila velike korake naprej.To nam priznavajo uveljavljeni strokovnjaki in Najboljši na EP Posamezniki Najboljši strelec: 1. Barton (Ceš) 18,7 2. Herreros (Spa) 17,7 3. Sheffer (Izr) 16,7 4. Novvitzki (Nem) 16,2 5. Myers (Ita) 16,0 Rigaudeau (Fra) 16,0 Skoki: 1. Sabonis (Lit) 9,7 2. Besok (Tur) 8,8 3. Nosov (Rus) 8,0 4. Reyes (Spa) 7,2 5. Tomasevič (ZRJ) 6,8 Podaje: 1. Kukoc (Hrv) 6,3 2. Bogojevic (Nem) 5,2 3. Tunceri (Tur) 5,0 4. Mulaomerovič (Hrv) 4,8 5. Bodiroga (ZRJ) 4,2 Ekipno Skoki: 1. Rusija 36,3; 2. Litva 34,5; 3. Španija 34,0; 4. ZRJ 33,3; 5. Turčija 33,2 Podaje: 1. Litva 21,3; 2. Nemčija in Izrael 17,0; 4. ZRJ 16,7; 5. Hrvaška 15,7 dobri poznavalci igre. Tesno izgubiti s svetovnimi prvaki ni nobena sramota. Ce pogledamo malo drugače na razplet lahko ugotovimo, da bi z več sreCe imeti pet zmag in zasedli prvo mesto v skupini. Potencial te ekipe je zelo velik, uveljavljajo se mladi, zato moramo po mojem mnenju, ostati skupaj in delati naprej. Napake so sestavni del igre in tu smo zato, da jih odpravimo. Osebno mi je žal, da sem se priprav udeležil pozno in da se nismo uvrstiti na olimpijske igre v Sydney. Za naprej pa naj velja geslo, zapisano na brošuri naše ekipe in ki po mojem povsem drži - majhna država z veliko košarko,« se je nekoliko čustveno izpovedal Slobodan Subotič - Piksi. Njegove besede potrjujejo namigovanja, da ima v načrtu tudi povratek v Slovenijo, morda preko selektorska stolčka, čeprav se po besedah vodje reprezentance Janeza Drvariča, in ostalih trenerjev zdi, da se tokrat ne bo ponovila zgodba s prejšnjih let, ko so po neuspehu zamenjali strokovno ekipo. Nekatere stvari pa bo le treba pojasniti. Nihanja v formi nakaterih igralcev, ki so priprave odigrali na nivoju nato pa močno padli in tudi, zakaj je na prvenstvo potoval Matjaž Tovornik, ki je tu igral le 6 minut. Ne nazadnje pa bo treba povedati, kdo je odgovoren za slabo postavljen koncept tekme proti Rusiji, ki je na koncu stala uvrstitev v Pariz. Matjas Tovornik ima nedvomno velike zasluge za uspeh v kvalifikacijah, toda priložnost bi lahko le dobil še kakšen mlajši. Res, da se je tudi 4. nastop slovenske reprezentance na evropskem prve-stvu končal neuspešno, a vendar je treba selektorski mandat in delo v reprezentanci postaviti na daljši rok. Rok Maver GORICA - Na skupščini finančne družbe Domino, ki je lastnik košarkarskega prvoligaša Pallacanestro Gorizia, bi bili morali včeraj potrditi spojitev moštva s pesarskim Scavolinijem, vendar pa zaradi prenizke udeležbe seja ni bila sklepčna. Trije od članov z najvecjim deležem delnic se niso predstaviti, med njimi tudi Bigot, ki je podpisal prodajo kluba Pesaru. »Poraženi« predsednik Domina Stellio Raida je vzel na znanje, da njegovo stališče ni prodrlo in je občni zbor razveljavil. Zaenkrat ostaja v veljavi sklep o prodaji kluba, ki so ga sprejeli 7. junija. Raida je športno palačo, v kateri se je odvijala seja, zapustil v policijskem avtomobilu, pred njo ga je namreč pričakala množica razjarjenih navijačev. Množična prisotnost sil javnega reda je preprečila hujše izgrede. Goriški župan Gaetano Valenti je prepričan, da po včerajšnjem razpletu še obstaja možnost, da bi Gorici vrnili košarkarsko Al ligo. Valenti trdi, da je dvome o veljavnosti spojitve s Pesarom nazadnje izrazil tudi predsednik košarkarske zveze FIP Fausto Maifredi, kateremu je Valenti tudi pisal. Odgovarja mu Valter Scavolini: »Noben goirški podjetnik ni hotel plačati dolgov kluba, župan pa se razburja šele sedaj, ko je vsega konec. Naša pogodba z Gorico je jasna in od nje ne odstopamo.