Leto XXIV., št, 118 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24 ln;.enuni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto s Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo; UPI S. A., MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749. za ostale kraje Ualiie: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 MdAtf pbZšri f gotovini Postgebiihr bar bezahlt Ljubljana, sreda tj. maja 1944 TFtets — Cena i.— E Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Auch bei Nettitno schwere KatnpSe An der Siidfront der Feind z uriickgewor£en — Bei Terror-asigrifSen au§ Klel, Dortmund und Braunschweig 68 Bomber abgesehossen Aus (lom Fuhrerhaupt(juartier, 23. Mai. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Im Landekopf von Nettnno steigerte der Feind seine Artillerietatigkeit in den friihen IMorgenstunde r des heutigen Tages bis zum Trommelfeuer. Fnter Einsatz i on Sehiaeht-fiiegern sovvie starken Infanterie- und Pan-zorkriiften trat er sodann sudvvestlieh iinil vvestlioh Aprilia und inj Abschnitt Cisterna -—Littoria zum Angriff an. Die Kiimpfe sind im voljen Gange. An der Siidfront vvurdo ein Versnch des Feindes, sich in iiberraschendem Vorstoss in den Besitz von Terracina zu setzen, ver-ritelt. Nordostlich Terracina konnte der (.< grior sieii in den Besitz einer Hohe setzen. Der Srhwerpunkt des Grossangriffes lag aueh gostem im Abschnitt Lenola-Ponte-cnrvo und bei Piodimonte. Tnsere tapferen Trnppen vvarfen den mit starken Infanterio-iind Panzerkriiften nach Sieftiger Artillerle-lind Jagdbombervorbereitung angreifenden Feind in harten Kiimpfen zuriick und fiig-ten ilim sohvvere Verluste zu. Wo ihm an eiir/.f Inen Stellen ortliche Einbriiehe gelan-gon, vvurden diese abgeriegelt oder im Ge-genstoss bereinigt. Besonders erbittert tob-ten die Kiimpfe bei Ponteeorvo und bei Piodimonte. Alle durih starkstes Artillerie-fener und rollomlen Fliegereinsatz iinter-stiitztcn Durohbruchsversuche des Feindes vvurden dort im zusammengefassten Wer-fer- und Artilleriefeuer zerseldagen. Pie in riiesem Abschnitt eingesetzten Trnppen unter dem B«fehl des Generals der Gebirgs- trappen FearsteH boben sSch in den iage-langen sehvveren Kampfen hervorragend ge-schla gen und besonders ausgezeichnet. Im Osten verlief der Tag bei geringer ortlicher Kampftatigkeit ruhig. Nach Sau-berung der Flussschleife am unteren Dnje-str vvurden die Kampfe siidlicli Dubosari beendet. Infanterie- und Panzerverbantle zerschlugen hier, von deutsch-rumanischen Kampf- und Schlachtfliegern hervorragend nnterstutzt, meltrere sovvjetische Schutzen-divisionen und eine Panzerbrigade. Der Feind hatte iioiie bhitige Verluste und ver-lor ausserdem 2000 Gefangene, 47 Panzer, 71 Geschiitze und umfangreiehes Kriegs-material. Ein Kampffliegerverband fiihrte in der letzten Nacht einen Angriff gegen den Bahnhof Dshaukoi auf der nordlichen Krim, der Briinde und Explosionen horvorrief. Nordamerikanische Bomber richtcten am gestrigen Tage einen Terrorangriff gegen das Stadtgebiet von Kiel. Es entstanden besonders iti YVohnvierteln Schiiden und Verluste unter der Bevoikerung. Bei sehvvieri-gen Abvvehrbedingungen vvurden 22 feindiiche Flugzeuge abgeschossen. Tn der vergangenen Nacht griffen briti-solie Bomber mehrero deutsche Stiidte an. Besonders in Dortmund und Braunschvvcig vvurden Schaden in Wohngebieten und Por-sonenverluste verursaebt. Liiftvertcidi-gungskrafte verniehteten 46 viermotorige Bomber. Starke Verbande schvverer deutscher Kampfflugzeuge griffen in der letzten Naelit erneut don biitischen Hafen Ports-mouth an. Aiisgedobnte Brande nnd Zer-storungen vvurden in den Zielriiumen beo-bachtet. Schnelle Kampfflugzeuge setzten die Bekampfung von Ešnzelzielen in Osten srland fort. 5 Ci « 3 mimsa nenisko-italiiansfie P S. J J ti iJiS S 12 Ist zavezniške pogodbe Berlin, 23. maja. Ob 5. obletnici podpisa r ■ mško-italijanske prijateljske in zavezni--i-:e pogodbe sta bili izmenjani brzojavki ned Fiihrerjem in Ducejem. Državni mini-n c t kakor tudi državni podtajnik v itali-!v-:lcem zunanjem ministrstvu Mazzolini istočasno izmenjali pozdravne brzojavke. Fiihrer je brzojavil Duceju: Duce! Pred petimi leti sta oba naša na-da pokazala v zavezniškem in prijateljem paktu svojo voljo, da bosta za vse ;> stala skupaj v prijateljstvu in edino-za ohranitev in zagotovitev svojih živ-> kih pravic. V spominu na te zgodo-v-ake ure vam pošiljam v imenu vsega ntikega naroda svoje odkritosrčne in pline pozdrave in želje, istočasno pa dajem • -oji nezmotljivi gotovosti izraz, da bo na koncu te usodepolne borbe zmaga sil osi a i varnejše poroštvo za srečno in svobodno bodočnost naših narodov. Adolf Hitler.« Duce Fuhrerju: Ob obletnici podpisa prijateljskega in zavezniškega pakta rned narodno-sociali-•f.ieno Nemčijo in fašistično Italijo, ki sta povezani s skupnimi ideali in z voljo do konca hoditi po poti, ki jima jo je določila v soda. bi vam Fiihrer ponovno izrekel v imenu Italijanske socialne republike globoko vero v zmago orožja Rajha in njegovih zaveznikov, medtem ko so nove formacije republikanske Italije na tem. da bodo v kratkem stopile v akcijo za skupen cilj. — Mussolini.« Znnanji minister v. Ribbentrop Duceju: >Ob peti obletnici podpisa nemško-itali- janskega prijateljskega in zavezniškega pakta vas prosim, Duce, da sprejmete mole odkritosrčne in prisrčne pozdrave. Danes sem bolj kakor kdaj prepričan, da se bo usode polna borba za svobodo Evrope končala z našo zmago nad skupnim sovražnikom in da bo s tem pripravljena srečna bodočnost naših narodov.« Duce državnemu zunanjemu ministru: »O proslavi dneva, ko sta sklenili naši državi zavezniški in prijateljski pakt, bi vam, Ekseelenca, zagotovil, da bo republikanska Italija nadaljevala čvrsto svojo pot na strani prijateljske Nemčije do one zmage, ki bo žilavo, junaško voljo Rajha in njegovih zaveznikov kronala s pravičnim in boljšim svetom.« - Državni zunanji minister državnemu pod-tajnikn Mazzolini ju: »Na dan, ko proslavljamo petletnico sklenitve nemško-italijanskega prijateljskega in zavezniškega pakta pošiljam vaši Eks-celenci svoje odkritosrčne pozdrave in želje. Združenim silam naših narodov bo uspelo, kar je moje trdno prepričanje, skupno z našimi japonskimi zavezniki slaviti končno zmago.« Mazzolini v. Ribbentropu: > Ob obletnici zgodovinskega dneva, ko je bila vzpostavljena skupnost usode med na-rodnosocialistično Nemčijo in fašistično Italijo, bi vam, Ekscelenca, izrekel svojo vero v zmago in svojo voljo, da bom navdušen sodeloval pri misiji kulture in pravice, h kateri sta pozvani naši nesmrtni deželi s svojimi zavezniki.« Madžarski list o britanski imperijalni konferenci Budimpešta. 23. maja. Pod naslovom »Nov Churchillov poraz« razpravlja dnevnik »Pester I.lcvd« o imperijalni konferenci, ki je bila po 6 dnevnem zborovanju predčasno zaključena, po vsem videzu v prvi vrsti zato. ker so se pojavila med posameznimi deli angleškega imperija velika nasprotstva, k; so kljub vsem na Trorom in prizadevanjem Churchilla. K der. a in Kalilaxa nepremostljiva. Madžarski list >po-minia na to. da je konferenco sklical Chur-c;rH da bi demonstriral enotnost in sklenje- nost imperija. Po ugotovitvi zaključnega komu-.rke.ia. ki ie bil izdan o poteku konference, in Komentarja ki ga je dodala agencija Reuter. lahko ugotovimo. n:še list. da Churchill na tej konferenci ni' dosegel zasledovanega cilja. fe;nveč se je izjalovil njegov poizkus, da bi odstrani; krize imperija in imperij ožje povezal. Parti-kularistična in centrifugalna stremljenja domin'ionov so stopila še bolj v ospredje. Reu-terjev komentator ugotavlja, da S(? si min. prcd»edn;ki deminijonov pridržali pravico, da sc pogovorijo s svojimi vladami, nreden bodo fklepali o kakr-nikolih bodočih ukrepih. Če jc isti uradni komentar se omenil, da sta se hotela Curtin in Frascr na svojem povratku sestati z Rooseveltom. in če pomolimo, da ic zadržanje Mackenzije Kinga določeno po interesih Zedinjenih držav tedaj je jasno kakor na dlani, da ni konferenca povezala posameznih delov imperija, temveč je nad njo !e/ata Rooseveltova senca, ki je tudi s svoje ^rani mnogo pripomogel k razpadu britanskega imperija. Ta več ko klavemi uspeh konference kaže. da o kaki solidarnosti ;n neločljivi povezanosti med britanskim imnerijom more biti sedaj šc manj govora ko drsi"i Zaradi <:ega ;e bila konfcrcnca za Churchilla poraz mesto uspeha. k; si ga je želel. Razočaranie v Avstraliji in Kanadi Ženeva. 23. maja. O sprejetju zaključne izjave o imneriialni konferenci v britanski javnosti poroča »Timesov« dopisnik iz Camberre: Avstralska javnost je mnenja, da vsebuje izjava le stare in znane ugotovitve. Iz tega se iU spoznati, da ni bilo možno odstraniti mno- ga stara nasprotstva in da so se pojavili mnogi neprijetni problemi. Nadalje so razočarani nad tem. ker irso bili sprejeti Curtinovi predlogi za utrditev odnošajev v imperiju. Tudi v Kanadi n=So zadovoljni z rezultati imperialne konference, kajti dnevnik »Montrc-al Gazzette« piše. da zaključna izjava kot politični dokument malo pove. Pred nov® grško begunsko vlado Amsterdam. 23. maja. Kakor poroča britanska poročevalska služba iz Kaira, je poveril grški bivši kralj dosedanjemu ministrskemu predsedniku Papandrcu mandat za sestavo nove vlade. Madžarska obrambna borba Budimpešta, 23. maja. O priliki spominskega dneva iunakov jc po radiju govoril madžarski vojni minister Csatav. Borbo Madžarske je označil za obrambno borbo zoper nevarnosti z vzhoda, ki grozi z uničenjem vsega, za kar se splača živeti. »Mi vodimo to obrambno borbo«, tako je izjavil minister dobesedno, »v skupnosti s prebujenimi evropskimi narodi in čuvamo ž njimi kulturne dobrine tega dela sveta. Toda le s hrabrim srcem m jekleno roko bomo lahko ohranili svojo demovno. Če ne bo ta vera podelila naši domovini vztrajnosti. bc madžarska beseda onemela.