Primorski nevnik Poljana plačana v gotovini c'________nn 1* Abb. postale 1 gruppo (jGIIS yU IlT Leto xxvn. St. 243 (8031) TRST, nedelja, 17. oktobra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «lX>berdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, POKOVKI FARSI 0 semindvajset predstavnikov vse slovenske narodnostne skupnosti v Radiji, na Tržaškem, Goriškem v Beneški Sloveniji, je že . • septembra sporočilo v svoji jajavi, da — tako kot pred aasetimi leti — tudi letos ni-80 dozoreli pogoji za popis P° narodnosti in so zato zavrnili rezultate tega popisa, “ar posledice fašističnega raznarodovanja ter povojnih diskriminacij še vedno trajajo. Dosežke takšnega popisa so *® vnaprej ovrgli zato, ker P° vsakodnevnih izkušnjah spo-^avanio — in dejstva, ki jih Navajamo spodaj, to potrjujejo da bodo nam nenaklo-®teni krogi tudi letos otežko-ali onemogočali pošteno Narodno izpoved. samo eden, ampak cela vrsta da primerov govori o tem, 50 za popis odgovorni ljud- i ^ J da 1’fcrePaH na takšen način, “a bi čimbolj negativno vplivali “a rezultate popisa po narod-ter jih končno povsem ““maličili. y mestu Trst, za primer, /Jer živi največ Slovencev, po-r^valci sploh niso imeli Slovakih, ampak samo italijan- ske Popisnice. Ko smo zahte- tudi slovenske, so se iz-s°varjaii, da so jih drugi po-msovalci odnesli na Kras, v katerih primerih pa so se “debili še kakšne nacionalistič-86 žaljivke. Takšna razdelitev tržaške po-?ajlne na mesto in podeželje j*m°vno razgalja raznarodoval-namen stare nacionalistične f°lttike, da imamo Slovenci levico do dvojezičnosti samo 06 Podeželju, ne pa v mestu. In tudi v zgornji okolici treske občine so popisovalci ^deljevali samo italijanske jue in so šele na izrecno zah-v° Prinesli tudi slovenske. Takšen odnos odgovornih obeskih funkcionarjev do naše (Topnosti dokazuje, da je se-Jr^ji popis po narodnosti "■v takšna farsa kot je bil vdesetimi leti popis Slo-J^dev na temelju pogovome-^ Jezika v družini. ^ Trstu bi popis po narod-Cs*'i začeli vsaj kolikor toli-korektno, če bi vsem 430 jbisovalcem že pred priče t-jA? dela na občini strogo na-jT®™* da morajo v vsaki dru-4 takoj seznaniti poglavarja j.,,Vegovega namestnika, da je ko dobi poleg italijanske » slovensko popisnico. Takr rt!? Pristop bi se skladal z jj/mrni določil ustave, določil v^ebnega statuta ter črko in drJ°m posebnega statuta Lončke spomenice. 0l> to zahtevati od naših astvendkov bi bilo očitno e6> saj se je neki funkcio-gy tudi javno čudil možno-nj kašnega odnosa med po-Rla alcem I11 družinskim po-in je v utemeljitev la začudenja navedel, kaj v takšnem primeru rekel prenapet italijanski vplivom boja tržaških Slovencev za uveljavljanje svojih jezikovnih pravic v sedanjem štetju tudi nekateri goriški Slovenci zahtevali slovenske popisnice. Niso mogli razumeti — in prav imajo, če ne razumejo — da imamo Sloven-ci v Štivanu pravico do slovenske popisnice, v tri kilometre oddaljenih Jamljah pa samo do italijanske, ker je pač Štivan tržaški, Jamlje so pa v goriški pokrajini. Ne morejo razumeti — in prav je tako — zakaj uvajajo oblasti dvojno mero, ko pa vendarle vsi živimo v isti državi, celo v isti deželi, kjer imamo skupno zakonodajo, skupne slovenske šole itd. Pozdravljamo te primere ter želimo še več takšnih dokazov o povezanosti vseh nas v skupnem narodnostnem boju. Hkrati opozarjamo na diskriminacijo, ker popisa po narodnosti niso izvršili ne v goriški pokrajini in tudi ne v Beneški Sloveniji ter so s tem podprli nacionalistične skrajneže v njihovem poskusu dokazovanja, da Slovencev v Benečiji ni. Popisniki izjave o ljudskem štetju so to diskriminacijo obsodili, hkrati pa izjavili, da predstavlja popis po narodnosti samo v tržaški pokrajini hudo zapostavljanje in diskriminacijo Slovencev na Goriškem in Videmskem. ■ Ob, fSTATCPJ-TS | OSREDNJI STATISTIČNI ZAVOD 11. SPLOSNO LJUDSKO ŠTETJE POPISOV.-, ii ; OSKK, Št. 24, oktobra 1971 (Zakon D. 14 z doe 31. januarja 1969) DRUŽINSKI LIST I , 'K Mm x L. K A. V ■,^PT r ' ^ ■ | ? | i. ' >¥> ZjEMUT^lSNT ODSEK . . Sv:A; ■ u | 'V«w- ’ ’ v r ^ 'K <' 41 • * -c NASI<0V DRUŽINE trg. Stopoiš/v. Naditropji- {DEL. KJ CA ■ MORA IZ;B fcraj i ' f: ... ... Nožinrj:si. . .. .... — OI.NITJ DOPISOVALK: '> VRSTA KRAJA \VČ>e fredtM*. 1.7 ^ Na.cLc A, 2 'j . S. • ; 4 '.s*.. L. "S LV1 - -•* . f : - > ■ - ' . "S i ■'7; s OPOZORIT A ★ Družinski list (Gbr. ISTAT CPd-TSi m priloženi. rožriatUist. (Obr. ISTAT'CP 5 * TS bisi wui ne pred '24. oktobrom izpolniti družinski, poglavar ali ko bt \o n*» bUovmogoče, kaka druga- oseb.! vrni-žuii: Rdeči. obrob}je|e dc!e moro /polnih, popkovnice * ,vV“ /;• \ ' ' L , ' ENOTNA ZBOROVANJA V NEAPLJU, RIMU IN MILANU Sindikati za rešitev gospodarskih težav Delodajalci 'm vlada hočejo prevaliti odgovornost in posledice na delavce - Sindikati kovinarjev za takojšnjo sindikalno združitev RIM, 16. — Danes so bila v raznih mestih Italije enotna sindikalna zborovanja, na katerih so obravnavali vidni sindikalni predstavniki vseh treh organizacij pereča gospodarska vprašanja tn predloge, ki so jih izdelali sindikati za rešitev teh težav. Pri tem je zelo zanimivo, da Taka je slovenska popisna pola, do katere imamo pravico. Popisovalci nam jo morajo izročiti. Če je nimajo, zahtevajmo naj se vrnejo z obema: italijansko in slovenskim prevodom ni bilo nobene razlike med govori voditeljev raznih sindikalnih konfederacij, da so v bistvu govorili povsem enako socialdemokratski predstavnik UIL Vanni, komunist in generalni tajnik CGIL Lama, demokristjan tajnik CISL Storti in drugi. To pa je še zlasti zanimivo, ker je prišlo do težav glede procesa sindikalnega združevanja, saj na petkovem sestanku sindikalnih tajništev niso rešili spornih vprašanj, ki se nanašajo na vlogo kmetov v združenem sindikatu, na mednarodne povezave in na nezdružljivost funkcij sindikalistov v političnih strankah in izvoljenih organih. Očitno gre za sporna vprašanja, vendar pa tudi za jasen napor vseh treh sindikalnih central, da ohranijo bistveno enotnost sindikalne akcije in to še zlasti, ko gre za napad delodajalcev na zaposlitev in na stvarno življenjsko raven delavcev. V Neaplju je tako tajnik CISL Storti na skupnem zasedanju vodilnih predstavnikov vseh treh sindikalnih organizacij Juga ugotovil, da sedaj skušajo prevreči na sindikate odgovor- ..........................................................................................................................................................................................................i............................................................................................................................................................................ bi U JL kakšen način bi se mora-P^valci obnašati tudi v kje ^ 111 Zdomski pokrajbil, mA bi morala veljati enaka g8, kot za tržaško. I*>dbudno Je, da so pod l|,,|llllllllllimm||||||||||||||,|mi||||||||imi|l„„ Tito v Indiji %°,VI. DELHI, 16. - Glaivno me- SCO T-... AJL» Aj*«je je priredilo zelo topel Ju_^spčen sprejem predsedniku avije, ki je s soprogo pri-ba i ?a. nroden obisk v Indijo. ^7, letališču, kjer so predsedniku Preš ‘^kazali najvišje časti, so go^J^rika Jugoslavije in nje-bilc T^brogo pozdravili predseduj- ' Giri, podpredsednik de Predsednica indijske vla-jjOi druge visoke osebnosti. Po jj^ravih s člani diplomatskega skihaJ11 Predstavniki jugoslovan-Vem ^avJjanov, ki živijo v No-V Delhiju, je predsednik Tito Gifp emstvu predsednika Indije bovl3 ^ Pozdravih prebivalstva lačn a Delhija odpotoval v pa-bo -.^edsednika republike, kjer PjemJe^ova rezidenca med biva-V- Lndiji. Jutri bo predsed-il-i/^lPrej položil venec na grob gpfitme Gandija, zatem pa na jbj“0ve prvih predsednikov vlad hi J® Nehruja in Šastrija. Urad-Se ^f°v°ri Tito - Indira Gandi °°do pričeli v ponedeljek. NARAŠČANJE NAPETOSTI MED INDIJO IN PAKISTANOM Pakistanske čete na indijski meji Indira Gandi opozarja na možnost nove vojne NOVI DELHI, 16. — Glasnik indijskega obrambnega ministrstva je izjavil, da se pakistanske čete zbirajo vzdolž indijske meje v Vzhodnem in Zahodnem Pakistanu. Dodal je, da so v Pakistanu v zadnjih tednih močno okrepili vojaški aparat ter da je Indija že začela pripravljati ustrezne protiukrepe. Predsednica vlade Indira Gandi je že predvčerajšnjim opozorila, da Pakistan grozi z vojno proti Indiji. «Storili bomo vse — je dejala — da bi preprečili novo vojno, istočasno pa se mora vse ljudstvo pripraviti na to možnost.* Ves indijski tisk je v zadnjih dneh objavljal na prvih straneh in z velikim poudarkom vesti, po katerih je Pakistan poslal številne divizije na mejo z Indijo. Čete naj bi se zbirale predvsem v Kašmiru, ki je bil že dva- krat v preteklosti prizorišče indijsko - pakistanskih vojn: kot je znano, je bila zadnja vojna med obema državama leta 1965. Danes se je medtem sestala indijska vlada, takoj nato pa svet za politične zadeve, ki je poslušal poročila vojaških predstavnikov o položaju na meji s Pakistanom. Kongres CSU BONN, 16. — V MUnchnu na Bavarskem se je danes začel kongres CSU, bavarskega krila krščanskih demokratov CDU. Kongres je osvojil predlog strankinega predsednika Straussa o ustanovitvi mešane komisije s CDU, ki naj bi odločala o skupnih programih in izbrala skupnega kandidata za zveznega kanclerja. DRUGA KISSINGERJEVA MISIJA PRI CUENLAJU Nixonov svetovala odpotoval proti Kitajski Jutri začetek razprave o vstopu Pekinga v OZN Kissinger bo moral skupno s kitajskimi voditelji določiti datum Nixo-novega obiska - Vprašanje izključitve Formoze iz svetovne organizacije NEW YORK, 16. - Henry Kis-singeir, zunanjepolitični svetovalec ameriškega predsednika Nixona, je odpotoval danes s predsedniškim letalom iz Washingtona proti Pekingu, kjer bo imel s kitajskimi voditelji pogovore za pripravo obiska šefa Bele hiše na Kitajskem. Kissinger se bo moral dogovoriti o protokolu ter o temah, kj jih bo Nixon obravnaval v Pekingu, ter bo moral tudi določiti datum obiska. Ta datum bodo objavili verjetno po Kissin-gerjevem povratku v Washington. Nixonov zunanjepolitični svetovalec je zapustil Washington danes opoldne v spremstvu devetih visokih funkcionarjev Bele hiše in zunanjega ministrstva. Potovanje bo trajalo cele štiri dni, saj se bo predsedniško letalo po prvem današnjem postanku v letalski bazi Travis v Kaliforniji ustavilo še na Havajih, na otoku Guam in končno še v Šangaj, od koder bo dospelo v sredo v Peking. Kot je pojasnil glasnik Bele hiše, so se člani odločili za tako zamudno potovanje zaradi tega, da bi Kissinger in njegovi sodelavci dospeli v Peking čim bolj odpočiti glede na težavna tridnevna pogajanja, ki jih čaka v kitajskem glavnem mestu. Na vzdušje, na katerega bo Kissinger naletel v Pekingu, bo prav gotovo vplival potek razprave o vstopu LR Kitajske v OZN, ki se bo začela v ponedeljek v generalni skupščini. Za sedaj je še vedno nemogoče predvideti, kakšen bo izid glasovanj predvsem glede vprašanja izključitve Formoze iz svetovne organizacije. Skupščina bo morala glasovati predvsem o dveh resolucijah: prvo so predstavile Albanija in drugih 21 držav in predvideva vstoo Pekinga kot edine zakonite kitajske vlade v OZN ter istočasno izključitev Formoze, drugo pa so predložile ZDA, ki zagovarjajo stališče, da je vprašanje izključitve Formoze «važno vprašanje*, o katerem je treba sklepati z dvotretjinsko večino. V sedanjem trenutku je mnenje opazovalcev, da bo albanska resolucija prevladala nad a-meriško, čeprav dajejo ameriški funkcionarji v OZN v teh dneh optimistične izjave. Za sedaj še ni bilo določeno, ....mlinu................................................. PREDSEDNIK VLADE COLOMBO PODELIL ZLATO ODLIKOVANJE OBČINI STAZZEMA Moralni in politični nauk odporniškega gibanja Odporniško gibanje je v bistvu svoboda, ki smo jo izbojevali proti režimu, ki jo je potlačil - V vasi Sant’Anna di Stazzema so nacisti pobili 12. avgusta l. 1944 560 ljudi SANTANNA Dl STAZZEMA (Lucca), 16. — V manjši va*i, kjer je tedaj menda samo še sestnajst obljudenih hiš, to nacistični esetovci 12. avgusta 1944 pobili 560 ljudi, po večini žena, starcev in otrok. Danes je na zastavo občine Stazzema pritrdil predsednik vlade Colombo zlato medaljo za vojaške zasluge, ki jo je podelil predsednik republike za »junaško zadržanje prebivalstva med osvobodilnim bojema. Nekaj nad vasico Sant'Anna je na griču postavljen spomenik -okostnica, ki spominja na tragičen dan pred 27 leti, ko so oddelki SS VValterja Rederja po-bivali prebivalstvo in prvega med njimi domačega župnika Laz-zerija, junaško mater Marsili, ki je s svojim truplom obranila sinčka, ko so nacisti uporabili metalec plamena. Na svečanosti so bili prisotni predstavniki odporniški organizacij, oboroženih sil ter občin iz Toscane. V bližini cerkve je bil postavljen napis z imeni: Boves, Cassino, Vinca, Grugliasco, Villa Marzana, Mar-zabotto, Fosse Ardeatine in SanFAnna. Nato pa le nekaj besed: »Mučeniška mesta so svetilnik, ki nat vodi za obrambo svobode, miru in bratstva med narodi*. Predsednik vlade Colombo je v svojem govoru dejal, da predstavlja vlado pa tudi vse one poli- tične, socialne in kulturne sile, ki vidijo v osvobodilnem boju pričevanje, na katero ne sinemo nikoli pozabiti in na katero se moramo vedno sklicevati. Dejstvo, da danes po tolikih letih prejema občina SanCAnna di Stazzema zlato odlikovanje za vojaške zasluge, pomeni, da je še vedno veljaven moralni in politični nauk odporniškega gibanja. Čaš je minil, toda ideali so ostali. Vedno obstaja razlika med ideali in njih praktično uresničitvijo, toda to ne pomeni, da smo nanje pozabili. To prav obratno pomeni voljo, da jih uresničimo, pomeni zvestobo. Obstajajo težave, ki jih bomo težko premostili, ostra kritika, ki ni v skladu s stvarnostjo, z našimi j željami in našimi pričakovanji, ki | izhajajo iz osvobodilnega boja. i Vse želje in vsa upanja se niso pretvorile v stvarnost, mnoge pa žive v naši republiki. 25 let po osvoboditvi smo hodili po poti posejani s preprekami, reševali smo vprašanja, ki so včasih zgledala kot nerešljiva in ko smo jih rešli, naredili smo Predsednik vlade Colombo napake. Toda Italija je svobodna in je napredovala na vseh ravneh. Obstaja svobodna in neodvisna republika, obstaja demokracija, ki je predvsem moralna, pa tudi politična sila. Obstaja volja za socialno preosnovo, ki ni samo želja, temveč vsakodnevna akcija in je treba po tej poti še mnogo prehoditi. Odporniško gibanje je v bistvu svoboda, ki smo jo izbojevali proti režimu, ki jo je potlačil. Spomin na odporniško gibanje je lahko samo zvestoba svobodi, demokratičnim ustanovam in obveznost, da bomo v tej smeri delali. V drugem delu svojega govora pa je Colombo prešel na nekatera konkretna politična vprašanja, ki jih je obravnaval z zornega kota vlade ter je v tej zvezi izrazil zaskrbljenost, da demokratični sile ne bodo našle skupnega ime novalca, da premostijo težave. Co lombo je nato govoril o nasprotjih v vladni večini ter dejal, da je treba preprečiti nove težave in za gotoviti normalne volitve predsednika republike. V tem okviru bo vlada delovala, da se ustvarijo pogoji za gospodarsko obnovo in da se izpolni program reforme. Predsednik vlade je nato omenil vladno krizo, do katere je prišlo januarja po izvolitvi predsednika republike in glede katere je mnenja, da naj bi prišlo do obnovitve sedanjega zavezništva, da se omogoči učinkovito delo do normalne poslovne dobe parlamenta. Izrazil je zaupanje v sedanjo vladno formulo ter spoštovanje do vseh sestavnih delov, ki so nujno potrebni. Kosigin odpotoval v Kanado MOSKVA, 16. — Predsednik vlade Kosigin bo jutri odpotoval na uradni obisk v Kanado. To ho prvi uradni obisk predsednika sovjetske vlade v tej državi. )bisk bo trajal osem dni in gre že za tretje potovanje Kosigina v zadnjih tednih. Odnosi med SZ in Kanado so se v zadnjih letih okrepili in prišlo je do zanimi ve izmenjave izkušenj o arktičnih področjih, saj se obe državi trudita, da bi izkoristili obsežne predele, ki so bogati z minerali in drugimi prirodnimi dobrinami. koliko bo trajala razprava v generalni skupščini, predvideva pa se, da bo prišlo do glavnih glasovanj šele prve dni novembra. K razpravi se je prijavilo 47 delegatov, seznam pa se bo prav gotovo podaljšal najmanj na sto. Prvi bo govoril albanski zunanji minister Nesti Nase, za njim pa njegov alžirski kolega Buteflika. Tretji pa bo na vrsti ameriški predstavnik George Bush. Agnew v Atenah Podpredsednik ZDA je prišel ponujat grškim fašistom novo vojaško in finančno pomoč ATENE, 16. - Ameriški podpredsednik Spiro Agnew je dospel danes na uraden obisk v Atene, kjer so mu fašistične o-blasti priredile veličasten sprejem, kakršnega protokol predvideva za državnega poglavarja. Odredili so celo šolske počitnice, medtem ko so javne urade zaprli že opoldne. Tako se je zgodilo, da so bili na ulicah samo šolarji in javni uradniki, odsotno pa je bilo grško ljudstvo, ki vidi v obisku ameriškega predstavnika samo okrepitev fašističnega režima in torej nadaljevanje zatiranja in diktature. Glavna tema pogovorov, ki jih bo Agnew imel s predsednikom atenske vlade Papadopulosom, bo seveda gospodarska in vojaška pomoč ZDA režimu. Washington naj bi v zameno zahteval vsaj delno omiljenje političnega terorja ter uvedbo nekaterih malenkostnih oblik demokracije, menda pa ne namerava preveč vztrajati na teh zahtevah. O tem priča že samo dejstvo, da je Nbcon poslal v Atene najbolj desničarskega izmed svojih sodelavcev, ki je poleg tega še grškega porekla (njegovo pravo ime je Spi-ridonis Anagnostopulos) ter goji odkrite simpatije do grških polkovnikov. Malo pred prihodom ameriškega gosta sta v bližini letališča eksplodirali dve bombi, ki sta poškodovali avtomobila dveh ameriških funkcionarjev. Na desetine osebnosti starega grškega režima pa je naslovilo na Agnewa pozive, naj si prizadeva za vrnitev demokracije v Grčiji ter naj ne podpira fašističnega režima. Dramatičen poziv mu je poslala tudi Panagulisova mati, ki pravi, da bi bilo bolje, ko bi njenega sina ustrelili, namesto da bi ga vsak dan mučili v celici. nosti1 za sedanjo krizo ter da skušajo na tak način delodajalci in javne oblasti prikriti resnične vzroke. V resnici pa gre za zastarel gospodarski sistem, za kar je odgovoren velekapital, oblast in monetarni ukrepi, ki nosijo znamko «Made in USA*. Sindikati se trudijo, da se krizo reši in to na tak način, da delavci ne bodo plačali posledic. Skupno so izdelali osnovno linijo in sestavili predloge, katerih uresničitev bo zagotovila polno zaposlitev, ohranitev realnih prejemkov, izvajanje reform ter razvoj Juga. V Milanu je govoril tajnik UIL Vanni, ki je prav tako izhajal iz poskusa oblasti in delodajalcev, da prevržejo na pleča delavcev posledice obstoječih težav ,ko pa gre za krizo obstoječega gospodarskega sistema in ko je nezadostno notranje povpraševanje in se zaradi tega naprave nezadostno izkoriščajo. V Rimu je tajnik CGIL, Lama ugotovil, da je potreben razgovor med osrednjimi sindikalnimi centralami in sindikati kategorij, da se ugotove konkretna vprašanja in možnosti enotnega boja za zahteve, ki jih vsebuje skupna resolucija CGIL, CISL in UIL o gospodarskih vprašanjih. Na tak način se bo lahko zavrto obstoječe gospodarsko krizo in se bo lahko mobiliziralo delavce. V Rimu so se sestala vsedržavna tajništva vser treh sindikatov kovinarjev, ki so ugotovila, da je «sedaj še zlasti potrebna sindikalna enotnost*, saj je treba odgovoriti na obtožbe in poskuse poslabšanja življenjskih pogojev delavcev. Kovinarji so proti temu, da bi umetno ustvarjali nova preizkusna razdobja in so za takojšnjo organsko sindikalno enotnost. Sklenili so, da bodo v začetku novembra sklicali skupno zasedanje generalnih svetov kovinarjev, na katerem bodo prisotni tudi delegati tovarniških odborov. Sadatovo poročilo o obisku v SZ KAIRO, 16. - Predsednik ZAR Anvar El Sadat se je danes sestal z egiptovskimi političnimi voditelji, katerim je poročal o komaj opravljenem obisku v SZ. Ob zaključku centralnega komiteja e-giptovske socialistične stranke, je bilo izdano poročilo, v katerem se pudarja, da prijateljstvo s SZ «m trenutno, temveč trajno, ker so mu osnova isti cilji*. CK se v poročilu zahvaljuje KP SZ, sovjetski vladi in voditeljem za pomoč, ki so jo vedno nudili arabskim narodom, ter samemu predsedniku Sadatu, ki je z obiskom okrepil razumevanje in prijateljstvo med ZAR in SZ. Sadat ie kongresu poročal tudi o pogovorih s sirskim predsednikom Asa-dom ter o obiskih v Kuvajtu in Iranu. Ka- se tiče Sadatovih izjav, da bo Egipt do konca leta odločil, kako naj se reši kriza na Bližnjem vzhodu — s ponovnimi spopadi ali s političnim sporazumom — so po Sadatovem obisku v Moskvi vsi izredno oprezni. Egiptovski tisk in agencije poudarjajo samo, da se bo do konca leta odločilo o načinu, kar pa še ne pomeni, da so nujni ponovni spopadi. V Egipt se je vrnil tudi zunanji minister Riad, ki je pred kratkim nameraval iz Moskve odpotovati direktno v New York na zasedanje skupščine OZN. Riad bo za mesec dni ostal v Kairu, v New York pa bo odpotoval, ko bo skupščina OZN začela razpravljati o vprašanju krize na Bližnjem Vzhodu. Zdi se, da je njegova odločitev povezana s Sadatovimi napadi na ZDA in s posredovanjem Rogersa, ki je baje zašlo v slepo ulico. Izraelski zunanji minister Eban je med današnjim intervjujem za ameriško televizijo omenil Sadatov obisk v SZ in skupno poročilo, ki je bilo izdano ob zaključku obiska. S tem v zvezi je dodal, da bodo morale ZDA korenito pregledati vojaške obveznosti, ki so si jih prevzele z Izraelom, kajti »stanje nujno zahteva ustanovitev zopetnega ravnotežja, tako političnega kot vojaškega*. Pninors fci Tlnevm t TRŽAŠKI DNEVNIK 17. oktobra I*1 RAZDELJENIH JE BILO DOBRE TRI ČETRTINE POL Še vedno