« V Trstu se nadaljujejo pogajanja za zamenjavo lastništva med Adriacalom in domačimi podjetniki. Zastopnik Adriacala odv. Alessandro Carbone pričakuje dokumentacijo iz ZDA in je optimist. Zaenkrat pa je moštvo še brez funkcionarjev in trenerja. Iz evropskega prvenstva v Franciji smo vCeraj prejeti potrditev vesti, da bi lahko Lineletex v prihodnji sezoni vodil dosedanji trener grškega Panathinaikosa Slovenec Slobodan Subotič. Del Piero »zvest« Juventusu do leta 2005 TURIN - Alessandro Del Piero je svojo pogodbo z Juventusom podaljšal do leta 2005. Čeprav podatkov o tem niso izdali, je Del Piero prav gotovo najbolje plačani nogometaš na svetu. Njegova »osnovna plača« že sedaj znaša 9, 5 milijarde lir, poslej naj bi prejemal še milijardo več. Prihodke od reklame bo upravljal skupaj z društvom, navrgli pa naj bi mu kakih štiri milijard lir letno. V VVimbledonu dež VVIMBLEDON - Zaradi dežja so na teniškem turnirju v VVimbledonu včeraj odpovedali vse dvoboje. Atleti pričenjajo lov na dolarje OSLO - Najboljši atleti na svetu bodo danes v norveški prestolnici Oslo začeti lov na milijon dolarjev nagrade, ki bo pripadel zmagovalcu na vseh sedmih mitingih zlate lige v svoji disciplini. Po Oslu bodo v zlati ligi še tekmovanja v Rimu (7. julija), Parizu (21. julija), Monte Carlu (4. avgusta), Zuri-chu (11. avgusta) in Bruslju (3. septembra), finale pa bo v Berlinu 7. septembra. Serija teh tekmovanj bo poleg svetovnega prvenstva (SP) od 20. do 29. avgusta v španski Sevilli v središču pozornosti atletske javnosti. V letošnji sezono bodo za zlato ligo štele naslednje discipline: 200 in 800 metrov, 110 metrov ovire in 3000 metrov prepreke, daljava, palica in kopje za moške ter v ženski konkurenci 200, 800 in 3000 metrov (5.000 ati 10000 m) metrov), 400 metrov ovire ter višina. Dugairy jemal poživila MARSEILLE - Francoskemu nogometašu Chri-stopherju Dugarryju, reprezentantu in svetovnemu prvaku so dokazali jemanje nedovoljenih poživil. Njegov klub 01ympique je potrdil, da so pri kontroli Francoske nogometne zveze (FFF) 30. aprila letos po tekmi z Lyonom v vzorcu 27-letnega Dugarryja odkriti sledove nandrolona. V Franciji so v preteklih letih odkriti štiri primere uživanja nandrolona pri nogometaših. Poživilo pomaga pri gradnji mišične mase. Za dokazano uživanje poživila so biti nogometaši kaznovani s polletno prepovedjo nastopanja. Dugarry trdi, da je nedolžen. Virenque sme na Tour LAUSANNE - Francoski kolesar Richard Virenque sme nastopiti na letošnji dirki Po Franciji, je odločila disciplinska komisija Mednarodne kolesarske zveze (UQ) na sestanku v Lausanni. Virenquea so prireditelji dirke zaradi domnevne povezave z dopinško afero razglasiti za nezaželjenega. Disciplinska komisija UCI je zaslišala vse vpletene strani in razsodila, da Virenque lahsko nastopi na Tomu. V Štandrežu Street basket 3:3 Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. julija bo v vcemih mah v Kulturnem domu »Andrej Budal« v Stan-drežu prvi košarakrski turnir »Street basket 3 proti 3«, ki ga prirejata Kulturno društvo Oton Župančič" iz Standreža in SZ Dom iz Gorice. Za vse podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urad ZSSDI v Gorici, ul. Malta 2 tel. 0481-33029 in na SZ Dom Gorica od 17. do' 