« Belgijski kardinal proti terorističnim napaden Bruselj, 23. maja. S posebno ostrostjo se obrača belgijski priinas in nadškof v Mali-nesu, kardinal van Roey, v svojem pastirskem pismu, ki je bilo preteklo nedeljo pre-čitano v vseh belgijskih cerkvah, proti brutalnosti angloameriških strahovainih bombnikov. Kardinal van Roey je poudaril, da je izjava Angioameričanov, da so razdejanja neizbežna posledica vojaških operacij, ki veljajo uničenju prometnih sredstev in tvornic, bila postavljena na laž z ugotovitvijo dejanskega stanja. Izjemoma v malo primerih so odvrgli rušilne in zažigalne bombe na slepo srečo na stanovanjska področja, ki obsegajo površino več kvadratnih kilometrov. Popolnoma jasno je, da napadalci niso podvzeli nikakih varnostnih ukrepov, ki so bili nujno potrebni. Tako ravnanje pa ne morejo nikakor opravičiti pred razumom in človeško vestjo. Ce An-gloameričani priznajo, da napadajo le vojaške cilje, moremo k temu nasprotno ugotoviti. da so bombe mnogo kilometrov od vojaških ciljev zahtevale žrtve in padle na naseljeno področje. Strahfcvalen napad na Bftulogne Pariz, 23. maja. Angloameriška letala so v soboto zvečer ponovno bombardirala stanovanjske okraje mesta Boulogne. Mnogo ljudi je bilo ubitih aii hudo ranjenih. Bombe na srbske vast Beograd, 23. maja. Pri zadnjem zračnem napadu angloameriških strahovainih bombnikov na srbsko področje so bombardirali tudi več vasi v stari Srbiji in Banatu. Podeželsko prebivalstvo je imelo izgube. Mnogo hiš je bilo razdejanih. Teroristično bombardiranje mirnih krajev je izzvalo med Srbi veliko ogorčenje. Švedske tvritke na ameriški črni listi Ams1erd:-m. 23. maja. Zunanje ministrstvo Zedinjenih držar je napovedalo, kakor poroča britanska pc.-ročevalska služba iz Washingto-na. da bo 2. julija vpisanih 38 nadaljnjih šrved-skih tvrdk v črni seznam. Zakaj jebilarazsruššena ameriška komunistična stranka Berlin, 23. maja. Razpust komunistične stranke v Zedinjenih državah razlagajo v tukajšnjih političnih krogih tako. da gre le za taktični manever, da bi se zakrilo sodelovanje Roosevelta z boljševizmom. Program švicarskih komunistov Bern, 23. maja. V Baselu so v nedeljo zborovali pod predsedstvom prof. dr. A. Baumgartena zastopniki komunistov iz različnih kantonov in krajev, ki se skrivajo za j Stranko dela«. Soglasno je bilo sklenjeno, da se ustanovi »Federacija strank dela«. Program stranke zahteva med drugim, da se pospešeno prično normalni diplomatski odnošaji s Sovjetsko zvezo. Bcljševiško rovarjenfe v Argentini ženeva, 23. maja. »New York Times« objavlja vest iz Montevidea, da je bilo sto ljudi v Buenos Airesu in nadaljnjih sto v drugih argentinskih krajih aretiranih zaradi delovanja proti sedanji vladi. Areti-ranci so sami boljševiki. Stavka v Detroitu Madrid, 19. maja. Po vesti iz Detroita se je razširila tamkaj pričeta stavka predvsem na tvornice Packhard, Brighs, Hud-• son, Buick in Chrysler. Lizbona, 19. maja. Stavka delavcev v vojni industriji v Detroitu se je po vesteh iz Nevv Yorka nadalje razširila. Stavki so se pridružili delavci nadaljnjih dveh tovarn. Sedaj stavka 65.000 ljudi. Položaj na vzhodnem bojišča Berlin. 22. maja. Celotna slika položaja na vzhodnem bojišču ne kaže že dalje časa nobene posebne izpremembe. Bojno delovanje jc bilo včeraj omejeno le na področje spodnjega Dnjestra in karpatskega predgorja. Ob spodnjem Dnjestru jc bila uničena že več dni obkoljena heljševiška skupina, ki je poizkušala, da se prebije. Pri tem so nemške čete zajele nad tisoč ujetnikov in precej težkega orožja, med tem 18 oklopnkov-. V celoti sta bili tukaj razbiti dve boljševiški diviziji strelcev in deli nekega sovjetskega oklopniške-ga zbora. Omembe vredno jc dejstvo, da je bila večina oklopnikov, kj So jih ugrabili — vsi so bili tipa »T 34«, sposobna za vožnjo. Posadke so morale izstopiti iz oklopnih voz, ker jim je zmanjkalo gorivo. Majhna skupinica v jakosti boljšcviškega strelskega bataljon na se je umaknila na gozdni obronek in bo kmalu uničena. Na karpatskem' pregorju so očistili nemški nrenadirji pred kratkim nastali vdor in vzpostavili staro glavno bojno črto. Boji včerajšnjega dneva so bili uspešno podprti z delovanjem bojnih letal na središčih. Posebno je treba omeniti napade nemških strmoglavnih letal na oddelke sovjetskih oklopnikov, ki so bili z bombami in Gb^totljevanjem lako močno razbiti, da niso mogli izvesti nameravanega razbremenilnega napada. Preti gregoriopolskem področju so dovažali boljševiki včeraj, podnevi ;n ponoči nadaljnje motorizirane in oklopniške cdimcc. zaradi česar se lahko pričakuje ob srednjem Seretu v kratkem obnovitev boljševiških vclcnapadcv. Brutalno postopanje boljševikov z Ukrajinci Berlin, 22. maja. Kak« brutalno postopajo boljševiki z Ukrajinci v zasedenih pokrajinah, se more spoznati iz poročila sovjetskega strelca Alekse.ja Prokova. ki je pre cl k Nemcem južno cd Berczine. Med drugim jc izjavil: »Mene so dodelili z mnogimi vaščfini v gradbeno četa Morali smo kopati jarke v prvi bojni črti. Enkrat smo dobili popelje, da se moramo približati nemški bojni črti. tla bi ujeli kakega nemškega vojaka. Pri tem nam je bilo rečeno, da nas bodo lastne strojnice postre-lile, če se vrnemo brez plena. Splavili smo sc k nemškim postojankam. Ker je bilo zaradi nemške čuječnositi vsako delovan je nemogoče, smo prebili noč stisnjeni na tleh pred bojiščem. Ker sflio se bali vrniti sc brez ujetnikov, smo rajši eb prvi priliki preheiali k Nemcem. Tudi pri Nettonii težki boji Na južnem bojišču je bel sovražnik vržen nazaj — Med napadi na Kiel, Dortmund in Braunschweig je biSo sestreljenih 68 bombni!kJv Fiihrerjev glavni stan, 23. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Na nettunskem predmostju je povečal sovražnik svoje topniško delovanj«; v jutranjih zgodnjih urah današnjega dne do neprestanega topniškega ognja. Nato je pričel z bojnimi letali kakor tudi močnimi silami pehote in oklopnikov napadati južno-zapadno in zapadno od Aprilije in v odseku Cisterna—Littoria. Boji so v polnem tekn. Na južnem bojišču se je izjalovil sovražnikov poizkus, da bi se polastil z nepričakovanim napadom Terracine. Severno-vzhodno od Terracine je zavzel sovražnik neko višino. Težišče vele napad a je bilo tudi včeraj v7 odseku Lenola—Ponteeorvo in pri Piedimontu. Naše hrabre čete so vrgle v težkih bitkah napadajočega sovražnika, ki jo napadal z močnimi »*i!ami pehote in oklopnikov po močni topniški in lovsko-bombniški pripravi, nazaj in mu prizadele težke izgub«;. Kjer so mu na posameznih mestih uspeli krajevni vdori, so bili zapahnjeni ali v protinapadu očiščeni. Posebno ogorčeno so divjali boji pri Pontecorvu in pri Piedimontu. Vsi sovražnikovi prebijalr.i poskusi, ki so jih podpirali najhujši topniški ogenj in letala, so bili razbiti r. osredotočenim ognjem metalcev granat in topništva. V tem odseku nameščene čete pod poveljstvom generala gorskih čet Fcur-steina so se v večdnevnih težkih bojih izvrstno borile in posebno odlikovale. Na vzhodu je potekel dan ob skromni krajevni bojni delavnosti mirno. Po očiščenju ročnega loka ob spodnjem Dnjestru so bile zaključene bitke južno od Dubosarija. Oddelki pehote in oklopnikov, ki so jih odlično podpirali nemško-rumunski bojni letalci, so razbili več sovjetskih strelski divizij in neko oklopniško brigado. Sovražnik je imel velike izgube in j<- i/.gubil poleg tega 2000 ujetnikov, 47 oklepnikov, 71 topov iii obsežno vojno gradivo. Oddelek bojnih letal je v pretekli noči napadel železniško postajo Džankoj v s®-vernem delu Krima, ki je povzročil požare in eksplozije. Severnoameriški lnimbniki so izvedli včeraj straliovalni napad na mestno področje Klela, škoda in izgube med prebivalstvom so bile povzročeno posebno v stanovanjskih (»krajih. V težkih obrambnih okoliščinah je bilo sestreljenih 22 sovražnikovih JetaL V pretekli noči so napadli britanski bombniki več nemških mest. Posebno v Dort-m;m;lu in Bniunsehvveigii je bila povzročena škoda v stanovanjskih okrajih in izgubo prebivalstva. Protiletalska obramba je uničila 46 štirimotornih bombnikov. Močni oddelki nemških težkih bojnih letal so ponovno napadli v pretekli noči britansko pristanišče Portsmoutli. Letalci so opazili na cilj« prostrane požare in razdejanja. Hitra bojna letala so nadaljevala horbo proti posameznim ciljem vzhodne Anglije. RisKiuns&o vc]sij poroeSlfo Bukarešta. 23. maja. Vrhovno povcljslvo ru-muaiske vojske javlja: Ob spodnjem Dnic-tru je bi!a neka sovražna bojna skupna uničena zapadno od Grigorijimf ia. N' srednji Besara-biji in na bojišču ob Mcklavi vlada živahno iz-vidniško delovanje. Bon v fnžnl Itallli pogorja Berlin. 22. maja. Medtem, ko je bil napad an-glosaških čet s predmostja pri Neftunu. ki je stremel proti vzhodu, razbit z najhujšimi izgubami napadalca, so nadaljevali Angloameri-čani svoj napad na južnem bojišču na celotnem področju med Fondiiem in Picdimoatcm v najširšem obsegu. Težišče b^iev je bilo na področju Pcntccorva. kjer sc- nemško obrambo ves dan napadale koncentrirani oddelki pehote in oklopnikov zavezmkov in njihovih po-možn;h čet. Nemški branilci so dosegli tukaj v hudih, ogorčenih bližinskih boj;h brezpri-meren obrambni uspeh. Napadalci so b'li- čeprav je uspelo njihovim r.ask-ikovr.lninvoddelkom. da <*". začasno vdrli v kraj Ponteeorvo. odbiti s težkimi krvnimi izgubami, tako. fa so se v večernih urah vmili na svoje izhodiščne postojanke ter morali nadomestiti večji del močno poraženih oddelkov z novim' četami. Tudi je bilo z uspešno nemško protiakcijo sovražniku oeicmogočeno. da b? na področju Pontecorva ustvaril preko Lirija prcdmr.stja. Tukaj in v Pontecorvu so bile uničene d eine sile Angioameričanov. ki so prodrle zelo naprej. V prcxf:ranni na področju pri Fondi-ju so dosegle invazijske čete le neznatne krajevne iTspche. Tudi zapadno od Pica je uspelo sovražniku lc- z najhujšimi krvnimi izgubami doseči neznatne krajevne uspehe. Na ostalem bojišču sc sc izjalovili angioameriški velenapadi ob trdi obrambi nemških branilcev. Južno od Piedimcnta so v današnjih nitra-njih urah ugotovili na Via Cassilina posebno močne nove napadalne oddelke, med temi tudi močne dele neke oklopne divizije invazij-skih čet, tako. da jc računati z zopetno obnovo delovanja na tem področju. Berlin. 