£nlpic SL vko,
SK h
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 293
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 15, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Kongresman OXonnell iz Montane trdi, da so ljudje kot je governer Davey odgovorni za današnjo ponovno krizo
Akron, 14. decembra. Na ljudskem zborovanju glede brezposelnosti je imel včeraj tu ognjevit govor kongresman Jerry 0'-Connell iz države Montane, eden vnetih pristašev novega deala v Washingtonu. Bojeviti kongresman je pozival državo Ohio, da pokaže pot, kako naj se iznebi hinavcev in nazadnjakov v osebah raznih reakcijonarnih go-Vernerjev in županov. Prvi bi moral oditi iz urada miličnik governer Martin L. Davey. Sedaj obstoječa depresija po vsej pravici zasluži ime Davey depresija. 0'Connell je silovito bičal governerja radf načina, kako je postopal v jeklarskem štrajku v državi Ohio.
"Ta sadilec dreves," je dejal "0'Connell, "katerega imate za governerja v državi Ohio, je prvi začel z depresijo, ko je zniževal delavske plače. Ali mislite, da morejo ljudje kupovati živ-ljenske potrebščine, če delavcem znižujejo plače, a cene potreb-
ščinam gredo navzgor?
"Vi vsi dobro veste, da se je kriza takoj pričela, ko je bil radi governerja Daveya razbit je klarski štrajk.
"Narodni problemi, štrajki, delavska vprašanja se nikdar ne morejo rešiti na ta način, da governer stopi k telefonu, pokliče miličnega generala in zapove: razbijte delavski štrajk. Vsak ima od Boga pravico do dela!
"Nobenega prepira ne bi bilo med American Federation of Labor in med Committee for Industrial organization, ako ne bi posegali vmes reakcijonarji, kakor-šen je Davey in ki hujskajo eno stran nad drugo."
0'Connell je prerokoval, da bo do prihodnje spomladi brez dela nadaljnih tri milijone delavcev, kajti kct se izjavil William O'Neill, predsednik Akron General Tire & Rubber Co., je šel kapital na štrajk proti delavskim organizacijam.
Državna postavodaja odobrila milijon za relif
Columbus, 14. decembra. Včeraj je tudi senatna zbornica državne postavodaje odobrila načrt za začasni relif onim okrajem, ki imajo prazne blagajne. Poslanska zbornica je enak načrt odobrila že pretekli teden in jutri bo governer podpisal predlog, ki postane postava. Glasom tega načrta dobi Cuyahoga okraj najmanj $600,000, da lahko pokrije relifne potrebščine za mesec december. V poslanski zbornici postavodaje se pečajo sedaj s predlogom, ki zahteva nove davke. Ti davki se bodo porabili za relif tekom prihodnjih dveh let. Davki se bodo vpeljali na sleleče: na pivo v steklenicah, na razne vstopnice in na izredne dobičke raznih kompanij. Ta davek bi prinesel v dveh letih $12,-000,000.
-o-
Velik rop
Včeraj dopoldne so prišli trije zakrinkani roparji v skladišče A. & P. verižnega podjetja na 3420 Croton Ave. Dva roparja sta ustrahovala nekako 100 uslužbencev, ki so se nahajali tedaj v skladišču, dočim je ^etji izsilil plačilnemu mojstru $6 ,981, kateri denar je pravkar dospel iz banke za plačilo delavcev. četrti ropar je čakal 2Unaj pri volanu avtomobila, s katerim so se roparji odpeljali, Predno jim je mogel kdo slediti.
Velik ogenj v Elyriji
V noči med pondeljkom in torkom je začelo goreti v trinad-stropnem poslopju Elyria Dry ^oods Co. v Elyria, Ohio. Og-^jegasci so bili štiri ure na delu, l^edno so ogenj dobili pod kon-Povzročena škoda znaša '^125,000. Samo blaga za obleke ie zgorelo v vrednosti $40,000
Smrtna kosa
Danes zjutraj je umrl Alfred J-1 bin Eppich. Stanoval je na
0(5 E. 162nd St. Bil je samec, *tar 31 let. Podrobnosti jutri.
• Grdina in Sinovi pogrebni ^vod bo vodil pogreb. Dar za Vrt Podružnica št. 10 SŽZ je pojila za Kulturni vrt $5.00. Od-vrta se za dar iskreno zasuje.
župan, ki je razbil štrajk, je zopet izvoljen
Monroe, Mich., 13. decembra.
župan tega mesta, Daniel Knaggs, ki je letos razbil štrajk ■jeklarskih delavcev v tem mestu, je bil te dni ponovno in že tretjič izvoljen županom. Knaggs je znan, da je najel vigilante in razne pretepače, s katerimi je napadel pikete pri Newton Steel Co. in jih razgnalter tako štrajk razbil. Za župana so bili trije kandidati. Knaggs je dobil 3,479 glasov, delavski kandidat Hefner 709 in neodvisni kandidat Barron pa 406. Videti je torej, da župani, ki štrajke razbijajo, imajo največ prilike biti izvoljeni. Enako se je zgodilo tudi v Clevelandu.
-o-
Fant. prepodil roparje John Lebar, 1378 E. 40th St., je pomočnik v tovarni Metal Marker Mfg. Co., 1384 E. 40th St. Ko se je sinoči vračal na svoj dom je videl v drugem nadstropju tovarne sumljive sence. Hitro je poslal svojega brata po policijo, sam je pa šel v tovarno, kjer so ga pa roparji opazili in lobegnili, predno so mogli kaj odnesti. Zginilo je le znamk za 53.00. Pravočasni prihod Lebar-ja je preprečil večji rop.
Brezposelna zavarovalnina
Mnogo delodajalcev v državi Ohio je mnenja, da ker so bili v letu 1936 izvzeti od prispevkov za brezposelno zavarovalnino, da so izvzeti tudi v letu 1937. V letu 1936 so bili izvzeti od teh prispevkov oni, ki so imeli manj kot osem uslužbencev, letos pa morajo plačati vsi oni, ki imajo tri ali več uslužbencev v svojih trgovinah in podjetjih. Brezposelna zavarovalnina je državna zadeva, dočim so prispevki za starostno pokojnino zvezna zadeva. Prispevke za starostno zavarovalnino mora plačevati vsak delodajalec, ki ima enega ali več delavcev.
Tajnik stranke Komunistična konvencija v Clevelandu je ponovno izvolila za tajnika stranke v državi Ohio Johna Williamsona. Delegatov na konvenciji je bilo 155, in izmed teh jih je bilo 87 članov CIO in 37 članov A. F. of L.
Green začel z japonskim bojkotom
East Liverpool, Ohio, 14. decembra. William Green ,pred-sednik American Federation of Labor je včeraj od tu apeliral na ves ameriški narod, da začne z bojkotom vsega japonskega blaga. Green je govoril na zboru delavcev, ki so zaposleni v industrijah za izdelovanje ločene posode in porcelana. Japonsko im-portirano blago najbolj škoduje ameriškim delavcem v tej industriji, ker se prodaja mnogo nižje kot ameriški izdelki radi nizkih japonskih delavskih plač. Pred zborovanjem se je vršila ogromna parada unijskih delavcev in trgovcev. Zažgalo se je mnogo japonskega blaga in 109 trgovcev v mestu in po bližnjih okrajih je pometalo japonsko blago iz svojih trgovin.
-o--
30-urno delo na teden zna odpraviti krizo
Max Hayes, znani delavski borec v Clevelandu in urednik tednika The Cleveland Citizen, je izjavil, da le splošno 30-urno delo na teden more odpraviti problem brezposelnosti iz Amerike. Moderni stroji so ustvarili problem brezposelnosti, ki se neprestano pojavlja. In ker se strojev ne more odpraviti, je treba delo tako razdeliti, da pride na vsakega nekaj. Današnji delavski položaj v Ameriki je obenem polix upanja, obenem p* žalostei}. Dobro za delavce je, ker jih je danes do malega 8,000,000 organiziranih v raznih unijah. Slabo pa je, ker se depresija neprestane ponavlja. Pri hitri organizaciji delavstva tekom zadnjih dveh let, so zašli v delavsko gibanje razni neodgovorni elementi, ki ne poznajo delavske zgodovine. Ti mislijo, da z vstopnino v unijo in rednimi mesečnimi prispevki bodo izvojevali delavcem dobre razmere, a ne vedo, da vzame leta in leta hudih bojev, predno more delavec kaj doseči.
Delo in kapital
Zanimiv govor je imel te dni Rev. Harold Gender, pomožni župnik cerkve sv^ .Filomene v East Clevelandu. Govoril je o delu in kapitalu in je med drugim rekel: "Dočim socializem Karla Marxa obljubuje odpravo kapitala, pa v resnici socializem kra-tično poveličuje kapital s tem, da zbira narodno bogastvo pod kontrolo par izbranih voditeljev socializma. V sredini današnjega družabnega nemira naletimo v kapitalističnih krogih na te-denco, da polagajo vzroke delavskih neredov pred \ji\ata delavca. Ena tendenca se razvija v delavskih krogih, ki dolžijo kapital za vse gorje. Kapital že dolgo časa plove proti principu, ki pravi, da ima kapital pravico do vseh produktov in profitov, dokler plačuje delavcem minimalne plače. Toliko so tudi lastniki sužnjev dajali sužnjem. Kapital bi se moral vedno zavedati, da je delavec človeško bitje, ki ima prirojeno pravico izboljšati si svoje stališče na enak način kot kapitalist."
Councilmanske pritožbe radi zapravljivosti župana
Cleveland. — Councilman Mu-dri je tekom zadnje seje mestne zbornice obdolžil župana Burto-na silne zapravljivosti. Burton je baje potrošil stotisoče dolarjev več v letu 1937 kot v letu 1936, in vse to je šlo v volivne namene, da bi bil Burton ponovno izvoljen županom. Mudri je dokazal, da je oddelek za parke potrošil $155,000 več v letu 1937 kot V: letu 1936 in oddelek za javno postrežbo pa $115,000 več kot leto prej. Mudri je obdolžil tudi časopisje, češ da zakriva v javnosti slabo gospodarstvo Bur-tena in očital je ostalim council-manom, ker niso nastopili proti zapravljivosti mestne uprave.