19. ure tel. 0481-33288. rf DOPING / PRVIČ V ITALIJI h ODBOJKA / DRŽAVNA FAZA V MINIODBOJKI UISP V CESENATICU Preiskava na domovih znanih kolesarjev FERRARA - Italijanske sodne in policijske oblasti so vCeraj zjutraj izvedle široko akcijo, v kateri so preiskale stanovanja številnih kolesarjev, maserjev in drugih kolesarskih delavcev. Tako so policisti preiskali domove letošnjega zmagovalca dirke Po Italiji Ivana Gottija, Rusa Pavla Tonkova, Franca Balle-rinija, Simoneja Berto-lettija, Gabriela Misa-glie in Giannija Faresi-na in še vrsto drugih znanih kolesarjev. Državno pravdništvo je izdalo šest jamstvenih obvestil za funkcionarje moštev Vini Caldirola, Liquigas in Lampre-Daikin. »Obiskali« so tudi Claudia Chiappuc-cija, Ginanija Bugna, Giorgia Furlana in Vladimirja Bellija. Izvedelo s» je, da so zasegli veliko količino zdravil in preparatov, med temi veC takih, ki jih je mogoče povezati z dopingom. Precej je tudi bolniških zdravil, ki v zasebnih stanovanjih nimajo mesta. Med preparati so tudi taki, ki jih uporabljajo za nižanje stopnje hematokrita. Ves zaseženi material bodo zdaj pregledali. To je prvič, da v Italiji neposredno preiskujejo vrhunske kolesarje. Zaradi dajanja dopinga kolesarjem bodo sodili dr. Micheleju Ferrariju, osebnemu zdravniku Tonkova, Ci-pollinija, Gottija in Sa-voldellija. V preiskavo je vpleten tudi znameniti prof. Conconi. Prav vCeraj se je izvedelo, da se je pri njem mudil tudi Marco Pantani. Njeo-gov ime so oktobra lani zaslediti v računalniku Conconijevega centra, v katerem so imena 200 športnikov. Kontovel po tehnični plati prekašal nasprotnice Igralke prof. Hrovatinove na odličnem 3. mestu v konkurenci 15 četverk - UISP v Toskani in Emiliji zelo razvit Mlade Kontovelove odbojkarice letnikov 1987 in 1988 se iz Cesenetica, kjer je bila državna faza prvenstva UISP v supermi-niodbojki (4 proti 4), vračajo z osvojitvijo končnega 3. mesta, ki polno potrjuje veljavnost Kontovelove odbojkarske šole na mladinski ravni. Devetčlanska ekipa, ki jo trenira prof. Dragica Hrovatin, je na sklepni fazi tega prvenstva pokazala tehnično in taktično dovršeno igro in bi s kančkom veC sreCe lahko tudi posegla po prvem mestu. V Cesenaticu je nastopilo petnajst Četverk, v glavnem iz Toskane in Emilije, kjer sta odbojka in še posebej dejavnost organizacije UISP zelo razviti. V prvi fazi so Kontovelke odigrale šest tekem in se z izkupičkom štirih zmag z 2:0 in dveh neodločenih izidov 1:1 (enega od teh so dosegle proti kasnejšemu zmagovalcu Itali iz Firenc) uvrstile v finalni del od 1. do 8. mesta, kjer so odigrale še tri srečanja. V tej fazi (en sam set) so premagale ekipo Aspe Empoli, po najslabši igri na turnirju so klonile pred Certaldom in nerodno izgubile proti San Maurom po vodstvu z 12:6. San Mauro je na koncu s 77 točkami delil prvo mesto s prej omenjeno Italo, Kontovelke pa so s 75 točkami pristale na 3. mestu. Naj povemo še, da se je moralo na vsaki tekmi zvrstiti na polju osem igralk, s tem, da je morala vsaka igralka po servisu obvezno zapustiti igrišče. Na,ta način so prišle do veljave ekipe z najvecjim številom enakovrednih igralk. Kot nam je povedala načelnica odbojkarskega odseka SD Kontovel Jana Ban je pomenil nastop v Cesenaticu izredno koristno, pa tudi pouCno izkušnjo. Naše odbojkarice so se srečale s precej različno stvarnostjo od tržaške. V Toskani in Emiliji prireja UISP prava prvenstva, tako da