23. maja. Na jiržnoita!ijanskem boj:-šču so nemške čete že polnih 10 dni v najtežji obrambni bitki. V sredo in petek prejšnjega tedna jc dosegla borba trdoto, ki jo je možno primerjati le z velikimi b tka mi prve svetovne vojne ob Scmmi. pri Vcrckmu in na Flamskcm Napadalo je te dni 700 de 800 sovražnikovih ckloprukov, med niim-i tudi do 60 ton težki. Podprali sc j:h topovi in bomb-n:kj. Po več;ni je poizkušal sovražnik doseči svoje cilie s frontalnimi napadi, pri katerih jc nakopičil na krilih močne ok'opiii~kc sile. Ponovno rmi je uspelo, da jc (;bkolil važne obrambne postojanke v obliki konjske podkve, v nobenem primeru pa mu ni uspelo, da bi p°-polnoma odrezal nemške sile, ker so trdovratno in žilavo boreči se grenadirji in lovci takoj predli v protinapade ter prizadeli sov-ružarku velike izgube. Britancem. Američanom in niihovim pomagačem jc uspelo z velikim: izgubami prekoračiti centralno področje pogorja Aurunci in doječi na obalni cesti področje Fondi. Na zapadni priključeni gorski gmoti Ausc.ni na stoje pred istr» nalogo kakor doslej, da si bodo namreč morali s težkimi žrtvami vojaštva in orožja odpreti pot skrnri globoke doline do 1000 m visokih gora. Sile. ki so bile v ta namen tamkaj zbrane, in pre-skrbovalne kolone so nemška težka bojna letala ponoči z uspehom napadla. Nemški Ictal-ci so odvrgli v siju svetiln h bomb na dobro vidne k<'l«ne. zbrano gradivo in taborišča veliko množico težkih rušilnih bomb. ki so povzročile prostrane požare, eksplozije in razdejanja. Doslej je bila usmerjena napadalna črta v splošnem nreti zapadu: po zaustavitvi sovražnega sunka na obalnem področju pr> Fondiju pa sc je usmerila proti severu. Sovražnik, ki se jc opiral na cesto Itri-Pico. je napadel v nedeljo v smeri Lcnola-Pco in Ponteeorvo. Na levem krilu jc sledil sunek ameriških čet proti Lcnoii cd juga. istočasno pa so napadale zamorske čete .Monte Appiolo. Nadaljnje močne sile so pritiskale od juga proti Picu. tretja skupina pa je skušala suniti zapadno mimo Pontccorva in prekoračiti reko Liri. V odseku pri Lenclj se boji še nadaljujejo. Sovražnik, ki je vdrl ponovno v Pico, je bil vržen nazaj v gorovje in zapadno od Pontecorva so odstranili nemški grenadSrski lovci predmestja na severnem bregu reke Liri, ki gq jih zamorske čete ustvarile z najtežjimi izgubami. Prrzkuf-5 sovrižn;ka, da bi obkolil obrambno črto PontecorvoAqu'no od juga z močnimi sunki s strani aii celo uničil, sc se izjalovili, kakor prejšnji napad in r-bnovljt-ni frontalni napadi v nedeljo. Tud; peljskj vojaki, ki so napadal' severno od Via Cšssv' na. v gorah pri Picddmontu in Villa San I.ucia. so bili zadržanj med najtežjimi izgubami sovražnika ali pe so bili v mogočnih nočnih prnti-naiwdiib vrženi na/aj. Zaradi neigcdneei rre-mea-.a je bilo deimanic s^>vraž=i kov h leialsk'>h sil manjše kakor prejšnjega dne V spopadih v zraku in p»* zadctk;h protiletalskega tr.rmi-:tva jc izgub'! sovražnik 6 Ic^al. 3 nadaljnja britanska letala rra ie sestn ', pehotne orož- je. Novi nanr.ri Britancev in Američancv 5o so sf-cu-iali z brezobzirnim žrtvovanjem dago lističnih in noljsk:h odde-kov doseči odločilni uspeh, so se 'zjalovili ob odpr-ru nem "k i h gre-rtadirjev. oi-:Iopn'ških grtnadirjev. gorskih iv padalskih lovcev, ki so jih odlično podpirali metalci in tepiršfvo. Izven bojnega področja, med o5>a'o in Monte Cairom je prišlo ;e do kraievn:h pra.sk. Pri ArielH so unič li oddelki pijonirjev 3 sovttž-nikove okiopnlv'^ južnozaptui t cd Ortoie pa s<> ismraznHi Britanci neko taH-ir-V po uspešnem obstreljevanju nem:kega to;xi;"-Tva. Na nettunskem preifmostiu jc oživelo bojno delovanje. Zapadno od Littorije se je iz;ja-vilo 7 sovražnikovih napadov, predvsem pri Borgo Piavc in južnozanadno od Pod- gore, v jakosti bataljona, medtem ko ie nemško topništvo razbilo pri Pome K.,"to kakor tudi na področjih Cerrcto Al to. H' Sabo-tino in Carnpo Portiere izhodi.ščne pt6toja«ke in zbirališča sovražnikovih oklopnkov. V" nasprot ju z neorestanimi težkimi borbami v južni Italiji so bile na vzhodnem bojišču lc krajevno omejene bitke. Ob spodn jem Dnjestru so oč:sti!e nemške čete predmostie južno od.Dubosarija jn uničile sovražnikove sile. ki so med bitkami zadnjega tedna vdrle v nemške postojanke ter bile obkoljene za nemško bojno črto. Po očiščenju vdora je bilo zrr-pet vzpostavljeno lastno predmestje na vzhodnem bregu reke v cclotni širini V Karpatskem predgorju so se omejile sovjetske čete na nekaj brezuspešnih izvidnišk:h sunkov. Madžarske čete so sklenile neko starejšo 1 km široke vrzel v bojišču in uničile sovražnikov izvidniški oddelek, ki je poizkušal prekoračiti Dnicster na desetih čolnih. Razen teh malenkostnih bitk na vzhodnem bojišču je bilo na vsem ostalem bojišču mimo. Zaradi slabega vremena je bila tudi delavnost letalstva malenkostna. Lc v južnem odseku so napadla nemška bojna letala čete in kolone oklopnikov na pohodu. Uničili so 5 sovjetskih oklopnikov in vrsto tovornih voz. natovoTjcnih z moštvom in gradivom. V pretekli noči so izkoristili nemŠci letalci na severu vzhodnega bojišča deloma jasno nebo in napadli sovražnikove izhodiščne postojanke ter jih razbili z letalskim orožjem in bombami, odvrženimi v nizkem poletu. Kratke vesti z vsega sveta ženeva, 22. maja. % Times« poroča, da je britanski minister za prehrano polkovnik Llevvellin zjavil v nekem govoru, da težjega leta, kakor je letošnje, britanski narod še ni dožrvel v svoji zgodovini. Rim, 22. maja. Pri prenosu trupla leta 1914 umrlega papeža Pija X.. ki so ga iz-vrš li te dni z običajnimi obredi, so po-kojn;ku odvzeli nekaj hrbteničnih vretenc, kj bodo služila kot relikvije. Pariz, 22. maja. Tukajšnji tisk poroča, da je De Gaulle po vesti v Casablanci izhajajočega »Petit Marocaina« zahteval od portugalske vlade izročitev generala No. guesa in bivšega guvernerja Chatela. Stockholm, 22. maja. Generalna skupščina severnoameriške komunistične stranke je po Reuterjevi vesti sklenila, da ne bo postavila lastnega predsedniškega kandidata. ženeva, 22. maja. Reuter javlja, da je komunistična stranka v Zedinjenih državah. ki obstoja že 25 let, baje sprejela »soglasen sklep, da se bo kot politična stranka razšla. d ln uspešni boji s tolovaji v Trebnjem Peščica domobrancev se je trt dni junaško upirala ogromni premsči tolovajev, ki so utrpeli hude izgube Novo mesto, 21. maja Prošli ponedeljek, 15. t. m. je dobila domobranska četa nalog, da osvoji komunistično postojanko v Trebnjem. Napad domobrancev je bil nepričakovan, vendar je bilo treba že pri Sv. Ani nad Mirno pečjo premagati močno tolovajsko zasedo. Borba je bila kratka in je med spopadom padlo precej tolovajev, dočim so se ostali oieli z begom. Sunek proti Trebnjemu spada med ona taktična podjetja, ki jih domobranske čete zadnji čas sistematsko vrše proti posameznim komunističnim postojankam z namenom, da vznemirijo sovražnika in mu vcepijo prepričanje, da ni prav nikjer varen in da se mora tudi v svojih »nezavzetnih« utrdbah vedno bati prihoda osvetnikov. Ta način neprestanih sunkovitih pohodov je zelo uspešen ker se v njih močno troši živa sila sovražnika, ki mora za vitek napad manjših domobranskih edinie vedno zbrati vse svoje sile na eni točki, da se postavi v bran. Tako je tolovajska celokupna »vojska« neprestano v napetosti ter mora hiteti iz kraja v kraj, kjer se pokaže kaka četa domobrancev. Značilnost teh bojev je v dejstvu, da se tolovaji ne upajo pomerit: z domobranci, ako jih ni vsaj petkrat več. To se je pokazalo tudi pri domobranskem napadu na Trebnje prav razločno. Napadajoča četa je že s svojim prihodom pognala v beg komunistično posadko, ki se je ustavila na okoliških višinah in obstreljevala Trebnje iz težkih laških havbic. Ko pa so domobranci začeli utrjevati svoje nove postojanke, so jih tolovaji skušali motiti pri delu s sunkovitimi napadi, ki so trajali vse popoldne in ves večer ter pozno v noč. Tolovaji so zbrali vse svoje razpoložljive sile ter napadli kar s petimi »bnga-dami«. Začeli so obdelovati domobransko postojanko s topovi in težkimi mlnorneti, ki so jim stregli savojski izdajalci, naio pa so se vrgli v napad. Prišli so do žičnih ovir. toda dobro merjeni domobranski streli so j;h vrgli nazaj. Tolovaji so pri tem izgubili okoli 60 mrtvih. Te so komunisti cb jutranjem mraku deloma zavlekli v ozadje, deloma pa so jih ostavili na bojišču. Na domobranski strani sta v teh spopadih padla Alojzij Ogulin iz Osojnika in Alojzij Špringar iz Gornjega Podboršta. Komunistični napad je trajal do jutra, nato je prenehal in junaški branitelji so imeli čas' da so še bolj utrdili svoje postojanke ter popravili poškodbe^ ki so jih povzročile havbice in minometi. Borba se je nato s še večjo silo obnovila v torek 16. maja. Zopet je nastopilo topništvo izdajalskih savojcev, ki je sipalo granate iz težkih in lahkih laških havbic. Trg je bil pri tem močno prizadet in le redka je hiša, ki ni dobila kake granate. Poškodovan je bil tudi en bunkar, ki pa so ga vrli branilci ob prvem odmoru takoj popravili. Med obstreljevanjem je bila zadeta cerkev. Zrušil se je strop, zvonik je tudi dobil zadetek. V teku borba se je dogodila zanimiva epizoda, ki kaže v lepi luči hladnokrvnost domobranskih borcev. Med najhujšim obstreljevanjem je domobrancu Andreju Slaku prišla na misel prav izvirna zvijača. Domenjen s svojimi tovariši v bun-icarju je zaklical komunistom: »Tovariši, le bliže! Prvi bunkar srno že zavzeli!« Osem tolovajev se je dalo prevarati. Pritekli so bliže in se zadeti zgrudili pod streli strojnic. V borbi za Trebnje so se trebanjski terenci zopet pokazali v svoji pravi luči. Pri prvem napadu so iz kleti streljali na domobrance. Kakor se je kasneje izkazalo, je bil strelec bivši trebanjski župan Dolfe Pavlin, ki je hotel zanesti v domobranske vrste zmedo ter jim je zato strelja! v bok in hrbet. Pomagala sta mu pri tem še dva druga terenca. Dokler so trajali opisani boji, so komunisti napravili navidezni napad na Novo mesto. Podjetje, ki se je izvršilo v noči od ponedeljka na torek, ni bilo resno nameravano, vendar pa kaže, da so komunisti s tem napadom hoteli zaposliti novomeško posadko in odvrniti nje pozornost od dogodkov v Trebnjem. Napad tolovajev pa se je zrušil v ognju topništva, ne da bi pehota sploh posegla v boje. V topniškem ognju je poginilo kakih 30 napadalcev pri Gotni vasi in pri Sv. Roku. V nekem kozolcu jih je bilo ubitih pet, ko je granata treščila naravnost mednje. V sredo se je opazilo, da so tolovaji do-b:li ojačenja. Posrečilo se jim je, da so po hudi borbi zavzeli dva domobranska bun-karja, seveda ne za dolgo. 