ni dovolj slovenskih formularjev za ljudski popis Slovenski obrazci manjkajo v mestu, v nabrežinskem kotu in Miljah Začelo jih je primanjkovati tudi na Krasu - Tisti, ki so samo italijansko polo zavrnili, prejemajo sedaj tudi slovenski prevod - V Dolini je občina poskrbela za reden potek akcije Navidezno dezorganizacijo pri razdeljevanju popisom pol (v glavnem somo italijanskih.) smo opisali že v prejšnjih dneh in dovolj jasno označili kot poskus pritiska na slovensko preonaistvo z dejanskim kratenjem najosnovnejših pravic, ki so na formalni ravni v zt jotovilih in obljubah tudi bile zajamčene. Glede včerajšnjega dne pa lahko zabeležimo dvoje vrst vesti, ki pa so le navidezno protislovne: v mestu se občasno le pojavljajo tudi popisovalci s slovenskimi obrazci in jih prejemajo v glavnem občani, ki so prejšnje dni zavrnili ponujene italijanske formularje brez prevoda; istočasno pa še vedno m teh formularjev v drugih mestnih rajonih, celo na Krasu, v devinsko - nabre-žinski in miljski občini. Kaj naj to pomeni? Predvsem to, da so pod pritiskom kritik pristojne oblasti bile prisiljene popustiti, čeprav le v trenutku, ko se je razdeljevanje popisnih pol skoraj končalo (menimo, da je bilo oddanih najmanj 3/4 vseh obrazcev). S tem skušajo ustvariti videz, da gre zares le za neke tehnične težave, istočasno pa v bistvu ničesar ne spreminjajo. Krog se je nekako zaključil, mehanizem pritiska pa išče v zadnjih minutah svoj »alibi*. Kronika je v skopih besedah taka. Na Opčinah so pole v slovenščini zmanjkale že prejšnjega dne, sinoči pa tudi na Proseku. V Ce-rovljah je popisovalec, slovenski mladenič, delil samo italijanske popisne pole in razlagal presenečenim domačinom, da slovenskih sploh ni prejel. Na vprašanje prizadetih pa je občinski tajnik pojasnjeval, da «gre za politično vprašanje* in da so »popisovalci pozabili vzeti pole s seboj*. Strinjamo se s »politično* utemeljitvijo dogajanja in ne dvomimo, da v tem kotu skušajo pri- Ob vstopu v stanovanje takoj vprašajmo popisovalca, če ima tudi slovenski prevod italijanskega originala! če ga nima, ne bomo sprejeli niti italijanskega formularja. Rekli mn bomo, naj se vrne z obema. tisk samo ojačiti, da bi se ponovil primer izpred desetih let, ko je večina prebivalcev popolnoma slovenske vasi izjavila, da je njihov pogovorni jezik italijanski. V Miljah je, po pripovedovanju prizadetih, popisovalec izjavlja, da slovenskih obrazcev sploh ni videl in da jih nima. V Dolirvi poteka vse, kot bi moralo potekati povsod. Občinska uprava je poskrbela, da so vsi občani prejeli oba obrazca, katerima je do- svoje dvojezično tiskano pojasnilo. V Lonjerju in spodnji okolici so predsinočnjim, pozno zvečer, prejeli tudi slovenske obrazce in jih sedaj delijo tistim, ki zanje zaprosijo. V mestu pa se v primerih, ko so občani zavrnili italijanske obrazce, vračajo popisovalci tudi s slovensko polo. K slovenskemu meščanu se je oglasil popisovalec. Na zahtevo, naj mu izroči slovenski obrazec poleg italijanskega originala, je najprej dejal da ga nima. Ko je prizadeti še enkrat ponovil, da samo italijanske pole ne sprejme, je popisovalec odšel in se popoldne vrnil s slovenskim prevodom. Tako bi moralo biti v samem začetku. Popisovalci, ponavljamo, bi marali prizadete ob vstopu v stanovanje vprašati, če želijo tudi slovensko polo. Vsekakor pa menimo, da občasno pojavljanje iskric dobre volje proti koncu farse nikakor ne more spremeniti splošne negativne ocene. Vsem Slovencem, ki še niso prejeli popisnih pol pa še enkrat priporočamo, naj zahtevajo tudi slovenski prevod popisne pole. Izvršni odbor Kmečke zveze je med drugim razpravljal tudi o ljudskem štetju in naslovil svojim članom poziv, naj od popisovalcev zahtevajo tudi slovenski obrazec popisne pole. OPERNI REPERTOAR GLEDALIŠČA VERDI 1971-72 Krstna izvedba «Elizabete» nove opere Giulia Viozzija Prvo evropsko izvedbo bo doživela Menottijeva opera «L’uomo piu importante» - Otvoritev sezone z Verdijevo opero «Simon Boccanegra» - Oskar Danon bo dirigiral «Borisa Godunova» Ena absolutna novost in ena evropska novost sta glavni značilnosti operne sezone 1971-72 tržaškega gledališča Verdi, katero je včeraj v atriju gledališča predstavil časni-kamjem in tržaškim glasbenikom ravnatelj gledališča prof. odv. Giam-paolo de Ferra. Gre za krstno izvedbo najnovejše opere «Elizabeta» tržaškega skladatelja Giulia Viozzija, ki je tudi napisal libreto po motivu slovite Mupassantove novele «Buole de siuf* ter za prvo evropsko izvedbo Menottijeve opere v treh dejanjih «L’uomo piu impor-tante*, ki obravnava rasne spore in ki je seveda ambientirana v A-meriki. V ostalem obsega repertoar 12 del (11 oper in en baietni večer). Najmočneje so seveda zastopana italijanska dela, z enim pa so zastopane še francoska, nemška in ruska ope-a. Po že ustaljeni tradiciji se bo sezona začela z Verdijevo opero. Tokrat je prišla na vrsto «Simon NA DRUGEM KANALU ITALIJANSKE TELEVIZIJE Zanimiva «po!itična tribuna o mednarodni vlogi dežele Dr. Drago Štoka je govoril tudi v slovenščini - V ospredju razprave tudi vprašanja slovenske manjšine in italijansko. jugoslovanske meje Prepričani smo, da bi morali včerajšnjo televizijsko »deželno tribuno* oddajati ob uri, ko sedi pred ekrani večina prebivalstva naše dežele, kajti ne more biti dvomov, da je tema razgovora prisotnih političnih predstavnikov živo prisotna v zanimanju javnega mnenja, saj je razprava stekla okoli vprašanja mednarodne vloge Furlanije - Julijske krajine. Politične tribune, ki je trajala več kot eno uro, so se udeležili Cecotto (Furl. gibanje), Dulci (PS Dl), Coloni (KD), Bacicchi (KPI), Rizzi (PSIUP), Štoka (Slov. skupnost), Gefter - Wondrich (MSI), Bertoli (PLI) in Pittoni (PSI). Predstavil jih je »speaker* RAI-TV Attilio Carosso. Razumljivo je, da so deželni svetovalci, katerim so dali na razpolago dvakrat po tri minute, govorili v glavnem o pogojih, ki so potrebni za našo deželo, če želi uresničiti v polni meri svoje poslanstvo mostu mednarodnega prijateljstva in gospodarskega sodelovanja. Zato je bilo slišati z ene strani podatke o daljnosežnih načrtih, avto cestah, pristanišču, predvsem pa o politični volji, z druge pa poleg priznanj, da se je marsikaj spremenilo, tudi kritiko prisotnosti a-meriških, atlantskih m itaiijanskih dala še S SESTANKA VODILNEGA SVETA EZIT V zadnjih petih letih opravili dela v vrednosti 6,5 milijarde Tudi Kormačnik bodo zravnali - Prihodnje leto železnica do Oreha - Dela pri Dolini in pri Domju Včeraj se je pod vodstvom predsednika dr. Sacerdotija sestal vodilni svet ustanove za industrijsko cono v Žavljah, da bi razpravljal o proračunu organizacije za leto 1972. Ravnatelj dr. Verzegnassi je ob tej priliki povzel dela, ki so bila opravljena v industrijski coni od leta 1967 do danes in ki so še v gradnji. V omenjenem časovnem razdobju je vrednost zaključenih del dosegla 6 milijard 561 miiijo-niv lir: v coni so uredili zemljišče za tovarno Grandi Motori, preusmerili Glinščico, speljali železniški tir in novo cesto za GMT, zgradili' vodovod za področje Bol junca, zaključili delo pri prvi in drugi trasi nove železniške proge za dolino pri Orehu, uredili pristan ob plovnem prekopu in kanalizacijo ob tovarni Grandi Motori. S finančnimi prispevki na razpolago, kr znašajo 2 milijardi 619 milijonov lir — sredstva sta prispevala vladni komisariat in dežela — bodo do konca prihodnjega leta u-redili ceste od križišča pri Glinščice do Doline oziroma tovarne Grandi Motori, prevlekli z asfaltom prostor pred tovarno, opravili razna vzdrževalna dela v prosti industrijski coni, razširili cesto ob Glinščici, postavili semafore na križišču pri Žavljah, speljali razsvet Ijavo na cesti ob Glinščici, opravili vzdrževalna dela na cestnem omrežju industrijske cone, zravnali vrh Kormačnika, uredili potrebne infrastrukture za področje malih industrij in obrtniških obratov pri Domju, dogradili železniško progo do načrtom o ureditvi glavnih promet-ndh žil v tržaški pokrajini. FRANKO TOLLOJ iz Cerovelj 38, bo 21. oktobra slavil svoj rojstni dan. Ob tej priliki mu starši želijo veliko zdravja, da bi z uspehom nadaljeval šolo. Razna obvestila vojaških oporišč ter vojaških služnosti. Predstavniki KPI, PSIUP, SS in PSI pa so še pošebej poudarili, da lahko popolnoma odpre vrata mednarodnemu sodelovanju ob naših mejah samo rešitev vseh odprtih vprašanj slovenske narodne manjšine. Glede vprašanja jugoslovansko-italijanske meje so se jasno izrekli le Bacicchi (»poiskati moramo rešitev vprašanja meja med Italijo in Jugoslavijo, ker menimo, da obstajajo danes pogoji za sporazum med obema državama*), Coloni («smo za potrditev sedanjega ozemeljskega statusa, na osnovi mirovne pogodbe iz leta 1947 in memoranduma iz leta 1954. Obnavljati razpravo o zahtevah bi bilo nevarno*), Pittohi (»skoraj vsi priznavamo novo stvarnost, v kateri delujemo, s teritorialnimi enotami tostran in onstran meje, ki so, v resnici, odprta področja*). Mnogo so tudi razpravljali o Slovencih. Brez dvoma gre tudi zasluga dr. Štoki, ki je spet spregovoril ob koncu obeh posegov tudi v slovenskem jeziku. Ko pa je v svojem zaključku misovec Gefther VVondrich izjavil, da se zaradi tega čuti užaljenega, mu je »speaker* Carosso jasno povedal, da i-majo pripadniki manjšine pravico do uporabe materinega jezika. Dr. D. Štoka je v svojem posegu protestiral zaradi zavlačevanja sprejema pri Colombu, na kar mu je Coloni dejal, da bi marali Colombu »izreči priznanje za vse, kar je bilo storjenega*. Tu je v polemiki' vskočil Bacicchi in ga zavrnil, češ da še niso bili sprejeti zaščitni zakoni, Rizzi se je v svojih posegih večkrat ustavil pri vprašanjih Slovencev, medtem ko je Pittoni ob koncu oddaje izjavil, da »slovenščina dr. Štoke ni nikogar žalila, pač pa je Wondrich s svojim zadržanjem užalil vse demokratične Italijane*. ne 6, Luciano Bessarione 4, Giuseppe Spallino za 3 mesece. Sedmim lastnikom so preklicali veljavnost vozniških dovoljenj, ker niso več sposobni za vožnjo, 13. pa jih odvzeli, ker niso opravili predpisanega zdravniškega pregleda. — ZARADI KRŠITEV NORM Kvestor odredil začasno zaporo 8 javnih lokalov Kazenski odvzem vozniških dovoljenj Zaradi povzročitve prometnih nesreč s hudimi ali smrtnimi poškodbami za osebe, so bile v septembru v smislu cestnega zakona št. 91 kaznovane z odvzemom vozniškega dovoljenja naslednje osebe: Argio Babich za 24 mesecev, Mario Čari 24, Furio Carpineti 15, Roberto Grandi 12, Mario Desimon 9, Gio-vanni Ferluga 9, Francesco Lanzo- V okviru akcije nadzorstva nad cenami, ki ga izvajajo agenti kvesture, karabinjerji in mestni redarji, so v teh dneh kaznovali zaradi kršitve zakonov javne varnosti in zdravstvenih določil z globo 15 lastnikov javnih lokalov (barov, restavraciji, gostiln itd.). Zaradi hudih prekrškov je tržaški kvestor odredil petdnevno zaporo petih lokalov, dalje tridnevno zaporo treh lokalov, lastnikom sedmih lokalov pa je izrekel zadnji opomin. SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice, Metlike. Črnomlja. baze 20, itd. Boccanegra*. Sledila bo Viozzijeva novost »Elizabeta*, nato pa v prvem delu sezone še «Baletni koncert*, Rossinijeva opera «Mosč», Puccinijeva opera «Turandot», v drugem delu oziroma že v letu 1972, pa najprej prva evropska izvedba Menottijeve opere «L’uomo piu im-portante* in nato Thomasova opera «Mignon», Bellinijeva »I puritani*, Wagnerjeva «Waikirija», Wolf - Fer-rarijeva »II Campiello*, manj znana Verdijeva «H corsaro* ter za zaključek Mussorgskega »Boris Gudu-nov*. Za dirigentskim pultom se bodo zvrstili mnogi ugledni italijanski in tuji dirigenti in sicer- Giannandrea Gavazzeni, Manno Wolf Ferrari, Daniel Štirn in Terence Kern (za balet), Lamberto Gardelli, Luigi Tof-folo’, Cristopher Keene, Roberto Ben-zi, Giuseppe Patane, Heinz Fricke, Nino Verchi, Carlo Franci in jugoslovanski dirigent (sedaj direktor Ljubljanske filharmonije) Oskar Danon, ki je tudi lani dirigiral edino slovansko opero na repertoarju «Ho-vanščina*. Tudi med izvajalci je vrsta odličnih pevcev, tako na primer Piero Cappuccilli, Deana Meriggioii, Ivo Vinco, Navia Maria Goltara, Ser-gio Tedesco, Malcom Smith, Linda Vajna, Hana Yanku, Gastone Lima-rilU, Maria Chiara, Alessandro Mad-dalena, Maria Luisa Bordin Nave, Bianca Maria Casoni, Renzo Casel-lato, Paolo Washington, Ranto Bru-son, Cristina Deutekom, Edith Mar-telli, Alberto Rinaldi, Ageles Gulin, Richard Cross, Božena Ruk-Fočič in drugi. Kar zadeva postavitve, scene kostume je gledališče Verdi tudi za novo sezono ohranilo načelo izmenjave z drugimi italijanskimi opernimi hišami, na primer v Catanii, Bologni, Benetkah, Spoletu, v lastni postavitvi pa bodo Viozzijeva »Elizabeta*, Rossinijev «Mose» in Me-nottijev «L’uomo piu importante*. Sezona se bo začela 11. novembra, zaključila pa se bo 28. marca z vmesnim odmorom od 21. decembra do 15. januarja. DANES NA TRŽAŠKEM RADIU Okrogla miza o ljudskem štetju Dodatek radijskega dnevnika Gaz-zettino del Friuli - Venezia Giulia ki ga bodo oddajali danes od 14. do 14.30, bo posvečen ljudskemu štetju. Okroglo mizo o tem vprašanju bo vodil Giorgio Cesare, udeležili pa se je bodo cbčinska odbornika tržaške občine Attilio Močeni in Dušan Hreščak, profesor za statistiko pri t-žaški univerzi Giorgio Bonifacio, izvedenec za statistiko pri generalnem vladnem komisariatu Giovanni Palladini, dr. Nestore Hli- ni s trgovinske zbornice ter popisovalec Sergio Bussani. PRIZADEVANJA ZA ZAMRZNJENJE CEN Od jutri v trgovinah ENCO živila po znižanih cenah V prodajalnah Delavskih zadrug posebna ponudba sira KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, II. nadstr. .....................................................................................ihiiiiin................imimiimilii...................................................n Kakor že najavljeno, bodo Delavske zadruge in občinska potrošniška ustanova od ponedeljka dalje začele prodajati v svojih poslovalnicah nekatere vrste živil po znižanih cenah. Občinska potrošniška ustanova bo v svojih prodajalnah (Ul. Gambini 10, Veruda 74 na Rocolu in Largo Granatie-ri 2) prodajala živila po naslednjih cenah: olupljeni paradižniki Elvea 1/2 100 lir, dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga Valtrebbia v tubah 65, dvakrat koncentrirana mezga Sagra v tubah 85, konserviran grah Valtrebbia 1/2 95, konserviran grah Valtrebbia prve izbire 1/2 125, srednji grah Valtrebbia 1/2 90, grah De Rica 1/2 105, semensko olje Teodora 1 1 315, riž Teodora Arborio 400 gr. 85, riž RB Teodora 400 gr. 85, marmelada Zuegg 600 gr. 280, marmelada Zuegg Fruttaviva 600 gr. 260, marmelada Tarantella 400 gr. 185, testenine Yolly 1/2 100, jajčne testenine Yolly 1/2 175, piškoti gran tur-chese Colussi 80. gr. 200 in piškoti cubo rubino Colussi 750 gr. 245 lir. GLASBENA MATICA — TRST Dne 23. oktobra ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu PRVI ABONMAJSKI KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec - čelo SPORED: G. VIOZZI: QUATTRO MOMENTI za GODALNI ORKESTER A. VIVALDI: KONCERT v D-duru za ČELO in in GODALNI ORKESTER J. HAYDN: KONCERT v C-duru za ČELO in GODALNI ORKESTER W. A. MOZART: DIVERTIMENTO št. 11 (K 251) v D-duru Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Abonente vljudne prosimo, da dvignejo abonentske izkaznice do 23. oktobra v Tržaški knjigami. Slovenski taborniki v Italiji ROD MODREGA VALA Trst — Gorica vabimo člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo T nedeljo 24. oktobra ob 9. uri t prostorih Glasbene matice v Trstu v Ul. Ruggero Manna j®-, ------------------------------------| Darovi in prispevki SLOVENSKO GLEDALIŠČF V TRSTU KULTURNI DOM BERTOLT BRECHT Bobni v noči drama in komedija Prevod: BORUT TREKMAN Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN Režija: MILE KORUN Danes, 17. oktobra ob 16.00 (abonma red F - okoliški). Avtobus za predstavo za okoliški abonma: Veliki Repen 14.20, Mali Repen 14.25, Zgonik 14.30, Koludrov-ca 1430, Salež 14.35, Prečnik 14.45, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15.00 (železniška postaja). Sesljan 15 05 (križišče Sesljan - Vižovlje), Nabrežina 15.10, Sv. Križ 15.15, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. V petek, 22. t.m. ob 16. in 20. uri v KOPRU. V soboto, 23. t.m. ob 20. uri v AJDOVŠČINI. V nedeljo, 24. t.m. ob 19.30 v MARIBORU »Borštnikovo srečanje*. V ponedeljek, 25. t.m. ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču v CELJU. V torek, 26. t.m. ob 19.30 v LJUBI JANI (Mestno gledališče). V četrtek, 28. t.m., ob 20. uri v IDRIJI. Abonmaji in vstopnice so na razpolago v Kulturnem domu, tel. 734265-734269. vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav. Ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Prosvetno društvo IVAN GRBEC Skedenj — Ul. di Servola 124 predvaja v TOREK, dne 19. oktobra t.l. drugi del barvnega filma Bratovščina sinjega galeba Popoldanska predstava za otroke bo ob 17. uri večerna predstava namenjena odraslim ob 20.30. Vabljeni! Vstop prost! POLITEAMA ROSSETTI Danes popoldne ob 16.30 zadnja predstava skupine Sergio Fantoni, Valentina Fortunato in Giancarlo Sbra-gia s Camusovo dramo «Kaligula». V petek otvoritev gledališke sezone Teatra Stabile v Molierovo komedijo «Don Juan* v režiji Giulia Bosettija, ki igra tudi glavno vlogo. Prodaja vstopnic od jutri v Pasaži Protti (tel. 36372-38547). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 1. predavanje sezone 1971-72. Na sporedu je tema: POHORJE gozdovi, barja, ljudje in bajke, o kateri bo predaval MIRKO ŠOŠTARIČ Besedo bo spremljalo lepo število barvnih diapozitivov. Vabljeni v PETEK, 22. okt. v malo dvorano KULTURNEGA DOMA ILUJULUKE131IMHMIP STROKOVNA ŠOLA ZA INDUSTRIJO IN OBRT S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM Išče absolventa tehnične šole (mehanski oddelek) za poučevanje praktičnih predmetov (tedensko 19 ur - plača 126.000 lir). Obrniti se na Istituto Professionale di Stato per 1’industria e 1’artigiana-to - Ul. Lazzaretto vecchio št. 24. tel. 68-488. Delavske zadruge pa bodo od jutri dalje nudile v svojih poslovalnicah izbor sira po znižanih cenah, nadaljnje ponudbe raznih živil pa so na sporedu za ponedeljek, 25. oktobra. Danes, NEDELJA, 17. oktobra MIRA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 17.17 — Dolžina dneva 10.54 — Luna vzide ob 4.30 in zatone ob 16.11. Jutri, PONEDELJEK, 18. oktobra LUKA Včeraj-danes VREME VČERAJ Najvišja temperatura 12,2 stopinje, najnižja 7,9, ob 19. uri 9 stopinj, zračni tlak 1028,5 mb. raste, veter severovzhodni 15 km na uro s sunki 40 km na uro, vlaga 36 odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 17.6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. oktobra 1971 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo je 13 oseb. UMRLI SO: 60-letna Zofija Košuta por. Danieli, 81-letni Basilio Grego, 80-letna Cesarina Marchesi-_ ni vr. Ferrini, 80-letna Maria Ma- Oreha, uredili pobočje Čela in spe-1 racich por. Cepek, 69 letni Pietro lja3i novo cesto po dolini pri Orehu. | Tonizzo, 81-letna Maria Zupan por. Načrt del, ki si ga je EZIT po- Desman. 73-letni Giacomo Balbi, 69 stavil za leto 1971, je bil s tem uresničen, za dela, predvidena v letu 1972, pa bo ustanova v skladu z zakonskimi določbami zaprosila deželno upravo in vladni komisa riat za potrebna finančna sredstva. Na seji so člani vodilnega sveta poudarili potrebo po tesnejšem sodelovanju industrijske cone s pristojnimi upravami, zlasti kar zadeva usklajevanje načrtov EZIT z letni Carlo Volpi, 82-letna Maria Pischiutta vd. Mreule; 64-letna Rosa Ferini vd. Miani, 52-letna Nidia Freddi, 66-letni Natale Zuppin, 79-letna Maria Rizzardi. OKLICI: uslužbenec Villiam Gra-cogna in gospodinja Giovanna Tur-co, električar Sergio Ghersenti in šivilja Edvina Stocchi, obrtnik Fer-dinando Negro in baristka Maria Lettig, uradnik Virginio Pentenero in gospodinja Marisa Fantone, trg. potnik Claudio Sturni in univ. študentka Rita Pane, industrijski izvedenec Paolo Gregori in babica Lucia Silvana Gallo, delavec EU mino Benina in delavka Isabella Filan-mno, uradnik dr. Claudio Radini in gospodinja dr. Viviana Carsi, mehanik Erminio Bartolich in zobozdravnika asistentka Annamaria Morin, učitelj Dario Paoletti in uradnica Flavia Gecchele, uradnik Claudio de Guarrini in uradnica Eliana Nardon, delavec Francesco Coviello in gospodinja Laura Boschini, uradnik dr. Franco Del Fabbro in učiteljica dr. Marina Cinco, uradnik Tristano Tamaro in uradnica Cristina Nanut, šofer Italo Pitacco in gospodinja Ida Carboni, uradnik Ro- SKB()FLKX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL t rat. Ul. Mazzini 53 Tel 733-381 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo berto de Renzi in prodajalka Su-sanna Gabrielli, trgovec Francesco Rizzaan in gospodinja Liliana Giacomelli, trgovski upravitelj dr. Fer-dinando dr. Ragusin in gospodinja Nadia Benvenuti, finančni Dino Ena in izibirateljica sadja Eddi Finati, geometer Claudio Tasselli in računovodkinja Silvana Licata, finančnik Francesco Migheli in gospodinja Carmela Chiedi, meha..ik Bruno Donna in gospodinja Iolanda Se-gulin, uradnik Carlo Culinas in prodajalka Sonia Stroiazzo, uradnik Renato Mazzoletti in gospodinja Margherita Ranno, uradnik Tulilo Spazzali in gospodinja Maria Ma-siello, trgovski agent Ennio Coccolo in uradnica Edda Glavina, upokojenec Antonio Manesi in gospodinja Eufemia Pugliese, frizer Emilio Boschin in trgovska tajnica Flavia Matassi, šofer Giuliano Sasso in uradnica Maila Macor, pomorščak Giuseppe Favretto in gospodinja Frida Insam, podčastnik Sergio Drago in natakarica Bernarda Gulič, finančni stražnik Vincenzo d’Am-brosi in učiteljica Maria Luisa dr. Rechichi, uradnik Engelberto Sti-bel in uradnica Nerina Rotta, pismonoša Giuseppe Lenoci in gospodinja Maria Pia Catalano, parketist Franco Scargiali in bolničarka U-vian Genzo, mehanik Imre Simon in natakarica Iren Maria Bartalis, železničar Gilberto Bamobi in baristka Luciana Covacevich, obrtnik Ful-vio Goina in bolničarka Edda Budai. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ore) Ali'Alabarda, Ul. dellTstria 7, Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5. Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 5, Di Gretta, Ul. Bonomea 93. Godina, Al-1'IGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). loterija BARI 21 17 42 29 51 CAGLIAR1 • 90 10 73 56 FIRENCE 43 66 87 40 62 GENOVA 60 19 49 53 24 MILAN 10 68 55 52 66 NEAPELJ 14 84 71 20 3 PALERMO 36 47 54 16 89 RIM 81 34 90 13 62 TURIN 90 76 50 17 41 BENETKE 7 12 14 43 4 ENALOTTO I 1 X XII X 2 2 KVOTE - 12 točk 9.937.000 lir - II točk 245.700 lir — 10 točk 20.800 Ur. 1 2 X Razstave V Italijanskem umetnostnem centru lepih umetnosti v Ul. S. Nicolo je odprta kolektivna razstava umetniške skupine Erbese in osebni razstavi Ise Bighetti iz Benetk in Mare Chmet Sorentino iz Trsta. Razstava bo odprta do 30. oktobra. V umetniški galeriji Barlsl v Ul. Rossetti 9 osebna razstava tržaške sUkarke Radenke. Razstavlja skupino sUk s kraško motiviko. Mali oglasi ■UiTHUlCNi — mehanična delavni, ca Samarittanl lo Miceo la prodaja nadomestnih delov lil Hlttmeyer 4/a IMATE KESEN NAMEN, da Sl pa Iščete ŽIVLJENJSKEGA UKUGAf Ste osamljeni, pogrešate toplih oesed m družine? Se želite izogniti avanturam neresnic in izKoriščauJu neugledne, mu spoznavanju ua cestah m po io KalihV Pišite nam. ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na Kuverti m oznake našega podjetja. Tajnost vam jr zajamčena. poskEIUJVALNIUA za ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie teršnikuvH M a ZOBOZDRAVNIŠKA ambulanta v Tržiču (Monfalcone) prodaja skoraj novo zobozdravniško opremo s turbo-svedrom. Telefonirati v Trst, št. 733482. KROJAČNICA za ženska oblačila išče šiviljo, poldelavko in vajenko. Zglasite se pri BELTRAME, Ul. del Mon-te. 8. Nazionale 14.30: «Love story*, AU MacGraw, Ryan 0'Neai. Fenice 14.30: »D piccolo grande uo-mo». Martin Balsam, Jeff Corey, Chief Dan Georgie. Eden 15.00: <11 Decamerone*. Techni-color*. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30: »La controfigura*, Jean Sorel, Ewa Aulin, Lucia Bose. Technicolor. E.vcelsior 14.30: »I diavoU*. Vanessa Rerlgrave. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 14.30: «Quando gli uomini ar-marono la clava e... con le donne fecero din don*. Antonio Sabato, Al-do Giuffe. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 15.00 «Io, Cristina, studen-tessa degli scandaU*. Glenn Saxon, Melisa Longo. V barvah, prep. mladini pod 18. letom. Filoclrammatico 14.30: «1 racconti del terrore*. Barvni film. Vincent Priče in Peter Lorre. Aurora 15.00: »Dingus, quello sporco individuo*, barvni film. Franck Sinatra. Impero 15.00: «11 gatto a nove code*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 15 30: »Attacco a Rommel*. Barvni film. Capitol 14.00: »Venga a fare il solda-to da noi», barvni film. Moderno 14.30, zadnji dan: «Monty W»llsh, un uomo duro a morire*. Lee Marvin, Jean Moreau. Villorio Venelo 14.45: »Una lucertola con la pelle <' donna*. Florinda Bolkan. Stanley Baker. Prepove dano miojjnj nnf) jr letom. Ideale 14 00: «Io sono la legge*. Burt laneaster, Robert Ryan. Barvni film. Astra 15 00: «Brancaleone alle crocia-te». Vittorio Gassman. Stefania Sandrelli. V barvah. AhbAzia 14 30: »I lupi attaccano in branco*. Rnrk Hudson, Silva Ko-scina. V barvah. V počastitev spomina pok. ErflČf 1'onda daruje svakinja Anica rtP por. WeUey 1.500 Ur za Dijaško P tico in 1.500 Ur za PD »Ivan Grb^ v Skednju. Namesto cvetja na grob pok. za Kodermaca iz Gorice daruje 9^ jetje Centralspet 20.000 Ur za P®* ško matico. Namesto cvetja na grob pok. Art-na Štoke s Proseka daruje sestric® Dora Štoka s Kontovela 5000 1U * spomenik padUm partizanom na P* seku. Dr. Stanko Oblak je daroval lir. Miljo Furlan pa 500 Ur za dinski sklad PD «Ivan Grbec* Skednju. Bruno Regent za spofflC' padUm iz Skednja, s Kolonkovca od Sv. Ane 500 lir. Olimpija Susič daruje 5000 lir* spomenik padUm partizanom na ” činah. V spomin Mira Srebotnjaka dar#)l Anton Sandalj za Slovensko dob® delno društvo 5000 Ur, za Dii8*® matico 5000 Ur. Namesto cvetja na grob pok. N81®' la Cupina daruje Silvana Mal*1® 2000 Ur za spomenik padlim part1*8 nom na Opčinah. č. M. daruje 10.000 lir za šport81 društvo «Primorec». SOŽALJE Slovensko gospodarsko združ*8* izraža tajniku SKGZ dr. D. CaP* in družini globoko sožalje ob s"1 očeta. Uredništvo in uprava Primorske® dnevnika izrekata globoko sožalje 1 dr. Dariu Cupinu ob smrti njegovt^ očeta. * Kmečka zveza izreka iskreno * žalje tov, dr. Dariu Cupinu in 5,1 cem ob smrti njegovega očeta. Neva in Lucijan Volk izrekata is^ no sožalje prijatelju Dariu Cap’8' ob smrti njegovega očeta. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma zapustil naš dragi Janko Guštin Opčine, Repentabor, 17.10.1791 16. t. m. je preminila I.T. Funebri, Ul. Zonta. tel. 380$ KINO «|RIS» PROSEK ponovi danes ob 16. uri kinema-skopski barvni dramatični film: V O W O u Igra: Jean Louis Trintignant Mladini pod 14. letom vstop pre povedan. Žena JULKA, hči ANA MARIJA, & SERGIJ, starši, sestra z družino ® drugo sorodstvo. Rosina Ferini vd. Miafl1 Pogreb bo jutri, 18. t.m. ob uri iz mrtvašnice glavne bolni«181* naravnost na Prosek. Žalostno vest sporočajo svojci. , ZAHVAIA Zahvaljujemo se vsein, ki so sP1^ mili k večnemu počitku našo D1®1 ljeno ženo, mater in nuno Zofijo Košuta por. Daneu Posebna zahvala darovalcem ^ cev in cvetja, g. župniku, g. zdr«v. niku Sedmaku, pevskemu zbof“ «Vesna* in vsem tistim, ki so 8® kateri koli način počastili njen 8p-~. Tovarišu Dragu Košmrlju na mnoga zdrava leta! strli tudi za zamejske Slovence zasloni slovenske televizije in odprli mikrofoni ljubljanskega radia, pa tudi na straneh osrednjih slovenskih listov je prav po njegovi zaslugi dobila ustreznejše mesto naša zamejska narodna problematika. Vsega tega ne bodo naši ljudje nikoli pozabili, kot se nikoli ne pozabi na resničnega prijatelja. Toda Drago sam nam je o-stal zvest tudi po svoji vrnitvi v Ljubljano. Ostal je naš sodelavec in dopisnik z izbrušenim občutkom za problematiko, ki je lahko zanimiva za našega čitatelja. Tovariš Drago dela to zato, ker mu je naša zamejska R^-norska ostala pri srcu od takrat, ko se je za njeno svobodo boril z orožjem v roki kot komandant in komisar primorskih enot kajti le tako lahko najde tudi za nas čas poleg svojega rednega urednika in odličnega zunanjepolitičnega komentar I3-, t. m. je tovariš Drago Ko- torja RTV. Njegovi radijski in te-tmrlj obhajal svojo 60-letnico. Z levizijski komentarji so primer iz-iakasnitvijo smo izvedeli za ta nje- redne strokovne usposobljenosti B°v življenjski jubilej, , toda to- poglobljenosti in nazorske jasnosti, Vadš Drago nam tega ne bo za- predvsem pa razkrivajo v njem saj ve, da mu naše čestit- človeka, ki sta mu objektivnost Ke Prihajajo prav iz dna naših in resnica vsebina časnikarske e-jn naših občutij. Kajti če smo tike. V takega ga je oblikovalo Rdaj koga vzljubili, potem smo nje- življenje proletarskega kočevskega ®a. mnogi že takrat, ko smo sku- otroka, v takega ga je oblikovala Poj čemeli za bodečo žico Gonar- mladost naprednega študenta in 80 in Trevisa ali pa vse križem izobraženca, političnega preganjan-Pfcpešačili to našo milo primor- ca in zapornika že v stari Jugo-5ko deželico v času partizanov slaviji in med okupacijo, v take-vipavskih vasic, prek Brd do ga ga je oblikovala kratka toda Sioboke Benečije, še posebej pa intenzivna povojna diplomatska ka-je kot dopisnik slovenske ra- riera v Albaniji v najhujših letih *°televizije deloval med nami na kominforma, v takega ga je konč-rfzoškem, Goriškem in v Bene- no skovalo dvajsetletno časnikar-r,Jt- Res bo kmalu že šest let, sko delo, posvečeno graditvi jugo-se je vrnil na svoje delovno slovanske in slovenske domovine, mesto v uredništvo RTV - Ljub- in sreči in zadovoljstvu njenih Jana, pa se mm vendarle zdi, ljudi. da ni nikoli odšel, saj je pu- Bodi nam tak še dolga leta^ za seboj še danes žive spo- tovariš Drago! In ko nas prvič PMne pri naših mestnih in pode- obiščeš, bomo skupaj stopili na _‘skih ljudeh, s katerimi je živel, kozarček v katero naših domačih in mislil, kot da bi sam bil gostiln, da ti napijemo na dolga za industrijo in trgovino po nalogu deželnega odbora. Pred zaključnim nastopom odbornika Dulcija sta spregovorila sindikalni predstavnik L. Vidal in generalni inšpektor na ministrstvu za zunanjo trgovino S. D’Amico. Sindikalist Vidal je v svojem posegu obrazložil gledišča FELTEA, FILTA in UILTA glede zaposlenosti v tekstilni industriji v naši deželi. Govornik je naglasil, da se je obseg zaposlenosti v tej industrijski panogi od lanskega leta skrčil za okoli 2.200 mest, pri čemer je bila prizadeta zlasti ženska delovna sila. Glede H. deželnega načrta, je Vidal dejal, da ni v njem posebej obravnavano vprašanje te pomembne industrijske dejavnosti ter zato zahteval, naj bi tekstilna industrija prišla v razvojni načrt s primemo težo. Deželna uprava naj bi ustanovila posebno organizacijo za industrijski razvoj in naj bi hkrati preusmerila delovanje finančne družbe Friulia v to dejavnost ter zahtevala od vlade ustrezen poseg industrijskih obratov z državno udeležbo. Predvsem naj bi država poskrbela za nove industrijske pobude, ki naj bi uporabljale kot surovino derivate petroleja, za kar so danes zlasti v Trstu — iznodišču naftovoda — posebno ugodne možnosti. Predstavnik ministrstva za zunanjo trgovino D’Amico je nato načel vprašanje sedanje ureditve mednarodne trgovine z bombažnimi tkaninami, ki izhaja iz ženevskega sporazuma iz leta 1962. V tej zvezi je dejal, da medtem ko je sporazum prva leta le delno urejeval iz- *""'iiiiiiiii,nInillllllllllllIIIIIml,Iim„l,„II„„IIniI„,„„l„iumiiiiMimiiiiiiimi.imunim...... ^PETEK na inštitutu za mehaniko pri tržaški univerzi Oris delovanja mednarodnega centra za mehanske vede v Vidmu Ravnatelj inštituta prof. Sobrero je govoril o dobrih odnosih cen-tra z jugoslovanskimi univerzami in s slovenskimi znanstvenimi krogi T Petek je bilo na inštitutu za nJi m naše zamejske skupnosti. Z so se dejansko šele prav od- srečna in predvsem zdrava leta. j. k. Z NASTOPOM ODBORNIKA DULCIJA Zaključena strokovna konferenca o tekstilni industriji v deželi Dežela si bo prizadevala, da zagotovi domačim obratom čim večjo pomočr iz državnega sklada 200 milijard - Nastop sindikalista Vidala in predstavnika ministrstva za zunanjo trgovino D’Amica Na trgovinski zbornici se je vče-. voz bombažnih izdelkov iz dežel pro-raj zaključila dvodnevna konferen- izvajalk, med katere sodijo zlasti ca o problemih tekstilne industrije j članice evropske šesterice in torej v Furlaniji - Julijski krajini, ki jo j tudi Italija, je to vprašanje sedaj je organiziralo deželno odbomištvo urejeno ter ni zato pričakovati do iaSanik° na tržaški univerzi pri-j^JSko srečanje med ravnateljem jj*kljsk( jjjstituta prof. Luigijem Sobrerom ,l ^katerimi predstavniki sloven- SrL n^r°dne skupnosti v Trstu. J^&nju je prisostvoval tudi rek-v ^mednarodnega centra za me-p**e vede prof. Onicescu. ori ?fesor Sobrero je na kratko ^ sal delovanje mednarodnega cen-jjj mehanske vede in namen, „ si zastavili ustanovitelji te-^ inštituta. »Glavna naloga, ki t,, si jo zadali ustanovitelji cen-jt Je. da pripravijo skupino znan-venikovi ki bodo ob koncu te- čaja sposobni voditi samostojno znanstveno raziskovanje. Evropske univerze ne dajo študentu zadostne priprave, da bi se lahko lotil samostojnega znanstvenega raziskovanja, zato smo imeli za potrebno, da ustanovimo tak mednarodni center, ki bi lahko dopolnil pomanjkljivosti vseučiliške izobrazbe*. Mehaniki so za svoj sedež izbrali vilo Manin v Passarianu, ker se jim je zdel prostor primeren, poleg tega pa je tudi dežela obljubila prispevek 615 milijonov Ur za ureditev sedeža. Dokler ne bo vUa Manin dokončno PISMA UREDNIŠTVU Nobenega Slovenca v komisiji za rezervate iaviiCas?pisni vest’’ ki ste i° ob" iy1včeraj, berem, da bo dežel-ttieir orn’k za kmetijstvo odv. Co-(‘ll, danes umestil posvetovalno ^thisijo za pripravo elementov, ki ^trebni za izdelavo deželnega - ■ Ptlskega načrta, v zvezi s sed- * taki kraškimi rezervati v smislu j,0 imenovanega »zakona Belci*, komisija šteje 10 članov, a žal i,, ‘bed njimi nobenega Slovenca zari8 tem nobenega zastopnika pri-ol3 vinkulaciii obsežnih pod-SfeJ’ kjer imajo naši ljudje pota j e ali neposredne interese. Zanj s° a. or. ob tej priložnosti poji! nor,ia spregledali Kmečko zvezo bji 2adrugo »Naš Kras*? Čas bi atiin. ^ ^ na® Kraševec vendar tekt at Dostal subjekt ne samo obžari bri stvareh, ki ga življenjsko qev®io in prizadevajo. (Sledi podpis) Nameščanje neslovenskih stag na slovenske šole spoštovano uredništvo! bi opozoriti slovensko za-■ 0 Javnost na način name-Sy nia slug neslovenske narodno-j.tia slovenske šole. Tto ak° preteklega maja je na g a v akem tehničnem zavodu »Žita Zois* s slovenskim učnim jezi-BiJ1? v Trstu odšla v pokoj slu-s la italijanske narodnosti. Vsi J . upravičeno pričakovali, da oo v 'spraznjeno mesto bila imeno-5?* sluginja slovenske narodno- ■ ’. Tik kta-ilk pred maturo pa je po-J^ka uprava (pod katero pri-most spada pomožno osebje) klasno imenovala neko sluginjo, jj sPloh ne govori slovensko, z govorom, da v tako kratkem ča-i> mogoče razpisati rednega itne-*3 in da ie torei treba za?ti to za začasno rešitev. Ta na rešitev traja še vedno, ^Pfav smo lahko pričakovali, da 1 stvar urejena vsaj z začetkom j^sijega šolskega leta. I temu bi pripomnil sledeče: Nikjer ni zapisano, da ne bi ahko pokrajinski odbor, če bi seveda želel, imenoval začasno sluginjo z znanjem slo-Venščine, kot to zahteva pravnik. To imenovanje se nam ne zdi slučajno, saj smo imeli tudi na drugih slovenskih šolah e-nake primere, ko je začasno italijansko osebje, potem ko se je v dolgih letih naučilo nekaj slovenščine, postalo stalno. Čuden se nam zdi molk ravnatelja, profesorskega zbora, pomožnega osebja in dijakov trgovskega zavoda. Rad bi vedel, kaj mislita k temu dva slovenska predstavnika v pokrajinski upravi, saj je tako imenovanje v nasprotju s programom in duhom političnega dogovora, ki sta ga med drugimi podpisali tudi njuni dve politični skupini. Z odličnim spoštovanjem n. k. urejena, bodo znanstveniki nadaljevali z delom v palači Torso v Vidmu, ki ga je deda občina začasno na razpolago. CISM ima najmodernejše priprave za poučevanje in za znanstveno delo. Ker v tem centru poučujejo profesorji z vsega sveta, so uvedli v njem najmodernejšo prevajalsko službo. Prevajalke se namreč poslužujejo interne televizije, da lahko sledijo besedam in premikom predavatelja v oddaljeni sobi in nato po radiu oddajajo prevod, ne da bi motile poslušalcev. Pred vsako lekcijo ima poslušalec že pripravljeno mapo s tekstom lekcije. Zato so morali v centru organizirati zelo moderno tiskamo in klišarno, ki lahko v kratkem času ponatisne profesorjeve zapiske. Ob koncu vsakega tečaja pa izdajo tudi skripte, ki jih ponavadi pripravi predavatelj sam. Znanstvena vrednost teh brošur pa je taka, da se je zelo znana založniška družba Springerfar-lain ponudila, da izdaja te skripte v imenu centra. Med predavatelji, ki so imeli zelo velik uspeh, so tudi trije jugoslovanski profesorji: Stojanovič, ki je za svojo publikacijo v centru prejel Titovo nagrado, Jankovič in Anževič. Ob koncu je profesor Sobrero pojasnil, da je želel orisati predstavnikom slovenske narodne skupnosti, ki so bistvena sestavina mestne skupnosti, delovanje mednarodnega centra za mehanske vede zaradi zelo dobrih odnosov, ki jih ima ta mednarodna organizacija z jugoslovanskimi univerza- zapadlostd sporazuma v letu 1973 na tem področju posebnih zapletljajev. Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je v zaključnem govoru naglasil, da je deželna uprava od vsega začetka posvetila veliko pozornost domači industriji ter da je doslej omogočila naložbo približno 200 milijard lir v nove in že obstoječe obrate v Furlaniji Julijski krajini. Dulci je zanikal, da bi deželna uprava pri tem podpirala zlasti veliko industrijo, če prav je res, da so veliki obrati ob vsakem novem zakonu prehiteli malo in srednjo industrijo, in to bodisi zaradi svoje organizacije, bodisi zaradi jamstev, ki so jih lahko nudile bančnim zavodom. iiiHiiiiHiiimiiiiiimiimimiimimmiiiiiHiuiiiiiiiimiiiiiruuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiii SKLENJENO V PETEK MED SESTANKOM NA PREFEKTURI Varnostni ukrepi za obvarovanje umetniških del na področju dežele Poleg prefekta so se sestanka udeležili predstavniki organov javne varnosti in direktorji raznih muzejev Ker so se tatvine umetniških del, kar pomeni obubožanje nacionalnega p-emoženja in turističnih privlačnosti, v zadnjem času izredno razširile, so razni organi začeli proučevati položaj in iščejo načine, kako bi onemogočili krajo umetnostnih vrednot. Tudi tržaški prefekt dr. Abbre-scia je dal pobudo za sestanek, ki je bil v petek na prefekturi, na katerem so razpravljali o boljšem nadzorstvu nad umetninami, o preprečevanju nezakonite trgovine z u-metniškimi deli in tudi o natančni in sistematični ureditvi seznama u-metniških del pri nas. Sestanka so se udeležili predstavnik tržaške škofije Giovanni Bule-si, predstavnik dežele dr. Alfredo Vemier, predstavnik tržaške občine prof. Lucio Lonza, tržaški kve-stor dr. Edmondo D’Anchise, poveljnik tržaške skupine karabinjerjev podpolk. Cesare Trosi, poveljnik finančnih straž podpolk. Carlo Mitti-ga, načelnik nadzomištva spomeniškega varstva prof. Alessandro De-gani, predsednik avtonomne letovi-ščarske in turistične ustanove prof. Edoardo Cumbat, predstavnik srbsko - pravoslavne skupnosti Dušan Relič, predstavnik vzhodnogrške skupnosti Antonio Di Demetrio, načelnica mestnega muzeja zgodovine umetnosti dr. Laura Ruaro, direktor zgodovinskega muzeja v Mira-marskem gradu Salvatore Lihutti, direktor muzeja Revoltella prof. Giu-lio Montenero, direktor zgodovinskega vojnega muzeja prof. Diego de Henriquez, direktor mestnega naravoslovnega muzeja prof. Renato Mezzena in predstavnik antikvariatov v deželi Luigi de Zucco. Predvsem so sklenili, da je treba povečati policijsko nadzorstvo, vrhu tega pa so se sporazumeli, da morajo zainteresirane ustanove o-jačiti varnostno službo z zapriseženimi čuvaji. Poudarili so potrebo po takojšnji prijavi izginotja in primerov, kjer je nadzorstvo šibko, ter predvsem zahtevali množično zatiranje »podzemlja* zbirateljev in prodajalcev ukradenih umetnin. Predstavnik škofije je obrazložil zaščitne ukrepe, ki so jih že sprejeii: umetniška dela bodo hranili v škofijskem muzeju, kupili bodo železne blagajne, sestavili bodo seznam umetniških del in uredili fotografski arhiv. Z zadovoljstvom so tudi sprejeli pobudo dežele Furlanija - Julijska krajina, kar sicer ni' v njeni popolni pristojnosti, ki je izdala poseben zakon za zaščito kulturnih dobrin in ima namen sestaviti katalog umetniških del. dni. Takrat so v zvezi s priprava mi na nov petletni načrt nastopili z daljšimi poročili odbornik za načrtovanje Stopper, odbornik za kmetijstvo Comelli, deželni ravnatelj za načrtovanje Cian in strokovnjak Pre-stamburgo, predstavniki kmetijskih ustanov in stanovskih organizacij pa so prediagali, naj bi se razprava nadaljevala na novem sestanku, tako da bi si lahko podrobneje pregledali poročila. Na jutrišnji konferenci bodo slednji oddali svoje pripombe in izpolnili izvajanja odbornikov in strokovnjakov ter obrazložili svoja gledišča do novega deželnega načrta in smernic, ki jih ta nakazuje za kmetijstvo. Na seji bo nastopil tudi predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ER SA) M. Lucca. ZARADI KULTURNEGA DOMA Pismo Boljunčanov dr. Alfredu Bmantiju Pred dnevi so Boljunčani poslali predsedniku deželnega sveta dr. Alfredu Berzantiju zahtevo, naj se 120 milijonov lir, ki jih je dolinska občina dobila, ko so razlastili boljunska srenjs-ka zemljišča za zgraditev tovarne Grandi motori FIAT, uporabi za zgraditev bo-ljunskega kulturnega doma, ki je nujno potreben spričo velikega razmaha kulturne, prosvetne in družbene dejavnosti v občini. Pismo je podpisal 301 družinski glavar, ki bivajo v Boljuncu. Ob tej priložnosti naj {»vemo, da je v anagraf-skih občinskih seznamih zaselka Boljunec vpisanih 313 družin, se pravi, da je zahteva po novem kulturnem domu praktično plebiscitarna. Prosvetne in društvene organizacije, ki delujejo na področju dolinske občine, nimajo enotnega sedeža, temveč so raztresene po raznih zasebnih prostorih, ki nikakor ne ustrezajo njihovim potrebam. Dolinska občinska uprava je že 14. januarja letos poslala prošnjo pristojnemu ministrstvu, da bi lahko uporabila teh 120 milijonov, vendar še ni dobila nobenega odgovora. Spričo stalnega naraščanja cen pa je nujno potrebno, da se dela za zgraditev kulturnega doma čimprej začnejo, ker obstaja nevarnost, da bo nova stavba stala neprimerno več, kot je bilo prvotno predvideno. V svojem pismu prosijo prebivalci dolinske občine, naj se dr. Berzanti zavzame, da bi to vprašanje čimprei rešili. VISOK JUBILEJ ZASLUŽNEGA SLOVENSKEGA ISTRANA Štefan Lovrečič-Stipe jutri osemdesetletnik Pod obtožbo roparskega napada Tržačana Livia Geia aretirali v Miinchnu Na prizadevanje Interpola so pred dnevi na zahtevo tržaške kvesture aretirali v Muenchnu 30-letnega Tržačana Livia Geia, ki je 14. septembra letos v Ul. Brunner napadel in oropal priletnega lastnika kina «Mignon» Giovanndja Laurentija. Kaže, da Geia tudi nemško sodstvo obtožuje podobnega