Italijani zadovoljni
Italijanom v Clevelandu se je končno posrečilo doseči, da je mestna zbornica spremenila ime Murray Hill ceste v Marconi cesta. Ob Murray Hill cesti prebiva največ Italijanov, župan Burton še ni podpisal spremembe. Izjavil je, da se mora naj-prvo prepričati, če je sprememba postavna. Italijani sedaj tudi zahtevajo, da se spremeni ime Murray Hill Road šole v Marconi šola. Tozadevno dovoljenje
mora dati šolski odbor.
i
Nove uradnice
Društvo Svobod. Slovenke št. 2 S. D. Z. je izvolilo sledeči odbor za 1938: predsednica Neži-ka Kalan, podpredsednica Vera Kcss, tajnica Josephine Petrič, 1231 Addison Rd., blagajnioarka Mary Somrak, zapisnikarica Josephine Močnik. Nadzornice: Albina Brajdich, Olga Homovec in Jennie Paulin. Zdravnik dr. F. J. Kern. Zastopnica za konferenco SND Nežika Kalan, za Klub društev Helen Mikuš.
Vest iz domovine
Mr. Andy Kotnik, 6612 Bliss Ave. je dobil iz domovine vest, da mu je urrirl oče Matevž star 75 let. Umrl je v vasi Vrhi pri Ložu. V domovini zapušča pokojni soprogo Marijo Kotnik, v Clevelandu pa sina Andreja. Naj bo ranjkemu očetu lahka domača zemlja!
Vedno hujši boji na španski fronti
Madrid, 14. decembra. V Madridu, je zapadal visok sneg, da ga že pet let ne pomnijo enakega. Sneg je pokril ruševine, ki so nastale, ko so nacionalisti tekom dveh dni bombardirali mesto. Med tem pa postaja zlasti živahno na aragonskl fronti. Na obeh straneh se" j<5 Začelo kakih dvanajst artilerijskih spopadov. Zlasti hudi boji so se vneli med vladnimi četami in nacionalisti pri Huesci. Dosedaj ni nobena stranka priborila kake zmage.
-o---—
Nove odbornice
Podružnica št. 32 SŽZ je izvolila sledeči odbor za 1938 : predsednica Terezija Zdešar, podpredsednica Molly Gregorc, tajnica Eva Majcen, 20250 Tracy Ave., Euclid, O., blagajni-čarka Karolina Kaliope. Nadzornice : Frances Perme, Jennie Strumbelj in Mary Femec. Za-stavonošinja: Ana Mikovich. Duhovni vodja Rev. A. Bom-bach. Zastopnice za skupna društva fare sv. Kristine : Terezija Potokar, Terezija Zdešar, Mary Kolman in Mary Sintič.
Davey republikanec?
Več mestnih demokratov v državni postavodaji v Columbusu je nasvetovalo demokratu gover-nerju Martinu Daveyu, da kandidira leta 1940 na republikanskem tiketu za predsednika Zed. držav. Davey je imel pred kratkim govor v Washingtonu, tekom katerega se je izjavil, da je novi deal odgovoren za sedanjo depresijo. Toliko je gotovo, da če bo Davey kandidiral prihodnje leto ponovno za governerja, da ne sme pričakovati nobene pomoči od narodne administracije.
Letna seja S. N. D.
v Četrtek 16. decembra se vrši letna seja zastopnikov kluba društev S. N. D. Pričetek točno ob 7:30 zvečer v spodnji dvorani SND. Apelira se na vse letošnje in novoizvoljene zastopnike, da se Seje gotovo udeležijo.— John Tavčar, tajnik.
Prodajni davek
Drž? vni poslanec Campbell iz Belmonta je v poslanski zbornici postavodaje vložil predlog, glasom katerega dobijo oni trgovci, ki oddajajo znamke za prodajni davek $3.00 za vsakih $100.00 kupljenih prodajnih
znamk.
Business se je otresel strahu pred vlado
Washington, 14. decembra. Pomožni trgovinski tajnik ameriške vlade Raper je izjavil, da je ameriški business začel zgu-bivati strah pred vlado in da se že kažejo znamenja, da bodo industrije začele z večjimi deli. Vlada je mnenja, da kakor hitro se posamezniki začnejo zavedati sile ameriškega ekonomskega sestava, se naseli novo zaupanje med narodom. Strah pri industriji izvira predvsem iz sledečih virov: letni invento-rij, prevelika zaloga blaga na rokah, prodajanje na mala odplačila ih znižane cene raznim predmetom. Inveptoriji mnogih industrij so bili pred šestimi meseci zelo visoki, toda blago nakopičeno se je med tem porabilo in nova naročila morajo prihajati v tovarne. Vlada zanika, da bi bilo prodajanje na odplačila nevarno za business. Nevarno je le v onih slučajih, kadar se blago na slepo srečo proda, ne da bi trgovec poznal kupca in njegove zmožnosti odplačevanja.
--o--
Nov odbor
Društvo Dom št. 25 SDZ, je izvolilo sledeče uradnike za leto 1938: predsednik Frank Perko, podpredsednik Martin Marin-sek, tajnik Anton Perušek, zapisnikarica Antonia Kastelic, blagajnik Rudolph Poltz. Nadzorniki: Fred M. Filips, Stanley Legan in Joseph Zakrajšek. Zdravnik dr. A. J. Perko, zastopnica za SND: Antonia Kastelic. Seje se vršijo vsako drugo soboto v mesecu v SND ob 7. zvečer.
Novi uradniki "
Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ je izvolilo sledeči odbor za 1938: predsednik John Sušnik, podpredsednik Jos. Hočevar, tajnik Frank Končan st., zapisnikar Math Penko, blagajnik Louis Judnich. Nadzorniki: John Simončič Jr., John Zupančič iz Edw. Kurent. Zdravnika dr. F. J. Kern in dr. Louis J. Perme.
Mr. John L. Mihelich
Tožbo, katero je lansko leto naperil Mr. Wm. Kennick proti American Home Publishing Co. in katero je zgubilo na dveh višjih inštancah, je v imenu American Home Publishing Co. zastopal uspešno naš odvetnik Mr. John L. Mihelich.
K molitvi
Članice Oltarnega društva Marije Vnebovzete so prošene, da pridejo molit k umrli sestri Frances škufca, 961 E. 143d St., v sredo večer ob pol osmi uri.— Predsednica.
Japonci imajo ležke zgube pred Nankingom. Več Angležev ubitih. Močan odpor Kitajcev
Šangaj, 14. decembra. Angleži so prisiljeni ponovno protestirati radi predrznih japonskih napadov na fronti. V bližini kitajskega forta Wuhu so japonske bembe ubile nekega angleškega mornarja in ranile dva častnika vojne mornarice.
Japonska armada in zračna flotila se nahaja na kakih 100 milj dolgi fronti pred Nankingom. Japonci neprestano bombardirajo vse postojanke. Krvava bitka za glavno mesto Nanking, se sedaj vrši že četrti dan.
Kitajska vlada je pobegnila iz mesta že pred tremi tedni, toda kitajski brambovci odločno odbijajo japonske napade. Na obeh stranek' so žrtve obilne.
Japonci so razvili vso svojo
moč pred Nankingom in so kljub temu v štirih dneh dospeli šele pred ena vrata Nankinga, kjer sc pa naleteli na tako močan odpor, da sedaj ne morejo več naprej.
Pri fortu Wuhu so Japonci zadeli tudi angleško topničarko Ladybird, kar je izzvalo hud angleški protest na licu mesta in v šangaju. Japonski general je odgovoril, da bo streljal na vsako ladjo, ki jo dobi na Jangtse reki.
Kabinetni odsek angleške vlade za zunanje zadeve se je včeraj sestal k izrednemu zasedanju, kaj ukrene glede japonske drznosti. Dosedanji protesti niso nič izdali, ker postajajo Japonci vedno bolj predrzni.
Na Kitajskem zna priti do spopada med ameriškimi marini in japonskimi vojaki
Peiping, 14. decembra. Straža marinov v tem mestu, ki je nastanjena za varstvo ameriških državljanov, je bila sinoči poklicana, da ostane na zemljišču ameriškega poslanstva in da se noben ameriški vojak ne sme odstraniti iz poslanstva.
Ta odredba je bila narejena, da oe prepreči spopačl med japonskimi vojaki in ameriškimi marini, ki so silno razjarjeni, ko so iSlišali, da so Japonci bombardirali in potopili ameriško topničarko Panay.
Tudi 15. ameriški polk pehote v Tsientsinu je dobil enako pove-ije. Javna nevolja proti Japoncem se kaže zadnje čase po vseh okrajih severne Kitajske, katere so Japonci dosedaj zasedli.
Angleški, in ameriški trgovci
in industrijski interesi se bojijo, da bodo Japonci popolnoma uničili njih podjetja in pritiskajo z vso silo na Zed. države in vlado v Angliji, da naredi konec neznosnim razmeram.
Šangaj, 14. decembra. Japonske čete so včeraj vkorakale v Nanking, glavno mesto Kitajske. Kot naznanja japonsko armadno" vodstvo namerava japonska armada prodirati še naprej v notranjost Kitajske.
Voditelji v Zunanji Mongoliji, ki je pod ruskim vplivom, so ste pil i v stik s preostanki kitajske armade, da se naredi načrt, da se Japonce napade za hrbtom v severni Kitajski. Japonci naznanjajo, da je njih prihodnja točka zavzetje mesta Hančov, 100 milj južno od Šangaja.
Trikrat več za orožje kot, v letu 1914
Paris, 14. dec. Statistika, ki jo je izdala Liga narodov, izkazuje, da so razne države v letu 1936 potrošile skupaj $11,857,-000,000 za oboroževanje, ali trikrat več kot pred svetovno vojno v letu 1914. Moštvo stalnih armad znaša danes 8,500,000, pred svetovno vojno pa 6,000,000.
--o--
Nov grob
Zadet od srčne hibe je umrl v svojem stanovanju na 1368 E. 40th St. Andrej Radešič, rodom Hrvat, doma iz Rečice pri Kar-lovcu. Ranjki je bil ves čas dobrega zdravja, star šele 43 let. V torek zjutraj je izjavil, da mu je slabo in že v prihodnjem hipu je umrl. Bil je dober družinski oče, veren mož in miroljuben. Njegova soproga Barbara je doma iz istega kraja. V domovini zapušča brata Vladka, sestro Katarino in mater. Tu pa zapušča poleg soproge dva sinova, Martina in Georga in brata Rudolpha. Panj ki je bil član društva sv. Pavla H. K. Z. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v petek ob 9. uri zjutraj v cerkev sv. Pavla. Pogreb vodi A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Godba Bled
V petek večer se vršijo vežbal-ne vaje slovenske godbe Bled. Vsi člani so prošeni, da se gotovo udeležijo.
Najdeni ključi
Našeli se je šop ključev. Kdor jih pogreša jih dobi na 1067 E. 69th St.
Predsednik General Motors daroval $10,000,000
New York, 13. decembra. Alfred Sloane, predsednik General Motors korporacije, je včeraj naznanil, da je daroval $10,000,000 kot ustanovno svoto, da se začne z ekonomskim raziskovanjem razmer. Denar se bo porabil za boljše razumevanje ekonomskih problemov radi katerih trpi danes ves svet.
Iz domovine
Mr. Steve Peterlin, 1089 E. 66th St., je dobil iz domovine vest, da je umrl v Velikih Poljanah pri Ribnici njegov tast Jožef Lunder v častitljivi starosti 85 let. Pokojni je bil poznan kot "šuštar." Bil je kremenitega značaja, globoko veren katoličan in narodnjak. V vojnem času je bil več let občinski predstojnik v Vel. Poljanah. V domovini zapušča tri sinove in eno hčer, poročeno Novak. Dva izmed sinov sta duhovnika, g. Viktor je dekan v Kozjem na štajerskem in g. Louis je župnik v Brusnicah. V Clevelandu zapušča več sorodnikov in prijateljev. Pokojnega priporočamo v blag spomin. Naj mu bo mirna domača zemlja!
Koledarji Zakrajškov pogrebni zavod naznanja, da je dobil zalogo stenskih koledarjev za leto 1938. Kdor jih želi naj se zglasi na 6016 St. Glair Ave.
Pri sv. Kristini Zastopniki in zastopnice skupnih društev fare sv. Kristine imajo nocoj večer v navadnih prostorih jako važno sejo. Naj bodo vsi navzoči. — Tajnica.
Ivi
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
ril7 St Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
3a Ameriko In Kanado, na leto 16.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00. Z* Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po po&tl, pol leta $3.60. Za Cleveland, po raznaialdh: celo leto, $5.60; pol leta, $3.00
Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $6.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 8. and Canida, $3.00 lor 8 months; Cleveland, by mall, $3.60 for 8 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $6.60 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1806, at the Post Office at 3Jeveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878
No. 293, Wed., Dec. 15, 1937
Burton in relif
Meseca junija je zvezna vlada v Washingtonu prenehala z direktnim relifam posameznim državam in mestom. Zvezna vlada daje od 1. julija letos le WPA dela, za katera plačuje, a kar se tiče podpore brezposelnim, da se živijo, to nalogo so morale prevzeti posamezne države in mesta.
Nobena država, nobeno mesto ni bilo pripravljeno za ta korak zvezne vlade. Politikarji, ki so prej trosili denar za potrebne in nepotrebne stvari, so bili močno prizadeti, kajti na nje je padla odgovornost, da sitijo lačne in skrbijo za stanovanja in obleko brezposelnih. To je' bilo nekaj povsem novega za mnoge župane in za razne governerje v posameznih državah.
In dočim so skoro vse države precej točno sprejele odgovornost za podporo brezposelnih in so razna večja mesta znala najti vire in dohodke, da pomagajo onim, ki stradajo ne radi svoje krivde, pa je mesto Cleveland v tej zadevi še do danes ostalo neorganizirano. Zdi se nam, kot da bi sedanja mestna vlada smatrala relif za sitno nepotrebnost, katere bi se najraje odkrižaia.
Vzrok je, ker sedanja mestna vlada pod načelstvom župana Burtona nikakor ni simpatična delavskim krogom, ki radi brezposelnosti seveda največ trpijo. To je bil tudi vzrok, da državljani v Clevelandu v novembru mesecu nikakor niso hoteli odobriti deset milijonov dolarjev novih davkov, ker niso vedeli, kako namerava mestna vlada potrošiti ta denar, ali za pomoč brezposelnim, ali za politiko ali za resnične mestne potrebe.
Župan Burton skuša ob vsaki priliki otresti se odgovornosti, ki jo ima mesto Cleveland z relifom. Od 2. novembra pa vse do danes, on, kot velika, glava med republikanci, išče pri demokratih denar, da bi ga dali za brezposelne. Trikrat > seje peljal v Columbus prosit governerja Daveya za pomoč. Štirikrat se je z zrakoplovom peljal, v Washington, da prosi velikega demokrata Rooseveita, katerega je tako neznačaj-no napadal, da kaj stori za Cleveland.
Ponovno in ponovno so povedali gospodu županu v Clevelandu, da zvezna vlada podpira še vedno 23,000 ljudi v Clevelandu s tem, da jim daje WPA dela. In ker drugih del ni na razpolago, mora za ostale brezposelne skrbeti mesto Cleveland. Toda ta stvar našemu županu ne gre v glavo. On zna potrošiti denar, da ustvarja mogočno politično maši-no in se pripravlja za republikansko predsedniško nominacijo, toda da bi znal najti denar, katerega bi dal najbolj potrebnim izmed potrebnih, za take stvari naš Mr. Burton ni zmožen, razven ako se mu bo posrečilo pregovoriti Cleve-landčane, da mu vržejo v naročje deset milijonov dolarjev v izrednih davkih.
Cleveland potrebuje letno, v razmerah, kot prevladujejo danes, približno šest milijonov dolarjev za relif, to je, za podporo onim, ki so v resnici brezposelni in nimajo nobenih sredstev, da se preživijo. To ni preogromna svota za Cleveland in bi se prav lahko dosegla s tem, da bi se pri mestni vladi malo manj trosilo in če bi imela mestna administracija malo več dobre volje napram siromakom, ki so zašli v brezposelnost brez svoje krivde.
Župan Burton sigurno zapravlja po nepotrebnem čas s tem, da se neprestano vozi iz Clevelanda v Columbus in v Washington, kjer berači denar, katerega bi moral sam imeti pripravljenega za mestne brezposelne. On in njegovi direktorji potrošijo letno najmanj $15,000 za te brezpotrebne vožnje. Za ta denar bi se letno preživelo najmanj 50 družin.
S skakanjem v Columbus in v Washington župan Burton ne bo nikdar dobil denarja, kajti tako državna kot zvezna administracija imati svoj proračun narejen in vsi poskusi dobiti nadaljna sredstva za relif so zaman. To bi moral župan Burton že zdavnej vedeti, toda on očividno rad potuje in leta po zrakoplovih, da mu, ni treba, sedeti pri dolgočasni županski mizi.
Mi bi svetovali županu Burtonu to-le: On je velik prijatelj všleindustrij, katerim gre na roke ob vsaki priliki. Večjih industrij v Clevelandu je nekako 2,500. Te industrije imajo rezervnega kapitala do $800,000,000. Ali ne bi mogel župan naprositi te njegove prijatelje, da podarijo samo en procent rezervnega kapitala, to je, $8,000,000, pa bi pomagal vsem clevelandskim brezposelnim za dve leti? Kom-panijam se to ne bi nič poznalo, lačni bi bili nasiteni, a županu ne bi bilo potrebno beračiti v Washingtonu in v Co-lumbusu, pač pa bi se lahko brigal, da se v Clevelandu redno pobirajo smeti, katerih je vsaka hiša do vrha polna.
Naš narodni spomenik
Cleveland, O.—No, kaj sem že hotel povtedati. O j:'a, čakajte. Bilo je že pred več leti na neki konferenci v SND. Dobili smo povabilo, da se udeležimo sestanka za nameravani kulturni vrt. Tam se nam je povedalo, da so se že priglasile vse narodnosti. Stavil sem predlog, da se pridružimo tudi Slovenci.
Ne bo mi zamerila Mrs. Neži-ka Zalokar, naša kulturna delavka, če na tem mestu omenim, kaj je ona takrat rekla. Njene bese-
sem že napravil, kam bi bilo dobro obrniti $30.00, ako jih dobim. Po vsestranskem, razmotri-vanju sem prišel do zaključka, da je boljše zame, da gre nagrada mimo mene, ker je velika nevarnost, da me zadene kap, če bo poklicano moje ime. Navadno za kapjo sledi v par urah smrt. Radi $30.00 pa se mi ne zdi vredno še zapustiti ta puklasti svet. Radi tega želim, naj nagrado dobi kdc drugi.
Vsi, ki se zanimate za društvo in or.i, ki ste radovedni, katerega bo zadela kap, udeležite se seje v četrtek 16. decembra v Slo-
de so bile, in to sem si še dobro
če mislimo Slovenci venskem, domu na Holmes Ave.,
zapomnil: na kulturni vrt, moramo misliti tudi na to, da nas bo stal do $40,-000.00.'
In prav je imela! To lahko re-j čemo danes, takrat se nam je pa ! ta svota zdela velika. Pa je stal; Jugoslovanski kulturni 'vrt dvakrat toliko in še več, kot je prerokovala Mrs. Zalokar. V takem obsegu bi pa Slovenci nikdar nc izdelali tega načrta, če bi nam vlada Zed. držav
začetek ob sedmih zvečer.
Frank Kovačič.
Slovanov dan
Euclid, O.—V nedeljo 19. decembra popoldne ob treh se zopet nudi občinstvu prav lepa prilika, slišati lepo ubrano petje od starih Slovanovih pevcev, ko bo moški zbor Slovan priredil svoj ne priskočila j drugi letni koncert v Slov. delav. Tako je vzela vlada domu na Waterloo Rd. Vsi po-
na pomoč.
80' < vseh stroškov nase. Naš slovenski delež je tako malenkosten, da ga prav lahko zmoremo in se uvrstimo med druge narodnosti v kulturnih vrtovih.
Danes se na stotine in stotine ljudi zanima s prispevki za ta naš narodni spomenik. Največje priznanje pa gre Mr. A. Grdini, ki se toliko trudi, da bo končno ta naš narodni dolg plačan.
Društvom širom Amerike bi priporočal, da na svojih sejah debatirajo o tem in nekaj dajo iz svoje blagajne. Veste, malo je malo, nič je pa nič. Nekaj je'ke, da bodo občinstvu ugajale in takih, ki pravijo, da so napredni jih bo tudi v splošnem razume-in da so poznali in da poznajo ]0. Posebno lepa in pomembna
setniki lanskega koncerta se še dobro spominjajo onih, lepo ubranih pesmi, ki so bile podane, od takrat še novega zbora (nov zbor, toda sami stari pevci), ki je občinstvo, sodeč po aplavzu, iznenadil oziroma očaral, ker niso kaj takega pričakovali.
Toliko bolj lahko pričakujete lep program na tem koncertu po enoletnem učenju. Zagotavljam vam, da vam bo ugajal. Na programu nimamo sicer opernih skladb, toda pesmi so izbrane ta-
Cankarjeve in Gregorčičeve spise, pa ne dajo nič za njih spomenike. Pridite V kulturni vrt, kjer i ste vsi dobrodošli in oglejte si spomenike naših slavnih mož
je pesem: O j Doberdob, ki bo podana zraven tudi živa slika. To je tisti žalostni kraj na italijanski fronti v zadnji vojni, kjer je na tisoče slovenskih fantov in
tam. Tam recite: Spomenike rad mož našlo svoj prezgodnji grob.
Ta prizor bo marsikateremu ganil srce, ko bo videl, kako so trpeli sinovi slovenskih mater za svobodo slovenskega naroda. Svobod n, kje je?
Zbor Slovan se je že večkrat odzval povabilu kulturnih organizacij ter nastopil na njih prireditvah. Zato tudi upam in pričakujem, da se bo občinstvo odzvalo sedaj ter napolnilo dvorano de zadnjega kotička.
Program bo zelo bogat in raz-noličen. Nastopi zbor, solo, kvartet, sekstet in oktet. Zatem pa da ne bo občinstvo v žalostnem razpoloženju za zvečer, nam bodo podali trije godci-humori-sti komičen prizor: županove dolžnosti. Ti godci so: Andy Ogrin (ljubljanski' čevljar), Leo Križman in. Mike Poklar.
Zatem sledi še« par pesmi, nakar se boste smehljajočih obrazov podali v klet, da se okrepčate. Skoro vse točke na programu ,)Odo spremljane z dovršenim J. Nagel orkestrom.
Torej na svidenje v nedeljo popoldne v SDD na Waterloo Rd. Vstopnina 50c, zvečer 25c. 3 pevskim pozdravom,
F. Požar.
Kaj pravite!
r
že. precej časa se ni slišalo, da bi župan Burton plesal polke in štajariše na kakih prireditvah, Pred volitvami pa se je skoro vsak teden kje vrtel, da se je kar kadilo. Kaj to pomeni? To pomeni, da se je g. Burton že sedaj odločil, da ne bo več kandidiral za župana. Če boste pa brali, da se je naš ata župan zopet vrtel s kako Poljačko, potem Vedite, da. bo zopet kandidat. Torej županove polke in štajariši so njegov politični barometer.
ogledujem, toda zanje nisem pa nič dal.
Bral sem v časopisu, da je dalo samostojno društvo Žužemberk iz Clevelanda $5.00 za kulturni vrt. S tem je društvo rešilo čast za dolenjsko stran. Le škoda, da nisem član tega društva, pa sem ponosen nanj vseeno. Pa naj se odrežejo še Ribničani, če se hočejo.
Joe Pograjc. -o-
tepo se sliši, za vsakega pa ni
Zelo se je razpasla navada ta-kozvanih "bank nite." Povsod se poslužujejo te navade. Zašla je celo v naša podporna društva. Društveni uradniki bi radi čim več članov privabili na društvene seje, pa so se začeli posluževati lepih denarnih obljub.
Društvo sv. Jožefa št. 169 | KSKJ ima v četrtek 16. decem-| bra svojo letno sejo. Vabljeno je j vse članstvo, da se glavne seje j udeleži. Razna društva grozijo j članstvu z globo, ako se letne seje ne udeleži. Iz Glasila KSKJ zadnjih dveh izdaj posnemam, da jO 14 krajevnih društev zagrozilo z globo vsem nemarnim članom, mimo katerih bo šla letna seja brez sodelovanja od njihove strani. Globa je različna, od 25c do $1.00.
Pri nas ravnamo ravno nasprotno. Mesto da bi grozili s kaznijo, delimo rajši nagrade. V četrtek bo društvo izplačalo na naši letni seji enemu navzočemu vsoto $30.00 iz društvene I blagajne.
i Sreča te išče, um ti je dan; ' našel j.c boš, če nisi zaspjan . . . ! Akc pazno premotrim te verze, ; najdem v njih nekoliko pomote, veaj kar se mene tiče. Ali pa ne j ravnam prav, namreč, čakati bi : moral, da bi sreča prišla k meni, mesto da jo lovim okrog. Načrt
Frank Končan, tajnik društva Clevelandski Slovenci št. 14 S.
D.	Z. je prinesel pa $5.00, katere daruje to društvo za kulturni vrt. Je dejal, veš, saj smo imeli toliko enih prošenj, pa smo vseeno dali tudi za vrt, za katerega smo že dali prej parkrat. Vem, vem. Je vse zapisano in bo zapisano.
V Girardu imajo pa sicer malo toda agilno društvo sv. Patri-ka št. 250 K. S. K. J., ki je prav tam na koncu Jednote, a biti niso hoteli zadnji, pa so dali $2.00 za ta vrt. Mr. Andrej Tekauc, ki je blagajnik pri samostojnem društvu Presvetega Srca Jezusovega, je prinesel pa $2.15. To svoto so nabrali člani na seji in jo izročili Mr. Tekaucu, da jo odrajta.
Hočeš kaj denarja za vrt, je rekla Mrs. Helena Debevee 1110
E.	72nd St. ter rekla, da da dva dolarja. Pa mimogrede si premisli, pa pravi: "Nak, tri bom dala, da veš." Tako vidite. Mrs. Frances Misley iz Chardon, ki je že prej večkrat dala za vrt, je pa dala še $1.00, da bo žiher sedela na tisti klopci pri Baragi. Mrs. M. O. J. pa $1.00. Jožetu Jemcu se je pa tako dopadlo poročilo o njegih "kornih," da je takoj prinesel še $1.00. Vprašal ga sicer nisem, kako kaj njegovi "korni," ampak iz vedenja bi sodil, da prav dobro. Mr. Joseph Hočevar 7896 Donald Ave. je prinesel pa $2.00. Saj veste, da zato, ker se mu stvar tako dopa-de.
Vsem tem društvom, rojakom in rojakinjam, prav lepa hvala in velik Bog plačaj. Who is next?
Oni dan sem bil v Girardu, kamor je šel glavni štab kulturnega vrta, da pokažejo slike, kako se je vrt "bildal." Tam je, stvar prav dobro izpadla in je treba dati Girardčanom vse priznanje. Zatem smo bili pa v Newburgu z enako predstavo. Mr. A. Grdina, ki je "čif" črez premikajoči vrt, je bil z Newburgom prav zadovoljen; je dejal, da bo že nekaj soldov spet prišlo za vrt, tako kot v Girardu. No, saj nucamo! Mr. Župančič je dejal: "Ti sale-bolski Senklarčanje, vi pa zdaj dobro bezljate tam na Senkler-ju, ko tako leti denar v blagajno." Ja, kaj mislijo v Newburgu, da smo na Senklar cesti oziroma v Senklarskem rajonu od muh?
Torej prav lepa hvala za zanimanje Girardčanom in Newbur-žancm. Drugo bodo pa že kateri drugi poročali, ko vse bolj tako stvar vedo in so šteli dnarce. Jaz le takole kaj zacahnam na papirju. Pozdrav in hvala vsem.
Jože Grdina.
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
n«mm«:m:ummmm:t:tammmmmw«:mmt««jm«j««a;«:m««J«:mm«t
Gonjači smo potem dobili potem pa naprej dokler nismo
bili zreli za nadučitelja Anton Likozarja, ki je bil pozneje šolski nadzornik v Ljubljani. Prvi
Za kulturni vrt
vsak po 40 krajcarjev, potem pa še dunajskih klobasic ali hrenovk, katere so jagri kuhali na Žalostni gori.
V te prijetne spomine zatopljen sem hodil po griču in ob potoku. Kako je bilo včasih prijetno, kljub temu, da smo često bosi letali ter si obtolkli in opraskali noge. Sedaj moj najboljši drug, Pršinov Lojze, počiva v daljni ruski deželi, tam nekje pri Taškentu, kot so mi povedali Pršinova mati, ko sem jih šel obiskati, da zvem, kako je kaj z Lojzetom.
Tudi gori v Brnco sem stopil, ter si malo ogledal kraj, kjer smo včasih polhe lovili. Žal, da daleč nisem mogel. Nisem imel pač časa, ter sem si le bolj od kraja ogledal Brnco. Lov na polhe\je bila pa najbolj prijetna zabava, dasi smo včasih pre-čuli cele noči v gozdu, kjer smo pekli krompir, pa hodili gledat po pasteh, kako se kaj polhi love. Večkrat sem ujel žive, ki so me kaj liitro seznanili s svojim ostrim zobom.
*
V Preser ju. — Na pokopališču. — Materin grob. — Spomenik padlim žrtvam svetovne vojne. — Spomini na šolo. — Na dolenjsko stran. — Na Velikih vrheh. — Na božjo pot.
Moja pot je bila predvsem v Preserje, tja k župni cerkvi sv. Vida, kjer sem bil krščen, ter ondi prejel zakrament sv. birme in prvo sv. obhajilo. Kako prijetno je bilo nekoč tukaj. Krog in krog cerkve je miro-dvor, kjer počivajo mnogi znanci, prijatelji, daljni in bližnji sorodniki, pa moja mati. Materi predvsem je veljal moj obisk, ki jih že 43 let krije hladna zemlja, ter so že prekopani, ker pokopališče ni tako veliko, da bi lahko vsak faran imel svoj grob, ne da se ga prekoplje, da mora prostor dati drugemu, četudi je v grobu že drugi, vendar ostane kraj materinega groba najznamenitejši za človeka in je bil tudi zame, ko sem zazrl ta
V YoUngstownu
• Po novem letu V bližnjem mestu Youngstownu, O., ne bo mogoče dobiti niti 3.2 pive ob nedeljah. Vse gostilne bodo morale biti zaprte. Ob delavnikih bodo gostilne morale zapirati ob 1. uri zjutraj.
veroučitelj mi je bil dr. Ferdinand čekal, ki je bil potem iz; Preserja premeščen v Ljubljano v stolno cerkev sv. Nikolaja za kanonika. Potem je bil za kate-heta kaplan Fran Pavšič, Fran Zega, za njima pa Janko Dež-man.	\
Najbolj strog med vsemi je bil katehet Fran Zega, ki je bil kot kaplan v Preserju. Toda kljub temu smo ga imeli učenci najrajši. Je znal namreč tako imenitno pripovedovati, da je bila tista ura, ko je on poučeval, veliko prekratka. Kadar je on katerega kaznoval, je bilo Pa tudi joj, in kdor je bil enkrat tepen od njega, ta je bil redk° še v drugič tepen, v tretje Pa sploh ne. Njegove palice sm° se bali kot ognja. Sicer ni nikdar kaznoval po krivici ali za malenkost. Je moral biti PaC tehten vzrok, da je kaznoval-Ko je on vstopil v šolsko sobo. da poučuje, to je nastala taka tišina, da bi prav lahko slišali miš, če bi tekla po podu. Saff-0 pogledal je, pa smo že vedeli, kaj je treba napraviti. Kar v naprej nam je povedal: "Otroci, le pridni bodite, pa mirni, ce ne bo tale pela." Pri tem je pokazal svojo "pušpanovko" in to je kar zadostovalo. Potem je pa pričel praviti razne zgodbe ter nas navadil res lepega vedenja, zlasti pa krščanskega na' uka. Pa je to on tudi upošteval, ter napravil nam šolarjem marsikatero razvedrilo in zabavo, ker se je tudi on zabaval z naW1 in se vselej moško postavil za nas.
Nekoč nam je priredil na žalostni gori zelo lepo zabav°' Naj prvo seve cerkvena slavnost, potem pa prav imenitno kosila pri cerkovniku. Pa je neka boli priletna strežnica nekaj god1'' njala nad to otroško nepočak* nostjo, ter izrekla neko kletvico-ne baš tako hudo. Katehet Zega, ki je imel pa zelo tanka ušesa, je to slišal ter odločno poka-
prostor najdražjega bitja na ral žensko, "da mojih otrok Pa svetu. Nisem jih poznal, niti j ti že ne boš klela." Po kosilu P11 nikdar videl na sliki. Nobena hajdi po griču vprizarjati ra2'
Po pošti sem^dobil pismo in v njem pa list, kjer je bilo označeno, da je iz urada društva Presvetega Srca Jezusovega št. 172 K. S. K. J. zraven pa ček za $5.00, kjer tajnica društva naznanja, da je to dar za kulturni vrt. Vidiš, no, kdo bi si pač mislil, da bo spet West Park na vrsti. Pa se je oni dan lementala Mrs. Hosta, da West Park tako malo da, da jih je kar sram priti na našd seje. Kaj bi neki bili tako skromni. Korporativno naj pridejo. Vsaj ko bo končna slav-riost vrta maja meseca, upamo, da pridejo kar vsi doli. Mr.
MANHATTAN SRAJCE
Trpežo blago, prvovrstno delo in n a j n o vejši vzorci je jamstvo v znanih Manhattan srajcah. Cene zelo primerne. Velika izbera se dobi v znani domači in zanesljivi trgovini
FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave.
vsota bi ne bila previsoka za materino sliko. . . .
Ne daleč od materinega groba je spomenik padlim žrtvam svetovne bojne iz preserske župnije. Preserski farani so ga postavili ob pokopališkem zidu, da tam še poznim rodovom nemo pripoveduje, kdo vse so bili, ki so padli v svetovni vojni. Tam sem videl imena in slike mojih nekdanjih sošolcev, med njimi mojega najboljšega prijatelja in sošolca Alojzija Sveteta, po domače Pršinovega iz Prevalja. Berem imena: France Vrbec, France J apel j, Alojzij žitko, Jakob Rogelj, Ivan Debevd itd. Vsi ti so bili moji sošolci. Potem se vrste imena starejših in mlajših. Sredi teh imen in slik je pa velik križ, na njem pa razpet Odrešenik sveta, ki je najlepši in naj prikladne jši simbol smrti Nedolžnega. Spomin mi je pohitel tja na nekdanje bojišče, ko so padali fantje in možje, padali od ostrih krogel ter od granat in šrapnelov, kjer je često smrt korila kar na debelo in mnogi so potem umirali od ran ter od pomanjkanja v ujetništvu. Pač so morali tudi ti nedolžni v smrt. Zato je prav lep simbol zanje : Kristus na križu. Preserskim faranom pa vsa čast za tak spomenik, ki so ga postavili svojim faranom, ki so bili žrtve svetovne vojne.
Ogledal sem si tudi ljudsko šolo blizu cerkve. Tja sem pohajal v šolo in sicer najprvo k g. učitelju Matajcu, ki nas je pričel obdelovati pri i pa u,
ne igre. Bil je mož sicer strož? a tudi z£lo dober in pa Šaljiv
Menda ga ni bjlo izlepa koga,
ki
bi vedel o 'Ribničanih toliko kot je vedel kaplan Zega, dasi .le bil sam doma iz Kandije priiN0' vem mestu. Bil je izredno dobel pridigar in pa asti-onom.
Po kratkem oddihu in razg5e' du domačih krajev, ki so bili za me najbolj zanimivi in pa zna čilni, sem se odpravil doli Dolenjsko stran, odkoder je c'° ma moja žena. Tam v tistih kia jih sicer še nisem bil noben krat, a hotel sem si to pot bolj ogledati Krko, predvsem pa seve Velike vrhe, o kater-so mi že toliko pravili rojaki ^ Clevelandu, ki so iz onega ki^ ja. Z dolenjskim vlakom se Pc' ljem do Grosupljega, ki je me"' da najbolj važno železni« ^ križišče lepe Dolenjske. Ta' sta pa nastala iz enega via ^ kar dva in sicer jo je eden k* nil na Ribnico, potem pa na čevje, drugi pa kar naravn^ proti Novemu mestu. S tem v ^ kom se peljem do Žalne. T» si dobim izvoščka, ki me je P tem potegnil gori na vrhe.
Vel*e i1
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva na novo odprla GOSTILNO
na 1194 East 71st Street
Fcprcj sva jo imela na 6406 Superior Ave. Postrežsni bosto :: H izvrstnim pivom in vinom, vsak pe.ek pa serviramo ribjo pečenko. f| ::• Se toplo priporočava
MARY'S CAFE
MARY in PRANK BRANDUL.A, lastnika
1194 E. 71st St.	if

KRIŽEM PO JUTROVEM
P» imikui bTlralk* K. Hin
Položil sem mu palec pod ključnico, prste pa na gornji del lopatice, ki tvori z nadleht-nico ramno kost. Kdor zna ta prijem in ga pravilno uporabi, lahko z eno roko prisili najmočnejšega človeka na kolena. Krepko sem stisnil, zakričal je izviti se mi je hotel, pa ni mogel, bolečina mu je šla skozi mozeg in kosti, padel je na kolena in se zavalil po tleh.
Brat je čul kričanje in pri-hitel.
tiho. Za sebe se nisem bal, pač za tovariše. Morebiti mojega obvestila niso našli, morebiti ga je medtem že kdo drug pobral. Vsak hip so utegnili priti. Preprečiti sem moral napad. In ker smo tiho sedeli, je moje vejeno uho lahko že od daleč slišalo topot njihovih konj, vse prej bi jih slišal, nego bi jih Aladžija videla. Pripravljen sem bil na vse, mirno in na videz ravnodušno sem sedel med njima, pa ostro po-
Kaj je, Sander?" je zavzet slušal in bistro prežal na cesto.
popraševal.
"Pri Allahu, tega ne razumem—! Pomisli, mene, močnega človeka, je z eno samo roko podrl na tla! Najbrž mi je ramo zlomil.'"
"Pri šejtanu—! Človek—1" me je nahrul brat. "Kaj ti je prišlo na misel—? Te naj zdrobim?"
Zgrabil me je za sukno in me stresel.
Za pobožnega meniha se sicer res ne spodobi, da bi se pretepal, toda da bi me stresal ko pobalina, tega pa tudi nisem prenesel.
Zgrabil sem ga za prsi, ga potegnil k sebi, pa spet krepko sunil od sebe, da me je izpustil. Naglo sem se sklonil, mu položil podlaket po trebuhu navzdol, se po bliskovo vzravnal, ga dvignil in vrgel črez glavo po tleh.
Za hip je osupel obležal, pa šinil kvišku in segel po meni.
"Še enkrat—?" sem dejal in stopil za korak nazaj.
Ujezil me je. In najbrž je zazrl v mojih očeh vse kaj druga ko krotko pobožnost meniha. Odskočil je, strmel v mene in vzkliknil:
"Človek, ti si ja orjak—!"
Ponižno sem sklonil glavo.
"Tako mi je zapisano v knjigi življenja. Kaj morem za to."
Zakrohotala sta se.
Dolgo smo sedeli. Ze mi je pojemala potrpežljivost, nemir se me je loteval in ugibal sem, kako bi bilo najbolje ukreniti, ko je zapeketalo.
Tudi Aladžija sta čula glas.
"Stoj! Prihajajo!"
Prijel je za čakan.
"Ne, pusti! En sam jezdec je!"
Ozrl sem se
Kako sem bil vesel! Omar je bil in pa sam. Našli so listič—!
Počasi je jezdil in s sklonjeno glavo, ni se ozrl ne na desno ne na levo.
Bibar je prijel za puško.
"Bi—?"
"Ne! Ni vredno! Nič nima. Revež je, videti mu je!"
Prav nič nista skrivala svojih pravih namenov.
Omar je jezdil mimo, niti enkrat se ni ozrl v gozd. Zelo pametno in previdno se je obnašal.
Spet smo molče čakali. In spet je zatopotalo kopito.
"Nekdo prihaja!" je dejal Sandar.
"Tudi tak nemanič!"
"Ga pustiva mimo?"
"Seveda! Ni vredno!"
"Ampak, čuj —, ali bova vse takole mimo pustila?"
"Zaenkrat vse. Pravi šele pridejo. Mogoče, da so že čisto blizu. Culi bi streljanje."
"Seveda—! Škipetai-ji, ki
res pomeni po arabsko veter. Kolikokrat sem že dirjal na njegovem hrbtu z vetrom za stavo, videl pa še nikoli nisem, kak prelep prizor nudi Rih, kadar hiti v najhujšem diru.
Telo se je skorajda dotikalo tal, nog skoraj videti ni bilo. Griva je vihrala jezdecu krog glave in dolgi svileni rep se je vil po zraku kakor zastava. In vendar se je Rih šele samo igral. Da sem sam sedel na njen, da sem uporabil skrivnost, ki ga požene v smrtni dir, —vse drugače bi še bil letel.
In moj mali Halef je stal v stremenih, daleč nagnjen naprej na vrančev vrat. Njegova in moji dve puški so mu visele po hrbtu. Zadaj na sedlo si je privezal moj kuftan in moje škornje. Njegov kuftan je plahutal za njim v vetru divjega dira. Izvrstno je jezdil, krasno. Pot je bila posuta s kamenjem in skalami, za tako dirkanje skrajno nevaren svet! Pa moj Rih še nikdar ni zgrešil koraka. Njegovo ostro oko pa njegova prožnost in gibčnost njegovih nog in mišic je sijajno premagala vsako oviro in težkočo .
V boju s podmornicami
znale med svetovno vojsko. Takrat so podmornice spuščale svoje torpede s stisnjenim zrakom, kar pa je povzročilo, da je bila daleč okoli vidna na morju mogočna brazda, ki je potem sovražniku izdala, kje stoji podmornica. Dandanes pa prožijo torpede z električno iskro, zaradi česar je težko dognati, odkod je bil torpedo sprožen. Edisonu se je po dolgem trudu posrečilo napraviti take apara
V Sredozemskem morju so neznane podmornice potapljale ruske, španske in angleške ladje, zaradi česar je bil ves angleški svet razburjen in angleška vojna mornarica pripravila obsežne ukrepe zoper te neznane podmornice. Prav gotovo i»a bo vsakogar zanimalo, kako se dandanes vojne ladje branijo
sovražnih podmornic, saj se je ;[e7ki~ je bila vsaka ladja z njimi nekaj časa zdelo, da je še tako opremljena in ki so jj potem za-
čitamo imena takratnih Bricev, redili načrt, da se ubije jugoslo-ki so se zvali Bislav, Budin, Do-jvanski kralj Aleksander, kar so bruška, Košar, Stojan, Zdebor.jtudi naredili. Havel je bil iden-Pri prodaji so bili za priče med tificiran z raznimi upornimi hr-
drugimi Volkonja, Tihonja, Bu-dinja in Gostinja. Priimki Budin, Košar, Stojan, Gostiša so se ohranili v Brdih do današnjih dni.
DNEVNE VESTi
vatskimi krogi.
MALI OGLASI
močna ladja brez moči zoper podmornico, ki pod morskim dnom skrita plove in meče svoje torpede.
Ko so 22. septembra leta 1914 nemške podmornice prvič potopile v teku slabe ure kar tri angleške križarke, takrat je svet postal pozoren na to nevarno orožje. Najbolj so se sevedp. razburili Angleži, ki pa so takoj začeli iskati sredstva zoper svojega velikega sovražnika. Kakor pripovedujejo, je bilo takrat staremu Edisonu naročeno, naj iznajde kako uspešno sredstvo. Baje je bil ta veliki in stari iznajditelj več mesecev ta
'Veš, Bibar," se je režal so v gozdu skriti!" sem nedol-
Sander, "niti sam ne ve, kako močen je!"
Pa Bibar me je sumljivo gledal od temena do opank. "Ni samo močen! Tudi iz-
žno pripomnil.
"Budalo!" se je režal Sandar.
Očko je prišel. Brezskrbno in malomarno je- jezdil mimo
ko rekoč zaprt v svoji delavnici, In koliko časa je trajalo, da J kjer je delal poseben aparat, ki je predirjal pot od ovinka do io nmntroČil. da i« vsaka ladja
vežban- je! Za take prijeme je ; nas in njegova zunajost res ni treba dolge vaje. Povej, šerif, j bila taka, da bi dala sklepa-kje si se naučil takih zagrab-;ti na bogastvo, kov?"	Halef je bil na vrsti.
"V Stambulu pri tulečih der- Bal sem se za njega. Vran-viših," sem dejal s k r o m n o. j ca je jezdil, spoznala bi ga. "Pestili in pretepali smo se, 'j3aj jima ga je Mubarek goto-kadar nam je bilo dolgčas." jVo natančno popisal. Zaskomi-"A tako—! Mislil sem, da si! nji0 bi ju po krasnem konju, vse kaj druga ko pobožen m^- j ustrelila bi mi Halefa. Do te-nih! Tvoja sreča! Da si naju'ga pa bi seveda davno ne pri-mislil prevariti, bi tvoje živ- šlo, prej bi ju sam ustrelil, ljenje ne bilo več vredno ko J Toda bolje je bilo, če sem crviček v ptičjem kljunu! j se izognil prelivanju krvi. In Odslej boš sedel med nama! j čisto zanesljivo le ni bilo, da
S teboj mora biti človek previden!"
Vrnili smo se in res sta me vzela na sredo. Nista mi več zaupala. Moj položaj se je zelo poslabšal, pa bal se ju vkljub temu nisem. Dva samokresa sem imel v žepu, tudi v najslabšem slučaju sem jima bil kos.
Govorili nismo več. Meni je bilo seveda ljubo, da smo bili
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje ima vse ugodnosti in vsako je novo dekorirano in v najboljšem stanju.
1397 Addison Road, (i soft, spodaj
887 Ansel Road, za 2 družini, 4 sobe vsaka
548 E. 123 St., 8 sob
3839 St. Clair Ave., za 1 družino
15937 Whitecomb Ave., hiša za 1 družino, 5 sob Vprašajte pri North American Mortgage Loan Co.
6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 60£3
ju bom, prehitel s samokresom Odvrniti sem moral njuno pozornost.
Previdno sem prežal na cesto. Tedaj je zapeketalo. Vra-nec je bil. In že sem tudi opazil Halefa med drevjem. Aladžija ga še nista videla.
Vstal sem.
"Kam?" je robato vprašal Sandar.
"K svojemu konju. Spet jc nemiren."
"Šejtan naj vzame tvojega konja! Ostani!" •
"Meni ne boš zapovedoval!" sem osorno povedal in stopil.
Skočil je na noge in me prijel za roko.
"Stoj, če ne, te—."
Bibar je opazil Halefa.
"Spet prihajsr eden! Tiho!"
Sandar se je ozrl na cesto.
"Tisoč šejtanov —! Kak konj—! On je, Frank!"
"Ne. Jezdec je premajhen!"
"Pa konj je polnokrverij arabski vranec, čista, plemenita kri —! O Allah —! Dirja ko veter — !"
Seveda je dobesedno prav povedal.
Vrancu je bilo ime Rih, kar
je predirjal pot nas? Tako divje naglo je jezdil, da nisem utegnil niti misliti. Komaj da se je na ovinku prikazal in komaj da sem izpregovoril tiste besede, že je bil pri nas in že je šinil po soteski kakor puščica.
Ves razburjen je zgrabil Sandar za puško.
"Ustavi ga! Ustreli ga! Brž brž—!"
Bibar je šinil s puško k licu pomeril. Pa kaj pravim pomeril —.
Meriti vobče ni utegnil. Niti sam nisem utegnil zabraniti strela. Strela sta počila, oba hkrati sta ustrelila. Pa kako daleč daleč za Halefom sta odžvižali krogli črez cesto —!
"Za njim!" je kričal Sandar. "Tamle spredaj je gozda konec, tam bova laže merila!"
Planila sta po strmini, na mene niti mislila nista več.
Lahko bi se jima bil izmuznil, pa nisem smel.
Naročil sem tovarišem, naj dva tisoč korakov onstran soteske počakajo. Obstali bi sicer ne, pa počasneje bi jezdili, Škipetarja bi jih dohitela in napadla. Zadržati sem ju moral.
Z dolgimi skoki sem planil k šarcema. V hipu sta bila od-vezana, izdrl sem jahalno palico in udaril po njiju. Zdivjala sta in zdirjala v goščavo.
Kričal sem Aladžijema:
"Sandar, Bibar —! Konja sta ušla!"
Zalegalo je, obstala sta, svojih konj le nista hotela izgubiti.
"Priveži ju!
"Ušla sta!"
"Kam?"
"Mar vem?"
(Dalje prihodnjič)
je vpil Sanclar
je omogočil, da je vsaka ladj s tem aparatom že na daleč lahko zaslišala bližajočo se tujo podmornico. Toda ta Edisono-va prizadevanja so dolgo trajala. Med tem pa so si Angleži pomagali tako, da so angleške torpedovke in rušilci vlačili za seboj celo napravo, na katero je bila obešena močna ekrazitna bomba. Ta naprava z bombo vred se je seveda vlekla za vojno ladjo globoko pod vodo. Če je torej kje pod morjem bila skrita podmornica, je bomba gotovo zadela ob njo, nakar se je užgala in podmornico potopila. Toda ta poskus se menda nikjer ni obnesel.
Kmalu nato so prišle na dan tako zvane vodne bombe, katere so se užgale, kakor hitro .je bomba prišla pod določeni vodni pritisk v globočini. Dandanes so te bombe seveda še popolnejše. če se užge bomba, ki ima v sebi 50 kilogramov razstreliva, njena eksplozija povzroči pritisk kakih 1,000 atmosfer. Čim bolj pa je podmornica oddaljena in čim globlje je, tem manjši je potem na njeno zunanjost pritisk eksplodirane bombe. Vendar so te bombe za podmornice silno nevarne. Podmornice sicer prenesejo pritisk kakih 10 atmosfer ali pa še kaj
nesljivo napovedali, ali se odkod bliža taka podmornica. Že leta 1918 so imele ladje tako izpopolnjene naprave, da je lahko človek, ki je sedel na ladji v zaprti kabini, naprej napovedal, ali se podmornica bliža in odkod prihaja. Lahko je napovedal približevanje vsakega parnika, le jadrnic ni mogel tako natančno naznaniti, ker pač delajo na morju manj ropota.
Ta naprava je bila prvotno taka, da so jo ladje vlekle za seboj. Bila je kovinska plošča z membrano. Ta pa je bila zvezana z mikrofonom na krovu ladje. Dandanes pa so poslušal-ne membrane pritrjene na vsaki strani ladjinega trupa pod vodo. Sedaj so ti poslušalni aparati tako imenitno narejeni, da lahko slišijo podmornico, ki leži na dnu morja, če v njej deluje samo kaka majhna sesal-ka, ali pa če se skuša s pomočjo svojih tako tihih elektromotorjev spraviti v pogon.
če je torej treba dandanes kje zajeti in z vodnimi bombami uničiti kako podmornico, pošljejo nad njo tri ladje s takimi napravami, ki določajo razdaljo vsaksebi. Te tri ladje potem plovejo proti šumu, ki ga zaznamuje njihova naprava. Kjer se vse tri ladje srečajo, tamkaj spodaj je gotovo podmornica. Brž z vodnimi bombami nad njo! Zračni ali oljnati mehurčki, ki vstajajo na površje, naznanjajo,, da.se je na morskem dnu pravkar dokončala žalo-igra in da je s podmornico uničenih toliko in toliko človeških življenj.
-o-
Narod naš dokaze hrani . . .
Onkraj Soče, na skrajnem za-padu slovenskega ozemlja, so Brda, čudovito lepa deželica. Valoviti griči, na 26 vrhovih cerkvice, po gričih obširni vinogradi in sadovnjaki: to so Brda. 'Raztezajo se od Soče do reke
.. „„ ... , Idrijce na zapadu, od gore Sa-več, mnogo večjega pritiska pa ^ do furlanske nižine_ v tej
ne more prenesti nobena. In najmanjša poškodba je dovolj, da se mora podmornica ali potopiti ali pa priti na površje, kjer jo potem obdelujejo topovi.
Kajpada je še bolj važno, ugotoviti, kje je'tista podmornica, katero je-treba obdelavati z vodnimi bombami. Podmornice se namreč znajo dandanes i mnogo bolj skrivati, kakor so se
deželici prebiva^ 21,000 ljudi, sami pristni Slovenci.
Učenjak dr. Franc Kos je natanko preiskal zgodovino vasi v Brdih. Značilna je listina iz 1. 1181, ki jo je Kos našel v državnem arhivu na Dunaju. Takrat je Hermelinda, opatica v samostanu sv. Marije pri Ogleju, kupila v vasi števerjan v Brdih mnogo hiš in zemlje. V listini
5,000 domačij poplavljenih na zapadu
San Francisco ,14. decembra. Silno deževje, ki pada po severni Californiji že neprestano tri dni, je povzročilo, da so izstopile tri večje reke in poplavile okolico. Uradniki Rdečega križa smatrajo, da je najmanj 5,-000 hiš pod vodo. Tisoče akrov rodovitne zemlje je preplavljenih. Dvajset milijonov dolarjev se računa dosedaj povzročena škoda. Dosedaj so bile tri osebe ubite. Reka Sacramento je razbila jezove pri Butte City. 2,000 ljudi je moralo bežati.
Krvavice so tu!
Imamo izvrstne trde, bele klobase, pa tudi riževe in mesene. Vse danes sveže nars-jene. Boste prav zadovoljni z njimi. Pošiljamo tudi po pošti. 6 za 25 centov.
Mrs. Josephine Russ 951 E. 69th St.
Naprodaj je
pohištvo , za obednico. Osem komadov. Cena samo $10.00. Vprašajte na 6803 Schaefer Ave. Tel. HEnderson 4831.
V Pennsylvaniji preskušajo 44-urni delovnik
Harrisburg, Pa., 14. decembra. Dne 3. januarja gre v Pennsylvaniji v veljavo nova postava, ki bo vpeljala splošni 44-urni delovnik. Nihče v državi po omenjenem dnevu ne bo smel delati več kot 44 ur na teden. Postava bi morala iti v veljavo že ta teden, toda državne oblasti so odredile 30 dni čakanja, da preiščejo zahteve nekaterih delodajalcev, ki trdijo, da jim bo nemogoče poslovati po 44-urnem delevniku. Računa se, da bo nova postava .preskrbela kakim 100,000 sedaj brezposelnim delo. ---o-
Bivši španski borec hotel ubiti ministra
Praga, 14. decembra. Policija je sporočila javnosti, daje prišla na sled nekemu bivšemu francoskemu vojaku, ki se je zadnje čase boril na strani španskih socialistov in je v vojni zgubil roko. Dotični je nameraval ubiti francoskega ministra za zunanje zadeve Yvone Delbosa ob priliki, ko bi obiskal Prago. Mož se piše Franz Havel, ki je malo prej pobegnil iz svojega stanovanja v Pragi, predno je policija naredila pogon. Kmalu nato so ga prijeli v neki mali vasi Moravske. Ob enem pa trdi francoska policija, da je bil Havel v zvezi z znanimi vstaši, ki so na-
Prošnja!
Članice dr. sv. Neže št. 189 C. K. of O. so prošene, da sa udeležijo glavne letne seje v sredo 15. decembra ob navadnem času. Na dnevnem redu so važne zadeve, potrebna je torej navzočnost vseh članic. Sestra tajnica je obljubila eno lepo nagrado za članice, ki bodo navzoče na seji. Bolje je priti na glavno sejo kot pa pozneje kritizirati. Vsaka bi se morala zavedati pomena glavne seje in z nasveti pomagati, da se vse dobro uredi za leto 1938. Prijazno vas vabi—Odbor.
ZA OTROKE
St a r š i kupujejo za otroke vselej dobro opravo. Kaynee izdelek je znan kot najboljši v trpežnem blagu in najnovejših vzorcih obleke, srajce in bluze. V vaše zadovoljstvo velika izbila in prijazna postrežba v znani domači in zanesljivi trgovini
FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave.
J. S. WIDGOJ
SLOVENSKI FOTOGRAF
se priporoča vsem za izdelavo vsatco-vrstnih slik po zmernih cenah.
485 E. 152 St.
Odprto ob nedeljah
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine aa dom. 8612 ST. CLAIR AVE. nEnderson 2978
Išče se ženska
za hišna opravila na farmah. Zglasi naj se na 929 E. 207t:h Street.	(293)
dobeTpremog
PO ZMERNI CENI
L. R. Miller Fuel Co.
1007 E. 61st St.
"Z \ . : • , xiriitp in vonske vojake, ki streljajo na kitajsko naselje pnUo potok v. Kitajsko rdjaštvo jcln
OSMi razni ljudje, ki so zadrževali jonsko'arrnkdo, da ni kar bre, boja
REJ ENI P RESIC l NARAVNOST IZ DEŽELE
Vssh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šun-i kc, :>!ef ta. loins, izvrsten Špeh. I Kaljeno vsak četrtek, dopeljemo na i dom vsak petek. Dobite tudi izvrstno j goveje meso in teletino po cenah na I dtbolo
naselje že prej zapu Id mesta.
H. F. HEINZ
VINE ST.	WIILOUGHBY, O.
Telephone Wickliffe 110-J-2
Najboljši mešalec za jedila, kar jih je bilo še narejenih. Dobi se v zeleni, ivory ali belo-črni barvi. Ta mešalec za živila je najbolj priljubljen pri ženskah. Je tudi najtrdnejši, prenosljivi mešalec. Ima tako gonilno mol, da se ne ustavi in tudi ne gre počasneje, če postane zmes bolj trda. Kompletno z stiskalcem za sok, 2 krasni skledi. Ta Mixmas-ter bi bil jako lepo božično darilo za vašo ženo ali mater. . . . Posebnost za božične praznike:
Krasno darilo
družina rado-
Imamo polno zalogo električnih svetilk tudi za na mi-
zlatom prevle-
SAMO
NA DAN
nim senčni
naprej
krasen, močan, lahek za obrat
frottrTie
NAJFINEJŠI ČISTILEC, KI GA ZAMORE DENAR KUPITI
I zbirajte pametno . . • pite JI Royal za božič!
Royal Vacuum Cleaner in Royal Hand Cleaner reg. $59.95, za božič 1	• posebno oba za
Rabiti moramo besedo "najboljši," kadar govorimo o Ironrite, ker mi verjamemo, da je to najboljši gladilni stroj na svetu. Noben drug likalnik nima dveh odprtih koncev ko ta. Že samo ta prednost zadostuje, da si izberete —mwimi^ji Ironrite. Toda Ironrite ima še
mnogo drugih udobnosti, ki se BffijjBfflaBnft .^^^mJf* boste čudili, kako more biti go- HW^mTMB spodinja brez te vsakdanje po-
trebe . . . likalnika, ki lika VSE MBBiiWLiP^B^S^J^i prav lahko, hitro in ekonomično. ^^ "^^^^BKl®
Naj vam raz-kažemo Ironrite na vašem domu.
SPHONES .FOR FREE TRIAL
PLACATE SAMO
NA TEDEN
DVE TRGOVINI
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika
6104 St. Clair Ave
ENdicott 3634
kupom kateregakoli seta pohištva.	, Wp
ZA SPREDNJO SOBO, SPALNICO ALI JEDILNICO
Mi smo pripravljeni, da vam pokažemo največjo iz bero pohištva, ki je bil še zbran v naši zgodovini. Cas je kratek. Največ tega moramo prodati pred novim letom. Tukaj je, kako bomo to napravili,
HRANITE TUKAJ NA DARILIH
poleg tega bomo dali ZASTONJ z vsakim	setom pohištva ta $39.50 hotel special Innerspring modroc.
M	Lahka
"Plf ................—-	odplačila!
H	Nič
gteT"1..........i'S'ViSt.	obresti!
^'^l^^fefeiai.^.	Zamenjajte
'fv1'^'	vašo staro
f^^ ^ftlliMI^P^^S	North Arae-
1	iT'	■ '	. * t V''?'"^® rican Bank
' IMP 1 ' VB^wAdWKNI knjigo za ^l^^iJ^^^^IMMMgjm^^^^HBBBM^ pohištvo, ki
ga potrebujete!
THE KRICHMAN & PERUSEK FURNITURE CO.
15428-30 Waterloo Rd
Prodajalna
je odprta nocoj do 9
ZVEČER
Poles: Hen Franklin 5 & 10c trgovine
Železna cesta
ROMAN
VLOGE v tej posojilnici
zavarovane do $5000 po Federal Sayings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
To je bilo njegova poguba. Udaril sem ga za uho — z levico. Omahnil je, a padel ni . . . . In nato se je vzravnal in je segel po svoj revolver."
Larry je spet premolknil. Njegov obraz je bil tak, kakor da so ga okrutno razžalili, in grenek posmeh mu je igral okoli ust.
"Ko je telebnil po tleh, sem šele videl, da niti ni utegnil prijeti za držaj . . . Nu, in kar me jezi — svinčenka ga je prebila od boka do boka in je nato udarila skozi eno tistih tankih sten — in je zadela neko dekle v sosednji hiši. Hudo jo je ranila ... Ti osli naj bi vendar imeli debelejše stene."
Pozneje je slišal Neale isto zgodbo iz Ancliffovih ust; razlikovala se je v nekih bistvenih podrobnostih, ki so zadevale cowboyevo popolno hladnokvr-nost. Ancliffe, ki je prisotst-voval spopadu, je rekel, da niso alkohol, strast ali bahaštvo niti najmanj vplivali na Larry-jevo ravnanje. Kot Anglež je imel Ancliffe poseben dar za umno opazovanje in je zato sklepal po tem doživljaju, da je Larry reagiral na položaj, ki zanj ni bil nov.
Neale se je spomnil Slinger-landove opazke v Medicine-Bo-wu; zdaj se mu je zdela še verjetnejša nego preje. Ilough in še veliko druših znancev je tisti večer ustavilo Neale; vsi so hoteli govoriti z njim o Lar-ryju Kingu.
Neki Texanci, ki so poseti-li Benton, so bili spoznali cow-boya. Bili so bogati živinorejci in ni jih bilo moči pripraviti, da bi bili kaj povedali, dokler ni bila ura odhoda pred durmi. Larryjevo pravo ime je bilo Fisher. Imel je brata—gla-sevitega texaškega razbojnika — z imenom "King Fisher." Larry je imel od nekdaj pridevek "Red Fisher," in ko je ostavil Texas je bil na najboljši poti, da postane enako slaven kakor njegov brat. Texa-ška tla so postala Redu šele tedaj prevroča, ko je ustrelil nekega policijskega nadzornika. Bil je rojen streljač, znan na vseh farmah od "Ponvišča" do Velike reke. Imel je mnogo prijateljev, jahal je mojstrski in hvalili so ga, da je izvrsten pastir goved. Nihče mu ne bi mogel očitati slabega vedenja ali grde togotnosti; le to je bil, da so &a prsti zmerom srbeli po samokresu in da ga je usoda vsak trenutek zaple-la v kak prepir. Nalik magnetu je pritezal nesrečo. Njegovi rdeči lasje so bili tarča zbadljivkam in posmehovanju vseh teh pretepačev in prav ta slabost ga je delala občutljivega in nevarnega. Texas, dežela streljačev, je poznala le malo junakov, ki bi ga bili dosezali s hladnim pogumom, bistrim očesom in hitrostjo roke.
Samo zaradi svojega poizvedovanja po Allie Lee je bil Neale postal prijatelj in stalni spremljevalec Placea Hougha. Tudi Ancliffe je iskal njegove družbe in tako so ga pogosto videvali v zabaviščih, ki sta jih ta dva najrajša posečala. Z Larry jem se ni bilo tako lahko zbližati. Cowboy je bil postal v vsaki družbi kamen spotike; njegovo pojavljenje je delalo ljudi nervozne in ni pospeševalo prijetnega razpoloženja. Zakaj Larry, čeprav je še vedno govoril s tisto prosta-dušno zateglostjo kakor nekdaj ter igral prijaznega pohaj-kovalca, je vendar opravičeval ime, ki so mu ga bili pustili gostje iz Tex asa. Bliskanje njegovih sinjih oči, ki so mrzlo, ostro in trdo zrle iz rjavega obraza, ognjenordeči lasje, dostojanstvena postava, samokres, ki mu je bingljal nizko ob stegnu —»ti znaki so bili tako opazlivi, da nisi mogel prezreti njegove navzočnosti. Beauty Stantonova je trdila da ji je cowboy upropastil podjetje, in se ga je bala. Toda Neale
seveda, saj nista mogla slutiti kdo sem. Namignila sta, da bi mi utegnilo postati prekleto vroče, ako se ne poberem k vragu. In dekle stoji zraven mene, živ posmeh in prezir, oči ima priprte, glavo nagnjeno na stran, in se muza. 'Oh,' mi pravi, 'Redy, ali se boš dal vreči skozi vrata? Ta dedec nima nikakih pravic do mene.' "
Neale je napeto pogledal Lar-ryja. Cowboy je pokimal, nato je nadaljeval:
S Cordyjem je bila stvar kmalu opravljena; ta prekleti osel je segel po svoj pihalnik. Vtaknil sem mu ga nazaj in sem ga nekoliko potrepljal po ramenu. Do tod je bilo vse v najlepšem redu. Toda Cordyjev prijatelj, napit teleban in strahovit širokoust-než — ta se je postavil zanj. Tolikanj je rjovel, da je godba prestala svirati in da so malone vsi ušli iz dvorane. Pri vratih so stali in so zijali noter. Toda Ruby je ostala. Pogumno dete je in jutri se spet vidiva."
"Da ti ne pride na um," je rekel Neale. "Podvizaj se, končaj svcjo istorijo."
"Nu, in mi pravi, govedo: 'Ali boste pustili Ruby pri miru ali ne?'
'Mislim, da vam je to prebito malo mar,' odgovtifim kar moči vljudno.
Tedaj' se razkosati, kakor bi hctel skočiti čez konjdf, in zaro-hni: 'Revolver v roko!'
In jaz, prav nedolžno: 'Zakaj neki, gospod?'
On pa zableja, da ga vsi slišijo: 'Zato, ker vas hočem preluknjati kakor sito — in ker nikoli ne ubijem človeka, ki nima pihal-nika v rokah.
Tedaj pravim počasi in premišljeno: 'To ni poštena igra, sinko moj; bolj varno bo, da prihranite prvi strel zase.'
A tedaj zatuli mrcina: 'Rde-čeglavec!'
Larry ga je pogledal in Neale se je zdrznil.
"Kakopak."
"Da bi te strela! Vedel sem, da ne bo brez tega." Neale je skrčil pesti. "Ali je mrtev?"
"Sodim, da je mrtev, dečko," je zamišljeno rekel cowboy. "Sicer pa nisem pogledal ... Po dolgem času se je spet zgodilo, da sem streljal . . . A zdaj se ples začne, to je prekleto gotovo."
"Daj, daj, pripoveduj," je kriknil Neale; iztrgal mu je pas iz roke in ga je vrgel na posteljo.
. "Prav," je dejal Larry in globoko zasopel. "Oni dan sem prišel v brlog Beauty Stanto-nove in neka zala deklina je jela streljati po meni z očmi. Nu, plesala sva in dobro bi se bila razumela, da so naju pustili pri miru. Pa se je našel človek z imenom Cordy — ba-hač in kričač, ki mu to ni bilo po godu. Ker nisem hotel delati Ruby sitnosti — tako ji je namreč ime — sem se držal kot krotko jagnje . . ." Premolknil je, obrisal si obraz in si omočil ustnice.
"Nu — in?" je nestrpno rekel Neale.
"In danes me zagleda Ruby in me pozove na ples. Niti tri minute ni trajalo, da je pri-hrumel Cordy kakor stekel pes, in še eden z njim, oba do vrha nalita z rdečim žganjem. Strahopetna sodrga, nič drugega ko bluff, to sem vedel. Nu,
ni verjel, da bi bila njena trditev resnična. Vsa podjetja, dobra kakor zla, so uspevala v Benton u.
Čudno je bilo, da je obhajalo to dražestno, zloglasno ženo, ki se je tolikanj plašila Larry-ja, tajno nagnjenje do Neale. Neale ne bi bil opazil tega, da ni bilo Houghovih suhih šal in ljubeznive ravnodušnosti Mr. Ancliffa, ki je slutil v Neale tekmeca. A njiju opazke so šle kor vobče vse, kar so čenčali Nealu kaj malo do živega, ka-ljudje. Kaj mu je bilo do teh stvari? Izkušnjave plesišč so ga puščale hladnega, dasi je priznaval njihovo moč, in po-sečal jih je, kakor vse druge kraje, z edinim namenom, da bi našel kak ključ do usode, ki je bila zadela Allie Lee.
Place Hough je bil našel med nekimi došleci iz St. Louis znance, ki so prišli na zapad, da bi si ogledali železnico v Bentonu ter uprežali kako priliko za naložbo svojega denarja, in jim je odkrito povedal, da njihov poset ne bo dovolj slavno zapisan v zgodovini, če ne dado njemu prilike, da jih reši nepotrebnega drobiža. In tako so priredili igro, pri kateri je šlo za velike denarje. Neale, Hough in petorica gostov so sedeli okoli mize.
Visoka igra je privabila gledalce. Vedenje gostov je bilo dokaj hrupno; pili niso malo in izgubljali so z ravnoduš-nostjo, ki je bila tudi za Benton neobičajna. Nealova sreča je omahovala zdaj sem, zdaj tja. Nazadnje je jel izgubljati, tako da si je moral izposoditi od Hougha.
Kmalu nato so stopila v dvorano Beauty Stantonova, Ruby in še neka ženska; v vidno radost tujih govstov so se jele tudi one zanimati za igro. Tedaj-ci pa" se je nepričakovano pojavil Larry Red King in je prikolovratil v bližino mize, premišljeno in malomarno, z napol dopušeno cigareto med ustnicami, jasno in bistro zroč s sinjimi očmi okoli sebe.
"Hej, ali je to on?" je vprašal eden izmed gostov.
"To je Red," je odvrnil Iiough. "Upajmo, da ne išče koga izmed gospodov."
Zasmejali so se, toda smeh ni bil čisto neprisiljen.
"Povabite ga, naj igra z nami," je rekel drugi.
"Ne, Red ne mara kvart," je odgovoril Hough. "In prekleto nerodno bi bilo, če bi vas zasačil na kaki slepariji."
Iznova so se zatopili v glo-bokoumne zapletke pokerja. , Toda Neale se ni mogel z ne-
razdeljeno pozornostjo posvetiti igri. Larry je bil blizu, ves prežeč in čuječ, in Nealu je bilo neudobno. Ruby je stala tik zraven njega, z očmi nekam tajinstveno in laskavo uprtimi vanj, in Beauty Stantonova mu je stopila za'hrbet.
"Srečo ti prinašam, Neale," je dejala ter položila roko na njegovo ramo.
In res se je obrnila sreča Nealu v korist. Dobil je vrsto kvart, ki so nasule predenj tak kup zlata in bankovcev, da so se gledalci kar zgnetli okoli mize. Ko je bila igra končana, je imel Neale tri tisoč dolarjev.
"Vidite, da sem vam prinesla srečo," mu je šepnila Stan-
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
tonova na uho. In preko mize se je porogljivo in mučno smehljala Ruby.
Obuvalo za vso družino
BUT ALA'S
SHOE STORE
6410 St. Clair Ave.