2e četrt ure nato ~o jih domobranci zopet osvojili m pognali sovražnika daleč od žice. Ker je napad postajal vse hujši in hujši, je poveljstvo domobrancev odredilo izpad. Vsa četa se ie začela prebijati v smer na Novo mesto. Komunisti so ojačili obstreljevanje s težkim orožjem ter besno napadali z vseh strani. Nj:hovi izstrelki so padali vse križem oo Trebnjem. V teh napadih se je pokazal izredno junaškega in hladnokrvnega poročnik Frankič, ki je s svoio brzostrelko sipal moreni ogenj na tolovaje povsod, kjer je bila sila najhujša. V zadnjih bojih je komunistični protitankovski top uničil tri domobranske bunkarje. tako da je položaj postal zelo težak. Okoli pol 3. zvečer se je prvim komunistom posrečilo na dveh točkah vdre+i v domobranske postojanke. Zato je bilo dano povelje za izpad, ki se je izvršil s takim presenečenem. da so se komunisti prestrašeni razbežali pred sunkom domobrancev. Šele ko so spoznali namen, da se hoče četa prebiti iz opasnega položaja, so znova -»tvorili ogenj na most. preko katerega je morala it' domobranska četa. Tudi s postaje so merili na most. tako da so morali vrli domobranci skozi točo krogel preko mosiu, ki je bil vrhu tega še preorežen z fjičnimi ovirami, vendar pa sta bila pri prehodu preko mosta ranjena le dva domobranca. V vseh teh borbh je padlo okoli 160 komunistov, dočim so domobranske ;z?ube neznatne. Z gotovostjo se ve. da so padli Stangeli Miha. Potočar Franc, Pevec Vin- ko. Pižem Rudolf in Zupančič Lojze (Br-ko), ki se je bil prošlo sredo posebno odlikoval pri spopadu s tolovajsko zasedo v Kačji ridi. Med ubitimi tolovaji so doslej ugotovili naslednje: Slavka Petriča iz So-dražice, politkomisarja 3. čete 2. bataljona 9. brigade Lekana Jožeta iz Pudoba, namestnika komandirja s tolovajskim_ imenom Mat j on, Danila Podobnika iz Šmart-nega pri Tuhinju, namestnika politkomisarja. Andreja Mihelčiča iz Blok, Ivanko Bencina iz Ribnice, bolničarko 3. čete 2. bataljona. Padel je tudi namestnik poveljnika bataljona, vendar se doslej njegovo ime ni dalo ugotoviti. Trebanjska trodnevna borba, kjer se je četa vrlih domobrancev junaško upirala premoči tolovajev, je zopet viden dokaz, kako silno je padel borbeni duh komunističnih čet, dokaz pa je tudi odlične izvež-banosti, hladnokrvnosti in borbenega junaštva domobrancev. Izgube komunistov so tako znatne, da jih ne bodo mogli zlepa preboleti, najbolj pa njihovo moralo označuje dejstvo, da so se morali cele tri dni z vso svojo premočjo boriti proti četici domobrancev, ki si je naposled z brezprimerno hrabrostjo in udarnostjo iz-vojevola pot skozi tolovajske tolpe. Z likvidacijo domobranske čete to pot zopet ni bilo nič in tolovaji bodo morali spoznati, da nikjer niso več kos nasprotniku, pa naj so prilike za domobrance še tako neugodne. To pa je tudi znak, da se bliža konec, neslaven in zaslužen konec tolovajski vladi na Dolenjskem. Pogreb vellkolašklh žrtev v Ljubljani Ljubljana, 23. maja Kakor smo včeraj poročali, je bilo nekoliko žrtev iz Velikih Lašč po želji svojcev prepeljanih v Ljubljano. Trupla pokojnih mučenikov: velikolaškega zdravnika dr. Ludovika Kožuha, predstojnika sodišča v Velikih Laščah dr. Alojzija Zalokarja ter bratov Rožancev, Benka, uradnika »Prevoda« in Iva, akademika, so bila prošlo nedeljo položena k večnemu počitku pri Sv. Križu. Pogrebni obred je opravil stolni kanonik dr. Klinar. molitve pa je pel zbor bogoslovcev. Ob odprtem grobu so se od žrtev poslovili svojci, prijatelji in poklicni tovariši pokojnkov. Dr. Kožuhu v slovo je govoril za zdravniško zbornico g. dr. Meršol, sodniku dr. Zalokarju g. drž. tožilec Jože Kokalj. bratoma Rožance-ma pa njun tovariš Hribar. Zbor bogoslovcev je zaključil pogrebne svečanosti s pesmijo »Vigred se povrne«. Mnogoštevilni žalni gostje so bili globoko presunjeni zaradi žalosti ge. Rožančeve, ki je izgubil kar oba sinova in ge. Kožuhove, ki je ostala sama s petero nedoletne dece. Vsem svojcem pokojnikov naj bo v tolažbo iskreno sočustvovanje javnosti in vsesplošna obsodba velikolaškega krvavega zločina. Jacqms Borlet o doživljafih m vzhodu Vodja francoskih prostovoljcev o borbi proti boljševizmu HareSfte se m romane »bšsike knjige« Francoska ljudska stranka »Partie populaire francaSse« je eden izmed najagilnejših elementov nove Francije. Njen voditelj — sedanji nadporočnik francoske prostovoljne legije na vzhodu, Jacques Doriot — ima za seboj kaj nenavadno pot. Predvsem se ne igra z idejami, temveč se fanatično bori zanje ali proti njim. Bil je prepričan komunist, pozna Sovjetsko zvezo, Stalina samega in svetovni komunizem kakor malokateri Francoz. Spoznal pa je resnico in kljub svoji starosti se aktivno udeležuje boja. To kar je spoznal, storil in doživel, ga usposablja za klasično pričo boljševiške nevarnosti, ki preti civilizaciji njegove dežele. Prostovoljci od 15 do 65 let Ze ob začetku vojne proti Sovjetski zvezi so bila v Franciji pogajanja med raznimi strankami in skupinami z namenom, da bi tudi Francozi aktivno posegli v usodno borbo na vzhodnih stepah. Dne 27. avgusta 1941. je bila ustanovljena francoska prostovoljska legija, k ustanovitvi pa je mnogo pripomogla odredba francoskega vladnega poglavarja, po kateri ni izzvalo sodelovanje v vojni proti boljševizmu istočasne izgube francoskega državljanstva. Odločilno pa je bilo priznanje prostovoljske legije s strani Fiihrerja. V takratni severni zasedeni Franciji so bili nabori s sodelovanjem vseh prizadetih strank in skupin, na jugu pa je izvršila nabore skoro izključno le francoska ljudska stranka (P. P. F.). Prvi bataljon legije je bil sestavljen 4. septembra 1941, drugi bataljon pa že dne 25. septembra. Dne 25. oktobra istega leta sta odšli obe edinici na fronto in sta dospeli do 58 km pred Moskvo. Kljub izrednemu mrazu v tedanji zimi so legionarji vztrajali. Med njimi je bil najmlajši star komaj 15 let, najstarejši pa že nad 65 let. General Gablenz jih posebno pohvalno omenja v nekem svojem dnevnem povelju. Med tem je dospel na področje vzhodno od Smolenska tudi 3. bataljon legije, ki se je že odlikoval pri obkolitvah in uničevanju tolovajskih skupin. V začetku 1. 1943 je bil premeščen 3. bataljon k reki Desni, kjer je odtlej sodeloval v raznih bojih na ledu in močvirju tudi Doriot sam. V boju proti tolpam Po težkih dneh prve ruske zime so zahtevali boji proti tolovajem najhujše napore legijonarjev. Sovražnik, navajen močvirnatega ozemlja in pragozda, je bil često v veliki premoči. Prve dni januarja 1944 je dospel novo sestavljeni drugi bataljon Ln je imela legija ob začetku 1. 1944 inoč polka. V zvezi z nemškimi oboroženimi silami in s pomočjo najtežjega orožja se je posrečilo legiji, da je preprečila raznim tolovajskim tolpam združitev pri Mogile-vu, da je potisnila kakih 5000 tolovajev proti jugu in jim razdejala več taborišč. Prav tako se je posrečilo legiji, da je potisnila kakih 8000 tolovajev proti zapadu k Berezini, ali jih je popolnoma uničila. Končno je prešla legija k obkolitvi k uničevanju še ostalih posameznih in ločenih tolovajskih skupin, pri čemer je imela zopet težke izgube, ker je glavna teža operacij slonela na legiji sami. Nadporočnik Doriot poroča, da se je legija sčasoma tako spretno »motorizirala« s konji in sanmi. da se je premikala lahko do 50 km na dan. Priznanje vohuna Na vprašanje vojnega poročevalca, kaj je predvsem zbudilo pozornost Francozov v deželi sovjetov, je nadporočnik _ Doriot navedel tipičen primer vohuna, ki se je vrinil v legijo že v domovini, da bi lahko prišel na vzhodno fronto in izdajal svoje rojake moskovskim somišljenikom. Samo par tednov je živel na vzhodu, kjer je videl strgane in lačne prebivalce, vso sovjetsko bestialnost, svoje tovariše umorjene in vse ostalo barbarstvo, nakar je zno-^ va vzljubil Francijo in se začel zgražati nad svojim nameravanim izdajstvom, še preden ga je izvršil. Tako je bilo legiji prihranjeno z nazornim naukom mnogo gorja. Tudi smo se vedno znova začudili, ko smo opazili, da so sovjetski vojaki prepričani, da se borijo proti »divjakom« in proti »nekulturi«. Ta zamenjava pojmov je sicer nepojmljiva, vendar pa mora to razumeti kdor pozna boljševike tako dobro, kakor jih poznam jaz, je dostavil nadporočnik Doriot. Francozi stalno vprašujejo, zakaj so se borifi v letih 1939-40? Ta bedasta vojna se mora zbrisati iz spomina s pomočjo skupnih žrtev pred nevarnostjo, ki grozi vsej naši evropski kulturi. Na vprašanje, kako si predstavlja vlogo Francije, če bi boljševiki zmagali na vzhodu, je nadporočnik Doriot citiral izjavo sovjetskega žida Ilje Ehrenburga, ki je mnenja, da bi se dal napraviti iz Notre-Dame v Parizu sijajen kino. Prav tako je Ehrenburg tudi »potolažil« malega in dobrega francoskega meščana, naj se sedaj ne straši pred 'zra-zom »razredna borba«, ker bo nujno prišla, če bodo boljševiki zmagali. Zadnja rešitev: Amerika Nadporočnik Doriot priznava, da verjame še danes mnogo Francozov v tako rešitev. Ta vera pa bo tudi njim kmalu prešla, kajti česar človek nima. tega tudi ne more ceniti in tako se godi z ameriško »kulturo«. Francozi so spoznali že L 1918., kakšno razumevanje imajo Američani za umetnost in kako imenitno se jim zdi zgraditi lep francoski grad tik kake indijanske vasi. Zato tudi ne občutijo škode, ki jo povzročajo njihovi teroristični bombniki. Končno je Jacques Doriot izjavil, da se mu že mora priznati, da temeljito pozna sovjetsko kulturo. V ilustracijo svoje trditve je navedel anekdoto, ki je za kulturnega zapadnjaka bolj zgovorna kakor mnogo besed. »Po svoji vrnitvi iz Kitajske sem srečal 1. 1927. večkrat Stalina samega,« je omenil Doriot. »Nekoč smo ce sestali v Stalinovem podeželskem bivališču: bil je on sam, Buharin, Indijec Roy in jaz. Čim je zapustil Stalin svoj luksuzni avto, je ukazal, da mu privedejo ovco. Ko so mu pripeljali žival, je Stalin zahteval še revolver. Z rezgetajočim smehom je Stalin ustrelil nato svojo ovco in je z užitkom grabil po njenem drobovju, nakar je razdelil najboljše kose kot ->čal-čik«. Na ražnju pečeni so bili res imenitni. Tudi vodka se je točila iz ogromnih kozarcev. Buharin je postal takoj vijoličast. Krohotaje je Stalin objel Indijca Roya in je pokazal na bledega intelektualca Buharina: »Oglej si ga, to je Evropa! Mi pa smo druge krvi!« Opotekajočemu se Buharinu ni bilo preveč prijetno pri duši. Upravičeno, kajti kmalu nato je tičal sam »na ražnju« sistema kakor ona ovca, ki jo je Stalin lastnoročno ustrelil.« Kmetovalci, posadite na ona mesta, kjer seme solnčnic ni vzkalilo. novo seme, ki ga dobite na občinskem uradu. Ker je to seme dobro kaljivo. dajte v eno jamico po 2 do 3 zrna. Sadite tudi čim več buč med koruzo in solnčnicami ter ob roba njiv. Tako boste lahko v čim večji meri zadostili zahtevam naredbe o obvezni saditvi oljnih rastlin. Obvestila Slovenskega Rdečega križa Zahvale. Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: tvrdka Ign. Vok, Ljubljana, 10.000 lir; Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani 200 lir v spomin blagopokojnega g. Ivana Podobnika; g. Turk Rajko 300 lir namesto venca na prerani grob blagopokojnega g. Antona Ja-nežiča. Prisrčna hvala! Pozivi. V poizvedovalnem oddelku Slovenskega Rdečega krža, Marijin trg 5. naj se zglase pri referentu št. III naslednje osebe od-nosno njih svojci: Bergant Franjo, Babič Milena, Bizjak Ljudmila, Čebular Joža. DeDonato Gabriel, Fritsch Draga. Faganel. Gorjup Vera, Hribar Alojz, Javoršek Tereza, Jesenovec Ivanka, Janež ič Rihard. Jurkovič Angela. Krašovec Marko, Kravcar Janez, Korošak Mina, Langus Jože, Matičič Malvina, Oražem Alojzij, Ostro-nič Alojzij, Perpar Anton, Paulič Polda, Pupis Pavla, Rakušček Vinko. Rajčevič Marko, Sio-bodnik Janez, Schader Herman, Šaljič Milorad, Čubic Joža, Trbanc Josip. Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, tašča, gospa ALOJZIJA RAGAVI vdova po drž. uradnika Pogreb bo v četrtek 25. t. m. ob 3. uri z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 23. maja 1944. ŽALUJOČI OSTALI. Gospodarstvo Občni zbor Ljubljanske borze V mali dvorani Trgovskega doma je bil v ponedeljek popoldne 19. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. Predsednik dr. Ivan Slokar je ob otvoritvi ugotovil da je bilo navzočih odnofcno zastopanih 106 članov cd skupnega števila 164. Predsednik je nato pozdravil zastopnika šefa pokrajinske uprave načelnika dr. A. Trstenjaka, kakor tudi navzoče predstavnike Pokrajinskega gospodarskega sveta. Pokrajinske zveze delodajalcev, Združenja industrij cev in obrtnkov, Združenja trgovcev, Društva industrijcev in veletrgovcev in Trgovskega društva Merkur. Z občnega zbora je bil poslan pozdrav šefu pokrajinske uprave cEvizijskemu generalu Leonu Rupniku. V svojih izvajanjih je predsednik omenil, da sedaj v vojni o pravem borznem poslovanju pač ne more biti govora vse dotlej, dokler se po vojni gospodarsko življenje zopet ne normalizira. V dobi. ko jc skoraj vsa proizvodnja. prodaja in potrošnja biaga, s kiter m se je običajno trgovalo na borzi, oblastveno kontrolirana in strogo urejevana in so cene uradno maksimirane, je onemogočena urvat-na iniciativno« v nekdaj prost: trgovini. To velja tudi za našo lesno trgovino, kjer je produkcija omejena, premet pa otežkočen Tako ie naša borza, kakor ostale horze v Evropi, prisiljena začasno počivati, da si zagotovi k-^-tmuiteto do ponovne normalizacije razmer, vse seveda z lastnimi sredstvi brez \sake subvencije v breme skupnosti. Borzna uprava je upoštevala potrebo sodelovanja tako z oblast vi ter rednimi sodišči in drugimi gospodarskimi ustanovami in zlasti s člani, ki so borzi še naprej ostali zvesti. Borzno razsodišče je bilo ■*> s: I i razmer, ki skoraj ne dovoljujejo kreditnega poslovanja, močno omejeno, vendar je bilo mnogim strankam ustreženo s pravnimi informacijami. da so se izognile dragim procesom. Tako so bile v številnih primerih dosežene običajne izvensporne poravnave. Seveda pa je število razprav pri borznem razsodišču lani ponovno močno padlo, kar je razumljivo glede na značaj današnjega gospodarskega življenja. Iz navedenih razlogov in upoštevajoč socialne potrebe je borzna uprava smatra a za potrebno ohraniti tajniški aparat, seveda ob skrajni štednji ter znižanju izdatkov na minimum. Gospodarske razmere so tudi po lanskem osmem septembru ostale v glavnem nespremenjene. Da so bile osigurane prebivalstvu ljubljanske pokrajine življenjske potrebščine v neokrnjenem obsegu in da je bilo prebivalstvu zavarovano mimo življenje gre največja zasluga in zahvala prezklentu gospodu generalu Leonu Rupniku, ki je posvetil vse svoje izredne sile in sposobnosti zaščiti in ureditvi našega narodnega in gospodarskega obstoja. Njemu velja naša iskrena prošnja, da bi tud, v bodoče poklanjal našemu prebivalstvu sr/ojo dragoceno zaščito in podporo. Poročilo finančnega odbora je podal predsednik tega odbora g. Ivan Gregcrc. V bilanci izkazuje borza stavbni sklad v nespremenjeni višini 1 milijona lir, znesek prenosa na novi račun pa se je skrčil od 104.000 na 26.000 lir. Izdatki borze so lani znašali 122.550 l'r. Pri volitvah so bili v borzni svet z vsemi oddanimi glasovi ponovno izvoljeni v lurnusu izpadli člani dr. Ivan Slokar, Fran Heinrihar, dr. Josip Basaj, Avgust Tosti in dr. Fran \Vindischer. Ponovno je bil izvoljen stari finančni odbor (Ivan Gregorc, Anton Soršak, Jos p Ljubič, dr. Emil Čeferin in dr. Fran Lo-retto), v borzno razsodišče pa so bili izvoljeni Dominik Bezenšek, Ivan Bizjak. Dominik Če-bin, Jo6ip Lavrič, Ivan Lazar, Josip Ljubič, Alojz Paulin, Albert Pečovnik, Florijan Schvveiger, Anton Verbič, Anton Berkopec, Vinko Heinrihar in Fran Mravljak. GOSPODARSKE VESTI = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Josip čemažar v Ljubljani je bilo vpisano, da je odslej obratni predmet: industrijska obrt litografije, knjigoveštva, kartonaže in izdelovanja usnjenega galanterijskega blaga, torbarstva in jermenarstva, nakup in prodaja ter založništvo v te stroke spada-jočih predmetov. — Pri tvrdki Kalmus et Ogorelec v Ljubljani je T »il zaradi smrti izbrisan dosedanji lastnik Jaroslav Kalmus, vpisan pa novi lastnik Ivan Ogorelec st., trgovec v Ljubljani; nadalje je bil vpisan prokurist Fran Mulaček iz Ljubljane. — Pri Trboveljski premogokopni družbi je bila na podlagi naredbe Vrhovnega komisarja z dne 29. novembra 1943 (Službeni list 1. januarja 1944) vpisana postavitev pod komisarsko upravo. Na podlagi posta-vitvene listine šefa pokrajinske uprave z dne 15. aprila 1944 je bil vpisan kot komi-sarski upravitelj dr. Odon Pretner, ravnatelj trboveljskih rudnikov v Ljubljani. Izbrisani so dosedanji sekvestor odvetnik prof. Teobald Zennaro in prokurista pooblaščenca dr. Viktor Vrhunc in Franc Piš-lar. Vpisan je bil pooblaščenec Henrik Franzl v Ljubljani. Tvrdko podpisujejo pooblaščenci kolektivno, in sicer vedno Henrik Franzl z enim od ostalih dveh pooblaščencev inž. Vitoldom Biskupskijem ali Antonom Gerziničem, od zadnjih dveh pa vsak le skupno s Henrikom Franzlom. — Pri Zanatski banki d. d. v Ljubljani je bil vpisan za sekvestra postavljeni dr. Josip Ko-vačič, svetnik VIH. oddelka pokrajinske uprave, izbrisan pa sekvestor dr. Carlo Sca-la. Vpisan je bil član poslovnega odbora Ignacij airca, višji finančni svetnik pri pokrajinski upravi. Za redno upravljanje tekočih poslov določeni člani poslovnega odbora so Josip Kregar (preds.), Aleksander Gjud (nam. preds.), Fran Iglič, Jakob Kavčič in Ignacij širca ter Rajko Ogrin kot upravnik, ki podpisujejo tvrdko kolektivno, vendar mora biti eden od podpisnikov upravnik ali predsednik odnosno njegov namestnik. Za podpisovanje korespondence je pooblaščen še uradnik Miroslav Punčuh. — Pri Ljudski hranilnici In posojilnici na Viču je bil izbrisan član upravnega odbora Janko Babnik, vpisan pa član upravnega odbora prof. inž. Rudolf škof. = Gospodarske vesti ix Hrvatske. Za predsednika nove centralne trgovske zbor-nije je bal imenovan dosedanji ravnatelj zavoda za socialno zavarovanje in član posvetov! nega odbora za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu inž.Viljem Mol-nar. — Hrvatsko ministrstvo za kmetijstvo in prehrano je v sporazumu s finančnim ministrstvom in državnim uradom za cene in mezde ustanovilo komisijo za izvoz sliv v Brčkem. Izvozniki sliv bodo plačali proizvajalcem za suhe slive 120 kun za kilogram. Poleg tega bodo prejeli proizvajalci za vsakih 100 kg suhih sliv 10 kg kuhinjske soli, 10 zvezkov cigaretnega papirja, 100 gramov tobaka, 10 škatljic vžigalic in 2 kg sladkorja. = Gospodarske vesti Iz Srbije. Te dni sc bile v srbskem uradnem listu objavljene nove maksimalne cene za moko pri mlinih, ve-letrgcvcih in detajlistih. Prodajna cena pri detajli stih maša odslej 18 din za kilogram. Istočasno je bila določena nova prodajna cena za kruh v višni 17 din za kilogram. — Tvornica mila Merima d. d. v Kruševcu je sklenila zvišanje glavnice od 10 na 20 milijonov din. Vplačilo bo izvršeno do 23. junija = Novi bankovci v Bolgariji. Bolgarska narodna banka objavlja, da pridejo te dni v promet novi bankovci po 200 levov. Na teh bankovcih bo prvikrat slika mladega carja Simeona II. = Obnova trgovinskega prometa med Italijo in Slovaško. Dogodki lanskega poletja v Italiji so imeli za posledico, da je bila prekinjena blagovna izmenjava tudi med Italijo in Slovaško. V zadnjem času se je promet med obema državama zopet obnovil in sicer na podlagi kompenzacijskih kupčij- V kratkem se bodo pričela pogajanja za dobavo slovaškega lesa v kompenzacijo za italijansko tekstilno blago. Izplačevanje prispevkov pri pokrajinskem vojaškem uradu Vojaški urad pokrajinske uprave (Poljanska cesta 8) bo izplačeval pripadaj' če! pristojbine strankam po naslednjem redu: 1. Začasno pokojnino za junij 1944 aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in svojcem aktivnih vojnih ujetnikov; od 2. do 10. junija 1944; 2. preživnino za mesec maj 1944 svojcem vojnih ujetnikov rezervne vojske in sicer: od 25. do 27. maja za upravičence iz Ljubljane; od 30. in 31. maja za upravičence izven Ljubljane; 3. podporo za mesec maj J944. svojcem civilnih internirancev, kon flinirancev in sicer: od 2. do 6. junija za upravičence iz Ljubljane, od 7. do 10. junija za upravičence izven Ljubljane. Med tem izplačevanjem, urad ne mora reševati novih prošenj niti dajati pojasnil, zato naj se novi prosilci javljajo od 12. junija naprej. Izplačevanje se bo zaključilo 10. junija 1944. Glede na nove odredbe o izplačevanju preživnine-podpore, naj upravičenci predložijo tele listine: a) osebno izkaznico; b) pošto svojega člana iz vojnega .ujetništva, internacije oz. konfinacije, pisano februarja 1944; ako te nimajo, potem potrdilo hišnega lastnika (upravitelja), potrjeno od rajonske policijske stražnice (potrdilo občinskega urada za one izven Ljubljane) da se dotični član družine še ni vrnil domov; c) pošto oz. potrdilo tudi za one družinske člane, ako so prav tako v vojnem ujetništvu, internaciji oz. konfinaciji in za katere upravičenec doslej še ni prejemal preživnine oz. podpore. — Sem spadajo tudi taki družinski člani, ki so v vojnem ujetništvu, internaciji ali konfinacij umri i. (Osebe, odpeljane v nemška taborišča po 8. IX. 1943, se smatrajo za internirance.); d) družinsko knjižico (kjer te druž;na nima, potem krstne liste), iz katerih bi se videli podatki za nedoletne otroke (do 16 let starosti); ako je v družini otrok nad 16 let star, pa je duševno oz. f žično popolnoma delanezmožen, je za takega predložiti tozadevno zdravniško spričevalo. — e) kdor izmed upravičencev ne more priti osebno, lahko pooblasti pismeno kakšno zanesljivo osebo (oni izven Ljubljane n. pr. gg. župane, tajnike, uradnike prehrane), katerim naj se izroči tudi vse, kar je pod a) do d) označeno. Družinam interniranih, konfiniranih ali priprtih razvrščenih in nerazvrščenih uslužbencev države, pokrajine ali drugih javnih in pomožnih ustanov, ne pripada niti preživnina niti sploh kakšna poapora pri tukajšnjem uradu. Pokrajinski vojaški urad. Mir in red na Slovaškem Bratislava, 19. maja. »Gardista« se ba-vi z novimi propagandnimi lažmi o Slovaški, ki jih razširjajo iz Londona. V teh vesteh so javljali, da so se v vzhodni Slovaški osnovale tolovajske skupine. »Gardista« pravi, da gre za potvorjene vesti ter za poizkus, ki naj zavede v zmoto svetovno javnost. Na vsem Slovaškem vladata mir in red. Vsi poizkusi, ki ju hočejo motiti, se brez nadaljnjega ponesrečijo. Japonski obrambni uspeh na otoku Markusu Tokio, 23. maja. Domei poroča o bojih med japonsko posadko v Minatorišimi na otoku Maikus in oddelkom sovražnega letalstva, ki je napadel otok. Sovražna letala so se pojavila nad področjem vzhodno od otočja Ogasalira dne 20. in 