feSERiSKA Domovi ima ^ Vi 'f/st' ■J°032l £t]Wk g w i g /% 811— H O iWl E AMERICAN IN SPfMT fOR€Ž«M IN LANGUAOi ONIT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 3, 1966 SLOVCNIAN MORNING N€W$PAJP€R ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Rdeča Kina obljublja Hanoiu pomoč do kraja proslavljanju 17. obletnice vzpostavitve rdeče Kitajske so izjavljali, da bo Kitajska pod pirala Viet-nam do končne zmage, i peiping, Kit. — v soboto, i. oktobra, se je zbralo v središču glavnega mesta okoli 3 milijone .ludi, med njimi poldrug milijon Pripadnikov Rdeče garde, da Proslave narodni praznik 17. obletnice vzpostavitve Kitajske Judske republike. Glavni govor le imel vojni minister Lin Piao, Navzoč pa je bil na slavnostni tribuni tudi sam načelnik Kitajko komunistične partije Mao- rsetung. P°jni minister Lin Piao je Sv°jim poslušalcem zagotavljal, &a bo Kitajska podpirala Viet-bam v njegovem boju proti “a-^oriškemu i m p e r ializmu do ončne zmage”. Hvalil je kitaj-'P gospodarski, znanstveni in Posebno tehnični napredek. Po Njegovem je bila prva kitajska Romska bomba dosti popolnej-‘ ^ od prve ameriške, britanske 1 francoske. Ko je govoril o a-0mskem orožju, je zanikal, da njegova uporaba mogla uni-v1 1 Ves svet, pa izjavil, da rde-.c Kitajska atomskega orožja ne bo nikdar uporabila prva. Predsednik vlade ču-En-laj je sprejemu v čast narodnega Praznika zatrjeval, da “kitajsko .. dstvo” ne b° popustilo v svo-1 odločnosti za podpiranje Viet-ama_ Dejal je, da Amerika in Slja sodelujeta pri poskusu . eoi Združene narode v iska-Je miru v Vietnamu, da pa “ni-ti tam nič iskati”, p. 0 je na javni proslavi Lin ola° napadal sovjetski “revizi-nizem”; So p0Sianiki ZSSR in a oiitskih držav demonstrativ-0 ZaPustili tribuno. r\ v --------------- fustvo Pravna pomoč se hitro razvija ^CLEVELAND, O. — Tudi v p^Sena mestu imamo Društvo cie^Vna pomoč (Legal Aid So-^ y)’ ki daje brezplačne prav-t>renaSVete vsern tistim, ki ne V dmovrei° advokatskih stroškov, li 2on^tVU s°deluje sedaj že oko-ki n c^eveiandskih advokatov, bož °maga;i0 dajati nasvete u-Ci llai slojem. Društvo ima v t° ^ andu že 4 podružnice, pe-Eo, , Ustanovilo v predmestju br0vSr Sv°je stroške krije z do-rgl^ ° inirni prispevki in fede-dg j,0 P°dporo, ki prihaja iz fon-a b°j proti revščini. Y--------o---- r^man začel bolehati let; indepe iNDENCE, Mo. — 82- že cjv predsednik Truman biŠe r meseca ni zapustil svoje Več o' kodi, toda nima biu 2d^Urnega koraka. Zato so he ka ravniki svetovali, naj osta- Vo boma. Vendar pa njego- sledic 6 an^e nevarno, je po- klikaca' S^ar°Sti neke kom- hiati s'*6’ ^Pald> da se bo Tru- labko"u Popravil, da bo ^jhe ^ VSak dan sv°ie obi" e sprehode. oblačno in vetrovno. Je temperatura 70. Novi grobovi Rose Novak Po dolgi bolezni je umrla na domu svoje hčere na 736 Pend-ley Rd. v Wickliffu 82 let stara Rose Novak, vdova po 1. ,1923 umrlem možu Štefanu, ki je živela dolgo na 414 E. 147 St., mati Roberta, Williama, Ed-warda, Mabel Tomko, Rose Marie Phillips, Catherine Carey in pok. Richarda. Pokojna je bila rojena na Madžarskem in je bila članica madžarskih organizacij. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.45, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Kalvarijo. Dom izglasoval davčni predlog L. B. Johnsona WASHINGTON, D.C. — Pred-staniški dom je pretekli petek izglasoval ukinitev pravice davčnega odpisa 7% za vlogo v produktivna sredstva, kot je predložila zvezna vlada v svojem dopolnilu davčnemu zakonu. Ukinitev naj bi veljala od letošnjega septembra do konca prihodnjega leta. Vlada je stavila omenjeni predlog kot ukrep, ki naj bi pomagal zavirati rastočo inflacijo. Senat bo o predlogu začel razpravljati danes. Upajo, da bo o-dobril dopolnilo Doma, ki dopušča še vedno 7-odstotni odpis od davkov, v kolikor so sredstva vložena v naprave za ohranitev čistoče vode in zraka ter v kolikor ne presegajo $15,000. Letališče Hopkins bo povečano na stroške letalskih družb CLEVELAND, O. — Da naše letališče Hopkins ne ustreza več sodobnim potrebam letalskega prometa v Clevelandu, to je stvar, ki je znana že cela leta. Gotovi so tudi že davno načrti za zboljšanje letališča, stvar se je pa zmeraj zataknila pri vprašanju, kdo naj nosi stroške. Sedaj so prizadeti faktorji vendarle našli rešitev: 11 letalskih družb, ki rabijo letališče, bo prevzelo vse stroške, ki se bodo gibali med $25 in $40 milijoni. Vsa dela se bodo vršila pod kontrolo letalskih družb. Opravljene investicije bodo pa seveda last letališča. Sporazum med mestom in družbami bo v par tednih dobil svojo končno obliko. -------o------- — V nekaterih okrajih države Virginije je prepovedano ob nedeljah loviti ribe. Ike: Uporabimo toliko sile, da dosežemo dlj Bivši predsednik D. D. Eisenhower je dejal na tiskovni konferenci, da je na stališču, da moramo uporabiti toliko sile v Vietnamu, kot je to potrebno za zmago. CHICAGO, 111. — V razgovoru s časnikarji je bivši predsednik Eisenhower dejal, da postopno povečavanje vojne spravlja v nevarnost “svoboščine, ki jih branimo”. Zavzel se je za to, da Združene države čim prej uporabijo toliko svojih moči in sredstev, da bodo lahko vojno v Vietnamu uspešno končale. Na tiskovni konferenci je dejal, da ni podrobno seznanjen s položajem in političnimi okoliščinami, da pa “bi podvzel vsako akcijo za dosego zmage”. Ko so ga časnikarji vprašali, ali bi za zmago uporabil tudi atomsko o-rožje, če bi bilo to potrebno za nagel uspeh, je neposreden od-, govor odklonil. Med tem je znano, da je leta 1953, ko je postal predsednik Združenih držav, sporočil Severni Koreji po diplomatskih potih, da bo uporabil atomsko orožje, če se ne bo naglo odločila za končanje vojne. Eisenhower je dejal, da bo vojna v “naslednjih 24 mesecih končana ali pa se bo razširila v veliko večjo”. Amerika mora po njegovem posvetiti vsa sredstva in dati prednost zmagi v Vietnamu nad bojem proti revščini in nad pripravami poleta na Luno. Mao tudi strokovnjak za avtomobile? PEIPING, Kitaj. — Tako vsaj mislijo in trdijo njegovi oboževalci. Sporočili so kitajski javnosti, da je bila modernizacija kitajskega osebnega avtomobila Rdeča zastava plod idej tovariša Mao. Naši ameriški inženerji so pa že iz slik avtomobila mogli ugotoviti, da je modernizacija bolj plod kopiranja podrobnosti iz ameriških avtomobilov. Da ne bodo kitajski inženerji v zmoti, so jim naši strokovnjaki kar podrobno navedli, kaj vse je njihov novi voz Rdeča zvezda prevzel od ameriških modelov in ne iz filozofije tovariša Mao. Načrt z inspiracijo tipa Mao se je torej ponesrečil. Vodje novega razreda so se začeli razburjati BEOGRAD, SFRJ. — Tukajšnje časopisje rado hlasta za senzacijami, včasih celo preveč. In kaj bi moglo dati več tvarine za senzacije kot škandali med vodilnimi komunisti in njihovimi sotrudniki, ki so bili nad 20 let nedotakljivi? Zato je vsak časopis gledal, da je staknil priliko za opisovanje, kaj vse je u-ganjal ta ali oni vidni tovariš. Pri tem so prišle na dan afere, ki kar lahko tekmujejo s podobnimi s svobodnem svetu. To je pa začelo presedati celo tistim komunistom, ki so zrušili Rankoviča in njegove pajdaše v UDBI. Zbali so se pregovora: “Povej mi, s kom se družiš, in povedal ti bom, kdo si”. Zato so začeli v časopisju javno gonjo nroti časopisom, ki so le preveč nespoštljivo pisali o rdečih gar-ievih ovcah in njihovih “podvigih”. Proti takem pisanju so po svoje protestirali celo dr. Baka-rič v Zagrebu, Mijativoč v Sarajevu. Mijalko Todorovič v Beogradu, Veljko Vlahovič v Podgorici. To so vsi ozki Titovi prijatelji in nasprotniki Rankoviča in njegove tovarišije, zato pa tudi ljubljenci titovske javnosti. Pa se je zgodilo, da so se nekateri časopisi postavili po robu in zagovarjali pravico, da lahko pišejo vse, kar je resnično, brez ozira na levo in desno. Ker so jugoslovanski časnikarji že davno sklenili, da nočejo biti več režimska trobenta. «...Lv>c.k glas naroda, se lahko razvijejo med komunističnim vodstvom in njimi sila zanimivi odnosi, škoda le, da uporni časnikarji ne bodo tako korajžni, kot so bili nekdaj perspektivovci v Ljubljani. ------o------ Amerika ima veš rednih čel v boju kot Sakon! SAIGON, J. Viet. — Ko se je pretekli petek izkrcalo v Južnem Vietnamu novih 2,500 ameriških vojakov, je doseglo število ameriškega vojaštva v Južnem Vietnamu 317,500 mož, 500 moč več, kot jih je v rednih oboroženih silah Južnega Vietnama. Južni Vietnam trdi, da ima skupno v oboroženih silah 705,000 mož, toda v rednih oboroženih silah je le 317,000 mož, ostali pa so v milici in v vaških stražah, ki sta dejansko le polvo-jaški