igrajo tam med sezono vsak konec tedna, kar se pozna pri igralskih izkušnjah. Poleg tega je tudi način igranja precej drugačen, saj tamkajšnje ekipe ne vadijo udarca, ampak tretjo žogo Cez mrežo sistematično potiskajo, kar je Kontovelkam povzročalo nemalo težav. »Bojim se, da bi pri nas v prvenstvu under 14 takšno vrsto napada sodniki dosledno kaznovali s prekrškom«, je povedala Banova, ki je ocenila, da so bile Kontovelke tehnično celo boljše od vseh nasprotnic. Izidi: Kvalifikacijska faza: Kontovel - FSGT Francija 2:0 (0, 0), Kontovel - San Michele (Toskana) 1:1 (-12, 7); Kontovel - Alta Val Bisagno (Ligurija) 2:0 (8, 3); Kontovel - Giovolley RE (Emilija) 2:0 (8, 0); Kontovel - Gros-seto (Toskana) 2:0 (8; 5); Kontovel - Itala (Toskana) 1:1 (7, -13). Finalna faza: Kontovel - Certal-do 0:1 (5): Kontovel - Aspe Empoli (Toskana) 1:0 (8), Kontovel - San Mauro 0:1 (13). Kontovelova postava: Irina Bukavec, Petra Gruden, Tereza Pertot, Nikol Rebula, An-drea Sossi, Katrin Sedmak, Jessica Stoka, Sandra Vitez, Anja Zuzic. Na sliki: Kontovelke s prof. Hrovatinovo v Cesenaticu 6 » FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana Tripcovich V soboto, 3. julija ob 20.30 veliki variete z Gennarom Cannavacciuolom. Trg Hortis V petek, 9. in v soboto, 10. julija, ob 21.00 prirejata Gledališče La contrada in Mestna knjižnica gledališko predstavo »Časa Joyce: Piazza Hortis n°4«. LETOŠNJA PONUDBA SSG Abonma 1999-2000 ODON VON HORVATH: ZGODBE IZ DUNAJSKEGA GOZDA režiser Mario Uršič premiera v oktobru BERTOLT BRECHT: MALOMEŠČANSKA SVATBA režiser Jaša Jamnik premiera v decembru ETTORE SCOLA RUGGERO MACCARI dramatizacija GIGLIOLA F ANTONI: NEOBIČAJNI DAN režiser Dušan Mlakar premiera v prvi polovici februarja PETER TURRINI: ALPSKI ZAR režiser Samo Strelec premiera v drugi polovici februarja WENDY KESSELMAN: DNEVNIK ANE FRANK režiser Zvone Šedlbauer premiera v aprilu GOSTUJOČE PREDSTAVE V ABONMAJU VVILLIAM SHAKESPEARE: SEN KRESNE NOČI gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane režiser Vito Taufer SVETLANA MAKAROVIČ: TETA MAGDA gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja režiser Dušan Mlakar V petek, 16. in soboto, 17. julija bo uprizoritev igre »Giacomo Joyce, la Trieste poetica e irlandese« v priredbi Gledališča La contrada in Mestne knjižnice. MAVHINJE Vaški trg Do nedelje, 4. julija se bo v večernih urah na trgu v Mavhinjah odvijal »3. zamejski festival amaterskih dramskih skupin«. ____________SLOVENIJA________________ KOPER Primorski poletni festival - Kavarna Loža Jutri, 1. julija ob 21.30 bo MGL Ljubljana po- FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Gledališče Verdi sporoča, da so v predprodaji vstopnice za Festival »Trst-Operetta« 1999. Blagajna bo odprta s sledečim urnikom: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, bo 4. julija ob 18.00, 9. julija ob 20.30, 11. julija ob 18.00 ter 13. in 17. julija ob 20.30, opereta »Rose Marie«. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 5. julija ob 20.30 nastopa »Kadmos ensemble«. Trg zedinjenja Italije V petek, 2. julija nastopa B. Antonacci. V ponedeljek, 5. julija nastopa Elton John. Stadion N. Rocco V soboto, 10. julija nastopa Vasco Rossi. CERVIGNANO DEL FRIULI Trg neodvisnosti V okviru »Udine Jazz 99«, bo jutri, 1. julija ob 21.30 nastopal kvintet Bearzatti - Massaria in Flavio Boltro. OGLEJ Oglejska bazilika V nedeljo, 4. julija ob 20.30 nastop zbora dalo delo Darija Foja »Burkaški misterij«. Režija Matjaž Latin. Primorski poletni festival - Martinčev trg V nedeljo, 4. in v ponedeljek, 5. julija ob 21.30 nastopa PDG Nova Gorica, Angelo Beolco - Ruzzante: »Muhca«. Režija Georgij Paro. IZOLA Primorski poletni festival -Skladišče Mehana V petek, 2. julija ob 21.30 nastopa SNG Drama Ljubljana z Brechtovim delom »Baal«. Režija Eduard Miler. Athestis Chorus, ki ga vodi Filippo Maria Bressan. V četrtek, 8. julija ob 20.30 koncert baročne glasbe. Violina solo, Fulvio Furlanut, orkester »Opera giocosa« pa bo vodil Severino Zanne-rini. VIDEM Park palače Florio Ul. Cosattini V okviru »Udine Jazz 99«, bo v torek, 6. julija ob 21.30 nastopal trio Martial Šolal, ter Fran-cois Moutin in Daniel Humair. V okviru »Udine Jazz 99«, bo v torek, 13. julija ob 21.30 nastopal na trgu del Castello »Yossou N’Dour & the Super Etoile de Dakar«. V okviru »Udine Jazz 99«, bo v petek, 30. julija ob 21.30 nastopal na trgu del Castello »Richard Galliano in Filarmonični orkester iz Vidma«. LIGNANO SABBIADORO Arena Alpe Adria V petek, 9. in v soboto, 10. julija »Festival-bar«. _____________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V torek, 13. julija, ob 20.00 bo na sporedu koncert Primoža Parovela (harmonika) in Chen Hsin-Ying (sopran). V torek, 27. julija, ob 20.00 bo na sporedu koncert Andrea Rudija (klavir) in Eve Mauri (recitatorka). Primorski poletni festival - Simonov zaliv V soboto, 3. julija ob 24.00 premiera, v nedeljo, 4. in v torek, 6. julija ob 23.00, Eugene Ionesco: »Stoli« - Režija Bojan Jablanovec. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1999/2000: za nove abonente do 3. julija. Pri blagajni gledališča so na voljo brezplačne programske knjižice. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 30. junija ob 21.00 Dario Fo, »Burkaški misterij«. PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Od 1. do 3. julija se bo odvijalo pod pokroviteljstvom Plesne zveze Slovenije »Svetovno mladinsko prvenstvo v show plesih«. Sodeluje približno 4000 plesalcev iz 120 držav. V sredo, 7. julija ob 21.00, koncert zabavne, glasbe, nastopa »Art Garfunkel«. PIRAN Minoritski samostan • Piranski glasbeni večeri V petek, 2. julija ob 21.00 bo nastopal Obalni komorni orkester. 9. julija ob 21.00 recital slovenskih in južnoameriških samospevov in pesmi, Juan Vasle -basbariton, Leon Engelman - klavir. IZOLA Festival Mediteran Manziolijev trg 2. julija bo nastopal ansambel »Kangaroo Moon« iz Avstralije. 3. julija pa bo nastopala skupina Narrio Chibo iz Francije. 9. julija bodo nastopile »Fanfare Ciocarlia« iz Romunije, 10. julija pa bo nastop skupine »Hypno-tix« (Senegal - Češka). LJUBLJANA Križanke Od jutri, 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. Začela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo še danes, 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Umik: še danes, 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. Razstavna dvorana letoviščarske ustanove -Ul. San Nicolo 20: do 6 julija bo razstavljala Anna Donati - Iskra. Ogled je možen ob delavnikih od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00, ob nedeljah zaprto. Gledališče Miela: še danes, 30 junija razstava umetnika Andrea Petrone z naslovom »Tout-courtoto’ 2000«. Razstava je posvečena neapeljskemu komiku Totoju in obsega slike in instalacije. Palača Costanzi: do 15. julija razstava Giaco-move ženske, ženski svet v Trstu Jamesa Joy-ceja. Ogled možen vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. LipanjePuntin Artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 15. septembra razstavlja Jill Mathis. Ogled razstave vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih od 11. do 13.00 in od 17.30 do 20.30. Muzej Revoltella: glasba brez zvokov, znaki in risbe dvajsetih italijanskih glasbenikov. Ogled je možen do konca avgusta z naslednjim urnikom: od 10.00 do 20.00 vsak dan razen torka. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarst-vo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta'razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad: še danes, 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il me-lograno - vita quotidiana al castello medioe-vale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. VENETO BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Cana-letta«. ____________SLOVENIJA______________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Pilonova galerija: do 19. julija bo razstavljal svoje grafike in risbe Mark Kobal. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) - etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Mestna galerija: na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Janeza'Lenassija. Odprto od torka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 13. do 18. ure. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 1T do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure. ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odpr od 10. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskeni narodnem parku in etnološka zbirka, sta ni razstavi. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Zadnja postaja kozmo-politizma: Zadnja po- j staja TV dnevnik RAI 2 §2 RETE 4 RAI 1 Varjete za najmlajse Nan.: L’ arca ‘del dr. Bayer Aktualno: Un mondo a co-lori Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Nan.: Naš prijatelj Charly Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Nan.: Primer za dva, 15.10 Hunter, 16.05 Law & Order - Stave, 17.00 Ai confini deli’ Arizona, vmes (16.30, 17.30) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, G. Maggart) Nad.: Vendetta d’ amore Nan.: Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Fornelli d’ Ita-lia, 12.30 Forum Dnevnik Aifetti speciali Nad.: Sentieri - Steze Film: Vacanze sulla Costa Smeralda (kom., It. ’68, i. Little Tony) Dokumenti o naravi Dnevnik in vreme Nan.: Ceste San Francisca (i. M. Douglas) Variete: Le stelle del Me-diterraneo (vodi Ettore Buionews EjTffi Variete: Loto ob 8-ih Ardenna) Dnevnik Večerni dnevnik Film: L’ arbitro (kom., It. Aktualna jutranja oddaja Nan.: Nikita (ZDA, i. Pe- '74, i. Lando Buzzanca) Poletna Unomattina (vo- ta Wilson, Roy Dupuis) Pregled tiska dita Paola Saluzzi in Fi- Gledališče: Tabloid (Da- Film: Satir ic osi ssimo lippo Gaudenzi), vmes niele Luttazzi) (kom., It. ’70) (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, Izžrebanje lota 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Dnevnik, Neon knjige, v gospodarstvo Film: La gang della spi- parlamentu, vreme TV film: Omicidio a Las B CANALE5 der rossa (kom., ZDA ’76, Vegas (thriller, ZDA ’93, r. Norman Tokar, i. Da- i. John Stockvvell) ■ Na prvi strani, vremen- vid Niven) Aktualno: Andiam... M Dnevnik ska napoved Nan.: Remington Steele H Jutranji dnevnik Tg5 (i. Pierce Brosnan) JBk n a i o |Tj] Nan.: Happy Days, 9.30 Vreme in dnevnik Hi. IX*A8 Nick Freno, 10.00 Nove Nan.: Matlock - Angel (i. Flipperjeve pustolovšči- Andy Griffith) ne, 11.00 Sedma nebesa, Dnevnik, 13.55 Gospo- -6.30-7.00-7.30-8.00 12.00 Vsi ljubijo Ray- darstvo dnevnik monda Film: Venezia, la luna e 11 grillo, 8.55 Mi smo Nan.: Cosby tu (kom., It. ’58, r. D. Ri- zgodovina Dnevnik TG 5 si, i. Alberto Sordi) Tisoč in ena Italija Nad.: Beautiful, 14.20 Vi- Mladinski variete: Počit- Film: Scemo di guerra vere (i. Fabio Mazzari, niški Solletico (vodita (dram.. It. ’85) Fiorenza Marchegiani) Mauro Serio in Irene Fer- Dnevnik, šport TV film: Fascino deli’ in- ri), vmes risanke, nan. Schtvarzvaldska klinika ganno (dram., ZDA ’95, i. Časa Solletico in s kriv- Deželne vesti, dnevnik Stephen Collin) nostni svet Alexa Mačka Znanstveni dnevnik, Nan.: Chicago Hope (i. Danes v parlamentu 15.00 Pravljice in risanke Hector Elizondo) Dnevnik Športno popoldne Nan.: Un detective in Nan.: Gospa v rumenem, Dok.: Geo magazine corsia 19.00 Gospa iz VVesta (i. Nan.: Projekt Eden (i. De- Variete: Passaparola (vo- Jane Seymour) bra Farentino) di Gerry Scotti) Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti VmM Dnevnik Dnevnik Variete: Blob Variete: Paperissima Kviz: La zingara Nanizanka sprint Glasbena oddaja; Koncert Nad.: Un pošto al sole TV film: Acque pericolo- Renata Zera Film: Abuso innocente - se (pust., ZDA ’98, i. Dnevnik Indecent Seduction (thril- ig§ i Connie Sellecca, Matt Aktualna oddaja: Poto- ler, ZDA ’96, i. G. Cole) McCoy) vanje v svet nogometa Dnevnik, deželne vesti Variete: Maurizio Costan- Nočni dnevnik, pregled Aktualno: Blu notte, 0.00 zo Show tiska, zapisnik, horo- Gnu 2 lju Nočni dnevnik skop, vreme Dnevnik, kultura, vreme Paperissima sprint Aktualno: Media/Mente, Fuori orario RS Nan.: N.Y.P.D. 1.20 Aforizmi Rai news 24 - Superzap - BR Nočni dnevnik Nan.: Catwalk - Pregled tiska - Vreme Ef£ Nan.: Hill Street t0> ITALIA 1 Ir Slovenija 1 {r Slovenija 2 Nan.: Ocean Girl, nato Vremenska panorama Vremenska panorama otroški -variete, vmes TV prodaja Napovedniki Ciao ciao mattina Tedenski izbor: Sprehodi Tedenski izbor: Video- Nan.: Die South v naravo: Gozdne združ- ring - Oldies, 10.30 Film: National Lam- be, 9.45 nad. Najlepše Nadaljevanka: Saint Tra- poon’s Vacation (kom., počitnice (12. del) pez (Fr., 14. del) ZDA ’83, i. Chevy Chase, Otroška oddaja Nigel kennedy - Portret Beverly D’ Angelo) Tedenski izbor: dok. se- violinista Šport, 12.25 Odprti stu- rija: Frostovo stoletje, Nigel Kennedy igra dio 11.10 Mednarodna ob- Brahmsa Nan.: Agli ordini papa zorja, 12.05 nan.: Župnik TV prodaja Risanke za deset tednov Euronevvs TV film: Le nuove avven- Poročila, vreme, šport Tenis: Grand Siam (četrt- ture di Tom Sawyer (pu- Napovedniki finale, moški) st., ZDA ’97, i. Jack Car- Tedenski izbor : Obzorja Film: Angel (Irska) ter) duha, 13.55 Ljudje in Oddaja TV Maribor: Po Variete za najmlajše in ri- zemlja, 14.45 dok. oddaja Sloveniji sanke Gledališče Tadeusza Kan- Nanizanka: VVildbach - Sa- Nan.: Tarzan torja, 15.35 Pomp botaža (Nemčija, 5. ep.) Nan,: Baywatch Mozaik TV igrica: Kolo sreče Odprti studio Pod klobukom Videoring s Tino Šport Obzornik, vreme, šport Šport Aktualno: real TV Dok. oddaja: Boj za ob- Film: Kralj v svojem mli- Nan.: Pappa e ciccia stanek - Veliki indijski nu (Francija 1997, r. Ja- Risanke nosorog (VB, 7. del) cob Berger, i. Jean-Marc Variete: Izbor oddaje Dobrodošli doma Thibault, Noemie Ko- «Zelig - Facciamo Caba- Risanka cher) ret» Dnevnik, vreme, šport Film: American Gigolo Roka pregnancem sloven- (dram., ZDA ’80, i. Ri- ska vas Atletika Zlata liga (pre- chard Gere, Laureen Hut- Odmevi, vreme, kultura nos iz Osla) ton, H. Elizondo) Šport, marketing Tenis: Grand Siam (četrt- Odprti studio, 1.40 šport Okrogla miza o jazzu na finale, moški) Film: La spada della ven- slovenskem Košarka NBA (7. tekma detta (pust., It. ’61) finala končnice) ^ TELE 4 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Film: Ero uno sposo di guerra HC Koper Marco Polo Express Risanke Tržaška univerza Euronevvs \m Nan.: Katts & Dog Koprska kinoteka - Film: \ Film: Dolci bugie Abbasso la ricchezza Planet Europe Detective pe amore TV PRIMORKA (kom., It, i. Anna Magnani, V. De Sica) Film: Headley’s rebellion Otroški program Program v slovenskem je- 15.30 Videostrani ziku: Potovanje v zeleno (e) MONTECARLO Gg Trgovina Klasje - Majica moči Primorska kronika Tv dnevnik, šport n Pop rock svet Risanke Oddaja za zamejce v Ita- Atletika , Zlata liga (pre- 19.45, 22.50, 0.45 Dnev- V. liji: Med Sočo in Nadižo nos iz Osla) nik. 12.30, 20.10 Šport Glasbeni utrinki . Vsedanes - TV dnevnik ros Nan.: 11 Santo ifira Program za otroke: Ri- Tenis: Grand Siam (četrtfi- Film: La strada del miste- sanka nale, moški) ro (krim., ZDA ’50) Videostrani Vsedanes - TV dnevnik Film: Eutanasia di un Dnevnik, vreme, iz tiska f' amore (’78, i. O. Muti) MR Kmetijska oddaja Film: Ves, Giorgio (kom., Zdravje iz narave ZDA ’82, i. L. Pavarotti) Glasb, odd.: Postaja GO RBS Intomo al delitto Bitji Dnevnik TV Primorka r "N Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.25 Koledar; 8.00 deželna kronika; 8.10 13 pesniških svetov Irene Žerjal; 8.40 Revival; 9.00 Srednjeevropski obzornik; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Cesta s cipreso in zvezdo (A. Rebula, r. M. Prepeluh); 11.45 Potpuri; 12.00 Sovodnje včeraj in danes; 12.30 Glasba; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Veselo po domače; 14.00 Deželna kronika; 15.30 Dimenzija Blakan; 16.30 Slovenskih 7 not; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18,00 Literarne podobe: Kratki časi; 18.15 Pop mušic; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-R.OO Jutranji pr.; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Kje so zdaj?; 11.00 Ocenjevanje ko-Pališč; 12.30 ©poldnevnik; 13.00-15.00 Daj, Povej... rubrika o živalih; 16.10 Glasba po 18.00-19.00 Pesem tedna, svežih 20 modrih, kronika; 18.45 Informativni koledar MV; 19.30 Dnevnik; 19.33 Vroči ritmi; 20,00- 22.00 Neresna kronika, koncertno življenje, Mediteran festival, glasbene rubrike. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10,33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, ’ 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd::22.40 Slov. pevci šansonov; 23,05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16,30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19,30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15,30 DlOš; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22,05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Mavrica; 21.04-22.00 Večerna; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190. fax 0432 730462 Celovec, Wulfeng