126. &f ev. Paštnina plaeana v gotovini. toreis 8. novembra 8927. Leto IX, Stane mesečno Din 7*— 2a inozemstvo Din 20*—. Posamoxon Stewiüka I tit a. Račun ooStno-čekovnega zavocla äxev. 10.666. jsZBI^k ^^H ^^^F^^^^^^k l^A B^m ^9^wHk ¦ M^^v^^^^^k ^BPr^^^BBk ^^^L_^BH mBPI^^R UredniStvo in »pravjtištvoi C*8|e Strossmayerjeya nlica I, pritličje. Rokopisov ne vračamo. Qgiaai po tairtfu. Tefefon int. štev. 65. Podpis zaveznsske pogodbe med Jugoslavijo in Francosko. Beograd, 6. novembra. Včeraj se jc vršila konferenca med zunanjim mi- ntstrom dr. Marinkovičem in voditelji opozicije Stjepanom Radičem, Sveto- zarjem Pribičcvičem in Jocom Jova- novičem. Dr. Marinkovic je obrazložil politično situacijo s posebnim ozirom na ratifikacijo zavezniške pogodbe s Francijo. Kor dr. Marinkovič šg ni točno vedel, kedaj se odpdje radi predpisa te pogodbe v Pariz, je prosil zastopnike opozicije, naj ne delajo težkoO, ako bi se moral odpeljati v Pariz pred četrtkom, to je pred dne- vom, na katerega bi se moralo raz- pravljati v Narodni skupščini o inter- pelaciji opozicije radi zunanje politike. Beograd, 6. novembra. Na pod- lagi brzojavk med našo in francosko vlado t;kom današnjega dneva se je doiocilo, da se odpelje zunanji minister dr. Marinkovič v torek 8. novembra in sicer z orijent-ekspresom. Ko pride v Pariz, bode imel sestanek z našim poslanikom Spalajkovičem in verjetno, da šc v četrtek z Biiandom in Poin- carreom. Podpis pogodbe same bode se mogel potem izvršiti že v petek 11. novembra. Ker sta pa za ratifi- kacijo pogodbe potrebna še poleg podpisov obeh zunanjih miiiistrov, Aristida Brianda in dr. Voje Marin- koviča, podpisa N. V. kralja Aleksandra in francoskega predsednika Poincarrea, se je danes celo govorilo o tern, da bi se peljal v Pariz tudi Nj. Vel. kralj. Te govorice pa niso bile utemeljene. Pač pa se trdi, da je dobil dr. Ma- rinkovič i od vladnih grup i od opo- ziciie izjavo, d;3 je smatrati pogodbo s Francijo za veljavno s podpisom obeh zunanjih ministrov. Pogodba s Francijo se bode registrirala tudi pri Društvu narodov v Ženevi. Beograd, 6. novembra. Ker od- potuje dr. Marinkovič v Pariz, odpade v Narodni skupščini razprava o inter- pelaciji opozicije o zunanji politiki, pa tudi o predlogu Svetozarja Pribičeviča o spremembi čl. 14 skupšinskega po- slovnika radi izvolitve starega odbora za zunanjo politiko se sedaj ne bode razpravljalo. Obnova in utrjenje pri- jateljskih odnošajev s staro našo za- veznico Francosko je vzbudila v vseh nacijonalnih in patrijotskih krogih veliko zadoščenje. Saj je najboljši odgovor na rovarenje Italije v sosednih državah. Seja glavnega odbora (Davidovičeve) demo- kxatske stranke. Beograd, 6. novembra. Glavni odbor DS je imel danes svojo sejo, kateri je predsedoval Ljuba Davidovič. Navzoči so bili vsi člani glavnega odbora in vsi demokratski ministri. Seja je bila, kakor sezatrjuje, posve- čena izključno notranjim vprašanjcm stranke. Sklenilo se je, da se vrši cine 15. januarja v Bcogradu Icongres demokratske stranke, za katerega bodo izdeli'li program pod kontrolo Ljube Davidoviča in dr. Marinkoviča poslanci Dukanac, Grol, Vlajič in Milivoj ]o- vanovič. Razpravljalo se bode med drugim o stališču stranke napram zu- nanji in notranji politiki. Sklenilo se je nadalje organizirati strankino glavno glasilo (»Pravdo«) in se je izvolil poseben odbor, ki bode proučil toza- devna finančna in tehnična vprašanja. (Sklepi kažejo, da se tudi glavni odbor DS umika končni odločitvi glede pristopa k demokratski fronti. Op. ur.) •: Sestanek med Davidovičem, Pribičevičem in Radičem Beograd, 7. novembra. Dane's do- poJdne se je vršii sestanek med Da- vldovfčem, PrifclčevJčem in R&dičem, na katerem je Davidovič obvestil oba šefa opozicije o včerajšnji seji glav- nega odbora Demokratske stranke. Na sestanku je bilo govora o nadaljni skupni akctji za razčiščenje političnega položaja. Občinske volitve v Osijeku. Zagreb, 7, novembra. Včeraj so se ponovno vršile občinske volitve v Osijeku. Dobili so: združene hrvatske stranke (federalist!, pravaši in kleri- kalci) 2649 glasov in 16 mandätov, radikali 1S59 glasov in 11 mandätov, komunisti 990 glasov in 6 mandätov, združeni demokratje 594 glasov in dva mandata. Po jeden mandat so dobili nikičevci, Svabi in radičevci. Židovi so dobili 2 mandata. Občisiske volitve v Bački in Banatu. Novi Sad, 7. novembra. Včeraj ! so se vršile prvič po prevratu po celi Vojvodini občinske volitve. Kolikor se doslej ve, ni došlo razun ! malih pretepov nikjer do znatnejših nemirov. V tukajšnji rnestni občini je izid volitev sledeč: SDS 13, DS 4, vladni radikali 18, pašicevci 8, radi- kalni disidenti 4, Madžari 15, Nemci4, soeijalisti 3, 2idje 5, skupaj 80 za- stopnikov. — V Suboticl je izid na- slednji: SDS 7( DS 12, vladni radi- kali 28, radieevei 16, Madžari 147 Bunjevci 8, soeijalisti 7, trgovci 5, obrtniki 3. — V Somboru so dobili vladni radikali 38, demokratski blök 20, radieevei 4, kmečka stranka (lokalna) is, soeijalisti 5, komunisti 3, uradniška lista 2, skupaj 80 zastopnikov. — V Pančevu so dobili: SDS 26, vladni radikali !1, Svabi 16, DS 5 in paši- čevci 2, skupaj 60 zastopnikov. — V Velikem Bečkereku je sledeči izid: SDS 16, DS 2, vladni radikali 10, pašicevci 8, Madžari 12, radieevei 20, kmečka stranka (lokalna) 6, soeija- listi 2, komunisti 4, Svabi 4, gospo- darska stranka 4, židovi 1, šport- niki (!) 