organizaciji. Imenovanih 2,500 mož se je izkrcalo pretekli petek pri Qui JOHNSON POSREDOVAL ZA ODLOŽITEV STRAJKA V G.E. Predsednik L. B. Johnson je dosegel, da je Mednarodna unija električnega delavstva sklenila nadaljevati razgovore z vodstvom General Electric Company, namesto da bo začela s štrajkom danes zjutraj, kot je bilo preje odločeno. NEW YORK, N.Y. — Danes zjutraj bi obstalo delo v vseh tovarnah General Electric Company, da se ni predsedniku Združenih držav posrečilo pripraviti delavsko unijo do tega. da bo razgovore z zastopniki družbe nadaljevala in poskusila doseči z njo sporazum tekom prihodnjih dveh tednov. V posebni izjavi Bele hiše je predsednik sporočil, da je pozval obe strani v sporu, naj razgovore nadaljujeta, ker je General Electric Company vodilni producent letal in drugega orožja, ki ga naše oborožene sile v Vietnamu nujno potrebujejo “zdaj, ne šele prihodnji teden ali prihodnji mesec”. Mednarodna unija električnega delavstva ima pri General; Electric Company okoli 80,000 članov v 60 tovarnah v raznih' delih dežele. Razgovori za novo; kolektivno delovno pogodbo se; vlečejo že dolge tedne, pa se doslej zastopnikom unije in družbe ni posrečilo premagati glavnih težav. Te so v zahtevah po višjih plačah. Povprečno znašalo te sedaj $2.80 za reden čas, kolikor pa so vštete nadure, pa pridejo na teden tudi do $3.25 povprečnega urnega zaslužka. Tako vsaj trdi družba. Ta je ponudila za triletno pogodbeno dobo: za prvo leto 4% poviška, za naslednji dve pa po 307, poleg, tega pa še 2 H na račun povišanje življenskih stroškov. Unija smatra, da je ta ponudba prenizka in da ne odgovarja dejanskamu stanju tako v pogledu produktovnosti delavstva kot v pogledu dobička, ki ga ima družba. Predsednik je objavil, da je naročil obrambnemu tajniku McNamari, trgovinskemu tajniku Connorsu in delavskemu tajniku Wirtzu, naj pomagajo posredovati med unijo in družbo za sporazum, da se bo dežela lahko obvarovala pred štrajkom, ki bi bil v tem času škodljiv ne le narodnemu gospodarstvu, vampak še bolj vojaškemu naporu ZDA v Vietnamu. V južnem Vietnamu bodo volili srenjske uprave SAIGON, J. Viet. — V obeh delih Vietnama so vasi poznale dolga stoletja nekaj takega, kar smo pri nas v Sloveniji poznali nekdaj kot srenje z voljenimi u-pravami. Sodobna vietnamska diktatorja, komunist Hochiminh v severnem delu in konservativni Diem v južnem, sta srenje u-kinila in na njihovo mesto postavila svoje uradnike, da bi lažje kontrolirala svoje podložnike. Sedanja saigonska vlada pa /z Clevelanda in okolice Seja— Materinski klub od Sv. Vida ima v sredo ob 7.30 zvečer redni mesečni sestanek, na katerem bo navzoče vse učiteljstvo šole sv. Vida. Govorila bo s. Mary Ramon, S.N.D., upraviteljica šole sv. Vida. Podružnica št. 32 SŽZ ima svojo sejo jutri, v torek ob sedmih zvečer v navadnih prostorih. Po seji zabava. Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, zvečer ob sedmihh redno mesečno sejo v SDD na Recher Avenue. Prestal operacijo— Dobro poznani pevec Karl Samanich s 3662 W. 56 St., član Triglava, je pretekli petek srečno prestal operacijo v Deaconess bolnici. Želimo mu naglega okrevanja! Osemdeset let— Včeraj je praznovale Mrs. Mary Paulin, ki živi pri svoji nčerki Mrs. Mary Sherry na 313 E. 244 St. v Euclidu, v krogu svojih sorodnikov in prijateljev svoj 80. rojstni dan. Ti so prišli od vseh strani, par celo iz Wash-mgtona, D.C., da se udeleže “iznenadenja” za Mrs. Mary Paulin. Družina Paulinovih je dobro poznana med rojaki, zlasti v Collimvoodu, kjer je imel Nhonu in se bodo pridružili 4,000 mož močni brigadi 4. ameriške pehotne divizije v Pleiku v osrednjem višavju Južnega Vietnama. Južnoviefnamska Osvobodilna fronta se je oglasila k besedi CLEVELAND, O. —- Naša di-olomacija je nekaj časa samo namigavala, sedaj pa rekla jasno besedo, da bo južnovietnam-ska Osvobodilna fronta povabljena k razgovorom o premirju in miru. Pri tem pa ni padla nobena beseda, ki bi povedala, kakšno vlogo naj Fronta ima pri pogojanjih. Naši diplomatje so samo rekli, da monopola za zastopanje prebivalcev južnega Vietnama ne bo imela v nobenem slučaju. Za južnovietnamsko Osvobodilno fronto je zato nastopil nov položaj, ki bo zahteval od nje, da se uveljavi tudi v politiki in ne samo v državljanski vojni. Za to novo vlogo se je začela pripravljati po znanem komunističnem receptu, ki smo ga čutili v Sloveniji že med drugo svetovno vojno. _ . Da se čim bolj uveljavi, je treba, da pritegne na svojo stran kolikor mogoče veliko nevtralcev in omahljivcev, teh pa je v Južnem Vietnamu še sila veliko, mednarodni politiki. O tem saj tam nihče ne more verjeti,' dvomijo tisti, ki poznajo komu- da so Amerikanci res tako požrtvovalni. Vsak domačin misli, da bo Amerika že enkrat predložila račun, naj sedaj še tako poudarja prave nagibe za udeležbo v vietnamski državljanski vojni. Tem nevtralcem in omahljivcem je sedaj Osvobodilna fronta poslala svoj prvi oklic, naj se zbero pod njeno zastavo. Poziv je zanimiv radi tega, ker je šla njegova pot deloma tudi zunaj Južnega Vietnama. Predsednik Osvobodilne fronte tovariš Huu Tho je namreč dal dolg interviju znanemu levičarskemu časnikarju Burchettu iz Avstralije, ki je že večkrat služil kot časnikarski rog za komuniste iz Južnega Vietnama. Da bo ta pogovor med tovarišem Huu Tho in Burchettom znan celemu svetu, ga je razglasila tudi radio postaja v Hanoiu. Poziv ni torej namenjen samo preb ivalcem Južnega Vietnama, ampak tudi nistično taktiko. Ni pa sloge v presoji vsebine tega proglasa. Res je, da se v proglasu nahaja vse polno vabil in svaril, ki so namenjena le Južnim Vietnamcem, vendar pa je v njem tudi govor o političnih ciljih O-svobodilne fronte. Ti bi po dosedanji skušnji morali biti isti kot so politične želje v Hanoiu in Peipingu. V glavnem se krijejo, toda v oglasu je vendarle nekaj nejasnosti, ki so morda napisane z namenom in ne kar tjaven-dan. To, kar smatra Osvobodilna fronta za pogoje za premirje, se ne krije povsem z zahtevami se-vernovietnamskih kom unistov. Ali naj ima to kakšen pomen? Diplomacija po vsem svetu si beli glave, kako naj to dvolično pisanje razume, odnosno, kako bi ga tovariši utegnili razlagati, ako bi jih kdo vprašal. Do neke meje so zanimivi tudi pogoji za pristop k Osvobodilni fronti. Vabljeni so namreč vanjo tudi vsi bivši aktivni politiki v Saigonu, le obvezati se morajo, da bodo ubogali vodstvo O-svobodilne fronte. Takih, ki bi jih Osvobodilna fronta načelno odbijala, je le malo. So to izdajalci kot generali s Kyjem na čelu. Potemtakem bi pri fronti našli usmiljenje in odpuščanje recimo tudi sedanji poslanci v ustavodajni skupščini, akoravno jih je Fronta še pred kratkim smatrala za hlapce ameriškega imperij alizma. Oglas zasleduje torej očitno dva cilja: pritegniti k Osvobodilni fronti čim več prebrisanih glav med Južnimi Vietnamci in povedati Ameriki, kaj mislijo tovariši v Osvobodilni fronti o pogojih za premirje. Prvi cilj je odkritosrčen, drugi je pa morda samo vaba za ameriške “golobe”. Dejanja Osvobodilne fronte bodo kmalu pojasnila tudi to. misli sedaj srenje zopet poživiti. Uspehi pii zadnjih volitvah so jo J precj jg ]e^j umrli John Paulin, orepiičali, da bodo vasi prav” |mož sedanje 80-letniee, dolge v oble, ako bodo zopet dobile j gasolinsko črpalko. Mrs. 3V°je srenjske pravice. Ali bodo Mary Paulin je bila rojena v “prav” .volili, je seveda še odprto vprašanje. Vse bo odvisno Dd tega, kaj bodo rdeči terenci sdnosno njihovi komunistični poglavarji rekli k temu. Saigon-;ki vladi bo skoraj nemogoče, da prepove komunistom in njihovim sopotnikom udeležbo pri izbiranju srenjske uprave. Zato se 'ahko zgodi, da bo marsikatera uprava podnevi vladna, ponoči oa partizanska. Vsekako je pa dej a dobra. Če nič drugega, bo vsaj pokazala, ali imajo ljudje jo vaseh toliko poguma, da izvo-ijo svoje zaupnike in ne partizanskih. Sovjetska zveza priznala, da ima čete v Vietnamu MOSKVA, ZSSR. — Glasilo oboroženih sil Krasnaja zvezda oriznava v svoji zadnji številki, la je Sovjetska zveza poslala v Severni Vietnam svoje vojaške ovetovalce, ki da so bili ponovno na kraju ameriških letalskih rapadov na oporišča protiletalskih raket SAM. Sovjetsko poročilo trdi, da so Trebnju na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je Anzel. V Ameriko je prišla pred nekako 55 leti. Od petih otrok je John umrl, Albert, Mary, Ana in Alma, pa o se udeležili včerajšnjega slavja. Čestitamo in želimo Mrs. Mary Paulin še veliko let trdnega zdravja in zadovoljstva! Iz bolnice— Mrs. Mary Sluga s 18309 Marcella Rd. se je vrnila včeraj