21. maja ter ponovno napadla Minatcrišimo. Dne 20. maja je izvedlo 5 napadov 94 letal z letalonosilk. Topništvo na kopnem in mornariško topništvo sta jih pričela takoj obstreljevati. Pri tem je bilo 23 letal sestreljenih. Vse kaže, da je bilo uničeno še večje število sovražnih letal, ker so sovražni letalci, podmornice in rušilci pozneje iskali ponesrečene letalce. Oddelki japonske posadke na otoku so» obstreljevali tudi te ladje. Tako je bila zadeta neka podmornica, ki se je bržkone potopila. Dne 21. maja je napadlo japonske postojanke 38 sovražnih letal iz velike višine. Po slabih izkušnjah prejšnjega dne se sovražni letalci niso drznili napadati v nizkem poletu. Kljub temu je japonsko topništvo sestrelilo 9 letal. V vseh teh bojih so b;le japonski posadki pmadiejane neznatne izgube. Tokio, 23. maja. Pri sovražnih letalskih napadih 20. in 21. maja na Minatorišimo je sestrelila japonska obramba nad 32 letal, medtem ko napad ni prizadel japonskim postojankam nobene posebne škode. Otok Markus, na katerem je omenjeni kraj. ima 3 kv. km površine ter je nekako 1500 km oddaljen od Tokija. Otok je prednja postojanka skupine Bon in v notranjem obrambnem pasu japonskih otokov na Tihem oceanu. O priliki omenjenega napada so bili kraji v vzhodni in severni Japonski alarmirani. To je bil prvi alarm do 3. septembru preteklega leta. t Kroraflgg * Uspehi barbarskega uničevanja. V Mus- solinijevem glavnem stanu so sestavili statistični pregled, ki pravi, da so angloame-riški bombniki doslej uničili na italijanskem ozemlju: 212 cerkva, 53 bolnišnic, 315 šol, 27 knjižnic, 36 kulturnih spomenikov, 34 gledališč, 79 kinematografov, 1 koncertno dvorano, 117 drugih kulturnih institucij, 6 javnih poslopij in 9 hiš, v katerih so imele sedež socialne ustanove. * 25.080 študentk v češko - moravskem protektoratn. V prvi svetovni vojni se je število dijakinj na visokih šolah od leta 1914., ko so našteli 4057 slušateljic, povišalo na 8222 v letu 1919. Danes pa se je število dijakinj samo na ozemlju protek-torata tako silno pomnožilo, da šteje 25 tisoč visokošolk. Na visokih šolah študira 45 odstotkov žensk medicino. Tudi tehnika in gospodarske panoge imajo danes približno tri do štirikrat toliko slušateljic kakor v normalnih časih. * Pomanjkanje papirja v Egiptu. Tudi v Egiptu, klasični deželi papirusov, je začelo zmanjkovati papirja. Veliki egiptovski dnevnik >.Niser« je zaradi tega ustavil svoje izhajanje. Iz Ljubljane Selitev mestnega preskrbovalnega urada Načelstvo mestnega preskrbo vainega urada s pisarno in odsekom za drva se današnjo sredo 24. t. m. preseli iz Mestnega doma in Mahrove hiše na Krekovem trgu v V. nadstropje palače Bate. Obenem se pa odsek za nakazovanje petroleja., za sprejemanje, odrezkov gostinskih obratev ter odsek za nakazovanje dodatkov nosečim ženam preseli v Mahrovo hišo na Krekovem trgu št. 10. Tako bo mestni preskrhovalni urad od četrtka 25. t. m. dalje posloval v naslednjih poslopj h: Načelstvo in pisarna v V. nadstropju palače Bata; odsek za živilske nakaznice v I. nadstropju palače Bata; odsek za sprejemanje odrezkov od trgovcev. pekov in trafikantov v II. nadstropju Bate; nakazovanje tobačnih izdelkov v V. nadstropju Bate; odsek za drva tudi v V. nadstropju Bate; odsek za tobačne izkaznice v Puccinije-V', prej Knafljevi ulici št. 2 na dvorišču Bonačeve hiše; odsek za bolniška nakazila v pritličju Turjaške palače v Gosposki ulici št. 15; odsek za oblačilne izkaznice na Ambroževem trgu št. 7; nakazovanje petroleja, sprejemanje odrezkov gostinskih obratov ter nakazila nosečim ženam pa v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10. -0-Cepljenje zoper koze Današnjo sredo 24. t. m. bo cepljenje zoper koze ob 16. uri v ljudski šoli v Sp. ^iški, ob 17. uri pa v ljudski šoli v Zg. Šiški. K pregledu naj današnjo sredo pripeljejo starši svoje pred tednom cepljene otroke ob 17. uri v ljudsko šolo na šmartinski cesti in za Bežigradom. Zamudniki, ki iz kakršnega koli vzroka doslej niso pripeljali otrok k cepljenju, naj jih pripeljejo cepit ob pregledu. -0- ti— Novi grobovi V 65. letu starosti je preminil posestnik in zidarski mojster g. Jože Blatnik. K večnemu počitku bodo rajnega spremili v sredo ob pol 15. Iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dne 21. marca je umrla ▼ škofjj Lctrok še omahuje. Ne dotika se še tal s svojimi nogami. Ni še podvržen težnosti. Je malone netelesen. Njegova tvar je prozorna. Je zveneč zrak. Skoraj še sama narava. In ves prost je še. Absolutna glasba. Absolutna glasba! To, kar mislijo s tem zakonodajalci, je nemara najbolj oddaljeno absolutnemu v muziki. »Absolutna glasba« je oblikovna igra brez pesniškega programa, pri tem pa zgubi forma svojo najvažnejšo vlogo. Toda prav forma se najbolj upira absolutni glasbi, ki naj bi dobila božansko odliko, da se vznaša nad vsem drugim in da je opreščena tvarnih pogojev. Na podobi se prikaz sončnega zahoda končuje z okvirjem, neomejen naravni pojav dob va četverokotno omejitev; podoba oblaka, ki smo jo končno napravili, ostaja za vedno nespremenljiva. Muzika pa se lahko razžari in stemni, se prenese in končno izhlapi prav kakor sam naravni pojav, in instinkt določa ustvar-jajočemu muziku, da naj rabi tiste tone, ki bodo v človeški notranjosti pritisnili na iste tipke *n vzbudili isti odmev, kakor pojavi v naravi. Absolutna glasba pa je v nasprotju s tem neka povsem suhoparna zadeva, ki spominja na dobro razvrščene pulte za note, na odnos med toniko in dominanto. Mar ni nekaj posebnega, da zahtevamo od umetnika v vsem originalnost, v formi pa mu jo skušamo prepovedati? Kaj čuda torej, da ga tedaj, če je zares originalen, obtožujejo brezformnostl. Mozarta, tega iskatelja in odkrftelja, velikega moža z otroškim srcem, občudujemo, njega se oklepamo, ne pa njegove tonike in domL, nante! / » JUTRO« št 11S 4 Sreda, 24. V. 1914 i HALI OGLASI Višji sodni svetnik g. Oton V i d i c je umrl 22. t. m. ob pol 10. dopoldne. Odšel je od nas mož plemenitega značaja, ki je še. v sivih letih marljivo delal v prid narodu. Po rodu je bil iz št. Pavla pri Preboldu, kjer je bil oče nadučitelj, znan po svoji delavnost; za splošno ljudsko prosveto. Rodil se je 6. decembra 1867. Po gimnazijski maturi je študiral pravo na Dunaju fti v Gradcu, nakar je vstopil kot avskultant k sodišču in je služboval najprej v Radečah, nato kot sodnik pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Odtod je b-1 premeščen k sodišču v Celje, potem pa je bil imenovan za okrajnega sodnika in starešino v Litiji. Odtod se je vrnil kot sodni svetnik in stareš-na k okrajnemu sodišču v Ljubljano, kjer je sila vestno in marljivo opravljal odgovorno službo. Ce pri njem uporabljamo primero čebele, ne pretiravamo. Leta 1930. je odšel kot višji sodni svetnik v zasluženi pokoj. } Po očetovem zgledu je bil vedno narod-rto zaveden mož. ki je podpiral kulturna 5n dobrodelna društva, toda glavna skrb mu je bila vedno pisarna. Tudi v pokoju ni poznal počitka. Ko je zbolel g. Albert Lev i eni k, ki je bil generalni varah in predsednik Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb, ustanovljenega 1908, ni moglo društvo imeti srečnejše izbire, kakor da je izvolilo za novega predsednika in generalnega varuha g. Otona Vidica. Kljub pezi let, ki jih je imel že nad 60, je voljno in brez vsake priznavalnine prevzel to odgovorno službo. Dan za dnem smo ga srečevali, ko je hodil s svojo aktovko v društveno pisarno opravljat službo, zahajal pa je kot generalni varuh tudi v različne pisarne, denarne zavode, na magistrat, v mestno'blagajno, na fmančno direkcijo, pa spet na poštni urad, da je prevzemal denar in ga odpošiljal na prave naslove, bil je pri neštetih sodnih razpravah — skratka, mož žlahtnega kova, ki se je visoko zavedal svoje častna službe in je bil vselej in povsod na mestu. Leta 1939. je nevarno zbolel in je bila potrebna operacija, toda po nekaj tednih je bi.l že spet na nogah, že spet na delu za sirote. A zadnje mesece je začel hirati, čeprav že nad 76 let star, je še vedno hodil po cesti z aktovko v rokah, vselej po njemu tako ljubih opravkih. V vsakomur, ki ga je poznal, je moral zbuditi ganjeno spoštovanje. Naposled pa je omagal. Pred štrimi tedni je legel, še je upal na okrevanje, da se bo lahko nadalje trudil za svoje varovance. Toda tokrat ga je moral njegov vedri življenjski optimizem žal goljufati. Zafisnil jc trudne oči za vedno, čast njegovemu spominu! E- Josm. S P g? R T 7 igralcev — eas moštvo za nogomet Nekatere omejitve zaradi vojne, ki ne škodujejo zanimivosti igre Težave, s katerimi se mora v današnjih časih boriti tudi nogometni šport, pa jih. kolikor vidimo in slišimo vsak dan. vedrega čela premaguje in nadaljuje svojo pot. so ponekod le privedle tako daleč, da s0 se prireditelji nogometnih tekem le odločili za majhno začasno spremembo enega izmed glavnih pravil, tako da namesto enajst igralcev na vsaki strani igra za vsako stranko samo po sedem mož. V številkah bi sc dala ta začasna sprememba označiti takole: 2:3 — 1:1:2:3 — 2 X 12. Ta navidez nerazumljiva algebraična formula pomeni z besedami tole: Prvi dve številki pomenita velikost igrišča, odnesno bolje razmerje zmanjšanega igrišča v primeri z igriščem, na katerem igrata po dve moštvi enajstih igralcev. Nogometni prostor je treba torej z omejenim številom ljudi tudi primerno zmanjšati, in sicer na 75 m dolžine in na 50 m širine. Druga formula 2 X 12 označuje čas trajanja igre. to je za eno tekmo na vsega 24 minut. ki je pri 14 igralcih čisto zadosten za oceno moči obeh nasprotnikov, razen tega pa Kdor lič® službo plača ea »safco besedo L —M, za drž. in prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Z« ženitve m dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.-"-, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. In prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro I> 3.—. Najmanjši iznos za te oglase J« h 10.—. Službo dobi TRGOVSKEGA SLUGO iščemo za večjo trgovino. Cenjene ponudbe z navedbo dosedanjih služb na ogl. odd. Tutra pod »Zmožen«. 12198-1 a FRIZERKO mlado moč, ter frizersko vaienko, sprejme salon »Frank«, Ljubljana, Lingar-jeva. ul. 1 (Kresija). 12491-la BRIV. POMOČNIKA mladega, sprejme podr. salona »Frank«, Ljubljana, glavni kolodvor. 12490-la POSTREŽNICO mlajšo, pošteno, za dvakrat tedensko popoldne, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12511-la FRIZ. POMOČNICO sprejme takoi Popit Viktor, Cankarjevo nabr. 3. 