dejanja. Tržaški sodni organi proučujejo možnost zahteve o ekstradidji. V našem časopisu se množijo spomini na razne obletnice in zlasti na obletnice naših mož in žena. To pomeni, da je naša bližnja in daljna preteklost tako bogata z dejanji in osebami, da je vredno nanjo opozoriti, črpati iz njih in od njih pobude in optimizen za prihodnost. Obenem pa damo na ta način našemu človeku, ki se je v težavah našega nelahkega žiu Ijenja uveljavil ali pa kakorkoli doprinesel svoj, čeprav majhen delež k temu, kar pravimo potem «naša zgodovina>, damo. pravim, človeku priznanje in tako tudi dolžno spoštovanje. V galeriji podob naših omembe vrednih ali zasluženih mož spada Štefan Lovrečič, doma iz Trušk, slovenskega dela Istre, ki bo jutri praznoval svoj 80. rojstni dan, svež na duhu in čil kot navadno človek v taki starosti nima sreče, da doživi. Štefan Lovrečič se je rodil 19. oktobra 1891 v Truškah, občini znanih in junaških Marezig v številni patriarhalno živeči družini trdnega kmeta. Torej je Štefan Lovrečič ali, kakor so mu nekoč prijatelji pravili «Sfipe», prišel na svet z značajem Marežan-ca in ga v nadaljnjem življenju še bolj razvil in utrdil. Človeka tedaj, ki je zvest svojemu ljudskemu okolju, ki tiho in brez pa- POMEMBEN DOGODEK SINOČI V ŠEMPOLAJU Jutri popoldne v Vidmu razprava o kmetijstvu Na sedežu pristojnega deželnega odborništva v Vidmu bo jutri popoldne deželna konferenca o kmetijstvu. To bo pravzaprav nadaljevanje prvega srečanja o tem vprašanju, ki je bilo v glavnem mestu Furlanije približno pred mesecem mi in zaradi stikov s slovenskimi znanstvenimi krogi. POLOŽAJ ŠOLSTVA V NAŠI DEŽELI Za več kot 120 tisoč učencev primanjkuje nad 300 učilnic Najslabši je položaj v pordenonski pokrajini, kjer bi potrebovali še dodatnih 279 učilnic Po poročilu tiskovne agencije «Italia» naj bi po prvih letošnjih podatkih v tržaški pokrajini ne prišlo do nobene večje spremembe v številu šolskih obvezancev. V šolskem letu 1970-71 naj bi to število, nanašajoče se na osnovne^ srednje in višje šole, znašalo 35 tisoč 832 učencev in sicer: v osnovnih šolah 18.005 (od teh v šolah s slovenskim učnim jezikom 1.179); v nižjih srednjih šolah 9.437 (v slovenskih šolah 634); v višjih srednjih šolah 7.679 (v slovenskih šolah 437) in končno v poklicnih šolah 800 učencev. -Če tedaj upoštevamo, da v tem času ni prišlo do večjega demografskega prirastka, lahko ugotovimo, da znaša povečanje komaj nekaj sto učencev. Navzlic temu pa bodo na nekaterih šolah še vedno primanjkovale učilnice. Nekaj primerov nam zelo zgovorno kaže na ta položaj. Industrijski zavod «A. Volta* na priliko še vedno ne bo rešil dolgoletne krize kljub novemu sedežu v Ul. Cantu. Tudi vprašanje učilnic na znanstvenem liceju «G. Galilei* je še vedno zelo pereče, kot tudi na državnem umetnostnem zavodu, kjer primanjkujejo tri učilnice. Tehnični zavod »Carli* in pridruženi poklicni zavod za tr-govinstvo bi potrebovala 39 učilnic, razpolaga pa le z 28. Položaj v videmski pokrajini je nekoliko boljši, saj obiskuje letos osnovno šolo kar 7.200 učencev, t#rej 300 več kot lani. V šolskem letu 1970-71 je bilo v Vidmu 343 razredov, od katerih 78 večernih. Vseh učencev in dijakov je bilo 37 tisoč. Znatno slabši je položaj v pordenonski pokrajini. Po napovedih bi šolsko prebivalstvo moralo biti tako porazdeljeno: osnovne šole 22 tisoč (lani 21.113), nižje šole 10.600 (lani 10.173), višje šole 7.1000 (lani 6.434). Na osnovnih šolah primanjuje 136 učilnic, na nižjih 100, na višjih pa 43 učilnic. Če upoštevamo, da je v tej pokrajini šolskega prebivalstva vsega skupaj skoraj 40 tisoč, moramo ugotoviti, da primanjkuje skupno kar 279 učilnic. Zato so bile šolske oblasti tudi tu primorane uvesti v številnih zavodih dopoldanski in popoldanski pouk. V goriški občini je vprašanje učilnic v glavnem rešeno, kar pa seveda ne velja za vso pokrajino. V tej občini je lani šolsko prebivalstvo znašalo 8.377 učencev in dijakov in sicer 3.013 v osnovnih šolah, 1.991 v nižjih ter 3.437 v višiih. T-etošnji prirastek je malenkosten. Otvoritev novih prostorov mladinskega društva «Vigred» Nagovor predsednika pripravljalnega odbora društva Ivana Širce in župana Legiše - Razstava knjig in slik Vladimira Klanjščka - Gojili bodo tudi jamarstvo Prijazna vasica Šempolaj v de-vinsko-nabrežinski občini, ima svoje novo mladinsko društvo »Vigred*, ki je začelo delovati sinoči1 s svečano otvoritvijo sedeža ob navzočnosti številnih političnih, kulturnih in drugih predstavnikov, med katerimi poslanca Albina Škrka, de-vinsko-nabrežinskega župana Draga Legiše, tajnika Slovenske prosvetne zveze Mirka Kaplja, ravnatelja slovenskih osnovnih šol omenjene občine Tavčarja, domačega župnika Žerjala in še drugih. Sedež, v katerem je tudi razstava knjig, kii jih je pripravila Tržaška knjigarna, je v pritličju osnovne šole; bila je potrebna velika prizadevnost domačih mladincev, da so sedež tako lepo uredili, da je resnično v ponos in veselje domačinom in tudi drugim Slovencem. Gre namreč za prvo povojno mladinsko društvo v tej vasi, ki je sicer imela dober pevski zbor, a je na žalost prenehal z delovanjem. Sedaj je na mladini, da nadaljuje to tradicijo in da zbudi v Šempo-laju tako veselje za športno, kot tudi za prosvetno dejavnost. V tem smislu so izzvenele tudi pozdravne besede predsednika pripravljalnega odbora novega društva Ivana Širce, ki je pozdravil vse navzoče ter apeliral na pomoč vseh, da bi se dejavnost društva v čim večji meri razvila, nakar je sledil pozdravni govor devinsko-nabrežin-skega župana Draga Legiše, za tem pa recitacije pesnika Marka Kravosa. Skupno z otvoritvijo sedeža je bila v novih prostorih tu- stavo v Tržaški' knjigarni in v ške- čemih urah. Začetek dejavnosti novega mladinskega društva v šempolaju lahko samo z zadovoljstvom pozdravimo, saj bo to društvo prvo v zamejstvu, ki bo začelo s svojo dejavnostjo na področju jamarstva in tu maramo omeniti, da bodo i-meld že v kratkem tudi prvi tečaj iz jamarstva — razen tega bo njegova dejavnost močno zastopana na področju športa, kjer čakajo samo na možnost, da začnejo s treningi za odbojko in nogomet, kot tudi na področju prosvete, kjer so domači mladinci obljubili, da bodo ponovno oživeli v šempolaju pevski zbor in pa zanimanje za slovensko knjigo. LAPPROD« LA STIVA ■ DEVIN VSAK VEČER PLES V nedeljah plesna čajanka otvoritve novega mladinskega društva »Vigred* v šempolaju tosa ljubi istrsko zemljo ip njenega človeka, ki je uporen, včasih trmast in neuklonljiv, ki prenaša težave in ne trpi ponižanja in krivic. Vse te lastnosti ima «Stipe», čeprav jih moremo zaznati le, če ga pobliže spoznamo, in se pri njem izražajo manj v besedah kot v dejanjih. Po dokončani osnovni šoli je stopil v gimnazijo in ni mogel drugam kot v Pazin, kjer je bila Velika državna gimnazija za istrske Hrvate in mnoge istrske Slovence. Hrvatska gimnazija v Pazinu, ki je štela med svojimi profesorji Vladimira Nazora, Slovence S. Šantlja in Ivana Preglja in druge znane in zaslužne vzgojitelje istrskg mladine, je bila središče za vzgojo istrskega mladinskega razumniškega naraščaja in žarišče za njegovo vzgojo v narodnem duhu. Ta mladina je med drugimi izdajala svoje glasilo v naprednem duhu cNapri-jed*. V takem okolju je študiral in se udejstvoval naš 80-letnik Lovrečič, dokler ni končal srednješolskega študija l. 1910. Nato je nastopil službo v občinski upravi v Marezigah, kjer je ostal vse dotlej, dokler ga ni italijanska uprava l. 1918, po končani svetovni vojni, kot mnoge druge njegove sotrudnike in rojake, poslala za nekaj časa prav zaradi njegove zavednosti v konfi-nacijo. Ko se je vrnil iz nje, mu v rojstni občini ni bilo obstanka. Preselil se je v Trst in nastopil službo pri Tržaški posojilnici in hranilnici, kjer je postal in ostal dolga leta njen zadnji ravnatelj, ko je leta 1941 fašistična oblasti ukazala prisilno likvidacijo tega bančnega zavoda. Njegovo znatno premoženje in klientelo je prevzela tedanja in sedanja Cas-sa di Risparmio di Trieste. Kot ravnatelj bančnega zavoda je seveda prišel v stik s širokim krogom Slovencev in Hrvatov iz Trsta in iz bližnjega in daljnega podeželja. Naš človek se je k njemu rad zatekel; pri njem je našel dobro besedo in primeren nasvet ter vsestransko pomoč. Vse to je delal pogumno, tiho in z njemu lastno skromnostjo. Svoja izkustva v poslovnem, bančnem in gospodarskem področju je posredoval drugim. Kako bi bil mogel fašizem mimo takega človeka, ko je leta 1940 svojo zločesto mrežo vrgel in razpel med Slovence in Hrvate v Italiji, da bi jih čim več zajel in onemogočil, ko se je pripravljal na vstop v napadalno vojno? Tako je skupaj s stotinami drugih prepričanih Slovencev in Hrvatov Štefan Lovrečič, zajet v mrežo fašistične policije OVRA, bil vržen v ječo. Imel je čast biti skupaj z drugimi 59 obtoženci v tako imenovanem drugem tržaškem procesu leta 1941 pred Posebnim fašističnim sodiščem. Obsodili so ga na 12 let ječe, ki jih je deloma prestal v kaznilnici Fossano, iz katere je prišel na svobodo ob porazu fašizma. še po lotu 1945 je bil tam. kjer je mislil, da ga kliče dolžnost v skladu z vsem prejšnjim življenjem in nazorom. Tih je bil zmerom, nikoli ni silil v ospredje. Rajši je delal, manj govoril. Danes ga srečaš sem pa tja po tržaških ulicah, še vedno krepkega, z nekim porednim izrazom v očeh. Ob njegovi 80-letnici mu prisrčno čestitamo. Želimo mu še mnogo let mirnega in zadovoljnega življenja, ker jih je zaslužil, ko je več dajal kot prejemal. PETROLCHIMICA ADRIATICA di F. MALE TRST • D0MJ0 145 TELEF. 817-395 {SL ««* fSL* CALOR PLUS Tekoče gorivo Pliasko MOTORNA IN INDUSTRIJSKA OLJA PRVOVRSTNA KVALITETA ■ UGODNE CENE DOSTAVA V KILOLITRSKIH CISTERNAH Naša toplota je vse vključeno> Res, mi vam nudimo goriva višje kakovosti (in v skladu z zakonskimi predpisi proti smogu). In hkrati vam poskrbimo finansiranje za preureditev in napeljavo novih gorilnih naprav ali za doba vo plinskega gorilnika; servis za redno vzdrževanje; za načrtovanje dobave. «Vse vključeno*: v tem je korist TERMO SHELL PLAN, PROGRAM, KI VAM PRINESE VSO TOPLOTO NA DOM. termo plan ANTONIO SFERCO UL. VALERIO ŠT. 41 - TEL. 94590 - 93936 GORIŠKI DNEVNIK NEDELJA, 17. OKTOBRA TRST A 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za čembalo; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 B. Traven: «Zaklad Sierre Madre* (mladinska povest); 11.35 Ringa-"aja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Poslednji roman; 16.10 Zbori; 16.30 Šport in glasba; 17.30 Miniaturni koncert; 18.00 Glasbeni cocktail; 19.00 Motivi s filmskega platna; 19.30 Zborovsko petje; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Ljudske pesmi; 21.20 Semenj plošča; 22.00 Nedelja v športu; 22.20 Zabavna glasba. TRST 8.30 Poljedelska oddaja 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 Okrogla miza. KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14 30, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Revija pevcev; 8.30 Melodija velikih mojstrov; 9.00 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Ansambli lahke glasbe; 14.05 Srečanje s Shirley Bassey in z orkestrom R. Stigwood; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Kraška vas na pragu jeseni; 16.20 Pojeta zbor V. Vodnik iz Doline in moški zbor iz Postojne; 17.00 Prenos RL; 18.45 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maiša; 10.30 Oddaja za vojake; 11.00 Koncerti lahke glasbe; 11.35 Krožek staršev; 12.00 Plošče; 12.30 Hit parade; 13.15 »Supersonic*; 15.30 Prenos z nogometnih igrišč; 16.30 Popoldne z Mino; 17.30 Variete s P. Villag-giom; 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 Francoske pesmi; 20.25 Variete z G. Bramierijem; 21.20 Koncert nagrajencev na tekmovanju Nicolo Paganini; 22.00 Radijska priredba: »Iluzija*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 17.25, 18.30, 22.00 Poročila; 7.40 Pojeta B. Fi-lippini in G. Feni jeva; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 «Otto piste*; 12.00 Športne novosti; 12.30 Spored s Pippom Bau-dom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 »Alto gradimento*; 14.30 Zlate plošče lahke glasbe; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.30 Športna nedelja: 17.30 »Interfonico*; 18.00 «11 Tuttofare*; 18.40 »Canzonissi-ma 71»; 19.00 Ansambli; 20.10 Operni koncert; 21.00 Ameriški kralji 19. stoletja; 21.30 Prvi prehod; 22.00 Popevke v Maigretovi hiši; 22.40 Stare popevke; 23.05 Lahko noč, Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Koncert organista P. Izolfsona; 11.50 Ljudska glasba; 12.20 Tartinijeve sonate; 13.00 Medigra; 13.20 G. Verdi: »Macbeth*; 15.30 «Bou-vard in Pecuchet*, radijska prir.; 17.35 Plošče; 18.35 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.53 Skladbe za mladino; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi oorbe in dela; 11.15 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Ne- deljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.30 Humoreska tega tedna; 17.30 Radijska igra — Alija Isakovič: «Kaljenje»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.20 Plesna glasba; 23.05 Literarni nokturno. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Maša; 12.30 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Poljedelska oddaja; 15.00 Prenos avtomobilske dirke; 16.45 TV za otroke: «UFO», (17.30) «Dodojeve pustolovščine*; 17.45 Rezultati it. nog. prvenstva; 18.00 Ob nedeljah skupaj; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nog. tekme: 19.55 Športne kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV film: «Med poletjem*; 22.40 Športna nedelja; 23.20 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Novi pevci neapeljske popevke; 21.00 Dnevnik; 21.15 »Sanfllariovi zvonovi*; 22.40 »Črna rokavica*, češka detektivka. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Risanke; 20.00 Lutke; 20.30 Dolgometražni film; 22.00 Šport: evropsko prvenstvo ženske telovadbe. PONEDELJEK, 18. OKTOBRA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15 in 19.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Violinist Silvestri; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.10 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Dirigent Leopold Stro-kowsky; 18.50 Ansambel »Love A-culpture*; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.40 Zbor »Montasio*; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Pesmi brez zatona; 21.00 Pripovedniki naše dežele; 21.20 Orkester proti orkestru; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Folklorno gradivo; 15.45 Pesmi; 16.00 Puccini: »La Boheme*; 16.40 Paolijeve in Lutazzijeve pesmi. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.15 Stran iz albuma; 9.15 Madžarske predvojne poezije; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.30 Pesmi; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Plošče; 14.05 Ponedeljkov šport; 14.15 Polke in valčki: 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Naši zbori; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Od popevke do popevke; 16.40 Naši solisti in ansambli; 17.30 Popoldanski koncert; 19.00 Ansambel pop «Chicago»: 19.30 Prenos RL; 22.15 Nočni orkester; 22.35 Znani solisti in orkestri ; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00 in 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.10 Plošče; 13.15 «Hit parade*; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Za vas mlade: 18.15 Orkestri lahke glasbe; 18.45 Gospodarsko-sindikal-ni pregled: 19.00 «L’Approdo»; 19.30 Neapeljske pesmi; 21.05 Simfonični koncert; 22.20 Snemanja jazz-koncertov; 23.00 Danes v parlamentu. II, PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.0, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi: 8.40 Orkestri; 9.50 Emil Zola; »Nebe sa za gospe*; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 »Otto piste*; 12.40 »Alto gra-dimento*;; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem: 15.40 Popoldanski glasbeni spored; 19.02 C. Giuffrč: »Tujka*; 20.10 »Supersonic*! 21.00 Kvizi na robe; 21.30 Zabavni spored; 22.00 Sestanek z Dvorakom; 22.40 «Ma-rilyn: ena ženska, eno življenje*; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Schubertova simfonija; 11.45 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 16.15 Skladbe za klavir; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz danes; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Pregled kulturnih dogodkov, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19 30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 3.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Z velikimi žaba vnimi orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz makedonske simfonične zakladnice; 12.30 Kmetijski ittisveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Iz zborovske zakladnice Franza Schuberta; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lepe melodije; 16.40 Z orkestrom Ger-haz-d Wehner; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popolctae; 18.15 Ob lahki glasbi; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 S triom Vitala Ahačiča; 20.00 Stereofonski operni koncert; 22.15 Za ljubitelje jazza, ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Raziskava o poklicih; 17.00 Oddaja za najmiajše: «Igra stvari*; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: «Podobe iz sveta*, (18.15) »Janezek in čudodelni Alverman*; 18.45 Knjižne novosti; 11.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV film: »Tretji moški*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja 1971; 22.15 Poje tenorist Mario del Monaco. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček; 20.30 Glas-ber* spored; 21.30 Dokumentarec iz serije »Svet, v katerem živimo*. OBČINSKI ODBOR V GORICI 27. t. m. bo v Gorici konferenca o rajonskih mestnih svetih V petek seja občinskega sveta ■ Smetarsko službo bodo razširili na vse mesto V petek zvečer je bila običajna tedenska seja občinskega upravnega odbora v Gorici, ki jo je vodil župan Martina. Obravnavali so razne upravne in druge probleme. Odbornik Fantini je ob tej priložnosti sporočil, da je občinsko odbomištvo za programacijo pripravilo javno debatno konferenco o temi rajonskih mestnih posvetovalnih svetov, ki bo dne 27. oktobra v Gorici in na kateri bo govoril načelnik odbomištva za decentralizacijo uprave v Bologni. Govor je bil tudi o problemih otroških vrtcev, o reorganizaciji smetarske službe, o zadevah občinskih uslužbencev in o zahtevah sindikalnih organizacij. O teh problemih so poročali odborniki Paulin, Moise in Rovis. Kar se tiče smetarske službe so odobrili predlog odbornika Ro viša, naj se pobiranje in odvoz smeti razširi na vse mestno področje z ustreznim povečanjem števila uslužbencev in opreme. Odbornik Agati je predlagal imenovanje dveh kolavdatorjev za cestna dela. Na predlog dr. Tamassi-cha so imenovali upravni odbor za ECA za prihodnja štiri’ leta. Odobrili so nadalje dvig dela rezerv iz občinskega proračuna za 1971 Seja se bo nadaljevala jutri, v po nedeljek, z nadaljnjim proučeva njem upravnih zadev. Pred zaključ kom so še sklenili, da bodo skli cali sejo občinskega sveta za pe tek, 22. t.m. ob 18.30. Svetovalca KPI o nesrečah na delu Komunistična pokrajinska svetovalca Silvio Poletto in Dante Sab-badini sta poslala pokrajinskemu predsedniku osnutek resolucije, ki obravnava nesreče na delu. V osnutku svetovalca navajata uradne podatke o teh nesrečah Lani so jih na Goriškem zabeležili 6.205, pri katerih je umrlo osem ljudi, 325 pa je za vedno poškodovanih. Omenjena svetovalca menita, da začel pretekli četrtek v Rimu, se bi moral pokrajinski svet o tem razpravljati, sprejeta ustrezno resolucijo in podpreti vsako akcijo na tem področju, zlasti tisto deželne uprave, ki se je pred časom zavzela, v soglasju s sindikalnimi organizacijami, da bi nesreče na delu vsaj zmanjšali. V tovarnah je treba namreč urediti vse varnostne naprave, ki so po zakonu predpisane in potrebne za varnost delavcev. Stavka v tovarni Morgante Tudi tretji del pogajanj med delavca in predstavniki tovarn mesnih izdelkov in konserv, ki se je je v petek dopoldne zaključil brez uspeha zaradi odklonitve delavskih zahtev od strani delodajalcev. Zato so prizadeti delavci v vsedržavnem merilu sklenili nadaljevati stavko in določili, da bodo v nastopnem tednu stavkali1 16 ur. Na osnovi te odločitve bodo sklicali za jutri, v ponedeljek, občni zbor delavcev podjetja Morgante v Roman su, da bi se sporazumeli o podrob nostih izvedbe stavke. Na sedežu konfindustrije v Rimu bodo jutri začeli tudi pogajanja za obnovo delovne pogodbe v slaščičarski industriji. Pogajanja za nimajo tudi številna slaščičarska podjetja goriške proste cone. GORIŠKO MARTINOVANJE Vokalni k vartet »Zvonček*, ki bo pel na mar tinovanju ..........................................im.................mn..mi.............................n V PRIREDBI RADIA TRST A «Consortium musicum» v stolni cerkvi v Gorici Na sporedu bo tudi izvedba «Maše za zbor, orgle in orkester* goriškega skladatelja Jožka Jakončiča V skladu z večletno tradicijo tr- niika slovenskega _ glasbenega eks-žaškega sedeža RAI - Italijanske j presionizma, tržačana Marija Ko- radiotelevizije, da z javnimi koncerti predstavlja deželne glasbenike, bo postaja Trst A v slovenskem jeziku priredila javni koncert, ki videti eno najtehtnejših iel sloven- bo v soboto, 23. oktobra, ob 21. uri v stolni cerkvi svetih mučenikov Hilarija in Tacijana v Gorici. »Con-sortium Musicum* iz Ljubljane, pad vodstvom Mirka Cudermana, zborovski in orkestralni ansambel, specializiran v izvedbah nabožne glasbe, bo predstavil prvo izvedbo Maše za zbor, orgle in orkester goriškega skladatelja Jožka Jakončiča (1903-1954). Skladatelj, Ki