1. Rezultati obeinskih volitev kažejo veliko strankarsko razceplje- nost in je malo verjetno, da bi došlo po občinah do uspešnega delovanja. Konferenca (Davidovičeve) demokratske stranke za Hrvatsko in Slavonijo. Zagreb, 7. novembra. Včeraj se je vršila v tukajšnjem hotelu «Royal» deželna konferenca demokratske stranke za Hrvatsko in Slavonijo. Po političnih referatih hrvatskega ministra stranke dr. Ängjelinovica in pa krajevnih zaup- nikov je bila na predlog Jove Banjanina sprejeta daljša resolucija, v kateri se izreka zaupnica demokratskemu po- slanskemu ldubu in njegovemu načel- niku Ljubi Davidoviču. Nadalje se iz- reka zbor za sodelovanje demokratov v vladi z dostavkom, da se mora vpliv Demokratske zajednice v vladi tako ojačiti, da ga ne bode čutiti samo v centralni upravi, temveč tudi po celi državi. Glede fuzije z SDS se pravi vresoluciji dobesedno: «Radi ojačenja demokracije v državi in radi boljega upoštevanja potreb vseh krajev do- movine na temelju ravnopravnosti in edinosti, si (zbor) usvaja misel fuzije z SDS, toda odbija blok s stranko, ker bi služil samo taktičnim parlarnen- tarnim ciljem». Nadalje odbija rezo- lucija blok ali vsako drugo ožjo zvezo z Radtcem in njegovo stranko, češ da bi absolutno izključevala vsako lojalno in solidno sodelovanje. Tekom na- daljne razprave se je konferenca iz- rekla proti nameravani davčni noveli finančnega ministra dr. Markoviča (ki bi, kakor znano, popolnoma odpravila osebno dohodnino v Srbiji) in je za- htevala zakon o izenacenju zakonov za celo državo. Seja ministrskega sveta. Zakon o občinah. — Novi državni proračun. — Drž. gospodarski odbor. Beogr^d, 7. novembra. Dopoldne se je vršila seja mmistrskega sveta, na kateri se je po zatrdiJu rninistrov razpravljalo Je o tekočih zadevah. Med drugim je predložil notranji minister osnutek zakona o občinah. Izvoljen je bil 7 članski ministrski odbor, ki bo osnutek še enkrat pregledal in redi- girai. FinanČni minister je na seji po- roča!, da je novi državni proračun de- finitivno sestavljen in da ga bo v pri- hodnjih dneh predložil Narodni skup- Sčini. Danes popolne bi se imel sestati finančni odbor, ki naj bi izvolil dr- žavni gospodarski odbor v smislu osnutka finančnega ministra. Tozadevno pa Se ni dosežen sporazum v vladi, vsled Cesar bo seja finančnega odbora najbrž zopet odgodena. Domneva se, da se bo o tem razpravljalo na seji ministrskega sveta, ki se bo še po- poldne nadaljevala. Desetletnica sovjetske revolucije. Beograd, 7. novembra. Včeraj do- poldne so v Moskvi slovesno pro- slavili desetletnico sovjetske revolucije. Govorniki so zatrjevali, da se je po- litični in gospodarski položaj sovjetske republike znatno poboljšal. Prva skrb je sedaj najti potrebna denarna sred- stva za izvedbo agrarne reforme. Dalje se bode vpeljal sedemurni de- Iavnik. Za danes je naznanjena velika parada sovjetskih čet. Neel Doff: Vstopim v službo. (Nadafjwainiie la'stka od št. 124.) IV, iMekoga juira semi rekla svoji go- spodilnji, da so prino&li eevlje »nje- nega moža.« — Toda, Keetje^ nauiei se recii »go- spod«. — Dobro, prinesli so cevJije raäega gaspoda. — Ne »vasega gospoda«, imeli bi me za zen«ko, ki me vzdržuje. — VavS naj bi irrueli za tako!! Moje oci so hotele reči: »Vi ste ven- dar grda in snimia, uiiislim, da niiora biti taJta ženska lepa, kakor ona, ki stanuje nasproti nad hlevom.« Od tega dne je poslala trda z menoj. Noki petek, ko se je nj-en mož uirai- veuf, da gire na abieajnr sprehod, se je pritoževala nad mojio prodrznostjo. Da, je pripoinnila dojilja. pre- drzna je . . . Zadnjič sem .ii rekia, da so ne spod obi .smejajti, ako j'O moski pogleda. Odgov.oi'ila mi je, ako so ne spodobi, se ne bo zaljubila v nikogar Gospodar, ves pokrit z rnilom, se je nehal umdvati in se zagmoial na glas. Norodno se mi je zdelo, ko pripovedu- jiejo gospodarjeima opazke, ki jih defe- mo med seboj. * * * Vsak veoer sem morala spremiti ma- danuo k njeni materi. Opirala se je name, vsak korak me je dregnila, da stopam, prehitro. Njene .sestre in «sva- kinje so bilo vsak večer pri materi, možjie so pa «li svoja pot a. Okoli mize je sedelo kakega pol tu cat a jmdovisikili glav, vse z umetnimi kitami. Zona me je obšla vsakokrat,, ko sem „se domisli- la mrtvih, ki so nosili te lase. Vsa nasa ulica je vedela, da so bile ubogo umrle ženice v sirotisnici, katerim so odrezali lase za bagatine. Dame so preživele večer s sivanje-m in pomenkovanjem o svojern gospo- dinjstvu in svojih. otrocili. zlasti pa • svoji nosečnosti, kajti od šestiih so bile yedno fri v tem stanju. Jedle so kola- re in pile iz majhnib cašic eokolado. Z ostalimi so &e malo pečale, njihov egoizem jim je zabranil vse, kar se ni tikalo njib samih. * * * Pogosito je pri, obedu gospodinja pri- povedovaJa, da je bila v Ameriki v Bo- stonu,. kjiei- so imeli proda-jalno za staro obloko in da je ndrla jDonoči tol- pa oiroJc po kleöeh, da bi jo okradla. Bila je to pravcata nadloga. — Ko so zvedeli., da je demant na HoJandskem poskočil, so se vesefo vrnili: — Le cden Amsterdam je. Jaz ni.sem bila tega mnenja, veliko se je stradalo v Amsterdam,!!. — Oh, drugod, to je cud.no, se da kaj napraviti z enim »kvartjeiia«, tu nič. — Treba ga im-eti«. — Vsak ima en »kvartje«. — Ako bi imel vsak vedno en. [ »kvartje«, bi ne bil nobeden lacefn; . . . Moj oče pravi, da so Holandci preveč natančni. da bi bili dobri. Belgijci in Nenuci so boljši, zlasti Belgiici. Nič jih ne ženira, lepo obtečene dame se ne •^krivajo, ko jedo. Na nJicah jedo (Tešnje, tu je pa vse nespodobno . . . — Vem, da se tu diha med svojci . . . hh kadajr Jet Vroce. lii niceear bolj osvežuj.ociega kakor prekopi. — Na primer! Kadar kaika ladja odplove . . . — Keetje, ti govorivs, f^ar no raa- u rnež. — Toda moj oce je vedel, sei je ob- iska.t svojo «estro v Bruseli. —- Le eden Amisterdam je. Miylila, sem si: »In eden judovski okra j —«. Ako me niuja. ^owpodinjia ni imela več rada, mi je bilo vseeno. Ni.sem voc ti'pela od onega zi-mskega vecera, ko *m inoraj'a iti po .sina v solo. Imel je debelo sukmtjo, morala pa sem vzieti še oh a ogrinjalo, Dejala sem, da Mojzses Pac ne bo zmrznil pod debelo sinknjo. Jaz niwara prenašati inraz v tenki obleki brez vsakega ogrinjala. Poka- zala sem j»i Stvoj vrat: — Poglejte, gol je in skoraj nißesar Hi mam. na sebi. — Zate, jo rekla, se nc brigam, to ml jio vseeno, pojdi, prepovem ti pa ogr- niiti se po poti z ogrinjalom. — Ne bom se ogrniila! . . . Raje som zmrzovafa, kakor bi niosi- Ja ii a sebi kaj, Cesar so se oni dotafc- nili. Od toga dne je rastla, rastla moja mržnja . . . Zvecer sva. morali eakati gospcxlar- ja. Dojiilja in jaz sva «e zabaral^ dai sva se preoblekli. v nocno obleko go- apodovo, dali namizni prt pred najinl glayi in tako našemlieni sva strašfli mai'o Saiartjio, roksi, da sva sveti Ni- kolaj. Potem sva popraviii najini oble- ki. Vzela sem knijigo »Skri)vrnosti Pa- ri za«, ki sem si jo izposodila za pet centov na ted en. AaJ ,pe privedla neke- ga moskega, s katerim jo odšla v sired- njo sobo. Prebrav,si par strand sem navadno zajspala z nazaj nagnjeno glavo in od- prtimi usti. Vistopivsi mi je go&pod za šalo stresel žlicico zmletegia iJačf- korja v us>ta. Nekega veoera senu se zbudila in zvecila. sladkor, napol zaspana sem ponavljaJa: — Aal, ti si ine napravila za čen(čo. (jospodinja se je jezila: — No, poslušaji, prihodniic ji daano popra. — Betje, ti si h/udobnai, če bi ji dali popra, ka.j bi potem rekla! . V. Gospejina sestra je bila na tem, da se omoži. Bila je dobra siivilja, poro- čivši se z brusačeim demantov, je opu- sfila svojo obrt. Na dan izraelste poroke je bila uilica polna kooij. Judinje rujavib obrazov z zakrivJjenimi nosovi, z mo- Slran 2. ^ G V A D 0 3 A < 11 Da-It je bilo bolje? Beograjska »Poliitika« regis-trira, pod gormjim na'slovo.m debato, ki se je. vršilai piretekfi teden v skupščini ter je privediLa oelo do vprašanijia, ali ni, bilo bolje v Avstrijiii! Poltmo se sitri- njanio s »Politiko«, dia nil primer no, oe prečantski polftiki gredo v krltiki naisiih jiav.nLh razmer tako daloč, da staivijo tako viprasajnije, na koje dajV »Politikai« tatkoj težak odigavor, ko di-' tira medvajme calsopiiistne vesti. ki so polne avstrijskih grozot in nasilij nad avstrijakimi držaivljani juigastovenske narodnosti! V zvozii s teni pa moramio staiviti na; odgovorne ciiiitelje v kraljevini SHS jaw.no vprašanjie: kdo pa je kriv, da je prišlo tako dßlec, da deveto leto po osvobojenju dobri patriofrje in mož- je, ki so za osvobojenje trpeli in dela- li, že javno, četudi le v trenutni jezi tako fjovore? Naš odlgovor na to je kratek: One propalice, ki so na's pred leti v Av- striji kot alvstriiijlsk'oi - hatetaurgoivsiki hlapci preganjali in tirafi! v ječe radi srbofilstva in j.wgosloveniskeiga rnišl.je- nja — so danes z znano partijisko le- gitimaicijio v žepu zopet tilsti, ki v na- rodni. držaivi preganjajo naicijonalne ljiudi. Kdor se ne boji spoznati resni- co l'adi ain.aiciijomaln.ega postopanja svoje partije, naj pogleda, kako je življenje v maši obniojini zemljii, kjer je absorutno zaiščiten vsaik renegat av- strijiske germaniske mental itete in kjer se sedaj' wo pairtijisko ma's'usje celo- z vla/dno pomocjo xnasa nad poštenimi juairodnimi ljudnii, aiko nioeej'O postati hlapci si sterna, kii danes žal ni. jugo- sloveniskil.Dokler bo Beograd z nami delal taiko, da bo dopuščal, da razno politiene propalioe v zvezi z nekda- nijimi in dianasnjiimi kolonisti im emi- sarji Süclrrwirke n,a naš-ih sloven skill tleh. teptajin v bfato naše naij,s.vetojse ideale ter preganjiaijo slovenske naci- jonalne ljiudi — tako dolsgo bodo pri mas pasteni liudje v obrainibo post en ja govorili vcasii tudi taiko ostro kafcor hi me smeli in kakor res tudi ne smejo giovoriti o lastni. domovini. Sodelovanje med samostojnimi de- mokrati in Hrvatsko seljaško stranko. Beograijski list! p or oča jo vceraj glede .sodelovanja med strankama sa- mostojniith demokratov in radioevcev sledeče: Gaj&nikarjii so v soboto vpra- šaLL g. Radical, ali je r&mična govori- ca, da iniisli prireditii v Dalmaciji vec shodov skuipno z g. Pribičevioem. Na to je g. Radio odgovorit, da v istini ua- merava skupaj s Svetozarjem prepo- tovati naso obalo od Sušaka do Spie a in prirejati shode in. politiicjie- aestan- ke, da se na ta nacim manifestira skup- na akciija v parlamentu1 in da se na ta način dokaže njeno potrebo ini po- men. Ta .sikupna akcija v parlaanentu. ni neka koinibiniacijia ad hoc, teinveč koimbLnacijri, ki jo za'htevajo stvarne potrebe preöanskihi krajev. Z g>g. Ra- dičem in Prilbicevicem pojdeta he dva paslanca. in sker po jeden samo- .stojni deimokrat in radičevec. Odbor za prehrano pasivnih krajev o Icauteirega seatavi stfao p'Öracali pred nekateriimi dnevi., je imel v soboto mo- jio prvo sejio. Poljed'elski minister St'ankovic in železniški minister Milo- sa.vljevic sta na tej seji poročala osi\ro- jiih zakonskih oacrtih inn sredstvih za uiblazenje kmetijiskc krize, odnosno za prehrano pasivndih krajev (t. j. takiih, ki ne pridelajo dovolj živeža za svoje prebiivalsl.vo). Minister Stankovic je poročal, da je že gotov zakon o pre- ¦skrbovanjiu s pitn.o vodo, ki bi ga pa naj iizvedfe oblaisiti (!), ker da država nima. denarja . . . Isitotaiko je gotov za- kon o elektrif iikacij'i držaive in o regiii- laciiji rek in Inidournikov. (Za izvodbo treba nnjno zakljfuicki že najavljeno inozeunsko investiciijjsiko posojilo. Op. ur.) Železniški minister je porocal o raizniiih nujnih deli\h na zelezmiicah, ki se bodo izvršila do 1. junija 1928 in se bode za nje potrašilo do 200 milijo- mov dimarjev,. (Pozor, ßg. poslanci iz Slovenije! Op. nr.) V debati o poroči- l*ih obeli ministrov je paslan>ec Stjepan K.idit' zahteval, da se. sprejne.ni zakon o državnili monopoly, iz kateriih pa din je treba niaijprej na^inati ^•'se radi- kale. „Mlinar in nje^ova \\ciu (K predstavi dne 2. t. m.) Dolgoletna. tradicija baje zahteva, da se inora ta Raiupachov igroamaz da- jati ob Vseli svetih. Dejanje se sicer vr- ši na božični večer, in avtor vporablja za sveti vecer mišljieno legendo, da spreigovore tedaij stvari in živali, v va- rijanti, da se x$\ oni, ki naj bi mnrli do n.aslediijieiga božiča, ahero k polnoč- niici v pokopaliiških kapeliali. STednja varijiaiiiUi je povod — nastoipajo nam- reč diUih'Ovi v belih rjluiliali in na po- kopališcui — da zahteva neumma,, ne- logiicnei tradioija, ki sp^knlira. z mrav- Ijinci po JirbtMi publike, dejanje »Mli- narja« za dneve, ko se mi živi spo- minjattio dragih, ki so že v grobeth. Igrokaizai samega ne bom ocenjeval, ni treba. Izrazil bi pa prepričanje, da uiprjzoritev »IMlinarja« z -uimetnisiko nalogo na&ega gledatišča ni bila v no- benem stiku. Kar smo letos videli v gledališcu, mi daje povoda za bojazen, da, režija nima pravega nosa za umet- nostno razpolažemije tukajišnje pnblike m zato ne najde pota v veliko za gfeda- liisoe odlprtih src. Če je hotela z »Mli- narjenii« ustreči večj emu uveljavrjenju reciinio »drngeiga« moštva med dile- tainti, ali če je mislila z njim delati kohcesije v unietniski zamisli in sime- ri, v vsakem skičaju se je režija po- šteno lureaala, 'iiaii>raivila iz diletantov žrtve, puWiko pa vzneniirila: glede res- nosti boidjoceiga prograima. Ker je tako defovanje nevarno ob- sitojo iglodalisva kot etdlinte tukajsnje umetniiskü-tenilencnei :scei,ie, naj se mi doyoli e,neri?ično, čeprav prijazno -sve- tovati, da se krmiila;že.z5daj ohvne. Na- se gledališče ni »Prin«dpessa Masai- da«! ; ,; »Mlinar« s>e je pomesrocil; to skri- vati bi biJa nojeva polidka. Res je, da je nepricaikovani imcraz piritismil na raizpolozenje vs-eh, ali i to bi se ogreso, da ni reižiija zagrašila poleg nesreone roke tudi mnoge težje hibe, ki kaižejo, ker se ponavljajo, na površnost in pre- napenijainje adrave kapacitete. Veliko energije je pokazala režija v insceni- ranju in več slik, nego saimo dve noč- ni, bi blEo res- lepih, če bi bill oder sfploh v staniu pairirati. Ne vem, od kod črpa g. Bratina to vero v oder? Pa vender ne, ker niorda se ni ocenii iirii pregledai svojiih slik z dijaiskega stojisca ven? Zakaj se torej vedno po~ navljajo kalamitete z lucj.o in zaveso? Pri »Mlinarju« simo videli celo nad oder. Neprijetno dime preintonzivni niTak, ki avija scene, neraaiiirnljivo je markiiranje trenotnih sprernemb na ta način, da je publika 10 miiiiut v po- polni temi in pavrhu še pirepuiščena slabim vicem stojišča. Da je to pot igral g. Bratina, Črno- ta, se je tudi pozmalo v režiijii. Ne da bi bila kroaicija kaj resnično possbne- ga — noben cJovek se ne more deliti in dve stvari istočasno napraviti —. je zaposliitev režiserja v težki vlogi, za katero si je ta zopet izbral morda naj- težji načifn podajianja, škodila ostaliin, domačim in prostovoliinim močem ter »kiipno i'gro skorajda pokopala. Izgledalo JfO, kakor da trpijo vsi ti požrtvovalni diletantje na podzavesti sm.ole in vnaprej izgubljene partije. M'nogi. leiDi, oboutenii' miameinti, do ka- teriih so so i>asamezni veickrat povzpe- li prav kadar so imeli piriliko in za- let, otresti se more in pokaxati s.|")osob- nost, pr'almost, so so »blindlt radi po- maii.jkan.ia taktirke. Bill so., zlasti. ele- gi"čni — i>riiz.ori, v katerih sta part- nerja vzdibovaia in govorila drug mi- mo drugpg'a, kakor dva diplomat a, ki si zagotavljata mJiroljiubnost nijwnih' držav, me pa kakor dva zaljiubljenca v hriiblh, četudi sta pod težo razmer v demisiji. Da je bil prlzor tak, sta. di- retanta veliko man.j kriva„ nego režija! Sicer pa daje vztra>jma poinoč s'uifler- ja skititi malo štev^o vaj. Priznati moram vsern igralcem, da so se potrudili najiti lepo formo in simi- selno igro skozi ineglo neiKvefitnosti kljiub pomanjkljiivi vaji in kljub očit- ni neskladnosti, ki je vladata med s,ce- niicno vpri^oritvijo ter med s'ujetom itti ambijenitom dejanja v premnogili slikah. V ozadju teh gor.ja.inskijfv praz- lLOvennib tlpov viseče moderae; za- vesne kulise so napraivljiale vtiis kakor ga obctctimio, ce ^•idimo na parketu podkovane cevlje ... Prwltetjiyo so igrali poleg starejsili nLopi1 zäcetniki, ki: so svoj sprejemni izpit za diietantetvo v mestnem gleda- lisou povpreono z ußpenom prestali. tembolji, k.er ne vidim razfoga, zakaj ¦.'»e|jiaft^nr privoscila nminesto »Miinar- ja« vec'sod be dapuiscajoca prilika so- delovanja j)ri kaki boljiSi, prikladnejši drarni ali komediji iz Ijiudskega živ- Jjenja. »Mlinar in pa »jegcn-a hči« naj se no pojaviita več v lnest^om'gle- diilišč.u ne s temi naslovom, niti ne v diULgacneni simii8ltu),_četudi hi za Vse svete dejamsko — snežilo. /. &t. Zagrebško „Kolo?l v Celju. Celje, 7. novembra. Koncert, ki ga je priredito za.greb- ško pevsko drustvo »Kolo« za Ljublja- Ti'O in Mariboroni vceraj ob treii, po- poklne tudi v Geljlu, spada brez^voni- no med največje muziikalne dogodke, kar jih je dozivel'O naše mesto v xad- njiili letih, (Jraftorij »Život i fjpomien slavnih učitelja, svete brace Čiriila i Metodije, apostola slavenskih«, delo znanega lir- vatskega skladatelja Božidara Sirole, se ra'zliikuje od druigih oratorijiev v tera, da pojie pevski zbor a cappella, brez oi'kestra. Zelo posrečeni tejtst dr. Velimira Deželiča ml. je uglasikjil Ši- rola in ustvaril muaikailn.o deloi,,,s ka- terim se fa'hko ponasamo pred vseni svetom. Oratorij sv. Girila in Metoda. je koinponiran v modernem stilu, kot podlaiga pa iniu služi mogočni gregori- janski koral, ki je v oratorijui konitra- puinktičiiio obdelan. Posamezne teme so izvoden.e z dQvrsenimi, ori- eimstvo je ostalo v dvorani, kakor da se ne more loeitii od odliön.ih gostov. Celje je doživelo umetniski koncert, kakršineiga pred vojiiio ni bilo vajepo. Oibčinstvo va Gelja im drim.ih krajev je zopet dokazalo, da ima procfej sm^n, za velike gfasbene dopodk« v nasem mestu in s tern doTcuinon-tiraio pravo kuituro. _____ ¦ r< CeJ|s^e vesti. c }iri'<> pewko društvo »Kolo« iz Zpqs#1)(S v Pdfa' Kakor nauavljeiio», '^-^^'piyipeljaU z dotpoldanskim vla- Tc'om ia. Mariibora pwke in pevci. hr- vatsikeg.i pov«köga društva »Kola« t Gelje. Na kQl^yoru. se jc zbralo nrno- go obci^tya, }v|. je drage goste nad vse prisrčno.iioi7d:ra(v^a>l10- ßilu ^ zast(>" pan a masbia obcina po županu ¦&L?- Goričanu in več obcanwkih .svetnikm, politicna uprava po okr. glavarju g. dr. L. Brunčkiu in vsa celjfcka s^oyen- sla knltnrna drustva po predsednifcih gočnimi kitaimii na iglavi, dvema ko- droma na tilniku, so stopale iz kočij, pomaigali so jim deoki Bifi so bledi mladeniči z zavihanimi brkatmi, poče- sani na prečko, z veliko belo cvetlico v gumbnici, na rokah rokavice, manše- te z veliikimi jginmibi. Nudili so roke da- mam. Vse dame so nosile pelerine iz bele- ga kašmirjia, kaT je bilo predpitsano — katera je ni inuela, si jo je lizposodila, — v rokah šopek cvetlie. Za njiimi se je razsirjat duh po kolinski vodi. Frizerka se je dolgo inudila pri go- spodinji. Pripela ji je se eno kiito. Oblečena je bila v rujavo svilnato, pre- cej šiiroko ol>löko. Zakrivala naj bi vse njene nepravilnosti. Duh mnškatnega parfuma se je škil po tomni sobi, ki jo je razsvetljievala kadeča se svetiljka. Kljub njeni Jepi obleki ni mogla pri- ¦kriti svoje hudobije. Raje bi ničas-ar ne jedla, kakor bi kaj vzela iz njenilv rok. Svatba je trajala v »Konimgs Kroon« osem dni, jedli srno kolaöe dn pu- dinge. * * * Ko sem krtačila ol)leke, sem našla često v žepu telo\f]nika zavojcke nebrur šenih demantov. Prvič sem jih imela za riževa zrna im sem jih vrgla v za- boj za premog, kjer jih je slucajmo ™- šla gaspodinja. -¦•'! Včasih je prišet h gospodarju tudi gospodinjin oce, star brusač demantov, s štirirni siinovi. Razj^ovarjali so se, kako zbrusiti kamen, kii j^ieel iz rok v roke. Starec je razlagal, ostali so pa,z- ljivo poslusali. — Jaiz bi ga tako preklal in zbrusil, je dejal oce in pokazal. Vsi so se nmi- rili. ' Odkrito sem jih raise imefa tako, kakor v soboto, ko so tlacili v se kola- če. Aal mi je rekla, da sem neumma: — Od tega nimaš ničesaT, pač pa od malih kolačev. VI. Neki petek med svojo toaleto me je gospod&r vprašail: — Toda, Keetje, v zaoetku ko si bi- la tu, si rekla »madame«, in — sedaj »gospodicna«'. — Vzrok so bili lasje . . . Miislifa sem. da katera i.ma za tolLko. denarja las na glavi, zasluži ime »madame«. — Betje, sama si kriva, vidiš, nnora- la hi pripeti kite, predno vstane Keet- je in nazivaila bi te se »inadaime«. In, navihanec, .se je obrnil, penast od mila k ženi, ki je pripravljala bif- tek na maslu. Jezno je obrnita meso v ponvi. Napravila je amerikansko see- no in strasno govorila. Možu1 j« prepovedala mi dati le, majh^i'kojiček mesa, zbal se je in me po^lediil1 v zajkeßL Šla .sem -v klet za jirciiK^ bi. jokala iz jeze, pa se nekaj drugeRa me je mu- čilo. Zakaj mi je gospodinja, ki ni hu- < dohna, zoprna? Zakaj je potem, ko je neha.la prodajati staro obleko, pripeta na svojo žalostno glavo dve kiti in za- kaj nosi svileno obleko na svojem gr- dem telesu? v Sama nad sabo sem bila nevoljna. Med menoj iin gospodinjo je postajaio vedno slabše. ¦ * * Nekega dne je našla razbito pojre- lanasto žlico v posodi za poTivko. — Keetje, ti jo boš plačala. — Ne, nisem jo jaz ubila. — Torej Aal? — Ne vem. — Jas, je rekla Aal. ne ubijem nik- dar ničesar. ona vedno. — Res je, a žlice nieem ubila. — Jaiz imam že dovolj. ti jo boš pla- cala. — Jaz nikakor ne. Šla sem, da zvezem svoje stvari. Ries mii je pridi'zala trideset centov za žlico, ki je ni'sem ubila. Šla sem z zayojiem iz hise, priijeona- ¦ j'oc'a se za pohištvo in gugajoca se ka- kor ona. Ko sem jo iz ulice zapaaila- na oknu, sem se naprej racala. Prijesa sem se za glavo, kakor bi se hotela pre- pričati, če so kite dobro pripetx?. Bleda je zghvila od okna. Aal se je smeje prišla paslovit. Racata sean pred hišo gor in dol. Služkinje so se snie- j ale, žeiiske plöskale!; • Sftpoma m©) je^( prijeia trda roka in zas'lisala sem.'ggp spodarjev glas: u'f ;iiil':'':iV. ''''T!"' . — Strela naj te oplazi, BBlezni nai pride jo nald te, tvoje otroke in vnuke. Dušifa sem se, nisem mogla kncati, dokler me ni spustil. Glasen, s-ineh je spremljal moje jadikovanje. (IZ'hokmdskega E. S.) i6do c.\'. ' hi .-----------•—¦ »NOVA DüBA. Sirau Ü. iiii odhornirkibL V imeniu niestne obč.ino je goste pozdravil župan dT. Goričan, v imenu politične uprave gosp. dr. L. Bninčko in v imeaiiu Glasbeiie Matice celjske ter fculturndh drustöv Jpa.npni ravnatelj g. Mirko Grinden s slieäecitm krasniim näigovorom: »Ko smo prvič süsaili, da nanieraiva Vase znamenito dnustvo zastopati vašo in torej tudi iiaiso pesem v tujiui, v daliiiie^i, Fran^-. furtu, smo bili poruosni na vats kot,, je lahko ponosen saimo brat na brata.. — Ko pa smo i'itali in slLsali, da ste vz- budili v tu/jiini prl na rod u, ki nam po rodu ni blizu, ne samo pozarnost, tem- vöc. tuxli pokiio priznanje, se je vspre- menil rnaš ponos v odkritostrčnio ve- selj,e. Pesem "je. iizliv dtuše in! srca, ona je verna slika čusivov«nnija in kulturo naroda. Ge on,i, ki jo poje ustvari kon- takt med 'stiboj in pasfusakiemHu joem, je sGzidctil preko vseh širokiih rek so- vraštva in visakiih hribav preziranja iiiosl »]>p!5naivan.ja, spara.zumlj,enja, respekta im koncn-o most vseh. mostov, most ljubeifcni od naroda do naroda. Ker sie peli v UrjiiiM svojio in iva&o pe- .sern^ se vairn kot piijionirjioin kulturo iinenom. twkaijisrijiih kulturnili dru&tev, predv.senv vani najibližjiih, pevskih, za vaiše kulturno delq iskreno zahvalim. Želimo vam in .sebi', da. bi vase društvo — sledeč 'svojim stariim trad'icijaim — delova'lo tudiil vnapreji v pi-ict niašb skupne domoviine.. Bodite v naiši sredi isfcreno pozdravfjeni! — Odzdravil je v inien/u »Kola« podj>rerLsiedni)k, sodni svetnik Josiiln Yidali, ki je izra,zil svo- je veselje nad .sprejemoin in naiglašal stare bratske, pa tudi kulturne vezi med Slovenci in Hrviati. Govora sta biLa siilno - ap>laudirana. Od uprave »Kola« so dbsli v Gelje tudi drustveni predsedniik zdravjiik g. dr. Jernej Ko- renir. tajaik pi'of. Stjiepan Haberstok in blagajmik Vjekoislav Turner. ^ c Celjsko HL'iteljsko drmlvo je zbo- rovulo dime 5. novombra t. 1. v GeJjiu, ob lepi udeležbi. člamstva, ki šteje danes 160 ueitelj,ev iin učitefjiic celjisikega' sod- nega okraja. — Predsedniik fsol'ski upravitelj &. Josip Gosa.k je u.vodoana povdaTJal važnost niočne staiiovske organizajcijie zlasti v tej dabi, ko se pravni in materijalni položaj držav- nega uraidniistva stalno slaMa. Očrtal je vzgojne nailoge učiteljstva in jim staivil kot ei I j predv.sem iniorafitii i>re- povod ruaroda. Sklenilo .^e je, da boclo odslej stalne toeke zborovauij s .^talni- mi poročemlci 1. situaoijsko poroC-iio, 2. sainoizabraizba, 3. solska rcfowna (deloirm im nadaljevaliia solai); 4.¦ >iz- venžofako delo (gospodar.sko in kuiltuir- no). Obravnavaila se je uredba o iK*iJ> teljskih diisciplinskih sodiščiih zlasti z ozirom na točko, ki rasn je vprašsan.je za^topMiva učiteljistva v di.sicipliins.kili .sodižčih rna,! nedemokratičen način. Konslatirafo;''.'ge je, da rammokar objav- ljeni noivi nLiii načrti1 (ki naj veljajo od začetka ^»taa leta!) ne uipoSte- vajo višje qi^a'nizi/ranih osnovnih šol; tiudi kaiejio znake, dai so bili sestavlje- nii na brzio roko in ne ad preizkuše- ruega luciitel'jistvia samega. V teh in dru- gih staiTiovskiili ter šoliskib zadevali se je pozvalo ppverjenlštvo U. J. U. v Ljiubljani, -d^.pptom oentrale v Beo- gradu1 stori adilocinie ikoraike. Sprejet je bil predlog p luiu.iniosti sestanka šol- «fkih uprav^ljev mariborske oblasti, kjer bi se bbraivnavala vprašanja šolskili upravnih pas^lov. — ProdavaJ je dru&tveni ' tajmik ucitel'j g. Franjo Ro« o svojiem studijßkeon potovanju v Avslrijo, Česfcoslovaško in Nemčijo, kjer se jie zan.iiina.1 zliasti za smer in iuicin upostevanja vzgojmih in uenih principov moderne delovn© sole. Podal je mnogo zelb zainimi^Ji metodienih m drugih ilovqsü tei- splošnjJi vtLsov. (Porocilo o tem potcyvanju bo deloma oibjavljte.no v nasem lislu. Op. u,r.) c Khtvnicni ¦ tekazi. Nazi bralci se se spamiinaajo, da je vödstvo mestne ¦klavniice naenkiut ustavilo teden^ke izkazo o teum, koliko in. kake živine ko- Ijejo pascimeÄnd mosarji v mestni klav- ndsiii. Ka smo vpra«ali za razloge naj- preje g. RobcMischegga, ki je v mestnem' svetu klavnioni referent in tedaj tarn mekak gospodiar (dasi j« obenem tudi najiveč.jii witcTewcttiit), zakaj se ti izkazK1 več ne izdajajo, se je izgovorü na rae- stni ma&ißtrat, Ko smo se potem &L*' mi obrnili na mestni magistrat za po- jasnil'a, niisiino dobi'li odgovora do da- nes — raziun če naj smatraiiLO za od- govor pojasailo v »Giillierci«, da so se ta poročila iiiattuvüa v.sled »sklepa ab- ciiißkega urada«. Sed'aj saiuo še rado- 1 vediii, bdo jie ta sklep napravil . . . . Cetudl bi »Gillierca« rada nasiin mem- škutarjeni natvezk. da gre v tem sln- čaijiu \e za necl ofzinie, praiv ni.c value statističneizkaze in le za, nekako sum.- mičenjie »Nove Dobe«, vedo pa vsii Cg- Ijani, da gre za nekaj druzega, Že da- nes se .čujejio pi'itözbe,. da so prodaje kraivjielneso za volov^ko-. Na ta naičin, /.)«o!že itak p.roveliki dobieki mesarjev še izvišiujejo, aeprevidne ali neizkuse- ne gosipodiiiije ]>a izkorivšicajo. V bodo- če pa nikdo ne bode več vedel, kdo ko- l;je. krave in kdo vole — in obrt bode cvotela. Na niaigistratu dobro vedo za \rs\» te stvari. — m veimdar podpirajo niesarjie in o|>ii,scaarof. Aijiton Gestnik, ker je januarja iizvoljeni oblastni poslanec dr. Goričan odtožil svoj mandat. c Ljudsku vsemUisče v Celju. Danes 7. nov. bo pxedavval ob 20. uri v me- ščanski šofi g. uniiv. prof. dr. Turic iz Zagreba o l-etiii: Kulturna i pohtiena kriza sodobne inteligeiwe. Vsebina te- ga predaivamja bo: 1. KarakterLstični prkneri. 2. Duhovmi aristokratizemi in amitokrati'zem kot glav.ni povod krize. 3. Duifttnina revolta zasužnjenih kot po- jav krize. 4. Od kultirrne in. politične krize hnhko cxwobodi edinio stamostoj-, ni räzutn in nioč lajstne volje vseh nor- maliniih d.i-žaViljanov. 5. Naloga inte- jfkhiafc.i i)i-i asvobojenju od kulturne in politične krize. c Kvartet ?>7Aka« v Celjn. Svetov- noanani kmrtet »Zika« koncertira v torek, dne 16. t. m. v dVorani »Gelj- .skega doma«. Zdkavct so so ravnokar vrndfi iiz Amerike, kjer so absokirali oolo vrsto koncertav. Opozarjamio že danes na ta konoert. Vstoi>race se do- be v knjigariKL Goričar & Leakovšek. c Iz LaSikega. (Sarnomor.) Te dni se j<» v Zaigajiu pri l.a'skem obasil posest- hik Jeniej Ojsteiišek. V Sv. Lenajrt» iTttAd^l-agkitn^ je bil ^..^h^, kjer je -prodal vole.-GelVa, za Icatero je iste prodiiU sei j'e' žcmii zdeila. prepocjy.ni.. vsled česar je med obema nastal pre- pir. OjLsteršek si jc to vzel tako k srcu, f da je izvrši saanomior. c Delavsko pevsko društvo »Naprej* v Celjn pniredi v soboto veoer 12. no- vembra t. 1. v gastilni »Zeleni trA\uiiil novih pi'ijateljev. — Pril nas pogresamo v zilmisikih vecerih dramatične predsta- ve. Dobro bi bilo, ako bi sportnj klub imisl.il tiuli n.a to, da bi v ziniiski sezo- nd, v dabi' dolgih in pustih vecerov lirLredil nekaj iger, ki bi bile cenemo raizvednila za obcinstvo, na drug! stra- ni pa bi podprle finainoo kfuba. Med sportaši in liazenaisicaini jih je več, ki bi precej nudili na odru, zato upamo, da n>e bo naiš a pel zaslonj:. Mestno gledališče. Repenoar : Nedelja, dne 13. novemibra ob pol 16. uri: »Mlimar in njegova. hči«. Ljmd- «ska predstava ob znižanlh cönah. * Vsled k oaicert a, z^igrebskega »Ko- fa« »e je morala r-epriza »Mlinarja* preložiti na nedeljo, dne 13. t. m. — Predjstava se vrši p opal dne ob pol 4. utri, da jie tako dana prilika vsem oiiiin obiskovalcem gledailišča iiz okolice, ki so na'vozani ma vlake, da morejo igro posetiti. Gen.e vsem prostorom so zni- žane za 25%. Giavno vlogo mlinarja Črnota igi;a g. ravnatelj Braitina,. — Predprodajia vstopnic v knjigarni Go- ricar & Loskovšek. vi- '¦¦'¦''¦ llioldne. Popoldne je zacela gfasovo šteti. Danes to delo nadajjiuje. 9 volii- cev je gktsovalo uistmeno, 19.077 pa po posti. d NadleQovanje žemk na tdicßh. V Zagrebu se je sikio raapasla navada, da so mladi ljudje nadtegovali na uli- ca'h zene in deikleta s prostaskimi po-- niudba,mi in opazkanni. z ironičnim po- zdra;vljanjem, razzaljivim fiksiranjern itd. Za.grokška policija je sedaj začela tOji'azvado odpravljati na. ta nacin, da «Kojdetektiivi iDolovili nekatere take mla- de kcti\-alirje in jii'h .izracili policijske- mui sodiščui, katero jie vsakega kazno- vialo z osemi dni zapora. Dosl-ej je blip 18 sluc-ajev in so bili vsi ti neolikancii — akademiki. Kaiserjevei karamelej ?kašlju katarju Kino» Mestni kino. Pondeljek 7. novembra: y.Pariski ptyfepuh«. S»eniza,eijonalna tragikomedij«. v 6 dej. V dvojmi vlogi iiaj.vecji ruski komiik Nikola j Kolin. Pi'edigra: »Živfjenje na dnu morja«. Ufa-film.. — Torek 8., sreda 9. to če- tiiek 10. novembra: »Razuzdana voj- v-odinja*. Sijajna draima iiz življeaja ariistokraicije v 5 dej. s predigro. V glav.ni vlogi slavna umetnica Ellen Richter. Prod;u.kcijia: Ufa^-fUm, Berliin, — Prednaiznanilo: »Pustolovec« (Lu- ciano Albertini) in »Knez črnih gor a« (Harry Lietdtke.). Kino Gaberje. Pondeljek 7. novem- bra: »Grand Hotel Boulevard«. Si- jajna veseloigra v 6 deji. V glavni vlogi slovita filinska zveada Mady Christi- ans. — Torek 8., sreda 9. in cetrtek 10. noveimibra: »Tom ]Mix kot ma$v.e- ralec«. Nadaljevanje filma »Nevidna roka«. Nctjvwii Toun Mi'x-filni v 6 de- janjih. j? Potovalni; gospodiujski tečan v nutriborski ohlmti. V proracunskem letu. 1926./27. se jie viišilo v mariborski oblasti: 7 desiettedenskih drzavuiib po- tovalnih tecajev. Tecaji so se vršili: 1. v Legnu pri Sloven-jlgradou od 28. 5. do 8. 8. 1926, 21 grijenk; 2. pri Sv. Be- nodiktu v Slav; gor. od 1. 7. do 20. 9. 1926, 16 gojemk; 3. v Slivnici pri Ma- riboru. od 20. 8. do 30. 10. 1926, 16 go- jienk; 4. ri Sv. Andražu v Slov. gor. ad 18. 10. 1926 do 14. 1. 1927, 26 go- jenk; 5. v Vojmiiku pri Geljai od 8. 11. 1926 do 31. 1. 1927, 22 gojenk; 6. v Ormažu od 18. 1. do 3. 4. 1927, 24 go- jenk; 7. v Novi cerkvi pri Voj'niku od 3. 2. do 10. 4. 1927, 16 gojenk. Teoaje sta vodili kmet.-gospodinjskL uci'teljici Jela Prenirow in Olga Sittig z d.vema pomocnicamia. Obiskovato jie tečaje 147 kjneekilli deklet. Zanimanje za gospo- diinjiske twaje med kmetskim Ijudstvom je zelo veliko. Okraijni zastopi, občine in kmetijsku korporacije tekmiujejo iiLed seboj,. kdo bo prej prišel na vTsto. Prosen j je za dve leti najprej, taiko da tecaje\' ni m.ogoče razpisoviati. g Oddaja plememkih petelinov. Te- kom meseca 'luovembra bo vdiki zupan iruiriborske oblasti zanesljilvim rejceni porazdelil bi-ezplacno pl'emtmske pete- line rjave štaij-erske pasme. Sanio oni. ki imajo resn/o voljio prioeti s čfetokrv- no rejo tell živali, maj se takoj, Usstno ali pismemo prijavrja pri priistojneni ojcrajnem g,l,ava;rstvu. kjer dabi jo na- dajjnfr infornwicijie od sreskega živi- iJ|r0flr«#ilft8ga referenda (drž. kmetijiski ali 'veterinaTski referent). g Tiazvoj hmeljarstva v Sforeniji. Ilmeljaivstvo se je v zadnj.ib lotili siTno mocno razvilo v nasi <^ž(4t. Dočim siiio imeli 1^ 1924. v mariborski imljiub- ljians-ki ablasli vsegai skupaj 742 ha nasajenih s lumoljiem. smo jih imeil 1. 1926. že 1021 ha in letos pa 1980 ha. iin sicer v mariborskil-ebksti 1881 ha iji v fjubljanski oblasti 99 ba. Zlasti v ljubljanvski oblasti se je. hwielj od la- ni na. letos iinocno raizžiril. Laid smo Stran A. >NOVA DQBA« Šrev. 126. midi v tej. ablasti le 9 ha limeljttiikov, letos jih. imamo pa 99 ha. Po okrajnih glave raiznielo naisadi »tedece: Laško 41 ha, Krako 15.5 ha, Kamnik 12 ha, Brežiec 10 ha, Novo mesto 2 ha, Crnomelj 1.6 ha, Ljubljana z okolico J.25 ha in Kran,j 0.50 ha:. g Državne dobave. Direkeiija držav- nega rudnika v Brezi sprejema do 8. noviemibra t. 1. panud'be glede dobave stekel za okna; do 10. novermbra t. 1. gJede dobaive jamiske.ffa gradbeneiga le- .sa, jeklenih vrvi in 4 vagone portland- c-emenitai; do 12. riovombra t. 1. pa glcde dobave krp za oiščenje strojev. —• Di- rekoijia državniega ruidnika v Velenju sprcjtMiia do 16. niovennbra t. t ponud- \ye g.ledo dobave ^nirekovih in borovih plohov, jamiskega lesa, stresne lepen- ke in 2000 kg bencima. — Direkcija državmega rudnika v Kaiknj.u sprejema do 20. noveniibra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg cilinderskega olja, 500 kilogramiov tovotne masti, 500 kg olja za kompresor in 500 kg olja za. tiirbih- we. -— Premetni oglasi z natajičnGJ;cjte, tarn pa prihaja on«, reče spet Ražmiainova dekia. Vse zen'ske so se obi'nile. Pri.lua.jal' je po poti Tonetov liJapec Paivle, (ruidno in žalostno. Vsto- . pil je v cerkev. Teda| je itnrela nevesta lloza že prstan na roki. Pavfleta je presunilo. To se godi v bozjeni hrainu! Kakor nckoč v teniplju J ermzaleni- skem. Pet let sta si bila z Rozo obPjub- Ijena pred Bogom in ljiudmi. $et?to leto — zdau ,so iwu zaročenko Rozo prodali, kakor se prodaja živina na seinnj'Ui. »Ti nieni odpusti dolgove, dain t'i svojo Rozo!« Tako sta se bila zme- nila Rozin oče Matej, ki je bil s pijan- eevanjem zapravil svoje posestvo, m Lužovičev pretepaski Tone. Roza je jc- kaia vise noci, njiena mati Neža tudi. Naposled se je Roza morala udati, si- oer bi bili nuati in štirje nebogljenl olroeicH — bratje in sestre — brez do- lna na cesti. In. je rekla: »Da!« Pa vie jin bil jokal kot otrok, pa mm ni pomn- galo. Kaj bi! Naprej denar, potlej aele Bog in njegova ljubezen. Tako je bilo I pri Tonetu. Danes zjiulraj, ko ga je vi- 1 del vsega potrteiga, se je gfasno za- sniejal: Kaj bi, Pavle, hlapec le osta- ¦neis pri nieni, pa drugo si poisči! Roza n i rojena za bedo. Če je bila kdaj pri- ])i'a\ijena ob sanutah živeti s ta-bo, na. niesto obkolacu in \inu, si ji ti bil vte- pel to v glavo!« Pa je od.šel v cerkev. Vsi so biili že odšli iz cerkve. Ko so odihctjiail'i. se je Pavle skril, da g"a ne bi hili videlil I JJopoldne na gostiji ,so prepevali in ! plesali, jedli in pilk Bilo jih je zbraniJi 1 triiclcset s^atov, po?;en6i z Lnžovičevim Tonetom in Rozo, preko Luižovičevega in Rozimega očeta, najiozjih sorodni- kov, do godce.v in va.škega morčka Ti- neta, ki je bil od gostije ae triikrat pra- vil, kaiko je srecen, ker je neoženjen, pa je isto ponavljal zdaj v cetrto: »Jaz pa le pravim, ženiti se nikair!« Svatje so se zaisiniejail »Zato, ker se ne ve in ve sam Bog nebesikii, ee žena niioža sploh ljubiti more, kajti božja postava ju taka, da, kdor Ijvibi Petra, ne more nikdar ljuibili Pa via, pa e« jie pet go- spoclov navzočih pri njegovi poroki!« Svatje so se spogliedalii. »In ne more gospod, ki poroči, nie zia to, oe zakon ni srecen, če je biila — reoimio — ne- \esta. ])radctam v zaikoni!« Tine je bil že nekoliko vinjen, pa je hoitel še nadalje- vati, pa j^ vzrojiiil za mizo Tone: »Spat pojdi, nioree pijaniK N,aito pa Time: »Kaj ne, resnica v oči kolje.?« Petje je utihnifo, svatje so miErili, toda tu'di Tone je bi»l že vinjen in je ndaril Tinetai po lieu, da se mm je vil- la kri. Svatje so se poslarljali, Tine je tarnal, nevesta jokala. Tako so ,se vsi raizšli. Pred ToneUjvini hlevom je sedel Pavle. Njioiga ni bil'o na gOvStijo. Kako tudi bi! Tine je pricapljal ves krvav v lice k njemir. '»0 tvoji pravici sera govoril, pa so mie!« Moeil je z lniokrim ro.bc.ein raoijemo liice. — V Tonetovi sobi je ugasnila Iujc. Naenkrat se je zaslLsa] krik: »Ne, ne bonu!« To je bil njen glas. Pavle je vztrepetal. Slišalo se je loputamje vrat, hiišna vrata so se cdprla in vsa zasopljena prithitela je Roza: »Pavle, ja:z ne born njiegova!« Pa vie }o je držaJ v rokah in poljaibil. Prihitel je iz Mše Tone: »Bre*zbožni- ca, tako spostuije.š sveti zakon!'« »To ni zakon, to jo siizendstvo, prodaia«, je zakričal Pavle. »Hfapec v hlev, pre- se.stnica kainor hočeš, toda jutri mora biiti ves dolg poplaean!« Obrnil se je Tone in odšel. Pavle in Roza sta se dr- žala v objemu in ijlakaXa. P0GLE3TE nizlce cene čevljev: Iz teletlne nioSki 152 Din, iz kraylne moSki podkovani 154 Din,gojzerci180pin boks moSki amerik. ali polšimi 159 Din, boks nizki moški ali 2cnski 149Din, dam- ski Ševro 169 Din, darnski lak 199 Din, o'rocji iz ovCevlne 130 Din, iz teletlne 141 Din, iz boksa 154 Din. Izbira novih I modelov vedno ve- I likanska ! I Veletrgovina R. SferincckU Celje. I Oglejte si izložbo! M IZbirajte listke za| I nagradol ™ vsakc množine se dobi najceneje pri % Oswatitscli, C«ijt Učiteljica išče čcdno in solnčno, po možnosti ncmc- büreno, ali malo stemovaftj«? za takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Soba ali stanovanje«. Odda se meblovana soba s souporabo kuhinje, elektr. Juč, po- sebni vhod. Ana Antolinc, Ceije, ^E Glavni trg 16, II. nadstr. Spretna W m an 4 ¦ ___ I se priporoča ceni. damam na dom. Naslov v trafiki Kovač, Celje. 2-2 Prodom posesfvo IV2 orala zemlje, vita, hiša, svinjski hlev, klet in vodnjak. Trnovlje St. 39, v bližini Celja. Obrnite se na Kranjec, Loka pri Žusmu. 2-3 Lepa enodružififtlka hisa pri Gor. liudinji, blizu glavne ceste, 3 sobe, vrt itd., se proda. Potem malo posestvo 6 oral, lepa hiša s 3 sobami v Polulah za Din 80.000. Fr. Jager, Celje, Dolgo polje 1. POZOR! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imam v C e I j u, Slomškov trg 1 (tik fame cerkve) towarniöko zalogo wseh vrst pletenin kakor: nogavice, rokavice, ple- teno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hribar. 20-43 ** nMAmfiiv i^Wüi trüoyeljski iß iz s\ llfililKlli nse&UmaioiiMua HI II mm «J || tastavlja dd te 11 nsti HI ^__» in Mm Franco Joat, Celje, AleKsandrova ul. 4 Poprpilo pisiih sfroiev hitro, eksaktno in poceni izvršuje specijalni mehanik z dolgoletno prakso in koncesijo v Celju. — Prvovrstna dokaziia na razpolago. — Pi- aalni sftroji nowi in rabljeni v zalogi* JOSIP PUKU Celje KRALJA PETRA CESTA 4 W** Nova partija finega domačega lii %B Si iC 3 se toči liter po Din 16'— v Nasr». do Bin 51 w Celjvi. Razširjajte „Novo Dobo"! Franjo Dolžan, Celje Za kiesig® &%* 4 in napspava StreBowodotf. lnS^alaci?ie,napfawamodcrmo* Pokv"ivaan|e »tireJfti im higixenicnih kopalnih so&s, = zvn