12513-la LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Telefon 22-41 KINO MATICA Drugi del epohalnega filma EŠNA-PURSKI TIGER z istimi igralci in še učinkovitejšim dejanjem Indijski nagrobni spomenik Eno najboljših del evropske piodukcije Predstave ob: 15., 17. in 19. uri Predprodaja od 10. do 12. ure KINO SLOGA Tel. 27-30 V ORIGINALU! Veliki varijetejski in revijski film UPE, poln lepote in blesteče elegance, z Mariko Ročk v glavni vlogi KORA TERRY Po istoimenskem romanu H. C. v. Zo-beltitz-a — Sodelujejo: Josef Sieber, WU1 Quadflieg, Will Dohm in drugi odlični umetniki Režija: Georg Jaeoby Predstave ob: 16. in 19. uri KINO UNION Telefon 22-21 Za mlado monakovsko operno plesalko se istočasno navdušujeta oče in sin. Kako se je zgodba začela in končala, boste videli v nadvse zabavnem filmu velemestnega šarma in prekrasne glasbe Bal Pare V glavnih vlogah: Paul Hartmann, lise VVerner, Hannes Stelzer, Kiithe Haaek i. t. d. Glasba: Theo Mackeben Predstave ob: 16. in 19.15 uri KINO MOSTE Samo še tri dni EŠNAPURSKI TIGER 1 Delavnik ob 18.45 omogoči tudi to novost, da moštva po 7 igralcev po potrebi lahko nastopijo tudi v več tekmah enega dneva. Preostale štiri številke ne pomenijo nič drugega, kakor razdelitev igralcev na posamezna mesta, ali z drugimi besedami: 1 vratar, 1 branilec, 2 krilca in 3 napadalci. Te preproste formule za tekme sedmoric namesto enajstoric hudo ohranile igro napeto in živahno, kakor v normalnem obsegu. Zaradi teh sprememb v pravilih ne bo prav nič trpela tehnika posameznih igralcev, ki bodo imeli šc to prednost, da jih kratkih 24 minut igre ne bo preveč utrudilo in bodo tudi v sportno-tehničnem pogledu popolnoma zadovoljni. Eno spremembo pa je treba vsekakor uvesti, ki je v tekmah normalnega obsega velikega pomena, v sestavi sedmih igralcev pa sploh ne pride več do izraza, in siccr pravilo v off-sideu. Ukinitev tega pravila ne izključuje borbe moža /. možem, ki daje nogometni igri oni pravi borbeni značaj in nudi najlepše prizore v njej. pri tem pa pospešuje njc-n potek in še bolj stopnjuje borbenost vsakega posameznega igralca. Tako je tudi vsaka igra dveh sedmoric lahko najmanj tako živahna in privlačna kakor vsaka normalna nogometna tekma, če v njej nastopajo res kakovostni igralci. Iz Priznanje bogoslovne šole v Karlovcu. Listi poročajo, da je bila bogoslovna šola v Karlovcu priznana ter ima pravico podeljevati kvalifikacijo za študije teološke stroke. Modra galica za hercegovinske viničarje. Viničarska organizacija v Mostarju si je dolgo prizadevala, da bi priskrbela svojim članom modro galico, ki je potrebna za škropljenje trt. Sedaj se je društvu posrečilo zagotoviti potrebno količino vitriola, s čimer je letina vinskega pridelka zasi-gurana. STENODAKTILOGRAFKO perfektno, po možnosti z znanjem nemščine, sprejmemo takoj. Predstaviti se osebno med 8. »n 12. ter 15. in 18. uro y Beethovnovi 4/IH.. desno. 12462-la KUHARICO ali postrežnico, veščo kuhanja, sprejmem k trem odraslim osebam. Plača in hrana dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12495-la ABSOLVENT trgovske šole. ki obvlada stenografijo in strojepisje, dobi službo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12508-la Službe išče DEKLE šče službo za krpanje perila od 2. do 7. ure popoldne z večerjo. Naslov v ogl odd. Jutra. 12503-1 NATAKARICA pridna in poštena, išče mesto v boljši gostilni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica - poštenje«. 12504-1 NATAKARICA išče službo v slaščičarni ali kij primernega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjena natakarica«. 12532-1 Prodam »SANEOLIN« za razkuževanje domačih »Chemo-z o. z.. ..ivali in hlevov, techna«. družba Ljubljana. Mestni trg 10. 12123-6 KOZARCE, desetinske, dobite v Trstu, via Commerciale 5'H, srednja vrata. 12061-6 RABLJENE ČEVLJE kupujem m orodni am. KUiVžer. Vošniakova ul 4 12009-6 DAMSKO KOLO dobro ohranjeno, zaboj za klavir in 2 kopalni banji, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 12534-6 ZELO LEPO DARILO primerno Z3 birmanko. prodam po ugodni ceni. Postojnska S. 12145-6 KOMPLETNO PODLOGO za moško obleko in 6 fro-tirk. prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 12539-6 OTROŠKI ČEVLJI beli semiš. št. 34—35, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12535-6 PREPROGE l jugoperzer molitvena 1.5 X0 9m in dve sarajevski (2X1 m ter 1.4X0.8 mi, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12487-6 DAMSKE ČEVLJE št. 36—37. 2 para, popolnoma nove, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 124S8-6 PREDVOJNO PODLOGO za kompletno moško obleko in bele platnene moške hlače, skorai nove. prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra. 12489-6 ' MORNARSKO OBLEKO za 10 letnega dečka, prodam po ugodni ceni. Gcr-bičeva ulica 50 1.. blizu Kolezije. 12492-6 OTROŠKI TRICIKEL damski plašč in športne čevlje, prodam. Ogled od 10. do 12. ure. Naslov v ngl. odd. Tutra. 12493-6 BF.I.E ČEVLJE usnjene, št. 31. prodam. — Pod hribom 12. šiška. Mlinih. 12500-6 LEPO DARII.O primerno za birmanca. pro-dim Naslov v oel. odd. Jutra. 12501-6 LEPO DARILO primerno za birm.inko in bele čeveljčke št. 36, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12S02-6 PREŠEREN T. in II. del. zadnjo izdajo Tiskovne zadruge prod.im. Naslov v ogl. odd. lutra. 1250^-6 ZA BIRMANKO prodam lepo darilo in \t'cl-sovo svetovno zgodovino. Naslcn- v ogl. odd. Tutra. 12^06-6 KANARČKE in mlade papige (za učiti) in šc druge vrste ptičev, prodam. Krekov trg 10'TII. 12510-6 ZAJČNIK modem, dvodelni, ki lahko stoji na prostem, poceni prodam. Ogled od 1 2.30 do 14.30. Naslov v ogl. odd. Jutra 12512-6 RIŽEV ŠKROB v prahu ie šc na zaloci Ponudb- na ogl. odd. Ju tra pod »Škrob« 12520-6 MLADI PRAŠIČKI v starosti 10—12 tedr.ov. se dobe pri Gospodarski Zve zi, Bleiwe'snva c. 29. 12519-6 RADIO zelo dober. 6 cevni, magično oko. prodam. Celovška cesta 95 III.. levo. 12M7-6 PRIBOR rje orost. nov. krasen, na prodaj. Naslov v ogl. odd. Tutra. 12« 6-6 G'OBOK VOZIČFK prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12515-6 ŠIVALNI STROJ Singer, dobro ohranien. za domačo uporabo, prodam Poizve sc Tri hišnici. Pred škofijo 19, H. nadstropje. •it TRICIKI.E različnih velikosti, dobavlja Merkur, Puharjeva 6. 12528-6 VEČ BICIKLEV (damskih in moških), lu-ksus-modeli znamke Adler. Puch in Steyr, in 2 modemi motorni kolesi, zelo poceni naprodaj. Merkur. Puharjeva 6. 12529-6 ČEVLJE nove. rjave in sive, št. 35 in 38, prodam po 350 lir. Novi trg 1, priti., desno. 12530-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam. Celovška cesta 145. 12538-6 6 GARNITUR lepih, kvačkanih. za posteljnino. prcdioino blago, prodam. Posavskega 5. 12536-6 ZNAMKE bivše Jugoslavjie. kompletno zbirko, prodam. Primerno darilo za birmanca. — Ogleda sc v trafiki, Židovska ulica št. 1. 12486-6 PISALNI STROJ pisarniški, dobro ohr^n;en. lepa pisava, ugodno naprodaj. RUDOLF ZORE. I.ubljana. Gledališka ulica It. 12. 12533-6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogenji Kane, Židovska ulica 1. 124SR-6 MRČES IN GOLAZEN: nši. stenice, bolhe, ščurke, molje. miši. podgane, voluharje in bramortc zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska ulica 1. 1245.7-6 Kupim ZNAMKE kompletno zbirko ali posamezne partiie, tudi preko-morske, kupim. Ponudbena oglasni oddelek Jutra pod »Znamke«. 11835-7 LJLBLJANSKI ZVON, tudi posamezne kniige. ku pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutta Pod »Ljubljanski Zvon«. 10650-7 KOŽE DIVJAČINE domačih živali kupnie krznarstvo Rot. Mestni trg št V F—371—7 VREČE prazne cementne m slične, papirnate, kupuie PETRO-NAFTA. Ciril-Metodova cesta St. S5a. 1-380-7 Vsako ANTIKVARIČNO slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi stare listioe kupuie in najboljše plačuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica 6. J-389-7 ZNAMKE kompletne serije, 53 kom., kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12485-7 CO-C1 m vse druge znamke italijanske okupacije, tudi ne-kompletne serije, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Okupacijske znamke«. 12199-7 OTOŠKO POSTELJICO čisto, malo rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. cxid. Jutra pod »Otroška posteljica«. 12M8 MOŠKE OBLEKE čevlje, perilo, pohištvo in druge predmete, stalno kupuje: Drame Alojziia. Ljubljana, Gallusovo nabr. 29. 12524-7 ČEVLJE, moške in ženske, 'talno kupuje: Drame Alojzija. Ljubljana. Gallusovo nabrežje -9. 12523-7 KOTEL za kuhanje prašičje krme. takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prašičji kotel«. 12537- RABLJENE GUME za kolesa kupuje tvrdka »Promet« (nasproti križan-sk. cerkve). 12543-^ DIATONIČNO harmoniko in šivalni stroj, kupim. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Takoj«. 12542-7 OTROŠKI VOZIČEK športni ali globok. tudi brez gume, kupim. Ponud be na ogl. odd. Tutra pod »Plačam«. 12541-7 Nepremičnine pri predaji ali nakupu posreduje najsolidneje in najhitreje: Reaiitetna pisarna ANDREJ ZAJEC, Tavčarjeva ulica 10. J-390-20 Stanovanja STANOVANJE skromno, išče dvočlanska, čez dan odsotna družina, najraje: Rožna dolina. Milje, šiška. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12s45-2la Za bančne in denarne posle, nakup in prodajo raznih premičnin in nepremičnin se priporoča Al. Planinšek, LJUBLJANA, Dvorakova ulica 3/1. KRZNENE PLAŠČE m drugo kožuhovnio spre jemamo v popravilo po zm ianih cenah in v shrambo čez polete. Ne odlašijte. prinesite čimprei ! Rot. krznarstvo. Mestni trg. I—W—}7 REVNA SLUŽKINJA le izgubila 22. V. dopoldne denarnico s 170 lirami in odrezki živilske nakaznice na poti od Dečic-ga donia do Šarabona. Prosi, da jo pošten najditelj vrne upravi Dečjega doma. Lipičeva 3. 12497-37 ROKAVICO drap barve, usnje, sem izgubil v kinu »Union« ali pred izhodom 22. t. m. pr: zadnji predstavi. Najditelja prosim, da jo odda v ogl. odd. Tutra proti nagradi lir. 12521-37 LISTNICO malo vsoto denarja in v?Jnimi dokumenii. seni iz. gubil 20. t. m. od Samove do Gregorčičeve ulice. Naj. ditelj lahko denar obdrži, listine pa naj izroči polici :. 12544-37 GOSPODIČNO za popravlianjc nogavic (po-biranic zank na stroj), sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12540-37 $00.— Br nagrade dobi, kdor mi prinese izgubljeni blagajniški ključ z vtisnjeno številko 405.771. — Odda se naj v upravi »Jutra«. J.890-1 r/JjIfMLLilL SOBO. primerno tudi za pisarno, oddam s 1. junijem. Poizve s: Ljubljana, Kolodvorska 34, pritličje, levo. 12446-23 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, sončno. oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12.91-23 OPREMLJENO SOBO lepo. s souporabo kopalnice. oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12514-23 PRAZNO SOBO ali kakršno koli stanovanje na Rudniku ob Dolenjski cesti, iščem. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Zobozdravnica«. I2112-23a SOBO išče preprosta gospodična ali gre kot sostanovalka k dobri go^pe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K da-bri gospe«. 12496-23a OPREMLJENO SOBO ali prazno, čisto preprosto, s posebnim vhodom, iščem za tako- ali 1. junij. Plačam točno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Ugod-nost«. 125(l"-23a OPREMLJENO SOBICO skromno, cventuelno br-z perila, iščeta dve gospodični. Vhod s stopnišča. Naslov v ogl. odd. Tutra. 12S2<5-23a PREPROSTO SOBICO iščem, event. grrm kot sostanovalec (boljši obrtnik). Dolenjska c. 6 (brivnica). 17127-23.1 Umrla nam je dne 21. marca t. 1. naša dobra, ljubljena mamica, gospa ANICA LEBEN roj. PECHER posestnica mlina v Škofji Loki Njene zemeljske ostanke smo pokopali dne 18. maja 1944 na domačem pokopališču v škofji Lokj. — Sv. maža zadušnica bo v Ljubljani v četrtek 25. t. m. ob 6.30 uri v cerkvi sv. Jožefa. Skofja Loka, Ljubljana, dne 23. maja 1944. NUŠKA, ACI. JANEZ, otroci in ostalo sorodstvo f . S T*- . "rt V • ^ - A--o- • A\ »DOBRA KNJIGA" za mssec maj ki je ravnokar iišln, prinaša izpod peresa znane italijanske pisateljice MATILDE SERAO zanimiv roman iz novinarskega življenja ČRNA REPUBLIKA (RICCARDO JOANNA) Naročniki DK naj dvignejo novi roman v j upravi naših listov 'v Narodni tiskarni, onim pa, ki se jim knjige dostavljajo na ; dom, se bo tudi majsld roman začel takoj j dostavljati. Nenaročniki lahko dobe novo « knjigo tudi v naši upravi ali pa v kateri ! koli knjigarni po ceni 17 lir i* broširani ! in 35 lir za vezani, na boljšem papirju tiskani izvod Kakšno železno prehrano pripravimo /a zr.klra. krožnika za juho in posodo za piti, naj ima vsaka oseba stalno pripravljeno: 7.avojč"k prepečen-ea. par keksov, škatlo kon«l«'iiy-trau<»ga mleka in nekaj sladkorjev, poI 'g tega steklenico mineralne vode ali pa steklenico s svežo vodo, ki pa jo je treba dnevno menjati. Čc imamo še nekaj ovsenih kosmičev, napravimo y. vodo, mlekom in sladkorjem hitro dobro okrepčilo. DRUŠTVO ZA OTROŠKO VARSTVO IN MLADINSKO SKRB ZA SODNI OKRAJ LJUBI JANA javlja žalostno vest, da je pre-zaslužni društveni predsednik in generalni varuh, gospod Oton Vidic VIŠJI SODNI SVETNIK V POKOJU umrl dne 22. maja 1944. Društvo bo ohranilo velezasluž-nega moža v častnem spominu. Pogreb bo dne 24. maja 1944 ob 2. uri popoldne z žal. kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. maja 1944. m* mm m Vsem, ki ste našega ljubljenega strica in svaka seta POŠTNEGA RAVNALI A V POK. spremili na njegovi zadnji poti. sočustvovali z nami ter z darovanjem cvetja in kakorkoli počastili njegov spomin, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo gg. zdravnikoma primarijema dr. Jenku in dr. Ra-kovcu za njuni trud in tolažbo ter pevcem za prakrasne in ganljive žalostinke. V Ljubljani, dne 20. maja 194 4. ŽALUJOČI OSTALI PARCELO na kompleksu sv. Jožefa pri Sv. Križu, kupim brez posredovalca. Naslov: Gnidov-čeva ul. 11. 12531-20 t«»>»»............a.« PARCELE v centru in tik centra za petnadstropnico. — za Bežigradom in v Šiški za vil tki sistem, na vzhodni strani, po 60.000 lir. prodam. KUPIMO z.a svoio stranko večio hišo in večie zemljišče. — Reaiitetna pisarna ZAJEC ANDREJ. Tavčarjeva ulica št.' 10. J-872-I-20 ............... HILDA KORUZA roj. KLI N naznanja vsem prijateljem in znancem, da je v Zagrebu dne 30. aprila 1944 preminul po kratki bolezni v starosti 80 let njen nepozabni oče, gospod ANTON KLUN bivši trgovev iz Maribora Naj mu bo lahka zemlja! Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče. brat, stric in tast, gospod Josip Blaž FINANČNI URADNIK V POK. Pogreb bo v četrtek 25. t. m. ob 1 3. uri popoldne z žal. kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. maja 1944. Žalujoči rodbini: BLAŽ, FINK in ostalo sorodstvo Vsem znancem, prijateljem m sorodnikom se tem potom toplo zahvaljujemo, ker so spremili k poslednjemu počitku našega nepozabnega AKADEMIKA Posebno zahvalo dolgujemo gospodu Stanetu in gospodični Viki, ki sta vložila njuno plemenito pomoč dragemu Zmagoslavu v posmrtni spomin, kakor tudi za požrtvovalno delo. ki sta ga imela s tem. da je bilo truplo blago-pokojnika prepeljano iz Trsta v Ljubljano. Dalje se iskreno zahvaljujemo čč. duhovščini in gg. pevcem za ganljivo petje in vsem ostalim, ki so s cvetjem obsuli prezgodnji grob našega ljubljenega Zma-goslava. Ljubljana, dne 23. maja 1944. žalujoče rodbine: DOLENC, GOGALA. ZOMER L. Friek: Usoda pri telefonu 8 Roman »Nu. kako igra vajina partnerica?« vpraša Kristina. »O. tako nekako kakor midva. Pravi, da je zadnja leta malo igrala in bi se zdaj rada spet privadila,« pove Aleks. Dieter se navdušuje za tenišče, kako kra^o lego ima. Vse naokrog drevesa ir. klopi za gledalce, tudi klubne hišice se ne manjka, da se lahko preoblečeš. »Jutri pojdeš z nama, mamica, kaj ne?« Enega naslednjih dni se gospa Meisin-gerjeva pokaže na tenišču v spremstvu mladega dekleta. Lota Stettnerjeva, zala, vitka stvarca, stanuje z očetom in materjo takisto v .Planinskem dvoru'. Bolehnega očeta mora mati nenehoma streči in negovati, siromak le komaj zmore vsak dan kratek, skromen izprehod. Za mlado bitje je takšno življenje pač pusto in žalostno! »Ker kratko in malo nisem mogla več gledati, kako se Lota muči. sem jo pripeljala s seboj,« pravi gospa Meisingerje-va. »Teniške čevlje sva si omislili kar spotoma, raket pa lahko dobi od mene, saj imam dva s setoj, pri priliki mu dam napeti nove strune.« »Upam, da bom tudi dovolj znala, igram namreč šele drugo leto.« je nova igralka, ki ji radost nad novo zabavo kar žari iz temnih oči. Prav za prav je od gospe Lize vendarle ljubeznivo, da se, če le more. zavzema za druge in jim pripravlja veselje!. Kristina to rada prizna in se sama veseli s četvori-co, ko z radostno vnemo plane v igro. Prinesla si je sicer knjigo in šivanje, vendar pusti oboje v torbici ter spremlja gibe igralcev, žogo, lei šviga zdaj sem. zdaj tja. in se smeje prešernoveselim pripombam svojih fantov, ki se izmenoma, eden z dekletom. drugi z gospo Lizo, potezata za zmago. »Takšnale četvorka je prav lepa reč, a da bi človek napredoval, bi se moral vaditi, kakor je treba, to je v dveh,« meni Lota, ko napravijo majhen odmor m sedejo h gospe Kristini na klop. »Bolj športno bi že bilo,« ji Aleks pritrdi. »Prostor tu zraven je zdaj prazen, morda se razdelimo?« Liza Meisingerjeva ni videti kdo ve kako navdušena nad tem predlogom; vsekako si sama pridrži Aleksa za soigralca, kar je Loti Stettnerjevi v vidno razočaranje. Po polurni igri na čedalje hujši opoldanski pripeki ima gospa Liza dovolj in zapusti igrišče ter prisede h Kristini, med tem ko mladina še nekaj časa divja in razsaja, preden se dogovore, da pojdejo poooldne skupaj plavat. Prav za prav je to prvikrat, da Alek.su ; šli. Lota si takoj nadene spodobno damsko in Dieterju. kakor vse kaže. godi družba krinko, in spet se morajo vsi grohotati mladega dekleta, premišljuje Kristina. njeni smešni resnobi. Skupno gojenje športa pač najhitreje m »Da bi se danes še kopala in šla v ta najbolj neprisiljeno zbliža mlade Mudi. Si- namen celo do Risserskega jezera, ne. reči cer pa ie pogled na vnt.ko dekie s temno moram, to mi je kar maloe preveč za en deško glavico med njenima plavolascema ! dan,« pravi gospa Meisingerjeva. Ali vas kaj prijazen. Malce močno .ie načičkana no m fe Kri*nna. _ ~ ui-:;^ ts Lota pač res. meni Kristina sama pri se- bi. ob tolikšn- mladostni svežini "i tega ne bi bilo treba Gospa Liza in njena varovanka spremita Gebhardove do p:vnice .ker v njurem hotelu šele kasneje podajajo kosilo. »Ko bi mogel biti človek tako mlad?« vzdihne gospa Liza in zavidljivo pokaže na »roii<.o pred njimi dospe na cilj. kjer se še nekaj urnih korakov drevi naprej in -davnaj pred seboj, ki s svojimi raketi na ramah časa smehoma pomenkujejo.« »Torej dober tek! In popoldne ob četrt na štiri zbor na poti proti Risserskemu jezeru.« »Upam. da me mati pusti enkrat z doma « »Tako ukazujemo,« se Dieter ia?.korači, »kaj ji pa ostane drugega? Ali sploii /.n«š plavati, kakor se spodobi, se pravi brez mehurja in pasu?« Za to objestnost ga gospodična v šali krene po glavi, »Le čakaj, popoldne te tunkam, da boš videl vse zvezde!« V tem sta jih gospa Liza in KrišUna de- ne m če. Kristina« — zdaj se kličeta kar po imenu — »da bi prišli popoldne k meni v .Planinski dvor' na čaj?« ■»Drugikrat z največjim veseljem. Danes bi pa rada porabila lepo vreme in nekoliko plavala. Saj se nisem tu še nič izkazala v športu, kaj ne?« »Res, na to nisem pomislila. Nu, tako bom vsaj vedela, da je mladina v dobrem varstvu.« »Oh, da bi le kaj zaleglo.« dvomi Kristina, »zdi se mi, da so mladi ljudje že močno samosvoji in nočejo o gardedamah nič vedeti. Pa me vendarle veseli, da imata moja fanta družbo. Malce občevanja z dekle!! jima ne more škoditi, morda ju to nekoliko obrusi. Doslej sta se takih reči zmerom ogorčeno branila.« * Mala. toda izvrstna godba igra pri ljubljen valček, Nekaj dvojic se suče na s cvetlicami obrobljenem plesišču pod milim nebom 4n polagoma se njih število množi. »Kaj vobče ne plešete. Kristina?« vpraša Liza, z žličko zajemaje svoj sladoled »Prejšnje čase sem zelo rada plesala. Moj rajnki je bil dober plesalec. Od tisuh dob pa ...« »... živite kakor nuna.« ogorčeno meni Liza. »Zakaj le. saj vendar nima.te pametnega vzroka. Na oko sva še mladi, da naju je veselje pogledati. Ce bi si hoteli za spoznanje pordečili ustnice in malce popraviti obrvi — ne bodite hudi, ženske med seboj pač mg?nda lahko govorimo o takih stvareh ,ali ne — prav zares, če bi se potlej kje pokazali z Aleksom. ga ne bi imel nihče za vašega sina, ampak kvečjemu za mladega častilca.« Obe se zasmejeta tej misli. Gospa Liza jame pribrundavati napev novega glasbenega komada, ki se pravkar začenja. Oči ji uhajajo v daljo, in želja, da bi se tudi ona udeležila plesnega veselja, je razločno zapisana v njih. Kakor bi ga bila s tem priklicala zdajci približa velik gospod v temni obleki. se ji prikloni in jo odvede na parket. Očilno je izvrsten plesalec, najtežje figure dela kar brez napora, takisto je, kakor da bi plavala po zraku, in kaj ugodno ?e odražata od drugih plesafcev. Kristina mora to brez zavisti priznati, še občuduje ju, se pravi, rahla otožnost jo že obhaja, ko preide nagla koračnica v počasen valček, ki ga je zmerom posebno rada plesala, v prejšnjih, minulih letih ... č ».^ftiPiter - Urejuje: Davorin Ravljen — Fiir das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fur »Narodna tiskarna A. < Schriii . tiskariiarja: Fran Jeran — Fiir den InserateuteU verautvvortlich - Za inseratui oddelek odgovarja: Ljubontir Volčie G.« als Druckstelie — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot