iLUSTRIRANI SLOVENEC
Leto II.
Tedenska priloga »Slovenca" z dne 26. septembra 1926, štev. 220.
Stev. 39.
^Zanimivosti slovenske zemlje:
Brv v Kavčičah pri Mostah na Gorenjskem, ki skrajšuje delavcem pot v tovarne na Dobrovi; brv je visoka 45 metrov.!
326.
K sprejemu Nemčije v Društvo narodov.
Prizor z zgodovinske seje Društva narodov med govorom predsednika dr. Ninčiča, ki pozdravlja zastopnike Nemčije: Stresemanna (1), Schuberta {'J) in Oausa (3).
General Primo de Rivera,
današnji diktator Španije, figar zvezda pa baje že tudi hitro ugaša.
Nemška delegacija (Schubert, Stresemann in Gaus),
ki zastopa Nemfijo v Društvu narodov. Sprejem Nemiije v Društvo narodov je gotovo zgodovinskega iJomena, ker je s tem podana nova velevažaa garancija miru v Evropi.
Abd el Krimova vožnja v pregnanstvo.
Premaganega poveljnika uporniti Marokancev so odpeljali Francozi |)re<l kratkim na otok Madagaskar v pregnanstvo; na sliki je videti tudi njegove sinove.
Radio na avstrljsklli L e 1 e z n 1 c a ti.
(Qlej 21anek v danainjem ..Slovencu".)
Ing. Sliškovič v radiovagonu pri svojem aparatu med vožnjo.
.\v8trija je prva država v Evropi s posebnimi radiovagoni pri vlakih.
Ing. Josip Sliškovie,
bosenski Hrvat, s  svojim auto-dyne aparatom na 1 cevko, o katerem so pisali mnogi strokovni Usti.
Radiovagon na avstrijskih železnicah.
Na strehi je videti anteno, na stopnicah pa ing. Sliškoviča, ki je konstruiral naprave.
327
Z zadnjecia dvornega lova na divje Icoze v Krmi pri Bledu.
Ob priliki zadnjega bivanja romunskega kralja Ferdinanda na Bledu prve dni t. m. je bil prirejen tudi velik lov na divje koze. — Naša leva slika nam kaže kraljico Marijo na čakalisču, desna slika pa njenega očeta, romunskega kralja Ferdinanda.
Velikanski morski pes,
ki so ga pred kratkim ulovili blizu Bakra. Zadnje čase so opazili v Jadranu že več teh zveri.
V proslavo tisočletnice hrvaškega kraljestva
so odkrili tudi v Kraljeviči pred kratkim spominsko ploščo; tako proslavljajo Hrvatje svoje zgodovinske spomine.
Slike Ic «^Slovenskemu biografskemu leksikonu''.
Cež Karel,
{•1877), tiskar.
Bren Franc (p. Hugo),
{*1881), zgodovinar in nabožen pisatelj,
Cerne Valeatin,
(1732-1796), kmetovalec.
328
Slovenska upodabljajoča umet-
nost: SreCko Magolič oče In sin.
s. Magolič st. in njegov sin S. Magolif ml.
S. Magolič st.; Ob košnji.
S. Magolič st.: Motiv iz Škofljice.
S. Magolič ml.: Vrbe v solncu.
S. Magolič st.: Motiv izpod Prisojnika.
S. Magolič st.: Breze v jeseni.
S. Magolič st.: Poletno jutro v Mestnem logu.
329
S. Magolič ml.: Ob robu gozda.
S. Magolič st.: Pomladni čar.
S. Magolič st.: Breze pod Tivolijem.
S. Magolič ml.: Zima.
S. Magolič ml.: Motiv iz Kranjske gore.
S. Magolič st.: Kmetiški dom na Gorenjskem.
330
Med s 1 o v en s k i mi  gradovi.
(Glej članek v današnjem „Slovencu".)
Grad Volčji potok pri Radomljah,
last gosp. L. Souvana; zgradila ga je v zafetku 17. stoletja plemenitaška rodbina Bonhamo.
Grad Kolovec pri Rovih,
last gosp. F. Stareta. Ko je prvotni grad pogorel, so zgradili grofje Hohenwarti leta 1530. tega, svojo sedanjo obliko je dobil leta 1683.
Pogled na Rova s farno cerkvijo sv. Katarine.
Pod njo je videti prosvetni dom in del vzornih hlevov
mlekarne.
Jernej Andrejka,
pisatelj >Slov€n3kih fantov v Bosni«, v starosti 48 let..
Andrejkov rojstni dom v Dolinjah,
na katerem gospodari Andrejkova rodbina ie nad 300 let.
Grad Crnelo pri Radomljah,
last grofov Apfaltrern; prvotni lastniki so bili pl. Pirci s Črnila (najbrie slovenskega rodu) in se omenja že leta 1310.
Grad Cemšenik pri Dobu,
last rodbine Urbanfeve iz Ljubljane; to je eden najstarejših gradov Slovenije, ki je stal žo leta 1300., a prezidan leta 1581.
331
Križem   Slovenije.
s tretje plenarne seje Krekove mladine,
ki se je vrSila 2fl. pr. m. v prostorih prosvetnega odseka Delavske zbornice za Slovenijo. Krékovci so bili prvi od vseh prosvetnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici, ki so zborovali
v teh prostorih (v üradiJfu).
Hera Rotten bürg,
Springer Spanjelka,  ki  je dobila na zadnji ljubljanski razstavi psov I. darilo, last gosp. J. Kodru iz Ljubljane. — Odlikovana je bila tudi leta 1,925. v Gradcu iu v Mariboru.
Člani »Strojarskega društva« v Kranju ob njegovi 25 letnici.
Od ustanoviteljev jih živi 5e sedeni, med njimi predsednik Iv. Brezar; i društveni namen je strogo humanitarnega značaja.
Moštvo S. K. »Disk« (Domžale),
ki je igralo 4. t. m. s S. K. »Kamnik« z uspehom 2 : 2. Kakor nam kaže slika, je začel osvajati spori naše po-dežielske ljudi.
H. Voller,
poveljnik mariborskega gasilnega društva.
Mariborsko gasilno društvo z vsem orodjem in članstvom,
ki je znano kot eno najboljših v Sloveniji, ob priliki blagoslovitve svoje nove zastave in praznovanja 50 letnice svojega obstoja v letošnjem poletju.
332
Kamnoseško podjetje Franjo Kunavar,
pri pokopališču Sv. Križa v LJubljani.
Franjo Kunovar ml.,
kamnosek in kipar, absolvent srednjo tehnične šole. ki umetniško opremlja nagrobne spomenike.
Nagrobni spomenik Mihe Moškerca,
znanega slovenskega časnikarja in organizatorja krščansko socialnega delavstva. Spomenik je delo
tvnike Kran Kunovar.
Spomenik rodbine Lukičeve
z reliefom Fr. Lukiča, delo tvrdke Kunovar.
Kamnoseiko podjetje
Franjo Kunovar
Sv. Križ pri Ljubljani,
izdeluje najmodernejše nagrobne
spomenike ter načrte zanje. Opremlja jih z raznimi reliefi, ki jih izdeluje podjetje samo doma. Podjetje je strokovno na višku moderne kamnoseške obrti ter priznano vsied izredno solidnega dela in konkurenčnih cen. Prvovrstne moči podjetja omogočajo hitro izvršitev naročil.
Nagrobni spomenik rodbine FerjanM^eve v Logatcu,
ki je bil razstavljen na zadnji pokrajinski raz. stavi ter je vzbujal izredno pozornost; bil je tudi večkrat prodan.
Pogled na delavnice kamnoseškega podjetja Franjo Kunovar,
ki se je v zadnjem času jako povzdignilo zaradi jako solidnega dela in konkurenčnih cen.
Bakrotisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.