iz bolnice in se zahvaljuje vsem za obiske, darila in pozdrave. Velika udeležba na romanju— Včerajšnjega romanja DSPB Cleveland v Frank, Ohio, se je udeležilo preko 300 rojakov in rojakinj. To je bilo doslej največje slovensko romanje na to znano božjo pot. Vodil ga je rev. R. Hobart od Marije Vnebov-zete. Republika Botswana se je rodila pretekli teden GABERONES, Botswana. — Skromno kot se spodobi za re- I publiko, ki nima niti 600,000 ljubili ruski vojaški strokovnjaki j je njena zemlja gola pu- zelo prisrčno sprejeti v Vietna-j ^ava> se ie angleški protektorat mu in da so ruske rakete SAM ' Bechuanaland prelevil v 38. zelo učinkovite. — Ameriška poročila trdijo med tem, da so ruske protiletalske rakete v Vietnamu dosegle zelo malo uspeha, neodvisno afriško državo. Anglija ima potemtakem le še dva tako majhna protektorata v južni Afriki: Basutoland, ki bo po- le 22 ameriških letal. sestrelile naj bi ves čas vojne !ne°dvisen še ta teden, in pa Swaziland. Vsi ti angleški protektorati, sedanji in bivši, ležijo znotraj mej Južno-afriške unije- So pa muhe enodnevnice. Kakor hitro bo namreč v Južni Afriki zavladala svoboda in rav-nopravnost raznih ras, bo Južna Afrika zajela vse državice in jih inkorporirala, ker nimajo nobenih pogojev za samostojno državno življenje, razvoju Južne Afrike so pa samo v napotje. Hurikan Inez povzročil hudo razdejanje v Haitiju MIAMI, Ela. — Hurikan Inez je pokončal v republiki Haiti, katere južni del je zadel z vso silo, preko tisoč ljudi in napravil velikansko materialno škodo. Večje število človeških žrtev je zahteval tudi v Dominikanski republiki, sosedi Haitija. Včeraj je hurikan divjal po vzhodnem delu Kube, kjer je izgubil večji del svoje silovitosti, nato pa je krenil proti severu. Četudi so vremenske napovedi trdile, da za južno Florido ne predstavlja več prave nevarnosti, so se ljudje tam kljub vsemu pripravili za vsak slučaj- 6117 St. Clair Am — HEnderrom 1-062* — Cleveland, Ohio 44103 National and Internationa)! Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: k,a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5,00 za 3 mesec« Zfi Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION" RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $13.$) year; $9.00 for 8 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Gecond Class postage paid at Cleveland, Ohio rnfflESSSfa 83 No. 189 Mon., Oct. 3, 1966 Razpad Jugoslavije? I. Tito je 19. avgusta v svojem govoru pred kadeti v Ri-leei rekel tudi tole; “Še vedno so v posameznih republikah ljudje, ki mislijo, da bo nekoč vendarle napočil dan, ko se bomo ločili drug od drugega. Ta moja trditev je zelo drzna, rečem vam pa, da je točna.” Da je trditev zelo drzna, kdo bi dvomil o tem? Se ne zgodi vsak dan, da državni poglavar govori o gibanju, ki naj uniči njegovo državo in pri tem še poudari, da se gibanje ne drži samo enega kraja ali enega naroda. Še drznejša je ta trditev, ako pomislimo, da je isti Tito pred leti govoril v Splitu: “Mi smo krivi”, namreč za stanje v državi in ravno to in tako stanje je moralo roditi gibanje za razpad države. Tito je s tem spravil vprašanje razpada Jugoslavije v diplomatske akte. Kadarkoli bodo diplomatje govorili o državnih krizah v Jugoslaviji, se bodo sklicevali na Tita. Titove besede so tudi na široko odmevale po vsej državi. Poročila pravijo, da so jih tudi v Sloveniji in njenem sosedstvu slišali in začeli o njih ne samo misliti, ampak tudi govoriti. Če Tito lahko govori o takem pojavu, zakaj ne bi smeli tudi drugi? Če bi ostalo samo pri govorjenju in premišljevanju, bi še ne bilo nevarno. Hujše je, da so Titove besede tudi rodile strah v marsikateri glavi, da bo do razpada res prišlo. Nihče tega noče verjeti, boji se pa vendarle. Strah pa ni ravno prijatelj trezne presoje, zato bi radi poskusili, da ta problem presodimo s pametjo in ne s čustvi. Pri tem se nočemo spustiti v debato, ali bi res utegnilo priti do razpada Jugoslavije in po kateri poti, hočemo samo iskati odgovor na vprašanje, kaj bo s Slovenijo, ako in kadar Jugoslavija razpade. Moramo pa že tu pristaviti, da ne vidimo še nobenega vidnega znaka, da bi do tega res prišlo. Nočemo se namreč podati strahu, kajti strah ima tudi velike oči in vidi marsikaj napačno. II. Ako bi Jugoslavija razpadla, bi čisto gotovo Hrvatje ustanovili svojo državo. Slovenski prostor bi bil potemtakem obdan od treh držav: Hrvaške, Avstrije in Italije. Ne omenjamo Madžarske, ker je naša meja z njo kratka in brez strateškega pomena. V slučaju razpada Jugoslavije so Sloveniji odprta sledeča pota: naslon na Hrvaško, naslon na A.vstrijo, naslon na Italijo, samostojna država. Marsikdo bi rad zagovarjal naslon na Hrvaško. Ni nam tuj hrvaški jezik, kolikor toliko smo bili v dobrem sosedstvu s Hrvati pod Jugoslavijo, nimamo spornih narodnih mej, naše in hrvaško gospodarstvo se do neke meje kompletirata itd. Za naslon na Avstrijo bi se utegnil vnemati kdo na Štajerskem. Svoboda in blagostanje, ki vladata v Avstriji, sta tako velika privlačna sila, da lahko premaga nacijonalizem v marsikateri slovenski glavi. Isti bi bili razlogi, ki bi komu na Primorskem svetovali naslon na Italijo. Marsikdo bo že tako misel smatral za izdajalsko, pa bi bilo bolje, ako bi svojo sodbo dobro premislil. Namenoma smo namreč rabili besedo naslon in ne morda pridružitev ali kaj podobnega. Naslon bi naravno pomenil dogovor, kjer bi bile pravice in dolžnosti obeh pogodbenic, kolikor se da, točno dogovorjene. Slovenija ne bi torej bila na primer samo navadna provinca v Italiji, navadna “dežela” v Avstriji, in ne vemo kaj v hrvaški državi. To stališče ima pa tudi svojo temno stran. Kot bi Slovenija stavila svoje pogoje, tako bi jih tudi nameravana pogodbenica. Nihče si torej ne sme misliti, da bi bili vsi slovenski pogoji takoj sprejeti. Seveda bi se pa sosedje tudi pulili za državno zvezo, saj bi se Hrvaška močno premaknila srednji Evropi, saj bi Avstrija prišla bliže morja, saj bi se Italija približala sredini Balkana. Za take politične dobrote se že splača prenašati določene žrtve. III. Vendar se nam zdi, da bi se večina Slovenije odločila za samostojno državo. V začetku bi se taka država gotovo borila z večjimi gospodarskimi težavami, imela bi pred seboj nič manj težke socijalne probleme. Nekaj let ali desetletij nižjega življenjskega standarda bi pa Slovencev tudi ne ubilo. Nekateri seveda ne bi hoteli prevzeti teh in takih žrtev in bi se podali na tuje, za kar se sedaj žal zelo vneto vežbajo. V slučaju samostojne države nastane vprašanje mej. S Hrvaško ne bi bilo sitnosti, saj je bilo nekdaj spornih samo par občin. Z Avstrijo je položaj drugačen. Avstrijski nacijonalizem še morda misli na Avstrijo do Zidanega mosta ali morda celo do Brežic, toda pomisliti mora, da je bila avstrijska meja z Jugoslavijo, odnosno s Slovenijo, ponovno dogovorjena že med drugo svetovno vojno v Moskvi med i Molotovim in Edenom in da je Avstrija navezana na mi-! HXixXYSX'ftlki'ZTTXX TYTTmCY YTTYYTTTY Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. Duluth, Minn. — Letošnje poletje smo Imeli v ZD precej gospodarskih in političnih sitnosti, katere še danes niso rešene in bodo delale našemu gospodarstvu še dolgo sitnosti in težave. Večjim korporacijam vseh raznih vrst dela preglavice inflacija. Med temi in raznimi delavskimi organi za cijami so na dnevnem redu večni spori. Zgleda, da ni zadovoljna ne ena ne druga stran. Vedno več in več hoče vsaka. Morda v gotovih o-zirih upravičeno, v mnogih tudi ne. Pravijo nekateri, da v teh ribarijah kozumenti (užitnikarji ali potrošniki) trpijo. Kdo pa so potrošniki? To smo vsi, ti in jaz, itd. Komu pa potem navijamo cene, če smo potrošniki vsi? Samim sebi jih navijamo. Lastniki industrije, take ali take, dvignejo cene izdelkom. Navadno navajajo, da je potrebno, da rezerve za nadomestila, nove stroje in drugo ne izginejo. Dalje, da delo več stane, itd. Komaj objavijo take napovedi, jutri že pridejo na dan unije z zahtevami po višjih mezdah. Ti podpro svoje zahteve z dokazi, vse se draži, od zobotrebcev, gumbov in žemelj naprej, če hočemo živeti, moramo več zaslužiti. Pa smo zopet tam, kjer smo bili včeraj in čez nekaj časa se po- novi zopet stara igra: draži se vse naprej, stavke na dnevnem redu. Ali res ni zdravil za to? Do nekih zdravil bi najbrže prišli, ampak iščejo jih ne po pravih potih, ampak vsak išče taka zdravila, da bi njemu rodila zlata jabolka, za druge se ne meni. Industrijske korporacije in delavske strokovne in druge organizacije tvorijo veliki fronti. Dva velikana. Zavedata se, da sta potrebna drug drugemu in da drug brez drugega nista nič. Ni dela brez kapitala, bodisi blagovnega ali denarnega. Pa ni o-brata brez dela. Ni trgovine brez užitnikarstva. Države sicer skušajo voditi gospodarstvo in politiko s tem, da jih vlade nadzirajo in kontrolirajo gospodarstvo z gotovimi zakoni, da teče gospodarsko, politično in socialno življenje po nekih zahtevah usmerjenega življenja, v katerem naj bi bili deležni vsi nekega dostojnega obstanka. Do popolnosti pri tem pa zgleda, da družba kar ne more priti. Lakomnost, sebičnostin pa zavist te nečedne lastnosti pa vedno skrbijo, da do kake daljše traj nosti v teh ozirih nikdar ne . pride. Zato imamo večne prepire v gospodarskih, industrijskih in drugih socialnih domenah. Iz teh prepirov izvirajo v veliki rovno pogodbo, ki je ne bi mogla kršiti brez podpore od zunaj, to se pravi od Nemčije. Nemčija pa ne gleda avstrij-sko-nemške meje v duhu avstrijskega nacijonalizma. Tega je premagal celo Hitler, ko je postal nemški Fuehrer. Ako bi bil zmagal po Mussolinijevem padcu, bi bil ustvaril na severu Jadranskega morja nekaj, kar gotovo ne bi bilo všeč vsem avstrijskim nacijonalistom. Ne bi bil samo kaznoval Mussolinija za njegovo izdajstvo, izgnal bi bil Italijo od vpliva na srednjo Evropo. To je bilo njemu več kot nacijo-nalistični interesi koroških in štajerskih Nemcev. V nemškem interesu je gotovo boljši dogovorjen naslon Slovenije na Avstrijo kot nasilna delitev slovenske zemlje. S prostovoljnim naslonom bi Nemčija dobila prijateljsko upravo na primer v Kopru, z nasilno delitvijo Slovenije bi prišla nsorda do Postojne ali celo samo do Ljubljane. Zato ne vidimo posebne nevarnosti za severno slovensko mejo. Iz previdnosti pa nevarnosti popolnoma izključiti ne smemo Zadeva z mejo proti Italiji je kočljivejša. Jih je še precej v Italiji, ki škilijo na Postojno in Rakek in hrepenijo po razvodnici med Črnim in Jadranskim morjem. Sedanji navidezni prijaznosti še ne bi mogli verjeti. Težave, ki se z njimi čisto po nepotrebnem morajo boriti Slovenci, ki so pod Italijo, nam narekujejo previdnost, in to tem bolj, ker rimski parlament še zmeraj ni rekel svoje zadnje besede glede sedanje meje, na kar le premnogi preradi pozabljajo. Zato je treba iz previdnosti računati, da bi Slovenija morda morala akceptirati drugo razmejitev z Italijo, različno od sedanje in na škodo Sloveniji. Seveda bi vsaka taka nova razmejitev v škodo Sloveniji pognala Slovence v zavezništvo z Nemci, kar bi morda Italiji delalo več težav, kot bi imela koristi od kraškega skalovja. Če bi pa Italija ponudila Sloveniji tesnejšo povezavo s svojo sedanjo pokrajino, ki ima sedež v Trstu, bi se položaj za Slovenijo čez noč spremenil. Kaj takega ne bi mogli nuditi Sloveniji niti Avstrija niti Nemčija. Pri tej priliki bi radi znova podčrtali vitalno napako, ki so jo Slovenci naredili 1. 1945, ko so s tako lahkomiselnostjo zavrgli idejo o tržaški državi. Tisti, ki smo takrat zagovarjali to idejo, smo bili seveda “izdajalci”, čas nam je pa že dal deloma prav, deloma nam pa še bo. Slovenci se pač še niso navadili na misel, da je poleg nacionalnosti še vse polno drugih okoliščin, ki lahko vplivajo na naroden obstoj. Za Slovence je na primer njihova zemljepisna lega. še danes ne mislimo, kako bi se morda dala izrabiti v narodno korist. Zanimivo pa je, da to vidijo drugi. V Beogradu se na primer jezijo, ker je ljubljanski režim v dobrih odnosih z Gradcem, Celovcem, Trstom. Vidmom itd. Že vidijo v tem “željo po secesiji”, kar seveda ni res, priroda sili Slovence na tesnejšo vez s sosedi in ne morda čista politika. Slovenci niso krivi, da morajo živeti na vetrnem. Niso napisane te misli v želji, da Jugoslavija razpade. Smo še zmeraj prepričani, da je za Slovence Jugoslavija kar dobra državna tvorba. Ako nam v njej ni vse prav, smo deloma sami krivi, ne samo Srbi in ne vemo še kdo. Naša nesreča je pač v tem, da se bojimo razgledanosti, kar rodi preplašenost in gledanje na okoli, kaj bo s Slovenijo, ako Jugoslavija propade. Svoje usode si sami in le sami ne bomo krojili, kot si je noben majhen narod ne kroji vkljub vsem slavospevom o 'samoodločbi narodov. Lahko pa igramo odločilno vlogo, ako razne varijante premislimo s hladnim razumom in predebatiramo brez strasti. Prva je namreč stvar, da nadomestimo strah s hladnim gledanjem na stvarnost in skušamo iz nje izvleči vse, kar koristi Sloveniji. To nas bi odvrnilo tudi od raznih goljufivih upov kot na primer na pomoč ideje o Evropi, na varuštvo Združenih narodov itd. I. A. meri tudi vsi drugi mednarodni prepiri in težave. Tako je družba vedno na tistih starih potih in cestah tekmovanj, ki difctirajo: ti mene, jaz tebe. . . Tako ščipljemo drug drugega in zgleda, da iz teh kislih nižin kar ne moremo vstati in si pomagati. Rešujemo to večkrat z besedami, raznimi mnenji itd., a prave poti doslej še nismo našli, ki naj bi vodila k neki stalni zadovoljnosti. Obljubava-mo drug drugemu to in ono, na nje pa čez noč pozabimo in vse se zopet vrti po starem. Nekako tako so delali in vozili naši predniki, pa mi sodobniki vozimo prav po istih potih, če ne še slabših v gotovih ozirih. Rešitev za to je le, da človeštvo jo ne išče na pravih krajih in mestih. Vsak človek, v kolikor največ mogoče, naj bi postal do drugega pošten in pravičen, pa bi ne bilo prostora za krivice med ljudmi. Taki bi morali postati tisti, ki vodijo korporacije, ki se bavijo s proizvodnjami, taki bi morali postati tisti, ki so v službah prvih, taki užitnikarji in potrošniki, to je pravični in pošteni drug do drugega in vsak bi moral v svojem srcu pokazati sebičnosti in vsakemu pohlepu vrata in jo zapoditi od sebe, pa bi bilo na svetu kmalu drugače. Tam, kjer se koti zdaj toliko prerekanj in prepirov radi tega, bi kraljevalo bratstvo in drugače bi bilo na svetu. Kdaj bomo ljudje prišli do tega? Tudi to je odvisno od človeštva, od nas vseh ljudi! * ŠIRJENJE RASNEGA SOVRAŠTVA je drugo veliko zlo za našo Ameriko. To je greh, ki so ga pred par stoletji povzročili anglosaški veleposestniki, ki so uvažali kakor nam zgodovina pove, črne sužnje, katere so lovili pred stoletji po divjih obrežjih Afrike anglosaški pirati, ki so s sužnji barantali in kontra-bantili. Za civilizacijo je to sramotni pečat. Vtisnili so ga pa na zgodovinska dejstva tisti, ki so se vedno predstavljali kot prvi in najboljši civilizatorji na svetu. To so tisti “kulturniki in civilizatorji’, ki so stoletja in deloma še bogatijo in živijo na račun raznih kolonij. Drugim so pa na vseh morjih zapirali morska pota in ceste. Čas jih je zdaj prehitel, pa tudi s “palico” jim je dal par zasluženih gorkih v zadnji vojni. So pa še v vrhovih in bodo najbrže še sitnosti delali svetu, če bodo le mogli. Tak greh, kakor je ta pravkar omenjen, ne izgine tako hitro. Stoletja vzame in včasih več, da ga razna plemena in rodovi pozabijo. Teža tega greha je pa še ta: Dokler je kazalo in kaj donašalo, so črna plemena izkoriščevali tisti, ki so ta plemena izkoriščevali in imeli od tega dobiček. Zdaj, ko je prišel 'v tej drugi polovici dvajsetega veka čas, da se to nekako poravna, so se vse tega lepo znebili, si roke umili, vse sitnosti in težave tega pa lepo nam Amerikancem prepustili. “Uncle Sam” naj nosi težave in sitnosti in jih rešuje, to je bilo že od nekdaj geslo Johna Bulla, ki je imel in še ima navado samo sprejemati in v svoj žep tlačiti, kar je koristnega. Pleve in smeti in vse kar smrdi, pa drugim prepušča. Angleži so vedno bili taki, Bog mi STATEMENT OF OWNERSHIP, MANAGEMENT AND CIRCULATION (Act of October 23, 1962; Section 4369, Title 39, United States Code) 1. Date of filing: Oct. 3, 1966 2. Title of publication: Ameriška Domovina. 3. Frequency of issue: Daily except Saturdays, Sundays, Holidays, and the first week in July. 4. Location of known, office of publication (Street, city, county, state, zip code): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyahoga, Ohio, 44103. 5. Location of the headquarters or general business offices of the publishers (Not printers): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyahoga, Ohio, 44103. 6. Names and addresses of publisher, editor, and managing editor: Publisher (Name and address): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103; Editor (Name and address): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103; Managing editor (Name and address): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. 7. The owner is: (If owned by a corporation, its name and address must be stated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholders owning or holding 1 percent or more of total amount of stock. If not owned fcy a corporation, the names and addresses of the individual owners must be given. If owned by a partnership or other unincorporated firm, its name and address, as well as that of each individual must be given.): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. 8. The known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 percent or more of total amount of bonds, mortgages or other securities (If there are none, so state): None. 9. Paragraphs 7 and 8 include, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting; also the statements in the two paragraphs show the affiant’s full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner. Names and addresses of individuals who are stockholders of a corporation which itself is a stockholder or holder ol bonds, mortgages or other securities of the publishing corporation, have been included in paragraphs 7 and 8 when the interests of such individuals are equivalent to 1 percent or more of the total amount of the stock or securities of the publishing coporaticn. 10. This item must be completed for all publications except those which do not carry advertising other than the publisher’s own and which are named in sections 132.231, 132.232, ahd 132.233, postal manual (Sections 4355a, 4355b, and 4356 of Title 39, United States Code): Average no. copies each issue Single issue near-during preceding 12 months est to filing date A. Total no. copies printed (Net press run) 9,000 9,000 B. Paid circulation 1. Sales through dealers and carriers, street vendors and counter sales 2. Mail subscriptions C. Total Paid Circulation D. Free Distribution (including samples) by mail, carrier or other means E. Total distribution (Sum of C and D) F. Office use, left-over, unaccounted, spoiled after printing G. Total (Sum of E & F — should equal net press run shown in A) I certify that the statements made by me above are correct and complete. (Signature of editor, publisher, business manager, or owner) Signed: MARY DEBEVEC, Mng. Editor 4,700 4,700 3,500 3,500 8,200 8,200 400 400 8,600 8,600 400 400 9,000 9,000 preti vrata takim v soseščine, ki Ao 8,000 čevljev. Poskusi so po-so zdaj priznane kot čiste, mo- i kazali, da so izredno oočutljive derne naselbine in mesta in ka-1 za vsak zemeljski potres, naj se tere so beli zadnjih dve, tri sto; zgodi kjerkoli, let gradili in zidali, da so, kar so, da bo radi njih padla veljava zemljišč in domov — je to pravično? To naj bi nam vsem pojasnile take “zvezde” kakor so | BJK, EJK, LBJ in HHH in še vsi drugi! To samo z gospodarskega stališča. Kje so pa še druga stališča! Občevanja med mladino in še tisoče in tisoče “tega in onega”. Vse to se ne da res tako enostavno rešiti, kakor zna n. pr. kak politik, s “prsti počiti”. Ej, koliko razlogov bi se k temu še lahko navedlo. To so problemi, radi katerih bo vse nas še velikokrat glava bolela. Kdor bo dočakal, bo to videl in čutil. Čas bo vse pojasnil, vse, kar je pravega, in vse, kar je nepravega in to zadnje bo še dolgo časa “brcalo in sitnarilo”. Naj zaključim za danes, pa še drugič kaj o tem. Andrejček Jemenski monarhisti nočejo igrati na Naserjeve karte BEIRUT, Lib. — Podpredsednik savdske vlade princ Ben Yahia se je na poti v Evropo u-stavil v Bejrutu in povedal časnikarjem, da ne mislijo jemenski monarhisti pomagati Naserju, da izvede svoje načrte glede Zato so naši strokovni zavodi skupaj z danskimi — otok je namreč del danske države — postavili na severu otoka potresno postajo, ki bo lovila znake potresov in podzemskih atomskih eksplozij. Stroške za postajo nosi naša dežela. Letos bo postaja funkcij onirala tudi pozimi. Rdeča Kitajska ni tako nevarna, kot večina misli BOSTON, Mass. — Bivši ameriški poslanik na Japonskem E-O. Reisehauer je dejal tu v javnem govoru, da rdeča Kitajska še dolgo ni tako nevarna, kot večina Amerikancev misli. Je namreč hudo zaostala in njeno gospodarstvo leze le počasi dalj6 v razmerju z drugimi državami Azije. Celotni narodni dohodek rdeče Kitajske je po raznih ocenah približno enak kanadskemu, torej okoli $55 do 60 bilijonov-Pri tem ima Kanada 20 milil0' nov ljudi, Kitajska pa 700 mili' jonov. En Kanadčan ima tore] povprečno toliko letnega dohod' ka kot 35 Kitajcev skupaj. odpusti ker jim to predbaciuam, | Jemena. Naser biJrad ime) * ir a jaz jm doslej se nisem nikdar Rekorden mraz Leta 1892 so bili izmerili v severnosibirskem kraju Verb0' jansk 67.8 stopinje Celzija P°^ ničlo. To je bila dotlej najnižj3 znana temperatura v naseljenih r kralj Al-Badr, ki se zdravi v , Medini v Savdski Arabiji, dosti kdo je gradil našo Ameriko zadnjih 300 let! Zdaj pa tiste, ki so gradili in žrtvovali za vse to. vreči med smeti, vse pa izročiti Združeni odpreti vrata tistim, ki imajo malo, v večini pa prav nobe- Gtok Greenland najboljše mesto za odkrivanje podzemskih eksplozij WASHINGTON, D.C. — Otok Greenland je na severu pokrit nih zaslug za ves napredek. Od- z ledenimi plastmi, ki so debele V minuli zimi pa so izrrterm v gornjem toku sibirske reke l11' digirka 78 stopinj mraza. poznal drugače 'Jemenu, da bi lažje krotil sprte | krajih na severni polobli. | republikance. Ta podedovani greh po An-1 Monarhisti pravijo, da bodo g osaksih bo nam dajal še mno- ravno radi tega obnovili držav-go sitnosti in težav, lo, kar jeujansko vojno. Seveda bodo ratio vse doslej, še začetek ni. | bili pomoč savdskega kralja, recej krivde za vse to in pri; Princ upa, da jo bodo gotovo do-tem pa imajo tudi naši politikar- bili. Ofenzivo proti republikan-ji. Seveda, tem gre za glasove ob , cem bodo obnovili jeseni, ko bo volitvah, .pa jih naj dobijo od ( kralj Al-Badr, ki črnega ali belega, samo da je glas. Razumem to. Toda pozabiti ‘ okreval, bi ne smeli na dejstvo, namreč Dne 1. septembra 1939 je ler svetu sporočil, da so neinšk6 čete prekoračile poljsko nieJ0, Kakor znano, je biia vojna str3 teško končana v 18 dneh, tor6-1 3 dni preje kakor sem predv d e val ... Vladimir Vauhnik knjigi “Nevidna fronta” v Pr°' daji pri: Slovenska Pisarna, ragov Dom, 6304 St. Clair Cleveland, Ohio 44103, Slove11 ska Pisarna, 618 Manning Ave'’ Toronto, Ont. Canada, Leag1* of C.S.A., P.O. Box 32., lyn, N.Y. 11227. t*x*xrccrn JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST t*XX**XXXX2 EXXXXXXXXXXX Med fanti, ki so prišli vasovat, Je imel prvo besedo Višnarjev jirnen iz Žirovnice. Bil je lep 2n zgovoren, da ni bil nikoli v ^,^regi za odgovor in doma je 2 ene naj premožnejših kme-sta prišli Ančka in Ro-a k ognju, se za Rozalko še . trieriil ni, Ančki pa je stopil na-j^°^; 'Dober večer, Ančka! Ka-si brhka danes in boš vsak ^ gorši. Fantje, zapojmo ji Pssem!” 80 zapeli. Pa kako. Naj- iSe pevce ie pripeljal Šimen s sab0. J ^ ^ J ic 0 Je Ančka hvalila pesem in ju Ce> se je ustavila pred njo ^atiica: “Joj! Kako lepo očnico pS Marko.” reden je Ančka utegnila od-°ri^i- je posegel vmes že Ši- jaz! imel ?e*: “Dekhček! Ko bi bil Pod%nikov Mko ovčar in bi a v cas kakor on, bi prinesel . ^ tako veliko rožo, kakor ^enštranca na Rodinah.” “0V a^e^•,, se Je razhudil otrok, j, llca> kakor monštranca veli-t!p' fik^er ne cvete. Kaj ne, da 'e> Marko ” (( -CO, (I^ikjer, Manica.” No (1^0> si slišal?” ■», ^aj misliš, Marko vse ve.” otrok, da vaš ^oliko že kakor ti.” Ca; ^sila se je Ančka: “Mani-je?. 'azaj k Ceneku pojdi in ne ber 0(^rasbm.” Bodlo jo je, °'ek/e '^'arko razdelil roze me(I na Ianica kila prav nič užalje-ja ’ jo je Rozalka vedno uči-kad- a rnoraj° kiti otroci tiho, Se ar S0v°re odrasli. Umaknila ^is]6 ^ Ceneku, ki je bil istih j s 1 2 njo, da ima Marko prav Višnarjev. x°2alk r a se je namrdnila. kinV jx nxso kile všeč Anč-^ost °esec^e- Marka so pa narav-kak 2ako^ele. Tonej, ki ni vedel, -° je med Markom in Ančko, kak Je Pešepetel: “Ali si slišal, j^° kogati skupaj drže.” hni arko mu ni odgovoril. Samo A mal Je- Ilcka je sedla v druščino, Ši- ^en ^6klet ^0rnaao kčer izmed vseh k° kot°IeS n''e' Da S° fan^e Anč" lij “ Najbolj častili, to Marka nič žalilo; tako se spo- I^tQ113 rovtih. Tudi žirovniškim račali tako, da so izzveneli Po. 2.ba ko revež še večji sree v Zunaj Je bil miren, kri£aio prsih pa j£ razbijalo in Volk, ReS 3e’ res je> res j6^-’’ 3ajal. je stekel v rovt in za-• ekko je izpregovoril v gre-?’- P P28 je utihnil. “Kdo kali' Vsi so obmolknili in ča- *crop ,, Večer> ij^dje božji!” oVetlobe je stopil Vrba^ V Dete Prijazno so mu 0d5 Vrbanek!” “p avljali. pk.” PvPribajate v vas, Vrba-"ako v cka je hotela poudariti, ‘‘VolkSeli 80 vsb da je prišel. °8lasi] Uria Zahvali, da sem se Vdaj pČe bi se bil ]irjevihVaS’ ker me ne bil pes nocoj zmuznil sem že pri Koke kaS°Vak Tako sem mis-0ln Mgal. Jutri večer sem se namenil k vam. Bom pa nocoj malo posedel. Saj mi menda tačas ne bo medved razmetal bečelic.” Pomežiknil je nekajkrat z očmi. Nič kaj mu ni bilo prav, ker je okrog Ančke videl samo fante iz tuje vasi. Ozrl se je naokrog, kakor bi nekoga iskal, obstal pred Ančko in ji pogledal naravnost v obraz: Ančka? Ali je Vol- kun sam prišel tako daleč? Kje je pa Marko?” Iz polteme se je oglasil Kuharjev Tonej: “Tu ob strani se o bečelah pogovarjava. Ali ležete k nama?” “Saj nisem neumen. O beče-licah vidva govorita, ki sta stara; jaz pa, ki sem mlad, bom k dekletom sedel. Ančka, ali smem k tebi?”- In ni čakal, da bi mu Ančka, ki je bila zaradi Marka v zadregi, odgovorila. Kar sedel je. Ančka se je z drugimi vred zasmejala, kakor se je težko; bila je huda, pa ne nase, na Marka, ker ni bil blizu nje, da jo je zaradi tega Vrbanek zbodel. Višnarjevemu ni bilo všeč, da je sedel Vrbanek k Ančki. Pomignil je svojim fantom, češ naj mu pomagajo ponorčevati se iz starčka, in je koj začel: “No, očka, sedaj se pa le razvnemi, ko pri tako brhkem dekliču sediš.” Šimen ni vedel, na koga je naletel. Prav nič ni bil Vrbanek v zadregi. Zravnal se je in pokazal nase: “Zakaj pa ne. Vdovec sem. Toliko tudi imam, da bi ne bila lačna, čeprav tako vzamem brez rok. In v teh dneh, ko celo mrtve gore od ljubezni ožive, se bo pa menda tudi živ človek lahko razvnel, čeprav je nekaj dni starejši kot ti.” “Kaj? Gore, da od ljubezni ožive?” “Ha, ha, ha,” so se zasmejali Žirovničani. “Se krohotate, pa ne veste zakaj.” “O, vemo, vemo. Ha, ha, ha!” so poskušali ugnati Vrbanka. “če se na gore zanašaš, je najbolj prav, da greš h Kuharjevemu in Primoževemu v senco bečelarit.” Znova se je Šimen glasno zasmejal in za njim njegova tovarišija. Pa jim ni nič pomagalo. Krničani, posebno dekleta, le Ančka je bila tiho, so zahtevali, naj Vrbanek pove, kako se imajo gore rade. To je tako, dekleta.” Vrbanek se je zvito nasmejal, dvig nil desnico in kazalec na njej in začel razlagati: Vsako leto, ko dozori v rov-tih seno in jukajo s hriba v hrib in z roba na rob fantje dekletom in jim dekleta s pesmijo odgovarjajo, zatrepetajo tudi srca v gorah. Stol in Golica, Vrtača in Kozjek, Begun-ščica in Srednji vrh, Košuta in Storžec, Grintovec in Kočna, Rjavina in Triglav vsem poka v cfcrčju. Pa fantje pod noč prehodijo jarke in pridejo k dekletom v vas in se z njimi pogovarjajo. Gora pa h gori ne more in jim je tako hudo, da bi od bridkosti vse gore skoprnele, ce bi ljubi Bog ne bil nasejal po skalah očnic in tako obdaril vsako goro s sto in sto in stokrat sto očmi, da se v čistem soncu iz daljave v daljavo vsaj lahko spogledujejo. , “To je lepo,” se je oglasila izmed deklet ena. “Vas gledam, dekleta, vse imate zataknjene očnice za rutami na prsih, Ančka najlepso. Kakor bi srca gledala s hrepenečimi, nedolžnimi očmi. Pomislite, kako bi bilo hudo, če bi bile ve gore in vam ženim in fantje tudi. (Dalje prihodnjič) _______O—------- —. Vzhodna Nemčija je po površini enaka državi Tennessee. MILIJARDE POTUJEJO... Še do nedavna so na itali-jansko-švicarsko mejo mislili le kot na tihotapsko pot tobaka in ur. V resnici pa je ta pot tobaka in ur le malo pomembna stezica, če jo primerjamo s potjo pretihotapljenih milijard lir oziroma švicarskih frankov. Guverner Italijanske banke je pred tremi leti v svojem poročilu poudaril, oziroma vztrajal na potrebi določene politike dohodka. Številni italijanski kapitalisti, in še posebno lombardijski, si glede tega gotovo nimajo kaj očitati: svoje dohodke so si zagotovili, ne da bi se bili morali spoprijeti z nevšečnostmi in težavami prizvodnje in to na osnovi sistema tako imenovanih “potujočih milijard”. Ti ugledni gospodje, običajno potajeni v anonimnih družbah in nasploh dobro vpeljani v finančnih krogih, imajo med delavci in uradniki, ki se dnevno odpravljajo na delo v Ticinski kanton v Švico, navado najemati nekakšne “nosače”, ki jih natrpane z milijoni v skupinah pošiljajo čez mejo. Ko ti pridejo v Švico, izroče ta denar označeni osebi ali banki, za nagrado pa prejmejo po nekaj sto lir za vsak preneseni milijon. Te pretihotopljene milijarde pridejo potem vpisane na račun tri in pol milijona lir in to v e-nem dnevu, v nekaj urah. Tja in nazaj čez italijansko-švicarsko mejo je šlo pred tremi, štirimi leti baje dnevno tri milijarde lir. Bilo pa je obdobje, ko je ta dnevna vsota, kot pravijo, obsegala deset do dvanajst milijard. Bilo je to v dneh neposredno pred enimi izmed parlamentarnih volitev. Številni koristniki gospodarskega čudeža, ki so se^ bali, da bi takale “gostija” uteg-1 nila celo prenehati, so zaradi; tega se še večjo vnemo izročali) skupinam “nosačev“ svoje milijone. Zakaj-poleg vsega je bilo tudi pametno vsaj del denarja shraniti v solidnih švicarskih bankah — za vsak primer. Pravijo, da so v tem času mnoge milijarde kot ptice selivke odletele iz Italije in se ustavile v švicarski oazi, v pričakovanju lepših časov, da bi se znova vrnile “kljuvat žitno zrnje” velikodušne italijanske dežele. V tistih dneh se je najemanje nosačev vršilo v masovni obliki: bila je v ta namen zbrana pravcata armada mož, žen in celo otrok. Neko dekletce, staro morda 7 do 8 let, ki so ga bili ujeli z eno nogo na tej, z drugo na oni stani meje, je bilo pod oblačili dobesedno natrpano z šele italijansko-švicarske meje vse konča s tem Nasonijem? Armada Italijanov s stalnimi dohodki, sestavljena iz točnih davkoplačevalcev, pa si želi, da bi oblast po raznih Nasonijih čim-prej odkrila še ostale spretnja-koviče, ki sestavljajo vso to za-jedalsko druščino, mastečo se z milijoni javnega denarja! -------o------ Obnova mestne uprave bolj potrebna kot obnova mest CLEVELAND, O. — Že pred j učinkovito in ne poceni, leti se je rodila imenitna misel,__o____ hod iz zagate. Iz zadrege jih je končno rešila komisija sama z izjavo, da osnutek besedila še ni zadnja beseda in da bo pravo besedilo prišlo na dan šele enkrat ta mesec. Ta izjava hoče sicer pomagati mestni upravi iz blamaže, ne zbriše pa dejstva, da je v naši mestni upravi preveč birokracije, naj bo župan ta ali oni mestni politik. Obnoviti je treba najprej e sistem uradovanja mestnih pisarn, drugače tudi delo na obnovi mesta ne bo ne hitro ne kake družbe, ki ima svoj sedež, bankovci, katerih vsota je prese-v Švici, v resnici pa pripadajo: gala milijon lir. Lahko bi rekli, enemu ali drugemu že omenje- ;da je v tem predvolivnem času nih uglednih italijanskih finanč- šlo za pravcati slavnostni pohod nikov, a njena naloga je “investiranje kapitalov” v Italiji. Ti milijoni in milijarde, spremenjeni v spoštovano valuto, s pomočjo katere se krepijo in razvijajo investicije v Italiji, se že v teku nekaj ur ponovno vračajo čez mejo, to pot v svečani obliki in povsem zakonito, shranjeni v težkih blagajnah ter z oboroženim spremstvom. Gre za iste lire, za iste milijarde, ki zdaj prihajajo v Italijo kot švicarski franki. Ko tako še enkrat prehajajo mejo, si vsi privzdignejo klobuk in pravijo: “Glej te Švicarje, koliko denarja vlagajo pri nas!” Pri tem pa že omenjeni “ugledni” finančniki nimajo druge nevšečnosti kot to, da dvignejo nagrade za svoj trud, se pravi 3.5%, kot to zagotavlja italijanski zakon vsem, ki v Italiji investirajo svoje kapitale. Vprašal bo kdo: “In investicije?” Gre za razumljivo vprašanje, ki si ga postavlja vsak ko- milijard v Švico, debelih milijard, polnih zdravja, neobremenjenih, povsem varnih pred zobmi državne blagajne oziroma “davčnega vijaka”. Tako so šle, se deloma vrnile, odhajajo in prihajajo, pri čemer postajajo vedno debelejše, kot bi jim ti sprehodi prinašali zdravje in bi jih ta sprememba zraka nenavadno okrepljevala. Ob tem pa se ljudje, ne prav dobro podkovani v finančnih zadevah in vajeni razmišljati, kako bi najbolj koristno in pametno uporabili celo vsakih sto ali tisoč lir, sprašujejo, ali bo kdaj moč preprečiti ta tajinstve-ni in škandalozni tihotapski promet, ki traja že leta in ne kaže nobenega znaka, da bo prenehal. Od kod prihajajo te milijarde? Ali je državni blagajni, ki nenehoma nadzoruje prijave dohodkov vsakega delovnega človeka, ali je tej blagajni znano, kje so te milijarde doma? Ali stika za njimi? Jih odriva? Ali teh mili- da je naša mestna uprava posnemala federacijo in ustanovila “malo Hooverjevo komisijo”, ki naj dožene, kaj je vse napak v poslovanju naše mestne uprave, in predlaga primerne reforme. Komisija se je resno pripravila na delo in nabrala kar 30 področij, kjer po njenem mnenju šepa poslovanje našega mesta. Ravno sedaj je dokončala osnutek poročila, v kakšnem stanju je mestno sodelovanje pri obnovi Clevelanda. Osnutek še ni dokončno besedilo, pa je vendarle prišel v javnost, ne ravno v veselje prizadetih mestnih u-radov. Trdi namreč, da med šestimi načrti za obnovo mesta ni niti enega, ki bi ga uprava izvrševala po programu. Obnovitvena dela zaostajajo za eno do štirih let. To je že povzročilo okoli $2 milijona nepotrebnih dodatnih stroškov. Župan Locher se je začel takoj izgovarjati na razne vzroke, njegovi sodelavci pa tudi niso vedeli za noben drug iz- — Skozi sueški prekop plove dnevno povprečno 35 ladij. Moški dobijo delo MACHINISTS HE OLEVEIMD mEUmm Tool Co. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYOR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORINS HiLLS likaj pošten državljan-davko- jard ne more najti?! plačevalec. O teh produktivnih In na sami meji, ko odhajajo investicijah pa, kot se zdi, ni niti tja, ali ni moč nič storiti? sledu! , Po dolgih letih te vrste pro- Milijarde lir, ki nimajo stal-1 meta je bil pred nekaj leti po-nega bivališča, pa prinašajo baj- ; vsem slučajno odkrit neki Naso- ne dohodke. Vsaka milijarda sa-! ni, zaupnik milijarderjev. Ali j ................................... mo na račun nagrade zagotavlja 1 naj se v bučni zadevi okrog ve- 1 PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Jerse ki je umrl 3. oktobra 1961. Pet let je že minilo, odkar Ti srce več ne bije in črna zemlja truplo krije in Tebe od ■ nikodar ni! Blag spomin r.a Tebe, dragi, živel bo z nami do konca dni, a duša Tvoja že pri Bogu prosi za nas milosti. Žalujoči: MARIJANA JERSE, soproga VERA NOSAN, hči WILLIAM in JOSEPH, sinova SNAHI, ZET VNUKI, VNUKINJE Cleveland, O., 3. oktobra 1966. TURRET LATHES CAF TURRET LATHES EMINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS SO SE POSTAVILI? — Slika kaže del vojaške slavnostne parade v La Pazu oh priložnosti vmestitve novega predsednika republike Reneja Barrientosa. Johnson bo ta teden sprejemal diplomate WASHINGTON, D.C. — Iz Bele hiše poročajo, da bo predsednik Johnson sprejel v ponedeljek francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla, ki mu bo naj hrže povedal kaj zanimivega o DeGaullovi poti po A-ziji. Takoj za njim bo pa sprejel tekom tedna angleškega zunanjega ministra Browna. Na vrsto bo prišel tudi sestanek s tovarišem Gromikom, dan in ura pa še nista določena. Ženske dobijo delo Wanted COOK from 1 P.M. to 8 P.M. Apply in person SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 _________________________(x) Gospodinja Iščemo gospodinjo, ki bi pri nas ostala, 3 mali otroci, v May-field Heights, stalno, priporočila. 266-4477 ali 449-5208. (189) Cleaning Woman Friday afternoons, 4 hours, $5. English. CARL’S CAFE EN 1-8997 ’ (189) MALI OGLASI V najem 3-sobno, čisto stanovanje s kopalnico, v novi hiši zgoraj, se odda na Kewanee Ave. Za pojasnila kličite 481-8584 po 3.30 Pop. (190) Hiša naprodaj V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414. (x) NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer Na London Rd. Zidana hiša s 4 spalnicami, polna klet, veliko posebnosti, garaža, zelo čista in v dobrem stanju. Pri E. 185 St. Zidana hiša s 3 spalnicami, polna klet, dvojna garaža, v prvovrstnem stanju. Pokličite nas in oglejte si naše nove in rabljene domove. Z veseljem Vam bomo pomagali pri izbiri vašega prihodnjega doma. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (189) Išče sobo Ženska išče sobo in garažo pri kaki vdovi v bližini cerkve sv. Kristine. Kličite EX 1-0759. -(190) Hiša naprodaj Dvodružinska zidana hiša, prvič naprodaj, na Shawnee Ave., med E. 185 in E. 200 St. 5 let stara, garaže, v prvovrstnem stanju. Se mora prodati; v srednjih 3 Oh. KEENER REALTY 401 E. 200 St. 481-1226 _________________ (190) Euclid — lastnik prodaja Naprodaj je semiranch hiša, velika kuhinja, 4 spalnice, obložena rekreajciska soba, vse v dobrem stanju. $24.900. Kličite 731-3248. (189) Prijafel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 Stanovanje išče 2 sobi in kuhinjo v okolici St. Clair vzame v najem. Ponudbe telefonično na 361-4270 od 5. dc 8. ure zvečer. (191) V najem 5-sobno neopremljeno čiste stanovanje, zgoraj, se odda od-iaslim, na 6210 Bonna Ave. telefon EX 1-2868. (3,5,7 okt) V najem 4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico in zaprtim porčem, zgoraj, na 1234 E. 172 St. Za pojasnila kličite 943-6694. (191) 1 Mara Husova: % l Živa plamenica .4 Zala Trdinova se je zaprla v sobo ter se vsa poglobila v brskanje po predalih. Izpod rok pa so ji frčali šopi pisem in padali V kot ob pečici. Spomladi je opravila zadnji izpit in pred kratkim dobila odlok, s katerim je bila sprejeta v državno službo1 v finančno stroko davčnega odseka. Tri in dvajset let ji je bilo. Bila je lepo raslo, zdravo dekle z živahnimi kretnjami in neizčrpno podjetnostjo. Ni bila posebno lepega cbraza, ali njene velike rjave oči, polne izraza in ognja, so privlačevale s silo, ki se ji ni bilo mogoče upirati. Nasmeh njenih sočnih usten, za katerimi so se pobliskavali zdravi zobje, je povsod zmagoval. Pod širokim čelom se je skrival okreten, za njena leta prezrel duh, ki se je CHICAGO. ILL. MALE HELP WAREHOUSE — Shipping, receiving and stock handling. 5% days plus overtime. Automotive experience preferred. Call 842-7800. (190; HOUSEHOLD HELP CHILD CARE Housekeeping. Live in,. West suburb. Call 629-6423 (190) HOUSEKEEPER Good home. Good wages, 2 in family. Own room, bath, TV. No heavy laundry or cleaning. Nr. Glencoe Station. Refs. VE 5-1906 COLLECT. FEMALE HELP HOUSEKEEPER Exp. between 40 & 55 yrs. of age. $50 per wk. Rm. & board. Exc. Trans. Call Mrs. Wood 658-4306. (191) FITTER & ALTERATION WOMEN Exp. in working on designer coats, suits, & dresses. 5 day wk. Exc. Sal. & work, conditions. Perm. Refs, req. KANE’S CO 1-0893. (190) CHILD CARE Mature woman to come to my home; care for one child. All trans. 752-4553 (190) DRAPERY GIRLS Good working conditions. Insurance Steady. 7165 N. Cicero. HOUSE OF MENNA IR 8-7666 (190) CHILD CARE HOUSEKEEPING Live in. Own rom & bath. Salary. Phone: 337-0842 (190) Responsible mature woman for gen’l. hskp. Lite cooking. Live in. Sun. & Mon. off. Own rm., bath, TV & radio. Good wages. Gd. transportation. HI 6-1948. (189) MAN—STRONG ENOUGH TO LIFT AN INVALID MAN. Salary and apt. No drinkers. Refs. English speaking. WH 4-6030. (190) MAINTENANCE HELPER Apartment development. Steady work. Apply: 1500 Busse Rd., Mt. Prospect, 111. 439-4151 (190) pod bičem strastne vedoželjnosti še vedno poglabljal in ostril. Pripravljala se je na pot na, prvo službeno mesto. Veliko veselje jo je vso prešinjalo ob misli na bližnjo samostojnost, ki bo za začetek seveda kaj skromna. Štiri šolska leta so ji potekla v dekliškem internatu. Težko je nosila jarem strogega hišnega reda, ki je, žal, težil za tem, da v svojih gojenkah ubije vsako preostro izraženo osebnost ter iz njih ustvari dobre, pohlevne robote, delavne uradnice in nič več. V zavodu so stanovale učenke raznih srednjih in strokovnih šol ter dekleta, ki so hodila v mesto: na vseučilišče. Zala je končala trgovsko akademijo in bila zadovoljna z znanjem, ki si ga je pridobila: “Dovolj je za službo. To mi bo za kruh. Vse drugo izvenšolsko znanje pa si bom pridobila po ovinkih”, si je rekla, ko je spravljala svoje zrelostno spričevalo. Nekdo je potrkal na vrata njene sobe. “Kdo je?” je vprašala v prijetnem altu. “Jaz”, se je oglasil za vrati čist sopran. Zala je skočila k vratom in jih odprla na stežaj. “Kar notri, Jožica! Grmado bova naredili!” je potegnila Zala prijateljico v sobo. “Kaj pa je to?” je brcnila Jožica z nogo v šop pisem na tleh, da so se razletela po podu kakor mrtvo, odpadlo listje po jesenskem vrtu. “Nikar tako, Jožica! Ljubavna pisma so; čistim pred odhodom”, je v smehu povedala Zala. “A, a! Koliko si jih nastlala!” se je čudila skromna prijateljica in sošolka. “Hm!” je skomizgnila Zala z rameni. “Prišla sem, da se malo pogovoriva. Ti potuješ na jug, jaz nazaj na sever. V Ljubljano sem postavljena. Vesela sem, da grem spet domov. A ti?” “Jaz sem, kakor veš, sama prosila za jug. Rada bi spoznala tuje ljudi, njihove šege in navade. Doma poznam vse; nič novega ni. Kasneje primaham za teboj!” “Ti ni nič žal?” “Ne, za zdaj sem presrečna, da stojim končno na svojih nogah in grem čimprej od tod, pa kamor koli.” “Neugnana si. Zmeraj je bolje biti blizu doma.” Zala je spet skomizgnila z rameni. “Jožica, pomagaj mi, da razčistim to navlako!” “Kaj pa?” “Zmeči v peč tista pisma, ki leže po tleh! Čakaj, tu so še.” Nov sveženj je priletel z omare. Jožica je poslušno mašila v peč stare papirje. “Zdaj mislim, da jih ni več. Jožica, zameti!” Rumenkasti zublji so lizali in sproti osvetljevali besede, napisane od raznih rok. To so bila pisma 'mladih fantov, ki jih je Zala upijanjala s svojo neugnano mladostjo. Šli so mimo nje in nobeden si ni znal priboriti njene ljubezni. Zali je ostalo v rokah še nekaj pisem s tujimi znamkami in drobno, razločno pisavo na omotu. Zamislila se je nad njimi. To so bila pisma njenega fanta, njene prve ljubezni. V tujini se je šolal, sosedov Ruda... Omahovala je: ali naj tudi to izročim plamenu? Jožica jo je radovedno opazovala. Zala je bila obrnjena vstran. Stoje je listala po skoraj pozabljenih listih. Med njenimi prsti so se pomikali pozdravi z raznih bo- ^ jišč. Ruda je bil vojak vso sve-1 tovno vojsko. Bili so pozdravi z Doberdoba, s Kostanjevice, iz Gorice, iz Tolmina; pozdravi iz galiških blat, iz Karpatov in z vseh meja. “Pozdravljam! Spominjam se te! Misli name!” je bilo tu pa tam toplo zapisano1 med širokimi opisi vsakdanjih dogodkov, pokrajin in mest. Pred. njenimi očmi so se menjale vse slike te njene velike ljubezni. Kolikokrat je nosila v nedrih ta prijateljska pisma, jih poljubljala in močila s solzami ter se bala za njegovo življenje v pre-čutih nočeh. Vse obsegajoča ljubezen je tedaj žgala njeno mlado bitje. Ko pa mu je nekoč povedala, jo je hladno in pošteno zavrnil. “Čeprav te rad imam, ostaneva le prijatelja in nič več. Če kdaj mine to strašno klanje, imam še šolo pred seboj. Ti pa si mlada, še otrok ...” .Bila je res še otrok, a tedaj je bilo že dve leti njene ljubezni, biti na poti”, je odločila, ko je ki takrat ni umrla. Pod silnim precenila razmere. Težka je bila udarcem je le še močneje žago- odpoved, toda uklonila jo je mir-rela v njej. Dopisovala sta si še'no in vdano nosila. Le nekajkrat vedno, a Zala ni v svojih pismih ,sta se videla v vseh petih letih, nikdar več zinila o svoji boleči j Pred leti, ko je bil Ruda na do-skrivnosti, dasi je vse v njej Spustu, ga je nazaj grede sprem-plamenelo. lljala Zala. Bila sta že blizu po- Kaj bi pisala, kaj bi upala? Pri njih doma je bilo vse polno ctrok, oče in starejši brat sta bila pri vojakih; trda skrb je kraljevala v hiši. V zmedi medvojnih let otrok niso mogli šolati. Zala kot najstarejša med sestrami je morala prva prenehati z učenjem. Doma je morala nadomeščati brata in v veliki meri tudi očeta. Tako je še kot otrok okusila ves žolč morečih skrbi in vso surovost borbe za vsakdanje življenje. Materi ni bila le pomočnica, ampak tudi najbližja prijateljica in je z njo delila ves strah in obup, sem in tja po tudi kak svetel trenutek. Bodočnost je bila temna, polna negotovosti. “Jaz mu ne smem OKTOBER m ii Tmm KOLEDAR društvenih prireditev staje, ko jo je Ruda nerodno poprosil za poslovilni poljub. “O ne, prijatelji se med seboj ne poljubljajo!” se je uprla Zala. Ruda je žalostno povesil glavo in molk ju je spremljal do postaje. Leto dni za tistim slovesom je bilo vojske konec. Motne razmere so se čistile. Ruda je odšel v Prago študirat, Zala pa se je vrnila v šolo. Še vedno sta si dopisovala, toda njuna pisma so bila hladnejša in redkejša. Na zadnje pismo mu Zala ni več odgovorila. Ljubezen je umrla. Še so bile vse njene misli pre- pletene z njegovim imenom, toda nič več je ni bolelo. Šolanje v tujem mestu nova okolica in ljudje, vse to je ugodno vplivalo na njeno ozdravljenje. “Naj gredo še ta!” se je odločila Zala in zalučala pisma na tla. “Tudi tista?” se je začudila Jožica, ki je deloma poznala Za-lino skrivnost. “Da, kar je bilo, je umrlo in prav je tako. V življenje stopamo, Jožica! Kdo bi se trapil v osladnimi spomini?” “Jaz pa pravim, da ni vse tako, kakor ti misliš.” “Morebiti. A jaz tako hočem, veš!” “Če jaz umrem,' mi morajo njegova pisma v grob položiti.” “Če bi ti umrla? Kaj pa bledeš, deklič?” je Zala pozorneje pogledala prijateljico. Vedela je, da Jožica ljubi z ljubeznijo, ki je prva in zadnja in katera se je rodila tu, v šoli. Poznala 3e križev pot, vsako postajo pril3' teljičine ljubezni. Njen fant je bil puntar. Malo se je učil na visoki šoli, tembolj pa so ga vlačili po sodiščih in zaporih' Bil je ognjena narava, vihrav 1° mlad, da je mislil s svojim njem očistiti ves svet greha in sprijenosti. Zala ga je dobro poznala in čeprav sta bila is*6 starosti, ga je mela za str^š*10 otročjega; to pa je Jožico njega nemalo jezilo. Tiha >n nežna Jožica je bila njegovo živo nasprotje. “2e tri dni ni glasu o njen1' Zadnjič je bil spet punt na visO" ki šoli”, je s solznimi očmi povedala Jožica. “Ne bodi žalostna! Saj grem s teboj, če ga misliš obiskati’) je obljubila Zala. (Dalje prihodnjič) ■ ' •W'- ' '"A 'N, •' OKTOBER S- — Baragov dom in Družabni klub BD priredita družabni večer v prostorih Baragovega doma. Večerja in ples. 22. — Belokranjski klub priredi JESENSKO VESELICO' v Slovenskem domu na Holmes A ve. Večerja, ples, zabava. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob osmih. 23. — Društvo Naj sv. Imen a fare sv. Vida priredi kosilo z govejo pečenko, v šolski dvorani od 11. zj do 3. pop. 23.— Pevsko društvo PLANINA poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts. 23. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher' Ave. Začetek ob petih popoldne. 29.—Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi card party v šolski dvorani. Začetek ob 7.30 zvečer. 28. — Osmi maškeradni ples priredi dvor Baraga št. 1317 katoliških Borštnarjev v svetovid-ski dvorani. 29. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma. 30. — Občni zbor Slovenske pristave v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob treh popoldne. NOVEMBER i. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu ima jesensko prireditev \ dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. . S.—Deški skavti Troop 250 priredijo kosilo s kokošjo pečenko v novi šolski dvorani pri sv, Vidu. Serviranje od 11.00 dop. do 4.00 pop. 5. — Balincarska tekma na prostorih ..Slov. ..del. ..doma ..na Waterloo Rd. 0. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert ob 4 uri pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 12. — Štajerski klub MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue 55-letnico svojega obstoja. Začetek večerje ob petih, plesa ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester. 13. — Klub slovenskih upokojencev v Newburghu priredi za 4. obletnico obstoja večerjo v SND na E. 30 St. Začetek ob petih. Igral bo Hoyerjev trio. 19. — Baragov dom in Družabni klub priredita v Baragovem domu Jesensko zabavo. Večerja, ples. 20. — Pevski zbor Jadran poda koncert v Slov. del. domu na* Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 23. — Ples na večer pred Zahvalnim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 24. — Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair Ave. 27. — Štajerski klub priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu akademijo ob 166-letnici roj- j stva škofa Antona Martina Slomška. DECEMBER 4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani. 4. — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega obstoja. 11. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi Božičnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob treh popoldne. .21. — Slovenski dom na Holmes priredi silvestrovanje v svojih prostorih. 31. — Slov. društveni dom na Recher Ave. priredi SILVESTROVANJE. 31. — Baragov dom in Družabni klub priredita v Baragovem domu silvestrovanje. 1967 JANUAR 14. — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”. 21. —Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri. 27., 28. in 29.—Slovenski športni klub priredi smučarski izlet v Seven Springs, Pa. FEBRUAR 12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave. MAREC 11. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo ob priliki 4-letnice obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. — Sedmi letni Sianket Federacije Slovenskih narodnih domov v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. APRIL 8. — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani. 22. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave. NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI NEOBIČAJEN MATADOR — Amerika nec kitajskega porekla se je tako navdušil za bikoborbe v Mehiki in nato v Španiji, da se je sam podal v areno. Na sliki ga vidi' mo, ko kaže svojo spretnost v boju z bikom.