je bil na Dunaju učenec Richarda Straussa, se je že leta 1921 zanimal za du- goja, je s tem velikim delom dosegel vrh svojega ustvarjanja, ki se je sklenilo že leta 1926. Maša je PISMA UREDNIŠTVU Poslopja slovenskih šol v mestu ali na periferiji? ske glasbene tvornosti in glasbene dejavnosti v naši deželi v tedanjih letih. Program obsega tudi kantato »Jef- ?Jev. priseg«, ObMiM. »C Prejeli smo s prošnjo za objavo: »v' Katoliškem glasu se me je, mesec dni pred miklavževanjem m dva meseca pred božičem, lotil gospoa Miklavž Božič. To je pismeno zelo plodovita osebnost, saj berem njegove članke v sko-ro vsaki številki omenjenega tednika. Piše o vseh in o vsem, o naši • manjšinski problematiki in o podvigih domobrancev med vojno. Nekateri v Gorici pravijo, da je to psevdonim za človeka, ki se v istem listu kdaj pa kdaj podpiše tudi s polnim imenom ali z drugim psevdonimom, ki je nsjsko ekspresionistično šolo in je bil prijatelj vrhunskega predstav- CELA VRSTA VLOMOV V GORICI TATOVI SO OBISKALI GORIŠKE ODVETNIKE Vlom tudi v pisarno EgkUja Wmklerja in v agencijo Toro • Policija aretirala osumljenca Goriška policija je včeraj ob 14.30 aretirala in spravila v sodne zapore 27-letnega Walterja Di Biagia iz Gorice, Ulica della Sca-la 4. Goriški odvetnik Devetag je namreč prijavil tatvino v svoji pisarni v Ulici Sauro, kjer so mu vlomilci odnesli 50.000 lir v gotovini, štiri samokrese in nekaj kolajn, v skupni vrednosti nekaj nad 60.000 lir. Ker so osumili Di Biagia, so napravili pri njem preiskavo in dobili tri od štirih samokresov in kolajne, kar je bilo dovolj za njegovo aretacijo. Vlomilci so obiskali tudi odvetniško pisarno Zucalli in De Mayo v Ulici Roma, kjer je Zucalli prijavil, da mu manjka 6 000 lir, odvetnik De Mayo pa zaradi od sotnosti ni mogel ugotovit', primanjkljaja. Obisk nepovabljenih gostov v svoji pisarni v Uiici Roma je prijavil tudi odvetnik Mor-telli, ni pa še točno ugotovil, kaj so mu tatovi odnesli. Zmikavd so nadalje obiskali pisarno zavarovalne agencije Toro, prav tako v Ulid Roma, ter transportno agen-djo Egidija Winklerja v Ulici D’Aosta, kjer so odnesli za kakih 200.000 lir raznih vrst kolekov. Tatvine so prizadeti prijavili deloma na kvesturi in deloma pri orožnikih. Kot rečeno so do sinoči izročili v roke praviri samo EH Biagia, ki pa je že star znanec policije. Polirija in orožniki nadaljujejo s preiskavo, da bi dobili še druge krivce. Sattnerja (1851-1934) v novi orkestraciji, ki jo je oskrbel Kruno Cip-d. Pri tej prvi izvedbi znanega dela iz slovenske nabožne glasbene literature v novi orkestraciji bosta sodelovala tudi sopranistka Marija Gorenčeva in basist Jože Stabej. Jutri seja pokrajinskega sveta Jutri zvečer bo 21. bo druga jesenska seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu so interpeladje svetovalca Semole o povišanju cen, svetovalcev Marizze in Menichina o pomoči prizadetim v avgustovem neurju, svetovalcev Sabbadiiilja in Po-letta o nesrečah na delu. Imenovali bodo tudi preglednike računov za tekoče leto. Na Unevnem redu je še program v okviru nekaterih deželnih zakonov, aplikadja zakona štev. 431 za uslužbence goriške u-mobolnice, nagrada uslužbencem tehničnega urada, imenovanje pokrajinskih zastopnikov v nekatere ustanove. Včeraj sta se poročila IRENA SEVER in MILOŠ DEVETAK iz Poljan, športno društvo Mladost» iz Doberdoba želi svojemu članu in njegovi nevesti obilo sreče na novi življenjski poti. ■iiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiunniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiruiiiiiikiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Prepiri z ženo Siciiijanko so ga prignali pred sodnike Grozil je policistom in jih ozmerjal, ko so ga prišli aretirat na sosedov poziv Pred goriškim okrožnim sodiščem so na zadnjem zasedanju v petek dopoldne obravnavali med drugim tudi zadevo 33-letnega Carla Kovačiča iz Gorice, Ul. Pavia 41, proti kateremu je vložila tožbo njegova žena Laura Temporin, po rodu Sirili ja nka iz Mesine. V obtožnid je rečeno, da jo je mož dne 26. aprila 1969 pretepel in prav tako dva dni pozneje. Prvič ji je povzročil poškodbe, ozdravljive v 10, drugič v 15 dneh. Obenem da je zapustil družino v času od februarja do novembra 1969, ker da je d vel z neko drugo žensko; dodano je še, da ni nudil sredstev za preživljanje ženi in družini. Obtoženec je zanikal krivdo in dodal, da ga je žena prva udarila s strojčkom za kavo po glavi; tudi je zanikal, da bi imel kakšne iz-venzakonske odnose v omenjenem obdobju, pač pa da je zapustil rodni krov zaradi neprestanih prepirov z ženo. Kar se tiče vzdrževanja družine je dodal, da je izročil ženi januarja vsa nakazila, ki jih je prejel od bolniške blagajne, v aprilu da ji Je izplačal 60 tisoč lir ln meseca maja okrog 10 tisoč. Do prepira med možem in ženo je prišlo zaradi »mangiadischi*, ki ga je hotel on odnesti v svoj avto in mu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 17. DO 23. OKTOBRA 1971 NEDELJA, 17. oktobra 9.30 Po domače z ansamblom Richija Vadnala; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Mozaik; 10.50 Otroška matineja; 11.40 Mestece Pey-ton; 13.00 Minsk: Evropsko prvenstvo v telovadbi za ženske; 15.30 Mimohod športnikov ob proslavi 2500 letnice perzijskega cesarstva; 16.30 Rokometno prvenstvo Jugoslavije — Trešnjevka : Beograd; 18.10 Ujetnik v Zendi (am. film); 20.00 TV dnevnik; 20.35 Humoristična oddaja; 21.25 Videofon; 21.40 Športni pregled: 22.10 Poročila. PONEDELJEK, 18. oktobra 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 An giešeina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 Francoščina; 17.15 Šah: Fisher : Petrosjan; 17.45 Kljukčeve dogodivščine (III. del); 18.15 Obzornik; 18.30 S poti po Sloveniji; 19.05 Mladi za mlade; 20.00 TV dnevnik; 20.45 L. Zorin: Kronanje (drama TV Beograd); 21.50 Večer s pisateljem Danilom Lokarjem; 22.30 Poročila. TOREK, 19. oktobra 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 TV v šoli; 15 35 Ruščina. 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 T. Janson: Čarodejev klobuk (HI. del); 18.05 Risanka; 18.20 Ob zomik; 18.35 Srečanje v studiu 14; 19.00 Mozaik; 19.05 Srčni in farkt; 19.30 Osebna nega: Mastna koža; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Uporniška gibanja v filmski upo dobitvi: Krvava bajka (jug. film); 22.00 Glasbeni nokturno; 22.30 Poročila. SREDA, 20. oktobra 8.15 TV v šoli; 16.00 Športno popoldne; 17.05 Šah; Fisher : Petrosjan; 17.50 H. Ch. Andersen: Jelka; 18.15 Obzornik; 18.30 Za-bavno-glasbena oddaja; 19.00 Mo zaik; 19.05 Na sedmi stezi; 19.30 Naš ekran; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Monitor; 21.30 J. Haydn: Koncert za čelo in orkester; 21.55 Naš vsakdan: »Eppur si muove*; 12.25 Poročila. ČETRTEK, 21. oktobra 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Velika šol ska ura; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 16.10 Velika šolska ura; 17.56 Glasbeni ciriban: Zdravnik; 18.15 Obzornik; 18.30 »Zobato kolo*; 19.00 Mozaik; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 V«e življenje v letu dni; 20.00 TV dnevnik; 20.35 četrtkovi razgledi; 21.35 Maupassanto- ve novele (9. del); 22.00 Apoteoza baleta; 22.35 Poročila. PETEK, 22. oktobra 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.40 Šah: Fi sher : Petrosjan; 17.45 Verne- Kohout: V 80 dneh okrog sveta; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasbena oddaja; 18.45 TV variete; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Slavna imena — Eliza beth Taylor v filmu: »Ko sem sled njič videl Pariz*; 22.25 Poročila. SOBOTA, 23. oktobra 9.35 TV v šoli; 17.45 Pesmi starega mesta: 18.20 Obzornik; 18.35 Nicholas Nickleby (ser. film); 19.25 Mozaik; 19.30 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Glasbe- na križanka; 21.35 Kratek film; 22.00 »Oddelek S* (ser. film); 22 50 Poročila. žena ni pustila. Sodišče pa ni upoštevalo njegovih razlogov ter ga je zaradi pretepa obsodilo na leto dni zapora in plačilo sodnih stroškov; vendar so a-plicirali odpust kazni, za obtožbo zaradi zapustitve družine in odrekanja življenjskih sredstev pa so apli-drali amnestijo. Pač pa je bil obtoženec obsojen na plačilo globe 3000 lir in sodnih stroškov, ker ni plačal naročnine za RTV v dobi od 1. 2. 1969 do 31. 5. 1969. Branil ga je uradno odv. Bon iz Tržiča. Pred sodniki se je moral zagovarjati tudi 25-letni pleskar Lino Go-bato iz Gorice, Ul. Don Bosco 3, pod obtožbo, da je dne 28. avgusta 1971 zvečer okrog 21. ure grozil dvema goriškima policistoma in ju zmerjal, da je bil pijan In da je preklinjal v javnem prostoru. Ovadbo je vložil njegov sosed Pie-tro Minica, mehanik iz Ul. Bosco 1, ki je poklical policijo, ker da ga je tistega večera pred hišo napadel Gobato, ko sta se z ženo vračala domov. GoDato da ga je zgra bil za grlo in mu grozil. Po areta-dji je reagiral proti poiidji, aot je navedeno v obtožnici. Poslali so ga na zdravniški pregled v bolnišnico in ga za nekaj ur poslali tudi V umobolnico, dokler ni zopet pri šel k sebi. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece in 15 dni zapora, na plačilo globe 64.500 Ur in plačilo sodnih stroškov. Obtoženec, ki ga je za govarjal odv. Livio Bernot, je vlo žil priziv. Dr. tož. dr. Ballarini; preds sodišča dr. Mancuso, sodnika Maimel li in Trampuš. kov. Miklavž Božič pravi dobesedno: 1 TEL. 31-33 V L KULTURA V SOBOTO V KULTURNEM DOMU Za uvod v prvi koncertni abonma nastop orkestra Glasbene matice v Vodi Oskar Kjuder - Solist: Ciril Škerjanec Skladbe Viozzija, Vivaldija, Haydna in Mozarta Ta koncert, ki ga sicer pričakujemo kot prvega v novi sezoni Glasbene matice, toda morda še bolj earadi dejstva, da odpira pravzaprav novo dobo v prizadevanju te Peše ustanove pri organiziranju oncertnih prireditev zaradi uvedbe koncertnega abonmaja in neka-enh drugih trenutno le na zunaj . pljivih novosti, na pr. spremenjenega koncertnega lista s kratko spremno besedo, ta koncert — pra-Vlm ~ sloni s programskega in u-metniškega stališča na mnogih zanimivostih, ki jih je vredno tu o-meniti. Glavni delež na tem večeru je namenjen konvergentnemu vininnet*. Oskar Kjuder dirigent orkestra GM yi . Ciril Škerjanec iončelist na sobotnem koncertu !u 1 dvema skladbama, ki sta red-.a gosta na koncertnih sporedih sta torej znani malo komu; v ® aynem poznamo namreč najslav-*eJse koncerte za violončelo in or-^ester, Haydnovega v d-duru, Dvo-akovega, Schumannovega in mor-v* še Saint-Saensovega in Laloje-^ga. Toda koncertov za violonče-je mnogo več, od baroka na-Pisali so jih Giuseppe Jac-p lni. Leonardo Leo, Carl Philipp jj.manuel Bach, Mattias Georg ono. Luigi Boccherini ter Ed-ard Elgar, Ernst Toch. Paul /■mdemith, Ernest Bloch, Jaeques ski^' Nikolai Jakovljevič Mjaskov- Sam Vivaldi je na primer napl-g® violončelo kar 27 koncertov. u? ie to doba, ko so slavni moj-P' izdelovalci godal dali tem glas-°m dokončno obliko. Nova dru-*“’a inštrumentov je popolnoma Povzela skladatelje, ki so se ji svetili z vso vnemo: največ so j.Cer Pisali za violino, tudi Vivaldi, 1 ,pa poleg tega ni zanemaril skobi nobenega glasbila, ki so ga že znali v prvi polovici IH. stolet-' 'h ,1e napisal zanj koncert. Ob jih^išiianju o Vivaldijevih koneer-Se vedno rad snomnim primer- jevem slogu. Na vsak način se pri Vivaldiju isti motivi redko ponavljajo v koncertih, ki so pisani za isto glasbilo. Raznolikost glasbil, ki so jim skladbe namenjene, in torej raznolikost v barvi zvoka pa že zadostuje, da jim poslušalec pozorno prisluhne.* Vivaldi je tako pri svojih violinskih koncertih kot pri koncertih za druga glasbila skušal izrabiti vse zmogljivosti glasbila: tako je izvajalec lahko pokazal vse svoje vrline, poslušalec pa je pri vsakem novem koncertu spoznal vrsto tehničnih lastnosti tega ali onega glasbila. Tega ni mogoče trditi o Haydnu, drugače odličnem umetniku, očetu simfonije in očetu godalnega kvarteta. kot so mu pravili: napisal je precej koncertov za klavir, nekaj mani za violino, še ne dokončno določeno število koncertov za violončelo, ki pa ne spadajo med njegove najboljše stvaritve: gre sicer za prijetne skladbe, manjka pa jim glavna značilnost koncerta, briljantna virtuoznost: Haydn ni bil namreč nikoli velik izvajalec in se kot pianist in violinist ni posebno odlikoval; v tistem času pa je morda bolj kot kdajkoli veljalo pravilo, da morajo biti skladatelji tudi izvajalci: Vivaldi je bil odličen violinist, prav tako Tartini, Bach znan organist, Mozart dober violinist in violist. Haydnov Koncert v c-duru je manj znamenit oziroma bolje rečeno manj znan od tistega v d-duru, ima pa trenutno veliko muzikološko vrednost, saj so ga nonovno odkrili šele leta 1961, poiem ko so o njem že mislili, da je zgubljen. Oba koncerta bo izvajal znani slovenski violončelist Ciril Škerjanec: njegove odlične igre se še živo spominjamo iz lanske sezone, ko je v okviru koncertov Glasbene matice nastopil v Kulturnem domu kot član Slovenskega tria skupaj z violinistom Bravničarjem in pianistom Bertoncljem: prav preteklo sredo pa sem ga ponovno slišal po radiu Ljubljana v izvedbi Koncerta za violončelo Mja-skovskega. ki je bila natančna, skrbna, doživeta in dognana v vseh pogledih; od vsega koncerta bi zadostovalo slišati le sklepno kadenco In po rije j ugotoviti solistove odlike. Okvirni točki’ sporeda bosta Vioz-zijeva skladba «Quattro momenti* in Mozartov Divertimento št. 11. Viozzi je tržaški skladatelj, ki tudi poučuje na konservatoriju Tartini kompozicijo in se ukvarja z glasbeno kritiko. Napisal je že mnogo skladb in segel na najrazličnejša področja glasbene umetnosti; njegov opus obsega opere, simfonične, koncertantne, komorne, vokalno-inštrumentalne in zborovske skladbe. V vseh skladbah no-sveča posebno pozornost melodiji, ki je zelo izrazita, ter učinkovitosti harmonije in zvočnih barv v njej. Prav te poteze so pri njem res svojstvene, tako da z njimi samozavestno stoji med starejšimi skladatelji, na pr. Prokofjevom, Menotti.iem, Brianom, Hindemithom in Bartokom, in glasbeno avantgardo. Kar zadeva Mozartov Divertimento velja omeniti tu predvsem vlogo, ki jo je imela ta kompozicijska zvrst v 18. stoletju, vlogo, ki jasno izhaja iz naslova. V tistem času ni bilo razlike med resno in lahko glasbo, kot jo poznamo danes, ampak je bila glasba ena sama in skladatelji so pisali žalne mase, oratorije, opere, simfonije in... diveitimente. Prav tako se takrat skoraj nihče, niti ljubitelj glasbe, ni omejil le na poslušanje glasbe, ampak je tudi sam igral na kako glasbilo ali vsaj pel: to pa zato, ker ni bilo ne radijskih in televizijskih sprejemnikov in ne gramofonskih plošč in si je moral tako vsakdo sam priskrbeti glasbeni užitek, če ga je hotel imeti. Vsi cesarji, knezi in grofje so ime- li na dvorih večje ali manjše orkestre, v katerih so tudi sami i-grali ali nastopali ob njihovi spremljavi kot solisti, navaden meščan pa je po delu zbral svojo družino, da so se z igranjem skupaj razvedrili. Najpogosteje so bile skladbe, ki so jih izvajali, prav diver-timenti: poklicni orkestri so z zahtevnejšimi divertimenti zadrževali visoko družbo v prijetnem razpoloženju, skromni diletantje pa so izvajali lahke divertimente, ki so jih prav tako veliki skladatelji napisali izrecno zanje. Janko Ban Tri pomembna mednarodna priznanja za zaiožbo MK Te dni je dobila založba Mladinska knjiga na že tradicionalni Mednarodni razstavi knjig v Leipzigu, na uglednem IB A 71’, še tn pomembna priznanja. Gre za priznanja, ki jih v Leipzigu vsako leto podeljujejo za najpopolneje oblikovane knjige. Mednarodna žirija, ki mora pri izbiranju knjig upoštevati vrsto komponent — od papirja in izbire črk ter formata mimo ilustracij oziroma fotografij do vezave in opreme knjige v najširšem pomenu besede — je letos podelila bronosto medaljo slikanici Kristine Brenkove «Babica v cirkusu», častni priznanji pa za knjigo Leopolda Suhodolčana «Kro-jaček Hlaček» (obe knjigi je opremila in ilustrirala Marlenka Stupica) oziroma za delo Franceta Planine «Jugoslavija» (ilustracije: Jože Ciuha in Ive Šubic, oprema: Dušan Osredkar), ki je bila enako kot prvi dve tudi že nagrajena z Levstikovo nagrado. Pripravil I. Ilich PRI ZALOŽBI DR. RUDOLFA TROFENIKA V MUENfFlNU Druga knjiga Valvasorjeve Slava vojvodine Kranjske Izšli bosta še dve knjigi Poročali smo že o kulturnem poslanstvu dr. Rudolfa Trofenika, slovenskega založnika v Miinchnu, o njegovih izdajah in njegovih zaslugah za razširjanje slovenske kulture v svetu. Poročali smo že tudi o načrtih njegove založbe, ki v veliki meri izdaja tekste slovenskih avtorjev ali pa dela, ki govore o naših krajih, jeziku, kulturi, literaturi. Poročali pa smo tudi že, da je založba dr. Rudolfa Trofenika (v koprodukciji z založbo Mladinska knjiga v Ljubljani) pripravila faksimilirano izdajo Slave vojvodine Kranjske. znamenitega in najpomembnejšega dela našega zgodovinarja Janeza Vajkarda Valvasorja. Poročali smo o prvi knjigi V KULTURNEM DOMU Bertolt Brecht: «Bobni v aoči» otvoritvena predstava sezone SE Režija Mile Korun, v glavnih vlogah Lidija Kozlovičeva, Livij Rogatec in Anton Petje - Songi Aleksander Vodopivec »Bobni v noči*, s katerimi je Slovensko gledališče začelo svojo novo sezono (1971-72) je mladostno Brechtovo delo, v katerem so sledovi ekspresionističnega gibanja in tudi ekspresionistične gledališke manire še zelo očitni, v katerem pa je mladi Brecht prav tako očitno nakazal svoj kasnejši razvoj, ki ga je uveljavil za enega največjih in umetniško najmočnejših predstavnikov politično-so-cialne angažirane avantgardne dramaturgije poslednjih 50 let. Vsa Brechtova dela, kar smo jih doslej videli v Trstu (v slovenskih ali i-talijanskih izvedbah) izražajo njegovo družbeno opredelitev, ki ga dosledno postavlja na stran protesta malih ljudi, na stran njihovega upora, skratka na stran revolucionarnih teženj. Seveda ta njegova opredelitev ni semplicistična, ni črno-bela, temveč je prepletena z individualnimi usodami in njih intelektualističnim podajanjem, zaradi česar iz preprostih zgodb, prigod in fabul nastajajo komplicirani zapleti in razpleti, ki zahtevajo globoko miselno zbranost. «Bobm v noči* so eno takih del. Njih maksimalna, groba razčlemba je povsem jasna: Brecht karikira in obsoja v njih nemški malomeščanski dobičkarski svet, za katerega izgubljena vojna ni bila tragedija, temveč priložnost za bogatitev na račun drugih, in izpričuje implicitno svoje simpatije za revolucionarni tok, ki je po prvi svetovni vojni zajel zapadno Evropo in ki je prav v Nemčiji dobil z Rozo Luxemburg in Karlom Lieb-knechtom in s spartakističnim uporom v Berlinu svoje ekstremne glasnike. Podrobnejša razčlemba pa vendarle ni tako enostavna, saj je Brecht postavil na oder življenja ljudi, v katerih ni vedno vse do kraja razčiščeno, v katerih e- Lidija Kozlovičeva v vlogi Anne Balicke motivni osebni problemi preraščajo okvir družbene opredelitve, na katero so sicer vezani že po svojem položaju. Verjetno je prav v tem vzrok, da se je Brecht v svojih »Bobnih* odločil za zaključek, ki glede na njegov kasnejši razvoj preseneča, ki pa istočasno samo izpričuje Brechtov pošten odnos do človeka in njegovih odločitev. Kajti če dobro premislimo ni v Kraglerjevi in Annini odločitvi prav nič takega, kar bi bilo v nasprotju z Brechtovim svetovnim nazorom, saj ga je prav v tem delu dovolj jasno izpovedal, nasprotno pa ie v njuni odločitvi ...................................... ROBERTO BATTAGLIA Odporniško gibanje v Italiji Knjigi je napisal kritičen uvod univ. profesor zgodovine dr. Metod Mikuž ( ye 'z recenzije kritika Piera Rat-»lft ' k' osvetli ta problem zelo ~~*ovito in učinkovito. Na hudo-ušno vprašanje, ali je Vivaldi na-isti ^ koncertov ali pa 600-krat •Vi koncerL Rattalino odgovarja: . ‘Valdijevi koncerti so za tistega, Jih prvič sreča, nekako kot Ki-• nam Evropejcem sc lahko 3 e v vlogi Karla Balickeja Dne 7. t. m. je veliko število sorodnikov, prijateljev in znancev pospremilo k zaanjemu počitku Martina Likarja, enega redkih samorastnikov, ki so s svojim bistrim očesom opazovanja, rodoljubnim srcem, izredno pronica-vostjo in pogledom v pravo prihodnost, ter železno vztrajnostjo in tihim delom mnogo pripomogli, da se je napredna socialna miselnost tako zgodaj zakoreninila med delavstvom v Idriji. Likarjev rod izhaja iz Dola-Otlice. Tudi oče je bil rudar, mati pa s kmetov na Vojskem. Od štirih sinov živi le še Filip, ki uživa zdaj, po dolgoletnem službovanju v Trstu, zasluženi pokoj s svojo ženo Mici na njenem rodnem domu v Idriji. Po dokončani osnovni šoli se je Martin kot deček zaposlil pri gradnji idrijske realke. Mnogokrat se je pošalil, da je bil on prej »learčen*, kot so rekale idrijske gospodinje dijakom, dosti prej, kot poznajši prvošolci in maturanti na novem zavodu. Leta 1905 so ga sprejeli na delo v rudnik in poslej je začela njegova strma pot za kulturni, prosvetni in socialni dvig idrijskega delavstva. Bil je kot navdušen pevec tudi glavni pobudnik za ustanovitev pevskega zbora, dramatične in predavateljske sekcije pri Uniji rudarjev. Izredno organizacijsko sposobnost je dokazal še posebej, ko je bil leta 1910 izvoljen za predsednika upravnega odbora na novo ustanovljene Splošne mladinske zveze. Pod njegovim okriljem je začel z vajami tamburaški zbor, dramska sekcija je priredila vrsto zelo uspelih iger v mestu in okolici. Posebno izvirnost pa je pokazal Martin pri ustanovitvi govorniškega odseka, ki je postal že tedaj prava delavska univerza v živosre-brni dolini. Ob četrtkih so se zvrstila, največ pod vodjem tečaja dr. Dragotinom Lončarjem predavanja z diskusijami, ki so vsebovala med drugim tele teme: družba in oblast, zakonitost in zakoni, človeška družba, pravičnost in pravo, človek in njegove naravne pravice, eksistenčno in lastninsko pravo, pridobivanje in meje zasebne lastnine, agrarni socializem, pogodbeno in državno pravo, družbeno pravo, delavska pogodba, delavska združevanja, monopoli in karteli, rodbina in narod, krščanski zakon, izvor rodbine, izvor države, zgodovina socializma, pomen francoske revolucije, socialistični pisatelji itd., na kratko snov, ki je oplajala idriiako delavstvo pred prvo svetovno vojno, a je dandanes za napredno mladino nujna oblika poznavanja socialistične stvarnosti. ki je bil sam zelo spreten govornik, je redno skrbel, da so se v razpravah, ki so sledile predavanjem, tudi drugi poskušali v logični miselnosti. Prva svetovna' vojna je 1. 1914 pognala Martina na gališko fronto, kjer je kmalu prišel v rusko ujetništvo. Po vrnitvi se je pod vodstvom rojaka inž. Bloudka, skupaj s svojim bratom Filipom zaposlil pri Glavni avtomehanični delavnici v Ljubljani. Leta 1920 se je vrnil v Idrijo in takoj posegel v društveno življenje tedanje delavske Kulturne zveze, dokler ni bilo pod pritiskom fašizma zatrto vse kultumo-prosvet-no delovanje Slovencev. Martin Likar je zelo spretno sukal tudi pero. Dopisoval je v mnoge delavske, pa tudi meščanske liste, tako v Naprej, Rdeči prapor. Zarjo, Slov. Narod in E-dinost. Dr. Lončar je še posebej vzbudil v njem veliko ljubezen in zanimanje za lokalno zgodovino in razvoj delavskega gibanja. Ni mu bilo dano, da bi se lahko uspešno izobrazil na višjih šolah, ker pa je mnogo čital, je s širokim znanjem in obzorjem zbral mnogo dragocenega gradiva in ga rešil pozabe. Naš idrijski rojak, ekonomist in publicist Ivan Mohorič je v svoji Zgodovini idrijskega rudnika črpal tudi vire Martina Likerja, k njemu so se zatekali mnogi znanstveniki za podatke k svojim razpravam, tako med drugimi dr. Lončar, dr. Tuma, Franjo Baš itd. Sodeloval je tudi pri Inštitutu za delavsko gibanje v Ljubljani, za mestni muzej v Idriji je prispeval precej gradiva, v glasilu muzeja, Idrijskih razgledih pa je v treh nadaljevanjih leta 1961—62 prispeval razpravo Kulturno delovanje v social - demokratičnih organizacijah Idriie. Za svoje zaslužno delo j# prejel tudi odlikovanje maršala Tita — Red zasluge z° r->rnd s srebrnimi znaki. Kalvinskl NA SPOREDU LJUBLJANSKE TELEVIZIJE Ciklus filmov o odporniških gibanjih Kot običajno so tudi ta teden na sporedu po slovenski televiziji trije filmi. Kar je posebno pozitivno. ne alede na vrednost posameznih filmov, je to. da so filmi vedno v izvirniku s slovenskimi podnaslovi, kajti na srečo Jugoslavija ne pozna dupliranja, tega navidezno «popularnega* sredstva, ki pa v resnici pretvori film. naj bo še tako spretno izvedeno. Duplirati film ni isto kot prevesti knjigo (čeprav je seveda tudi branje izvirnika daleč vrednejše od branja prevoda): duplirati pomeni, pretvoriti odnos med vizivnim in akustičnim elementom, pretvoriti ton glasov, skratka vključiti nepristen ele-nlirrit. Obenem je izraz kulturnega imperializma. Danes, 17. oktobra ob 18.10 je na sporedu ameriški film Richarda Thorpeja «Ujetnik v zasedi* ali «Ujetnik dvorca Zenda* (The prisoner of Zenda, it. nasl. «11 prigioniero di Zenda*: 1952) z igralci: Steivart Granger, James Mason in Deborah Kerr. Gre za klasični primer viteškega filma, katerega učinek pa temelji v veliki meri na barvni fotografiji. ki se žal po televiziji spremeni v črno-belo. Film je četrta verzija zgodbe; znana je predvsem prejšnja, iz leta 1937, z režijo Johna Cromuiella in interpretacijo Ronalda Colmana ter v produkciji Davida 0. Selzni-cka. Režiser nove verzije. Richard Thorpe. se je izkazal v tej filmski zvrsti tudi s starejšim filmom «lvanhoe*. Film «The prisoner of Zenda» pa je iz istega leta (1952) kot prav tako znani viteški film Georga Sidnega •Scharamouche*. THE MIRACLE WORKER («An-na dei miracoli - Al di Id del si-lenzio», 1961), M1CKEY ONE (1965), THE CHASE («La cac-cia», 1966), BONNIE AND CLY-DE («Gangster story*, 1967), in AL1CE’S RESTAURANT, je tipična osebnost ameriškega naprednega intelektualca. Morda prav zato so včasih njegovi filmi deloma nerešeni v izrazu, v kolikor se preveč zanaša na provokacijo (na pr. BONNIE AND CLYDE). Taka splošno napredna ideologija tudi ni zmožna prikazovati realnost, ne da bi rešila njen «humanitar-ni» element (ne kot proces, temveč kot danost). V torek. 19. ob 20.35 bo na sporedu jugoslovanski film debutan-ta Torija Jankoviča «Krvava bajka*. ki je bil deležen med drugim lanske prve nagrade na festivalu v Moskvi. S tem filmom se začenja po televiziji ciklus o uporniških gibanjih v filmski u-podobitvi Sledili bodo. med drugimi: «Dolga noč leta 1943» (La lunga notte del 43; 1960) Flore-stana Vancinija. «Kanal* (italijanski naslov: I dannati di Var-savia; 1957) Poljaka Andrzeja Wajde. «Dnevnik Ane Frank» (The diary of Anna Frank; 1959) Georga Steuiensa. «Onkraj> Jožeta Galeta. «Tišina morja* (Le silence de la mer; 1949) Jean-Pierra Melvilla in «Bitka za Neretvo* (Bitka na Neretvi; 1968-1969) Veljka Bulajiča. V petek. 22. ob 20..35 bo na sporedu. v okviru ciklusa «Slavna imena» (tokrat je na vrsti Elisa-beth Taglor). ameriški film Richarda Brooksa «Ko sem zadnjič videl Pariz* (The last time 1 saw Pariš; italijanski naslov: L’ulti-ma volta che vidi Parigi; 1954), povzet po romanu Francisa Scotta Fitzgeralda. Igrajo Klisabeth Taylor. Van Johnson. Walter Pi-dgeon, Donna Reed, Eva Gabor. Fotografija je v izvirniku barvna. Film verjetno ne spada med najboljša dela Richarda Brooksa, intelektualističnega režiserja, ki pa večkrat zadene dober film. Omenimo le. med njegovimi novejšimi. «The Professionals» (I professionisti) ter «In cold blo: od* (A sangue freddo). S. GRMEK Na filmskih platnih ARTHUR PENN: Little big Man («11 piccolo grande uomo») Originalni naslov: LITTLE BIG MAN. Izvor: ZDA, 1970. Igrajo: Dustin Hoffman, Faye Dunaway, Martin Balsam itd. Arthur Penn, režiser filmov THE LEFT-HANDED GUN («Fu-ria selvaggia-Billy Kid», 1958), LITTLE BIG MAN pa gre v veliki meri preko teh meja in je skupaj s prvim Pennovim filmov THE LEFT-HANDED GUN naj-pristnejši rezultat režiserja. Zanimiva je predvsem protislovna konjukcija humanističnega (in ne generično humanitarnega) romantičnega doživljaja individua ter zgodovinskimi dogodki, ki so v drugem planu in ki težijo kot zatiralna sila. Struktura filma je tako polna protislovij, ki se izražajo že v časovno — prostorskih odnosih in ki čudovito posredujejo režiserjev upor proti družbi. Čudovit primer, kako gre lahko režiser preko meja svoje ideologije v pristnem umetniškem izrazu. S. G. KAJ SE DOGAJA V JUGOSLOVANSKEM ZRAČNEM PROSTORU Piloti civilnih letal opazili leteče predmete na številnih področjih od Slovenije do Srbije Domnevni «leteči krožniki» so imeli na splošno romboidne oblike ter so se premikali s hitrostjo od 700 do 1000 km na uro - Različna mnenja strokovnjakov o doslej še nepojasnjenih pojavih ZAGREB — V zadnjih dneh so jugoslovansko javnost od Ljubljane do Zagreba in še dlje proti jugu vznemirile vesti o poletih čudnih predmetov nad jugoslovanskim ozemljem. Te predmete so opazili najprej na področjih Reke. otoka Krka in Pulja. Potem so jih opazili pri Trbovljah, še kasneje pa v Zagrebu, Vukovaru, Beogradu, Apatinu itd. Poglejmo najprej, kaj se je dogajalo pred dobrim tednom v zračnem prostoru nad Istro in Kvamerom. Za pojasnitev tega dogodka nam najbolj služi radiofonski razgovor med pilotom letala «JAT» Cv 440 na progi 821 Pulj—Zagreb. Tedaj je bilo šest minut po 18. uri. Civilna kontrola poletov iz Pulja je obvestila, da so opazili neznano leteče telo v smeri 120 stopinj na višini od 4 do 5 km. Oblika telesa: romboidna blazina. Okoli 19. ure se je pojavila še neka vojaška osebnost iz Pulja, ki je povedala, da so opazili svetel predmet, ki se je premikal jugovzhodno od Pulja nekje na področju Lošinja ter da je bilo to telo štirioglate oblike, podobno romboidu ter se je zdelo, kot da je sestavljeno iz dveh delov. V nadaljnjih odstavkih prepisujemo razgovor med pilotom letala JAT in zagrebškim oblastnim centrom poletov. Kontrola poletov: «Kakšna je vidljivost na vašem področju?* Letalo: «Zelo dobra.* Kontrola poletov: «če le morete, poglejte nekako v smer obale med Zadrom in Reko, kjer so spet opazili neke leteče objekte v smeri 160.» I/etalo: »Hvala. Vidljivost je odlična, toda do sedaj nismo opazili še ničesar: če bomo kaj opazili, vam bomo takoj javili.* Kontrola: »Bodite tako prijazni ter poglejte v smeri Reke. Kontrola z Reke nam je javila, da letita na tistem področju dve svetli telesi, in sicer v smeri 140 od Reke.* Letalo: «Mi smo to opazili v Pulju: gre za telesa, o katerih se govori v tisku. Svetli predmeti so v višini od 4 do 5 km ter so taki. kot tisti, ki smo jih opazili nad Nišem, Subotico in Kikindo.* Kontrola: «Ali nam lahko opišete, kakšni so ti predmeti?* Letalo: «Približno so vsi enaki. Gre za svetla romboidna. okrogla telesa. Več ne moremo trditi za sedaj.* GOBAVOST SE NI PREMAGANA Človeški napredek še ni premagal strašne bolezni gobavosti, ki je posebno v starem veku, pa tudi v srednjem, terjala obilo človeških žrtev. Danes zdravniška znanost razpolaga s precej učinkovitimi sredstvi za pobijanje te bolezni, toda v mnogih primerih zdravniki naletijo na številne težave pri zdravljenju zaradi družbeno-gospodarskih in kulturnih razmer. Svetovna organizacija OMS (Orga-nisation Mondial de la Sanite) je doslej posvetila veliko pozornost tej bolezni, ki se pojavlja pri vseh človeških plemenih in pri vsaki starosti. Organizacija OMS je leta 1965 računala, da je bilo na svetu 10 milijonov in 786 tisoč primerov gobavosti. Od teh jih je več kot 3.800.000 povzročalo določeno invalidnost. V Afriki so našteli 3.868.000 gobavcev, v Ameriki 358.000, v Aziji 6.475.000, v Evropi 52.000, v Oceaniji pa 33.000. V teh zadnjih petih letih so zabeležili v 75 državah pol milijona primerov. Zato menijo, da je stanje na področju te bolezni približno enako kot leta 1965. V Burmi so v zadnji kampanji zabeležili 225.000 bolnikov. Na sliki: zdravniška ekipa pregleduje otroke. Eno od obeh teles je tedaj menda letelo v smeri Ilirska Bistrica-jug. Hitrost telesa je znašala baje okoli 750 km na uro. Nadaljnje vesti o letečih predmetih so prišle iz Trbovelj, kjer so o-pazili dve okrogli telesi bele barve. Pojav so opazili tudi nekateri Ljubljančani, ki so trdili, da sta telesi leteli čez mesto z veliko hitrostjo, in sicer v smeri sever-jug. Podoben pojav so opazili tudi v Mariboru, samo da je bil v tem primeru svetli predmet podolgovate oblike ter je bil nekoliko podoben zmajem, ki jih spuščajo otroci v zrak. No, podobne leteče predmete so opazili v Zagrebu, Vukovaru, Osijeku, Beogradu. Apatinu in drugje. To se je zgodilo prejšnjo sredo. Bilo je ob 16.22, ko je pilot neke angleške družbe, ki leti na progi London— Bližnji vzhod javil kontroli poletov v Zagrebu, da je opazil neznano telo 74 km jugovzhodno od Zagreba, Pilot je rekel, da je telo na njegovi desni strani in da je podobno meteorološkemu balonu, ki ga obseva son žilo veliko ljudi in to skoraj istočasno, ali pa v krajših časovnih presledkih na najrazličnejših področjih. Tudi hitrost teh predmetov (od 700 do 1000 km na uro) bi utegnila pojasniti njihovo hitro premikanje in tako tudi možnost opazovanja na raznih področjih. Na kraju naj še o-menimo, da so ob pojavu v zračnem prostoru nad Zagrebom preverili, da ni šlo za vremenoslovski balon. KRIŽANKA A B C D E F G H I J K L M N 0 5 6 7 8 9 10 11 I I »B VODORAVNO: 1. okolje, v katerem Nobelova nagrada za gospodarske vede STOCKHOLM - švedska kraljevska akademija znanosti je podelila Nobelovo nagrado za gospodarske vede Amerikancu ruskega porekla Simonu Kuznjecu s harvvardske univer- Podobno je bilo tudi sporočilo pi lota boeinga 727 letalske družbe Luft hansa, ki je letelo na progi Atene— Frankfurt. Pilot je sporočil Zagrebu da je opazil na svoji desni strani, visoko nad svojim letalom, morda v višini 11.000 metrov, neznan predmet. Nemški pilot je še pripomnil, da so opazovali predmet dobrih pet minut in da je njegova brzina znašala okoli tisoč km na uro. Pristavil je še. da je bil predmet srebmkaste barve. Kontrola poletov v Zagrebu je začela opazovati z radarjem leteči predmet, ki so ga zasledovali polne pol ure. Med drugim so tudi zaprosili vse pilote letal, ki so leteli v zagrebškem zračnem prostoru, naj takoj sporočijo, če opazijo kaj nenavadnega. Tri tuja letala so se odzvala ter potrdila, da so opazila neznani predmet. Okoli 17. ure je šef kontrole poletov v Beogradu Rade Nedeljko javil svojim tovarišem v Zagrebu, da je severno od letališča v Surčinu opazil neznan leteč objekt z zelo intenzivno svetlobo. Na kraju naj še omenimo, da so neznan predmet prvi opazili piloti letala DC-9 Inex Adria in TU-134 Aviogenex nad Sarajevom, ki pa je imel trikotno obliko. O pojavu so obvestili kontrolo poletov v Sarajevu, kjer so ugotovili, da v tistem trenutku ni bilo v sarajevskem zračnem prostoru nobenega znanega letala, ne civilnega ne vojaškega in da nikjer niso spustili v zrak kakega vreme-noslovskega balona. Vse te vesti so povzročile po vsej Jugoslaviji izredno zanimanje, mrzlično radovednost in seveda tudi nekoliko preplaha. Za kaj gre? Znano je, da so neznane predmete opazili že v številnih državah. Mnogo se je o njih govorilo v ZDA, na področjih Latinske Amerike, toda do sedaj še niso ugotovili za kakšna telesa pravzaprav gre. Mnenja so deljena: nekateri trdijo, da so ta neznana telesa le plod bujne domišljije posameznikov ali tudi sugestije večje skupine ljudi. Drugi pa pravijo, da gre za čisto naravne pojave, ki pa jih domišljija ljudi spremeni v »leteče krožnike* in podobno. Tretji pa domnevajo, da gre morda res za leteče predmete, ki pa naj bi bili nič drugega kot letala, vremenoslovski baloni, včasih sateliti V primeru pojavov nad Jugoslavijo bi bilo skoraj nemogoče govoriti o ljudeh, ki so obdarjeni z zelo živo in bujno domišljijo. Gre namreč za strokovnjake, za ljudi, ki letajo vsak dan in katerih oko je vajeno kritičnega opazovanja in ki znajo brzdati svojo domišljijo. Nadalje je treba poudariti, da je te pojave opa- Nagrado so ustanovili leta 1969 ob 300-letnici ustanovitve osrednje švedske banke v spomin na inž. Alfreda Nobela. Prof. Kuznjec se je rodil leta 1901 v Harkovu, toda v ZDA je prišel, ko je bil še zelo mlad. Doktoriral je na kolumbijski univerzi leta 1926. Odlikoval se je s svojimi prispevki pri ustanovi «National Bureau of e-conomic Researche* v vsem razdobju od leta 1929 do leta 1960. V več kot 220 svojih delih je obravnaval gospodarske vede z vseh stališč ter uspešno sodeloval pri u-smerjanju ameriškega gospodarstva. kdo živi ali dela — glavno mesto Vojvodine, 2. turški drobiž — stanovanje z več sobami, 3. zgornji del stopala — reka v Makedoniji — pregovor, izrek, 4. Tomosov avtomobil — podrobnost — uporaba, 5. avtomobilska oznaka Reke — dolg, nališpan odstavek v govoru — obrtnik lesne stroke, 6. najmočnejša šahovska figura — mednarodna pogodba, 7. vez — ozek polotok v jugovzhodni Aziji — začetnici nemškega pisatelja, izrazitega ekspresionista (1883-1924, «Proces»), 8. stotnija — glas med soglasniki in samoglasniki — mik, 9. nordijsko moško ime — ožja sorodnica — italijanski pevec zabavne glasbe (Bobby), 10. spoj, stik — br-zovlak, ki veže Pariz s Carigradom, 11. Gluckova opera — glavno in največje mesto države Georgije v ZDA. NAVPIČNO: A. prodajalec žganega apnenca — nakazen, pokveka, B. svetovljansko letovišče na Floridi — morija, C. italijansko pristanišče v Jadranskem morju — slovenski pravni zgodovinar (Metod), D. otok v kravo — skandinavska letalska drui' ba, F. nezaupanje — peneče se d no, G. travnik, livada — industrijski del Ljubljane, H. točka, iz katere i*' haja žarčenje, I. ime nemške filmsk® igralke Tiller — antično mesto * južni Mezopotamiji (danes Senkere)( J. izpreminjast dragulj — ime fr4"' ccskega pisatelja Istratija, K. depart" ma in reka istega imena v jufP" vzhodni Franciji — čut za dostojno® — okrajšava za »mlajši*, L. kemiv ni znak za iridij — velika tekoča ^ da — svetovno znano kopališko sto v Belgiji, M. močno čustvo, *' fekt — manjše vodno vozilo, N. 4 nocelična žival — slab, malopriden človek, O. glavno mesto Senegala -kraljevska insignija. srednjem Jadranu — težko oklopno rantena, 57. askarida, 59. Koper, O vozilo — kemični znak za telur, E. latinski veznik — ime za sajasto starina, 61. pika. NAVPIČNO: 7. A(nton) I(ngolič)- Veljaven od 17. do 23. oktobra 1971 @ OVEN (od 21.3. do 20. 4.) Za vas bo veliko bolje, če boste nekoliko pozabili na svoje službene dolžnosti in se nekoliko posvetili družini. Nimate možnosti, da bi še v tem tednu zaključili svoje delo. Ukrepajte raje bolj preudarno. Stiki s prijatelji se bodo izboljšali. LEV (od 23.7. do 22. 8.) Ne kaže, da boste v prvih dneh tedna doživeli kaj izrednega. Šele proti koncu tedna se vam obeta ugodna priložnost, da se povzpnete na višji položaj. Kljub temu ne smete preveč tvegati. Izpolnitev načrtov bo pri osebah v ožjem krogu zbudila zavist. STRELEC (od 22. U do 21. 12.) V zasebnih zadevah ste s svojo zaletavostjo povzročili zmedo. Potrpite nekoliko, vse boste lahko če ne boste tako živčni Ne bo vam žal. če se boste ne koliko sprostili, ker je nevarnost, da se vam zdravje poslabša. Finančni položaj je zadovoljiv. rešili, BIK (od 21.4. do 20. /r _'\ 5.) Bodite bolj strpni I2 osebo, ki vam je ob (J strani. Ne skušajte ve- V / nomer vsiljevati svojo >s——' voljo. To vam škodu- je tudi v odnosih z delovnimi kolegi. Raje posvetite več časa svojemu delu in pripravi novih načrtov, ki vam bodo prinesli gmotno korist. S tem bo prišla do veljave vaša osebnost. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Ne boste do živeli nič novega v lju I bezenskih zadevah, to da proti koncu tedna se bo položaj izboljšal. Raje obdržite stara prijateljstva Nova poznanstva vam lahko samo škodujejo. Posvetite se malo bolj svojim osebnim zadevam, ker sa mo tako boste lahko imeli korist KOZOROG (od 22. 12 do 20. 1.) Sporazumeli se boste z ljubljeno osebo, zato poskusite nekoliko bolj popustiti-Ne bodite živčni, ko boste reševali domače zadeve, s tem lahko mnogo pokvarite. S preudarkom m mirnostjo se bo vse lepo rešilo. Ne dopustite, da bi bližnji vplivali na vas in vam pokvarili srečne trenutke. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) V teh dneh se bo položaj v zasebnih zadevah izboljšal. Rešili se boste kompleksov in boste lahko rešili vrsto vprašanj, ki so vas mučila. Bodite previdni z denar jem, čeprav lahko razpolagate z njim. Ne tvegajte dolgoročnih kupčij. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Ljubezenski položaj je pri vas zelo zapleten m muči vas ljubosumje. Poskusite prisluhniti srcu in ne tistim, ki vam šepetajo na uho. Proti koncu tedna boste doživeli spremembe. Bodite radodarni. ne bo vam žal. Nekoliko bolj pazite na svoje zdravje. (D VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Obetajo se vam srečni dnevi. Z ljubljeno osebo se bo ste zbližali in doživeli nekaj novega, kar vas bo presenetilo. Obdržite prijatelj ske stike z bližnjimi. Finančni po ložaj se bo izboljšal, ker se bo ste znali postaviti. Ugodna priložnost. da doživite nekaj srečnih uric v družbi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Doživeli boste prerojenje. Oseba, ki ni verjela v vas, bo pozabila in se bo vrnila. Položaj se bo zato neizmerno izboljšal, vendar ne delajte si utvar. Tisti, ki vam bo blizu, bo od vas tudi nekaj pričakoval. Ponuja se vam ugodna priložnost, da poravnate skoraj pozabljeni spor. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Imeli boste ugodne prilike, da spoznate zelo vplivne ljudi, ki vam bodo v bodoče pomagali. Ravnajte diplomatsko in boste veliko dosegli, tudi pri svojih predstojnikih. Obeta se vam lepo potovanje. V prijateljskih odnosih je čas zelo ugoden in se boste postavili s svojo osebnostjo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Potrebna je ve-lika opreznost, da ne poslabšate že itak kri-V tičnega položaja, ki je po vaši krivdi nastal z ljubljeno osebo. Jeza in živčnost vam ne bosta nič pomagali Raje se snrostite in uživajte ne kai miru. To vam bo zelo koristilo. Proti koncu tedna se bo vse pojasnilo. Fr raz stv nal I ski Mi bo ton tnc zim kol zm srn IV se SVC bn čet S REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. tast, 5. pianist 12. avion, 14. radiator, 15. marmeta' da, 17. Raba, 18. Al, 19. Nana, 20-tlak, 21. ring, 24. Zalog, 27. Ona, $' tema, 30. otok, 32. ar, 33. Peer, orel, 36. SZ, 38. hren, 40. maka4, 42. kal, 44. otava, 46. skrb, 48. oves. 50. vena, 52. Te, 53. pest, 54. ka- pa do TUHE SVETIKA 212. n: ana DRUGA KNJIGA Mihajlo je zvedel, da je objekt, ki ga je nameraval ml-rati močno zastražen. Zato se je odločil ,da se bo posve-val še z enim Pemčevim obveščevalcem. Utrujen od poti in zamorjen, ker se mu že dalj časa ni posrečila večja sabotaža, si je zaželel postelje. Miri jam mu je uredila skrivališče v podstrešni sobici. Vrgel se je na posteljo in med pljuskanjem morskih valov zaspal. Zjutraj so ga prebudili piski ladij v pristanišču. Nad strehami so se spreletavali galebi. Pomel si je oči, stopil k oknu in zajel sapo. Sonce je bilo že visoko in gladina morja se je slepeče lesketala. Potem je spet legel in se zastrmel v strop, ki so ga preprezale pajčevine. Videti je bilo, da skrivališča že dolgo ni nihče uporabljal. Pod to streho se je počutil varnega. Tem ljudem je zaupal kot sebi ali svojim najboljšim prijateljem. Posebno Mirijam mu je bila pri srcu. Večkrat je strmel v njeno fotografijo in sanjaril o njej Pustil jo je nekje na Krasu, v podzemskem skrivališču, ker je ni maral nositi s seboj na tvegani poti. Iz premišljevanja ga je zmotilo rahlo trkanje. Mirijam mu je smehljaje se prinesla kovček z razstrelivom in ga postavila v kot. Potem mu je prinesla še zajtrk in sedla poleg njega na posteljo. Gledala ga je z neprikritim občudovanjem, rahlo vznemirjena, vse drugače kot takrat, ko sta se ustavljala pri njih s Seddovom. Sedaj je bil sam z njo in ona z njim, in njene oči so govorile, kar bi bila rada že prej povedala. «Težko sem te čakala, ker sem vedela, da boš še prišel. Vedno sem mislila nate. Ko so te ujeli, sem bila prepričana, da se boš izvlekel in da nas ne boš izdal.» «Tudi jaz sem velikokrat mislil nate. Pravzaprav večkrat, kot lahko mislimo drug na drugega. Prišel bi bil že prej, pa nisem mogel. Podrejam se skupni stvari.« «Tudi mi se podrejamo, Mihajlo. Sicer ne bi mogli vzdržati. Upamo, da bo kmalu vsega konec in da bo prišla svoboda — to nas drži pokonci.« Zazrl se je vanjo in jo dolgo nepremično in zaneseno gledal. Ob misli, kako bi bilo, če bi bilo res vojne konec in bi postalo to dekle njegova žena, je rastla v njem napetost otožnega hrepenenja. «Vse, kar si narisal, imam za spomin...« «Ali ti je všeč?« «Tako lepo rišeš!« Nasmehnil se je in njegove temne oči so zažarele. «Saj mi boš prinesla papirja in svinčnikov? če rišem, hitreje mineva čas in pozabljam na nevarnost. Risanje vzbuja upanje, da bom preživel to klanje, pozabil na vse in iskal lepoto. Svet je neizčrpen zaklad lepot, treba je samo odpreti oči in jih odkrivati. Nemara je lepota zato na svetu, da pozabljamo na grozote.« Prinesla mu Je zavitek papirja, svinčnike, tuš in oglje. Vstal je in se zagledal v pristanišče. Potem je sedel in s spretnimi potezami narisal obalo, ozke, strme ulice, ptice in mračno nebo nad strehami. «čemu rišeš vedno tako težko nebo, čeprav sije sonce?« «Nosim ga v sebi.« Vrgel je list na posteljo in vzel novega. Posadil jo je na stol k oknu in skušal z nekaj potezami ujeti žar njene mladosti, njene oči, ki so tiho hrepenele po nečem neznanem. Bila je lahko oblečena in jedre dekliške prsi so ji izzivajoče napenjale tkanino. Prevzela ga je. Dal ji ja risbo. Ko jo je držala s svojimi tankimi prsti ,se je vzradostila kot otrok. mi mi «Vedno me narišeš lepšo, kot sem v resnici.« «Narišem te tako, kakršno te vidim. Všeč si mi.» «Tudd ti si všeč meni,« je dahnila. «Nikoli nisem mislila, da se bom poznala z junaki. Občudujemo vas. Ti si gotovo pobil z minami več Nemcev kot kdorkoli. Večkrat sem razmišljala, kako se počutiš.« «Tega ti ne morem razložiti. Včasih samega sebe težko prenašam, tako različna čustva me obhajajo. Vsakega človeka mi je žal razen fašistov — teh pobijemo še vse premalo. Ubijanje je zamotana stvar, ki jo razumeš le, če ima utemeljen razlog. Prisilili so me, da delam to, česar si nisem nikoli želel. Rad bi živel drugače, tako kot sem si zamišljal še kot otrok, ko sem se podal po stepi in ob velikem jezeru. Rad bi ostal živ. Zato je moj mir pri tem početju le navidezen. Vsakokrat, ko mi kaj uspe, si mislim: da bd bilo le kmalu konec vojne! če bom preživel, bi najraje ostal v tem mestu. Rad imam to sinje morje, žive barve in kamenje. Za naše sem izobčenec. V ujetništvo sem padel kot oficir, in da sem ostal živ, sem oblekel sovražno uniformo. Da, pri naših sem se neizbrisno umazal. Sam mislim drugače. Po njihovi logiki bi moral poginiti od gladu, uši in biča. Jaz pa hočem ostati živ in se maščevati. Razlika je v tem, da vsak na svoj način pojmujemo čast in ljubezen do domovine. Ker sovražnik ne izbira sredstev, jih tudi jaz ne izbiram proti njemu. Svojo slabost sem spremenil v moč. In sovražnikovo moč v njegovo škodo. Nekoč bodo morda tudi pri nas razumeli, da si človek sam lahko izbere način boja proti nasilju in zato nosi tudi odgovornost.« «Dvojno dušo imaš, Mihajlo. Popolnoma drug človek si, kadar te vidim v uniformi, kot če si v oivilu.« Nasmehnil se je. «Vojak ni moj pravi jaz. Prav slabe ocene sem imel v predvojaški vzgoji. Vojna me je najmanj zanimala, zdaj pa sem razvil prav te lastnosti. Zakaj? Premlada si, da bi razumela stvari, ki jih sam težko razumem.« «Ne razumem, zakaj se dogaja vse to med ljudmi. Prepričana sem, da imamo mi prav. Po tistem, ko si jih z minami pobil v vojaškem domu, sem se te bala, bil si mi tuj 1® skrivnosten. Zdaj, ko si v tej majici, podoben mornarju a1* ribiču, ki se vrne z morja, sa ne morem predstavljati, da s* bil to ti. Zal mi je, da se tako malokrat vidiva. Ostani P1* nas! Dovolj si tvegal. Kadar greš, se vedno bojim da se o® boš več vrnil,..« Začudeno jo je pogledal, potem pa je zastrmel skozi okno, kjer so v sinjini brezoblačnega neba brezskrbno Jadrali galeb* in se klicali z otožnimi kriki. Val neznanega, nežnega čustva ga je preplavil, kot preplavi svetloba dan po oblačni noči- «Ne morem ostati... Vračal se bom, dokler me bodo nog® nosile po zemlji. V notranjosti dežele gorijo vasi in umiraj® naši ljudje. Poslali so me sem in pričakujejo, da bom nekaj napravil.« Na večer sta odšla v mesto kot zaljubljen par: on ko{ pristaniški delavec, ona kot njegovo dekle. Oče se je bil povezal z organizacijami odpora, vendar ni zvedel za nobefl pomemben objekt, kamor bi se dalo prodreti brez zelo velikega tveganja. Nemci so vse življenjsko važne točke vedn® skrbneje nadzirali. V mestu sicer ni bilo veliko vojske, ker J® odšla v boj proti korpusu, bile pa so straže, mornariški odred* in dežurne enote za obrambo obale pred morebitnim izkrcanjem. v tej «krizi» se je Mihajlo spomnil na ulico javnlb hiš. Nekoč jo je nameraval obiskati že s Seidovom. Tudi govorice Kettnerjevih vojakov o orgijah s krdelom cip *° mu vzbudile željo, da bi jim posvetil. Zavila sta v zakotno ulico, kjer so se vrstili bordeli. Ko ji Je razlagal svoj načrt, se J® vznemirila to dejala: «Skoraj sem ti pozabila povedati važno stvar, s katero se ukvarjajo drugi ilegalci. Sestro moje prijateljice so Nemd vtaknili v oficirski bordel. Ubili so Ji očeta, mater in sestro-O, da bi mogel rešiti to dekle!« Mračilo se je že, ko ga Je pripeljala do štirioglate, siv« zgradbe, obdane z železno ograjo, s priprtimi naoknicainl- Videla sta, da so vse te hiše dobro obiskane. Mihajlo se J« prepričal, da se Nemci počutijo v bordelih varne. Ne prid« Jim na misel, da bi se jih kdo lotil na takem kraju. OmarU" W*l«ORSKI DNEVNIK ja ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLEDAR B LIGE SOKOL FAVORIT PTT ^anska f^raiznoteniška zveza ra kratkim objavila J zP°red namiznoteniškega prven-ralf -• v katerem nastopa tudi ^rezinski Sokol. abrežinci so vključeni v drugo \,;,Plno 2 ekipami S. Marco Borgo ian° iz Verone, Tentiistavolo iz “ena, Montedison Ch>W iz Por-nSghera- Ars 12 Vicem* in Duo-, ®8°re iz Trevisa. Kolikor po-, amo te ekipe menimo, da bi So-zmatt«^ 7 svo^ skupini gladko smoi ’ sai bi med vsemi temi ne p resnejšega nasprotnika, enstvo se začne 24. oktobra in .za^iuči 6. januarja. Sokol bo broi^ . mače tekme odigral v Na-ltu’ v dvorani Igo Gruden, z za-tetkom ob 10. uri. ^PMed prvenstva: »4. oktobra 71 Marco BM - TT Bolzano ^ntedison - Ars OUK.OL — Duomofolgore 30. oktobra Ars — S. Marco BM Duomofolgore — Montedison TT Bolzano — SOKOL 7. novembra SOKOL — S. Marco BM Duomofolgore — Ars Montedison — TT Bolzano 14. novembra Ars — SOKOL S. Marco BM — Montedison TT Boizano — Duomofolgore 28. novembra S. Marco BM — Duomofolgore Montedison — SOKOL Ars — TT Bolzano Povratno kolo bo na sporedu 8., 12. in 19. decembra ter 2. in 6. januarja. S. J. b° v B ligi branil Sokolove barve tudi Edi Bole Slovensko planinsko društvo Trst objavlja razpored PREDSMUČARSKE TELOVADBE SV. JAKOB: Ul. Montecchi (prostori PD I. Cankar). Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.00 BARKOVLJE: Ul. Cerreto (društ. prostori). Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.00 SV. IVAN: ODRASLI (Stadion «1. maj» -oder). Vsako SREDO od 19.30 do 21. ure. Začetek 20. t.m. SV. IVAN: NARAŠČAJNIKI (osnovno žolci). Vsak PONEDELJEK od 16.30 do 17.30 za 1. in 2. razred ter od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. (V šolski telovadnici). PROSEK: V društvenih prostorih. Vpisovanje v baru Majovski. Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.30. KRIŽ: V prostorih Ljud. doma. Vsak ČETRTEK od 16.00 - 17.30. V DOLINI ZA SANATORIJEM Plastična smučarska proga v Nabrežini Na umetnem smučišču v Nabrežini deluje tudi vlečnica AVTOMOBILIZEM NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Novogoričan Poberaj tretji Letošnje državno prvenstvo Jugoslavije v avtomobilizmu je prineslo novogoriškemu športu pomembno lovoriko, saj je član AMD Nova Gorica Leon Poberaj osvojil v kategoriji do 1300 ccm tretje mesto, takoj za državnim prvakom Palikovičem in Pušnikom. Ko smo se v teh dneh srečali z mladim Poberajem nam je rade volje odgovarjal na zastavljena vprašanja. «Nekoč si dirkal tudi z motorji. Kako si prijadral med avtomobilske dirkače?* «Že od nekdaj je v meni gorela tiha želja po dirkanju z avtomobili, saj je veliko bolj zanimivo kot dir- ke z motorji. Lani pa sem si tudi kupil avto cooper s 1300 ccm in sem od 76 KS spremenil motor na 118 KS. To pomeni, da sem ga vsaj deloma prilagodil hitrostnim dirkam*. «Kje si letos prvič dirkal in kako si se odrezal?» «Prvič sem letos (in sploh) dirkal na Slemenu prj Zagrebu, nato sem Tržaška pokrajina premore nov športni objekt. Gre za smučarsko! progo iz plastične mase, ki jo je v' Nabrežini postavilo društvo Sci Club 70. Objekt leži v naravni kraški dolini za nabretinskim sanatorijem. Proga je dolga približno 140 metrov, vendar bo dokončana šele prihodnje leto, ko bo merila kakih 250 metrov. Smučarjem je prihranjen tudi trud za vzpon, saj razpolaga objekt z vlečnico. Po dnu doline pa je speljana 240-metrska proga za smučarski tek. Popoln smučarski center, torej. Ne manjkajo seveda slačilnice, poskrbljeno pa je tudi za pijačo. Glede na dolžino proge vsekakor ne moremo trditi, da se je bodo lahko posluževali že vešči smučarji, vsekakor pa bo služila začetnikom, ki bodo lahko osvojili osnovne smučarske prvine še preden se boeto znašli na pravem snegu. Poleg tega pa je proga izredna turistična pridobitev za devinsko-nabrežinsko ob čino. Društvo Sci Club 70 je že za letošnjo sezono priredilo več začetniških tečajev. Vsak tečaj traja 14 ur, od katerih je 6 namenjenih kondicijski pripravi (ki poteka v neki tržaški telovadnici), 8 ur pa smučanju pod vodstvom diplomiranega učitelja. Na razpolago so štirje učitelji iz znanega zimsko-športnega centra Sappade. Tudi cene tečajev so zmerne, saj stane tečaj le 10 tisoč lir, za otroke pa 7.000 lir. Ne- """iniimnu imimiiiiiiiii .umnim mi mimmi mmmiuumii 3. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA Koledar tekem za sezono 1971-72 še sodeloval na dirkah, ki so se . ... štele za prvenstvo Jugoslavije, na J rodno je le to, da smuči ni^ mogoče Gorjancih, v Zagrebu, Kotoru ter nato še enkrat na Slemenu pri Zagrebu in na Gorjancih.* «Na kateri dirki si bil najboljši?» «Zdi se mi, da sem največ u-speha dosegel v Kotoru kjer sem bil tretji. Poudariti pa moram, da Skupina N ,»^afles se začenja nogometno prsim • tucfr v 3- amaterski ligi. V upanah N in O, v katerih nasto-dal-slovenske enajsterice, so ločili tak razpored tekem, r.. 1. kolo (17.10.71) — Lib. S. Marco r^rtirnavo — Roianese ^ortuale - Primorec • v p.8^ ~~ Bar Veneto ganzzole - CMM Saur0 B ^>Clvai Acegat uiJimi . 2. kolo (24.10.71) — Duino r^morec - Viani P ^.Veneto — Giarizzole rvrwmavo — Ub. S. Marco p~I Sauro B — Portuale °^1Va: Roianese p. , 3. kolo (31.10.71) pmnzzole - Acegat - Roianese artimavo — CMM Sauro B ^rtuale - Bar Veneto sva: Lib. S. Marco Primorec 4. kolo (7.11.71) p^gat — Cartimavo gnmorec - Duino P^ale - Giarizzole Sauro B - Viani pa\ S. Marco — Roianese °^lva: Bar Veneto ri . 5. kolo (14.11.71) pi^oie _ Lib. S. Marco j. ramavo — Primorec CM??ere ~ AceSat vfM Sauro B - Bar Veneto JH? 'Portuale ^va: Duino , 6. kolo (21.11.71) jfcgat Portuale t> a1!686 — Primorec Lih o neto ~ Duino y.0, S. Marco — CMM Sauro B — Cartimavo °®Va: Giarizzoie Gia . L kolo (28.11.71) fc^nzzole - Roianese .moreč — Bar Veneto Bort° r ^ani cSa>e - Lib. S. Marco **** Sauro B - Acegat Počiva: Cartimavo 8. kolo (5.12.71) Acegat — Bar Veneto Duino — Cartimavo Roianese — Portuale Lib. S. Marco — Primorec Viani — Giarizzole Počiva: CMM Sauro B 9. kolo (12.12.71) Primorec — Acegat Cartimavo — Giarizzole Portuale — Duino Bar Veneto — Lib. S. Marco CMM Sauro B — Roianese Počiva: Viani 10. kolo (19.12.71) Viani — Acegat Giarizzole — Duino Portuale — Cartimavo Bar Veneto — Roianese CMM Sauro B — Primorec Počiva: Lib. S. Marco 11. kolo (9.1.1972) Acegat — Lib. S. Marco Duino — CMM Sauro B Cartimavo — Bar Veneto Roianese — Viani Primorec — Giarizzole Počiva: Portuale Skupina 0 1. kolo (17.10.71) De Macori — India Union — Lib. Barkovlje Olimpija — Lib. Prosek Primorje — Lib. Rocol Coop. Op. — Virtus Počiva: Esperia 2. kolo (24.10.71) India — Union Esperia — Coop. Op. Lib. Prosek — De Macori Lib. Barkovlje — Olimpija Virtus — Primorje Počiva: Lib. Rocol 3. kolo (31.10.71) Coop. Op. — India Union — Lib. Prosek Olimpija — Virtus Primorje — Esperia De Macori — Lib. Rocol Počiva: Lib. Barkovlje 4. kolo (7.11.71) India — Olimpija Lib. Rocol — Union Primorje — Coop. Op. Esperia — De Macori Lib. Barkovlje — Lib. Prosek Počiva: Virtus 5. kolo (14.11.71) Coop. Op. — Lib. Barkovlje Union — De Macori Olimpija — Lib. Rocol Lib. Prosek — India Virtus — Esperia n Počiva: Primorje 6. kolo (21.11.71) India — Primorje Lib. Prosek — Lib. Rocol Esperia — Union De Macori — Coop. Op. Lib. Barkovlje — Virtus Počiva: Olimpija 7. kolo (28.11.71) Coop. Op. — Lib. Prosek Lib. Rocol — Esperia Olimpija — De Macori Primorje — Lib. Barkovlje Virtus — India Počiva: Union 8. kolo (5.12.71) India — Esperia Union — Olimpija Lib. Prosek — Primorje De Macori — Virtus Lib. Barkovlje — Lib. Rocol Počiva: Coop. Op. 9. kolo (12.12.71) Lib. Rocol — India Olimpija — Coop. Op. Primorje — Union Esperia — Lib. Barkovlje Virtus — Lib. Prosek Počiva: De Macori 10. kolo (19.12.71) Lib. Barkovlje — De Macori Coop. Op. — Union Primorje — Olimpija Esperia — Lib. Prosek Virtus — Lib. Rocol Počiva: India 11. kolo (9.1.1972) De Macori — Primorje India — Lib. Barkovlje Union — Virtus Olimpija — Esperia Lib. Rocol — Coop. Op. Počiva: Lib. Prosek sta oba pred menoj uvrščena znana dirkača, Palikovič in Pušnik, tovarniška vozača hiše Renault-Gordini in tako sploh nimata težav z dirkanjem, kot jih imam jaz.* «Te kdo podpira pri nastopih?» «Do sedaj nihče. Tovarna Meblo iz Nove Gorice, v kateri sem tudi zaposlen mi je obljubila pomoč in sicer za vsako dirko 80 tisoč starih dinarjev za reklamne namene. To sicer ni velika vsota, toda za začetek sem tudi s tem zadovoljen*. «ln še tvoji načrti za bodočnost?» «Teh je veliko. V prihodnji sezoni nameravam nastopiti na vseh dirkah, ki se štejejo za državno prvenstvo. Zelo rad bi se udeležil tudi rallyja Monte Carlo, kar je želja vsakega avtomobilista.* Tak je torej Poberaj Leon, 24-letni električar iz Nove Gorice. Tih in skromen. Mi pa mu želimo, da bi imel na asfaltnih stezah čimveč uspehov, da bi šč pfčbil v sam vrh jugoslovanskih dirkačev, saj bi to obenem tudi zanj pomenilo konec nenehnih skrbi za avto in za vse ostalo, kar spremlja sicer tekmovalce. Rajmond Kolenc pustiti v baraki pri progi; ta ukrep pa je vodstvo tečaja sprejelo potem ko so neznanci barako že obiskali in ukradli 400 tisoč lir vredno smučarsko opremo. Tečaji so samo ob sobotah in nedeljah, v vseh ostaiih dneh pa jt proga na razpolago za zasebne lekcije in za treninge. Seveda manjka še mnogo, da bo nastal pravi športni in turistični objekt, prepričani pa smo, da bodo podjetni Tržačani čimprej odpravili vse pomanjkljivosti. Pomagati pa bi morali tudi ob činska uprava in krajevna turistična ustanova, kajti nujno je popravilo ceste, ki pelje do smučišča in ureditev primernega parkirnega pro štora. S. J. * * * ŠD Sokol iz Nabrežine obvešča svoje člane, da imajo pri storitvah smučarskega društva Sci Club 70 pravico do 10-odstotnega popusta. Zadostuje, da ob vpisu pokažejo veljavno društveno izkaznico. Vse potrebne informacije lahko dobijo na sedežu društva v Nabrežini, št. 89, II. nadstr., ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. ure. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST Smučarski odsek ZIMSKI PROGRAM sezone 1971 - 72 PREDSMUČARSKA TELOVADBA: redno poteka po objavljenem razporedu. SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME: bo v PETEK, 12. novembra in v SOBOTO, 13. novembra od 18.00 do 20.30 v prostorih p.d. Cankar (Ul. Montecchi, 6,4.) Prodajalci naj prineso opremo, sami določijo ceno in prodajo. Na razpolago bodo člani SPDT, ki bodo posredovali tehnične podatke. SMUČARSKI TEČAJ V TRBIŽU in pri Sv. Antonu: tečaj je rezerviran za mladince do letnika 1954 (vključno). Pričetek predvidoma decembra kolikor bodo dovoljevale snežne razmere. VPISOVANJE: prednost imajo mladinci, ki obiskujejo predsmu-čarsko telovadbo. 50 mest je še na razpolago. Prvi se vpišejo pri svojem trenerju, ostali v Tržaški knjigarni. Vsi morajo izpolniti obrazec in plačati 1. obrok (5.C00 lir). Ostalo do 6. novembra, ko se bo VPISOVANJE ZAKLJUČILO. Cena tečaja 12.500 lir. V ceni je vključeno: 4 vožnje z avtobusom, 8 ur tečaja, značka (500 lir) smučarske šole ob zaključnem testu, izkaznica FISI (1.500 lir), ki je posebno koristna zaradi zavarovanja med urami tečaja. SMUČARSKI IZLETI: ob prUiki tečaja, bo društvo priredilo vsako nedeljo za tečajnike smučarske izlete, za spremljevalce tečajnikov in za ostale smučarje. CENE: 1.000 lir vsaka vožnja. Abonma za 4 vožnje 5.000 br. Kdor se vpiše za 4-kratno vožnjo mora izpolniti obrazec v Tržaški knjigarni ali pri trenerju predsmučar-ske telovadbe. Navesti kraj vstopa na avtobus. VPISOVANJE V FISI: od 22. novembra dalje se vsak smučar lahko vpiše v smučarsko zvezo v Tržaški knjigarni, kjer lahko tudi takoj dvigne izkaznico. CENA: Ur 1.500 mladinci (1950, 57, 58 itd.) 1.800 lir letnik 1955 in starejši. Ugodnosti: popusti, revija, zavarovanje itd. 6. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 1972: bodo februarja v 2 nedeljah, ločene za članske kategorije in naraščajnike. Panoge: slalom, veleslalom, sankanje. ZIMO VAN JE: NOVO LETO v Kranjski gori. Ostale športne vesti na 8. strani Športno društvo Sokol iz Nabrežine priredi NAMIZNOTENIŠKI TEČAJ za otroke od 7. do 12. leta starosti. Prijave na sedežu društva v Nabrežini, št. 89/11, vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure. K A T. I O LJUBLJANA, Titova 10 RESTAVRACIJA ♦- KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINO Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Teiex: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA Novogoričan Leon Poberaj med avtomobilsko dirko v Zagrebu GOSTILNA «PRI TINETU* Seča (na klancu — Portorož) št 81, tel. 73-588 ob glavni cesti proti Pulju VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE — KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA A SPLOŠNA PLOVBA piran-jugoslavija Župančičeva '44 66330 Piran, pp l Telefon (066 ) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba PiraD Mednarodni pomorska prevoza z modernima ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA - JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-izvoz, grosistično trgovino in za stopanje tujih tirm Za vse informacije se prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ah na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu Hotel l,K V Ljubljana VOŠNJAKOVA i TELEP 3'0-*55 Telegram LEVHOTEI Tele* 31350 KATEGORIJA «A> Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan cing kavarna Zabavni m artistični program pies na glasba Aperitiv oai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne u konferenčne ivoiane Cl talnca Frizerski saion Menjalnica Tassi siuzoa Lasten parkirni prostoi Pristajalisče za nolikopu ]e Boksi za pse ll'a dimi ca za diviačino. GOLF Hotel a UJ J eo JUGOSLAVIJA «A» KAT. TEL. 77591 - 77504 Oglašujte v Primorskem dnevniku oglejte si POSTOJNSKO JAMO in VABIMO VAS v naš novi hotel < J A M A a GOSTIŠČE <()DDIH» Plošča toddihi :: Telečje in prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške "»ostra in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina NOVA GORICA TELEFON 21.5.68 Ob torkih zaprto PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER BAGCARA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprto vse leto HOTEL RIVIERApo&to&ož Moderne sobe, moderna kuhinja, «GIRl BAR. z modernim programom odprt vso noč PARK mm NOVA GORICA - TEL. 21442 MODEREN HOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ :: MO- DERNA RESTAVRACIJA :: kavarna s: nočni bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve po nizkih cenab RESTAVRACIJA LIPA Šempeter pri Novi Gorici ima veuno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska m briška vina SPREJEMAJ U SE NAROČILA ZA SKUPINSKA Sl .A V NI >STN A K< 1STI.A -- so kot divji petelini in brezskrbni kot čebele v poletu, o- Naslednji večer je Mihajlo, preoblečen v nemškega ofi-s pološčenimi škornji, obrit in nadišavljen ter visoko stal pred vrati salona gospe Glorie. Obveščevalna hL®* ga je seznanila z vsemi podrobnostmi, kako posluje da In z in7.merB.mil v njej. O lastnici je vedel samo to, * "eanansko ljubi denar in da je zanj pripravljena zamižati f °be očesi, hrbtenica njenega poslovanja pa da je gestapo. jo mu ni bila preveč všeč, toda zanesel se je na svo-srečo. v* niešanimi čustvi je pogumno pritisnil na kljuko težkih ki so se vdala pritisku in odprla, že v veži mu je udaril bril08 P° parfumu in golem mesu. Na hodniku ga je smejanje, podobno rezgetanju. Visok oficir je kok,1 s črnolasko PO stopnicah. Signoro Glorio je našel v k* iz veže; sedeia je pri mizi ob vratih in zapirala izhod , dveh prostorov, od koder je bilo slišati glasbo in šum *t7f°v kot iz čebelnjaka. Počakal je, da je odpravila nekaj potem pa se je naslonil na mizo, odprl svojo denar-Rc:° ^ iz šopa mark in Ur izbrskal naslov enega stalnih OsT*" to je bil tačas odsoten. Signora ga Je prežeče gledala, j*. ®° ji zdrsnile z neznančevega simpatičnega obraza na denar ' obstale na rokah, ki so ga držale. Njen poslovni smehljaj topli od prijaznosti, ko ji je omenil, da ga je k njej tH dober znanec. «Lahk° boste izbirali... Celo nekaj novih, svežih imam, .P°d poročnik,)) mu je ljubeznivo ponudila svoje usluge •^nnolasa, okrogla petdesetletnica in ga zvedavo ogledovala jj,j RNe bom preveč izbiral gospa. Iz svojevrstnih razlogov ^ gre za nekaj posebnega. Moj prijatelj ml Je pripovedoval, fejoiate dekle, ki ji je ime HeU. Ta bi bila zame nekaj po-Dnega.» Jenska ga je preiskujoče ošinila, f) "imam jo, gospod... Toda ta nd za vse. To Je piščanček. hlacT11^ Sveia kot vrtnica. Krhka punčka, posebne vrste g(^”^Zeio malo Je v prometu in zato je tudi zelo draga, «Denar ne igra nobene vloge, gospa. Dokler bom v tem mestu, bi jo vzel nekajkrat čez noč...» Odprl je debelo denarnico in mimogrede sta se pogodila. Ker je dekle imela po izjavi gospe izjemen obisk, ki bo 9 kratkem odšel, je moral počakati. Vstopil je v velik salon, kjer so se ob mrakobni rdeči luči sprehajala med gosti pomanjkljivo oblečena dekleta. Sedel je v najbolj temen kot in spravil potovalko pod mizo. Naročil je dvojno žganje. Obrisal si je potno čelo in se razgledal. Zatohli prostor je pil poln mladih mož vseh zvrsti vojske. Ženske so jim sedale na kolena, nekatere so se naslanjale nanje in skušale na razUčne načine poudarjati vrline svojih teles. Dolgolasa Italijanka s poltenimi ustnicami in hotnim smehljajem, že precej utrujena in izžeta, je prva zagledala novega gosta. Mihajlu je bilo odveč, ko je prisedla in ga ogovorila. Ker ni pokazal posebnega zanimanja zanjo, je razumela njegovo obnašanje kot strah pred ženskami, kot tremo novinca. Pogladila ga je po laseh z mehkimi rokami. «Ali vam nisem všeč, gospod poročnik? Prosta sem. Prav gotovo boste bolj zadovoljni z menoj kot s kakšno drugo.» Sedla mu Je na kolena in z roko zdrsnila po njegovem stegnu. Ko ni začutila nič takšnega, kar bi jo zanimalo, Je skoraj užaljena vstala. «Všeč so ml blondinke.« «KaJ morem za to, če sem se rodila črna, kakor tl, moj dragi. Poslala tl bom blondinko.« Se nekaj prizadevnih deklet s hlačkami, na katerih je bilo premalo blaga za pošten robec, je poskusilo pri njem srečo, dokler ni ene zadržal In ji naročil kozarček Ukerja Prihajali in odhajaU so novi gostje. Zbal se je, da ne bi vzbudil pozornosti, zato se je pričel pogovarjati z dekletom. Ta večer je bila zelo žejna. «Vi niste prav nič podobni moškemu, ki si želi ženske. Jaz berem vsakemu iz oči, česa si zeli,« je dejala svetlolaska in se otožno nasmehnila. «Pa md povejte, kaj sl želim.« «Nekaj si želite, česar ni v tej hiši.« «Morda pa je... Kaj pa si vi želite?« «Jaz? Tudi tega ni v tej hiši. Nocoj pa si želim samo postelje in miru.« Mihajla je objel nemir. Skušal se je izmakniti ženski, ki je zaslutila, da se dogaja v njem nekaj drugega kot v klientih, ki so opijanjeni odhajali drug za drugim z dekleti v prvo nadstropje kakor voli na napajališče. Zato ji je dejal: «Cakam na Heli. Priporočil mi jo je prijatelj.« «Na Heli?« je vprašala začudeno. ((Razočarani boste, če se količkaj spoznate na ženske. Vse, kar je pri njej zanimivega, je njena mladost. Saj je skoraj otrok. In niti obrti ne pozna. Veste kaj vleče goste k njej? Drhti od strahu in sramu... To je nekaterim bolj všeč kot vroča in zrela ženska. Dovolj izkušenj imam, da sem odkrila čar njenega uspeha. Njo sd vzame tak, ki nam, ki se spoznamo na ljubezen, ni dorasel. Kaj pa mislite, da je ženska, ki ukroti po deset ali dvajset takihle zverin na en večer in jih zmehča, da gredo spat krotki kot ovce?!« «Vsaka, ki to zmore, je več kot občudovanja vredna,« je dejal Mihajlo. ((Pameten dečko ste. Jaz bi bila raje vredna spoštovanja. Zelo si želim, da ne bi bila to, kar sem.« «Potem si izberite drugo življenje.« «Saj sd ga bom. Samo še nekaj dni, in nikoli več se me ne bo dotaknila roka kakšnega umazanca. Otrok si želim. AM nisem nora? Pravzaprav —■ čemu vam to pripovedujem? Vam, ki čakate na Heli... Toda poslušati znate, in kdove zakaj čakate prav na Heli. Niste podobni drugim moškim, ki so hodili ponjo...« «Ne vznemirjajte se zaradi tega. Prijetno mi je v vaši dražbi. Raje popijva še kaj. Kava bi nama prijala, ali ne?« Ko sta posrebala kavo, je segla po njegovi skodelica. «Ali vam lahko prerokujem?« «Izvollte.» «V grozni nevarnosti ste. Smrt preži na vas, vas obkroža... Kazno je, da ji ne boste ušli. Vaši sovražniki stojijo v temi, mnogo jih je. Vi jih ne vidite. Malo imate prijateljev. Premalo se menite za dekle, ki vas zelo ljubi. Mnogo denarja vidim... Ne boste vedeli, kam z njim.» Dekletu se je spremenil glas, postal je droben in preroški, kot bi prihajal iz daljav, z grobišča za samotno vasjo... Nenadoma je utihnila, dvignila glavo in ga pogledala v oči. Nekaj časa sta se pogleda spojila v nerazumljivem, skoraj tesnobnem občutju. Potem pa je rekla: «Smrt imate tudi v očeh.» Mihajlo se je narejeno nasmehnil in jo nežno prijel za roko. «Dobro ste mi prerokovali. Moram vam čestitati in zahvaljujem se vam. Smrti imam čez glavo. Vse je res, kar ste govorili. Tako sit sem je, draga moja, da se mi komaj ljubi živeti. Ali zdaj razumete, zakaj čakam na Heli in zakaj danes ne morem z vami? Morda vas bom poiskal že jutri...« ((Razumem vas.» «Vojna je.» «Vojna...» Pri vratih se je pokazala gospa Gloria in mu smehljaje se pokimala. «Všeč ml je bila vaša družba,« je dejal. «Vi ne spadate v ta hlev. Upam, da se bova v kratkem spet srečala in se še kaj pomenila.« «Tega si tudi jaz želim... Zelo lepo je bilo.« Odprl je denarnico in vzel iz nje za desetkratno plačilo ljubezni. ((Vzemite! Morda boste lahko koristneje uporabili kot jaz.« Branila se je. «Ne morem vzeti. Ničesar nisem storila za vas...« Odrinil ji je roko, rekoč: «Saj imam... Utrujeni ste. Pojdite domov. Iz oči vam berem, da imate za danes več ko dovolj.« Od sreče so ji zažarele oči. Potisnila j* denar za hlače, tik ob rožnatem popku. Začudeno je strmela za njim, ko je izginil v oblaku cigaretnega dima in so se za njim zaprla vrata. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. \l SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 17. oktobra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/J «ADIT. - DZS Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca irgovskt 200, finančno upravni 300, legalni 400 osmrti ite m sožaha ?00 lir «Mali ogla*1’ 50 lir beseda Oglasi ra tržaške in goriško pokrajino se naročaiO Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italians1' Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska ZTT - Trd PO VČERAJŠNJEM UMORU DVEH POLICISTOV V zadnjih 24 urah v Belfastu še eden mrtev in trije ranjeni Organizacija IRA si prevzema odgovornost za umor enega agenta BELFAST, 16. — Število žrtev severnoirskih neredov in spopadov raste iz dneva v dan: danes je v Ulstru umrl še en britanski vojak, ranjene pa so bile kar tri osebe — policijski agent, vojak in otrok. Od avgusta 1969, ko so se začeli spopadi, pa do danes je skupno izgubilo življenje 123 oseb. Največji porastek smrtnih žrtev se je pojavil po letošnjem 9. avgustom, ko so ulstrske oblasti izglasovale zakon o preventivni internaciji za neomejen čas vseh oseb, ki jih sumijo, da kakorkoli sodelujejo z organizacijo IRA. Do sedaj je večina internirancev katoličanov in protestanti so le izjeme, ki jih po kratkem času zopet izpustijo. Otrok — katerega ime še ni znano — je bil ranjen med spopadom, do katerega je prišlo v četrti Andersonstown. Mestni gverilci so napadli vojašnico, vojaki so odgovorili s streljanjem, počilo je tudi nekaj bomb. Otrok je bil slučajno na bližnjem pločniku. Vojak je bil ranjen zgodaj zjutraj, ko je z goseničarjem hitel na pomoč napadeni vojaški enoti. Samo nekaj ur kasneje so neznanci v Belfastu ranili tudi policijskega inšpektorja, ko je pri semaforju čakal na zeleno luč. V Londonderryju je britanski vojak izgubil življenje, ko je patruljiral neko »vročo četrt*. Vojaško poveljstvo ni posredovalo točnej-ših podatkov o žrtvi ali okoliščinah. Pred zadnjimi atentati ie glasnik organizacije IRA v Belfastu izročil tisku poročilo, v katerem si IRA prevzema odgovornost za včerajšnji umor policijskega agenta. V poročilu se poudarja, da so s tem umorom nameravali maščevati smrt Samuela Devennvia. ki je izgubil živlienie v Londnnder-ryju leta 1969. Sicer ie glasnik enote «Royal Ulster Constabnla-ry», kateri je prioadal umorjeni agent, takoj zanikal, da bi ta bil kakorkoli povezan s smrtjo Devennyja. Nacistični paznik obsojen na sedem let zapora DOSSELDORF, 16. - Zahodno-nemško sodišče je obsodilo na sedem let zaporne kazni bivšega sovjetskega vojaka, ki je nato postal paznik v nacističnem taborišču. Bivši paznik je bil obtožen, da je sodeloval pri pokolu 375 jetnikov. Obsojenec je Josef Swiders, ki ima sovjetsko državljanstvo, vendar je nemškega porekla. Med drugo svetovno vojno so ga nacisti ujeli na vzhodni fronti, nato pa je prešel na njihovo stran. ZDA bodo kmalu imele novo lasersko orožje WASHINGTON, 16. - Po neuradnih vesteh naj bi bili ameriški strokovnjaki že na dobri poti, da pripravijo novo orožje, ki naj bi delovalo na podlagi laserja. Predstavniki ameriške komisije za jedrsko energijo in generalnega štaba ameriške vojske so izjavili, da se znanstveniki že daij časa ukvarjajo s tem problemom, vendar niso povedali nič točnejšega. Ameriški dnevnik «New York Times*, pa je navedel nekaj dogodkov, ki naj bi dokazovali, da so znanstveniki le korak od cilja. Med temi dogodki so tudi govorice, da so znanstveniki z laserjem sestrelili poskusno letalo. Vojno ministrstvo je sicer izjavilo, da so te govorice netočne, vendar jih ni nikoli demantiralo. Laser je naprava, ki ima lastnost, da oddaja izredno ozek svetlobni zarek s precejšnjo energijo, ki zlomi odpor teles, katere zadene. sil za svetnika frančiškana Ma-ximiliana Kolbeja, ki je izgubil življenje v koncentracijskem taborišču v Auschvvitzu. Frančiškan je v taborišču svoj čas rešil Poljaka, ki mu je bila namenjena smrt v samici brez jedi skupaj z drugimi devetimi jetniki. Poljak je imel dva otroka in frančiškan se je ponudil, da bi umrl namesto njega. Esesovski krvnik je sprejel frančiškanovo ponudbo in tako se je Poljak rešil smrti. Letalo zadelo ob roj divjih golobov BEOGRAD, 16. — Danes je neko vzhodnonemško letalo vrste «TU-104» pristalo na dubrovniškem letališču z enim samim motorjem. Letalo, ki je prihajalo iz vzhodnega Berlina, se je zaletelo v roj divjih golobov. Eden izmed turbinskih reaktorjev je vsrkal golobe in se je ustavil. Pilot pa je vseeno pristal brez velikih nezgod na letališču. ŠPORT ŠPORT ŠPORT PO IZENAČENJU Z NDR V BEOGRADU Jugoslavija med osmimi četrtfinalisti Evrope BEOGRAD, 16. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes v kvalifikacijski tekmi za pokal evropskih narodov, ki je razočarala okrog 4.000 gledalcev, v deževnem vremenu igrala neodločeno z Vzhodno Nemčijo (0:0). S to točko si je Jugoslavija v sedmi skupini nabrala 8 točk in se je uvrstila v četrtfinale. Bodoči nasprotnik Jugoslavije bo znan 5. novembra, ko bo v Zii-richu žrebanje. JUGOSLAVIJA: Dujkovič, Rajkovič, Pavlovič, Paunovič, Holcer, Petkovič, Oblak, Bukal, Acimovil, Džajič. V. NEMČIJA: Croy, Kische, Bransch, Sammer, Strempl, Weise, Stein, Streich, Ducke, Kreische, Vogel. SODNIK: Taylor (Anglija). Srečanje je bilo nezanimivo, brez razburljivih trenutkov. Obe ekipi sta igrali zelo slabo, zlasti pa Jugoslovani, ki so bili poleg tega — povsem po nepotrebnem — tudi precej grobi. Nemci so še pokazali nekaj hitrih akcij (in če bi bili spretnejši pred nasprotnimi vrati bi morda lahko celo dosegli gol), toda Jugoslovani so povsem razočarali. Igrišče je bilo zaradi dežja res razmočeno, vendar pa to ni zadosten razlog za tako neborbeno igro. Glede na to, da so «plavi» igrali doma, lahko rečemo, da je bilo to eno najslabših srečanj, kar so jih odigrali pred svojim občinstvom. LESTVICA Jugoslavija 5 3 2 0 7 2 8 V. Nemčija 6 3 1 2 11 6 7 Nizozemska 5 2 1 2 10 6 5 Luksemburg 4 0 0 4 1 15 0 V tej skupini morajo odigrati še dve tekmi: 27. oktobra Jugoslavija - Luksemburg in 17. novembra Luksemburg - Nizozemska. B. B. Sredozemske igre Dolgi lasje nevarni za gasilce LAS VEGAS, 16. — Občinski funkcionarji v Las Vegasu so ugotovili, da predstavljajo dolgi lasje za gasilce posebno nevarnost, kajti ne dovoljujejo, da bi jih čelade pravilno zavarovale in da bd plinske maske ne prepuščale plinov. Zaradi tega so obvestili vse dolgolasce, ki delajo kot gasilci, da v primeru posebnih incidentov ne bodo dobili niti ficka zavarovanja. Posvetitev frančiškana ki je umrl v Auschwitzu VATIKAN, 16. — Pavel VI. bo jutri v baziliki sv. Petra progla- iiiiiiiiiitiiiimiMiiiiiiiiiiiiniiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiniiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiimiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiii BO KONČNO POJASNJENA UGANKA? NLP je strmoglavil pri bosanskem mestu Preiskava o naravi in poreklu NLP je strogo tajna - Dvoumne izjave generala Rogliča BEOGRAD, 16. — Jugoslovanska javnost je bila precej radovedna m zaskrbljena, ker so se na nebu že kaka dva tedna pojavljala nedoločena leteča telesa (znanstveniki so jih označili s siglo NLP), katerih izvora si znanstveniki niso znali pojasniti. Danes so vojaški strokovnjaki končno dobili priložnost, da ugotovijo naravo teh skrivnostnih «letal», ko je eno izmed njih strmoglavilo v bližini mesteca Bijaljina v Bosni. Izvedenci vojaškega letalstva, ki so takoj prihiteli na kraj, so baje našli kompliciran sistem na prav, katerega izvor skušajo ugotoviti. Dosedaj se še ni izvedelo, kaj so pravzaprav našli vojaki, ker je preiskava strogo tajna. Domneva pa se, da gre za naprave balona, ki so ga uporabljali v meteorološke ali vohunske namene, ne. General jugoslovanskih letalskih vojnih sil Stevan Roglič je v intervjuju s časnikom «Večeme novosti* izjavil, da bi bilo nevarno pojasniti javnosti izvor NLP. Časnikarji so tudi prosili generala naj pove ali so, po njegovem mnenju, ta «letala» na kakšen način povezana z manevri jugoslovanske amade, a Rogič je odvrnil: »Na tako vprašanje si ne morete pričakovati odgovora*. ditev 1.200 radijskih sprejemnikov in oddajnikov, ki bi jih morali namestiti na tanke vrste »M 113». S pogodbo se je družba obvezala, da bo kupila v Italiij vsaj 80 odst. potrebnega materiala. Obtožba trdi, da podjetje ni spoštovalo tega določila, ker je kupilo po večini v Angliji in v ZDA odpadni material iz druge svetovne vojne, katerega je popravilo in uporabilo pri gradnji radijskih aparatov. Kaže, da je podjetje tudi podkupilo nekaj ministrskih funkcionarjev, ki so imeli nalogo, da nadzorujejo radijske sprejemnike in oddajnike, da bi mu goljufija uspela. Državni pravdnik zaslišal ing. Valeria v zvezi z goljufijo na račun države MILAN, 16. — Danes je namestnik rimskega državnega prav-dnika dr. De Nicola zaslišal bivšega predsednika družbe Monte-edison ing. Valeria v zvezi s preiskavo o goljufiji na račun vojske. Valerio je obtožen sodelovanja pri goljufiji, ker je bil predsednik družbe Edison, v katero je bila vključena tovarna, ki naj bi pripravila goljufijo. Dogodki, ki so pripeljali Valeria pred sodišče, skupno z nekaterimi drugimi osumljenci, so se začeli I leta 1963, ko je podjetje »Scialot- , ti* zmagalo na natečaju za zgra-i leksander Vodopivec. Bertolt Brecht: «BOBNI V NOČI* (Nadaljevanje s 5. strani) gih življenjskih izkušenj, ki ga kot vojnega povratnika nagonsko potiskajo med spartakiste in a-narhistični berlinski lumpenprole-tariat. Psihološko razpet med revolucijo in žensko, se pravi med i-deologijo in ljubeznijo, prevlada v njem človeško razumljiv egoizem. Ko bobni kličejo v časopisno četrt, se z Anno zapreta v svoj svet, oni drugi pa gre naprej svojo pot mimo njiju in preko njiju. Tudi Andreas je v enaki meri kot Anna za igralca težka preizkušnja, in prav tako kot Lidija Kozlovičeva jo je tudi Livij Bogateč z uspehom prestal. Mogoče bi si ga že lel v maski manj sočutje in grozo vzbujajočega, kajti takšen kot je bil, se ni zdel sposoben nobene odločitve, niti najbolj oportunistične ne. Zato bi lahko rekel, da kot pojava ni povsem prepričal, igralsko pa je vendarle bil zelo učinkovit. V ostalih vlogah so nastopili še Alojz Milič, Silvij Kobal, Adrijan Rusija, Stane Raztresen, Dušan Jazbec, Bogdana Bratuževa, Mira Sardočeva, Miranda Caharija in Mira Lampetova z vrsto drobnih a zanimivih tipoloških kreacij. Prevod besedila je oskrbel Borut Trekman, napeve songov pa A :::::::: ! lili;: II:!::::!!:!:: V okviru sredozemskih iger v Smirni so dosegli včeraj med drugimi tudi te rezultate: (Fr.) ATLETIKA 400 m (ženske): 1. Besson 53”; 2. Govoni (It.) 54”4. 200 m (moški): 1. Mennea (It.) 20”7; 2. Karasi (Jug.) 21"2; 3. Križan (Jug.) 21”4. 800 m (moški): 1. Gettaya (Tun.) 1'47”6; 2. Medjimure (Jug.) 1’48"1. 3.000 m zapreke: 1. Villain (Fr.) 8’30”; 3. Risi (It.) 8'40"8. Kopje: 1. Cramerotti (It.) 78,04 m. 10.000 m: 1. Salgado (Sp.) 28'52”2; 3. Cindolo (It.) 28'59”. Višina: 1. Schivo (It.) 2,11 m. 4 X 400 m moški: 1. Italija 3’07”5; 2. Jugoslavija 3’08”1. ODBOJKA Tunizija - Sirija 3:1 Grčija - ZAR 3:0 KOLESARSTVO Zasledovalna ekipna vožnja: 1. Italija Hitrostna vožnja — posamezniki: 1. Carbi; 2. Marino (oba It.) ente nazionale per L'ENERGIA elettbica E N E L Borna • Via G, B. Martini, 3 IZŽREBANJE OBVEZNIC S PRAVICO DO DENARNIH NAGRAD Ob upoštevanju zakonskih predpisov ter določil, ki jih predvidevajo pravila posameznih posojil, so bile 11. oktobra 1971 izžrebane spodaj navedene obveznice, ki so deležne odgovarjajočih nagrad za leto 1971: 6% posojilo 1969 - 1989 v znesku 150 milijard lir prve emisije — za 450 nagrad po 1 milijon, obveznice št. 19610 — št. 427291 — št. 715718, ki so vključene v vsako od 150 serij posojila. Nagrade se bodo lahko dvignile začenši od 1. januarja 1972 do 31. decembra 1981, ko zapade rok za zadevno upravičenost. Prizadeti naj pošljejo vrednostni papir s številko izžrebane obveznice na naslov ENEL — Ufficio Titoii, Via G. B. Martini 3, 00198 Roma, direktno ali po banki. 7% posojilo 1970 - 1985 v znesku 125 milijard — za 250 nagrad po 2.500.000, obveznici št. 174476 — št. 513275, ki ju vsebuje vsaka od 125 serij posojila. Nagrade se lahko dvignejo začenši od 1. januarja 1972 do 31. decembra 1981, ko zapade rok za zadevno upravičenost, proti izročitvi ustanovi ENEL, Ufficio Titoii, Via G. B. Marini 3, 00198 Roma, direktno ali po banki, odrezka «B», ki ga je treba odtrgati od vrednostnega papirja, ki vsebuje številko izžrebane obveznice. VREDNOSTNI PAPIRJI Z OBVEZNICAMI, KI OPRAVIČUJEJO NAGRADE, KI NISO BILE ŠE IZPLAČANE, A SO BILE IZŽREBANE OKTOBRA V LETIH 1966, 1967, 1968, 1969 in 1970 6% posojilo 1965 - 1985 v znesku 75 milijard — nagrada 2 milijona lir, izžrebana leta 1966 vrednostni papir št. 100120 — nagrade po 1 milijon lir, izžrebane leta 1967 vrednostni papirji št. 107188, 174787, 175584 122188, 125688, 132188, 137957, 141929, 171139, 6% posojilo 1966 - 1986 v znesku 100 milijard prve emisije — nagrada 5 milijonov lir, ki je bila izžrebana leta 1966 vrednostni papir št. 195730 — nagrade po 2 milijona lir, ki so bile izžrebane leta 1967 vrednostni papirji št. 4066, 5266, 23566, 27466 — nagrade po 1 milijon lir, ki so bile izžrebane leta 1968 vrednostni papirji št. 165369 175290, 190529, 199770, 214221, 219661, 220449 6% posojilo 1967 - 1987 v znesku 100 milijard — nagrade v znesku 5 milijonov lir, ki so bile izžrebane leta 1967 vrednostni papirji št. — nagrade v znesku 2 55992, 62322, milijonov lir, ki 96722 o bile izžrebane leta 1968 vrednostni papirji št. 31730, 69330, 84530, 93330, 94130, 102930, 204201, 219161 nagrade v znesku 1 milijon lir, ki so bile izžrebane leta 1969 vrednostni papirji št. 111420, 204806, 209997 121320, 123120, 123570, 125820, 131220, 142920, 6% posojilo 1968 - 1988 prva emisija v znesku 130 milijard lir — nagrade po 5 milijonov lir, izžrebane leta 1968 vrednostni papirji št. 236581, 237781, 267181 — nagrade po 2 milijona lir, izžrebane leta 1969 vrednostni papirji št. 105858, 106208, 106558, 110058, 110408, 119508 127558, 138408, 138758, 146108, 218820, 227820, 235020, 236220, 238020, 251220, 251820, 259020, 274020 nagrade po 1 milijon lir, izžrebane leta 1970 vrednostni papirji št. 157673, 168173, 170173, 172673, 175173, 177173, 181673, 185173, 188173, 189673, 202673, 208673, 209673, 216255, 216855, 217455, 219255, 222255, 223848, 227448, 227655, 231048, 231648, 235455, 236055, 243255, 243855, 252255, 256248, 257655, 258648, 260488, 261855, 263055, 266055, 269448, 270255, 270648, 272655, 273855, 274455, 277848, 285648, 287055 jilo 1969 - 1989 v znesku 150 milijard lir prve emisije — nagrade 5 milijonov lir, izžrebane leta 1969 vrednostni papirji št. 276163, 291163, 301363, — nagrade po 2 milijona lir, izžrebane leta 1970 vrednostni papirji št. 249044, 249353, 252353, 271244, 271844, 274844, 279353, 279953, 285644, 288644, 291644, 295844, 298553, 308444, 309644, 310844, 314153, 314753, 7% posojilo 1970 - 1985 v znesku 125 milijard lir — nagrade po 2.500.000 lir, ki so bile izžrebane leta 1970 vrednostni papirji št. 170812, 176412, 184936, 189136, 191812, 206636, 207212, 207336, 209312, 214212, 216436, 219112, 237312, 237436, 238136, 239412, 240936 313963, 315763, 325363, 336763, 253553, 260753, 262844, 264044, 280553, 283844, 284753, 285353, 299444, 300644, 301553, 301844, 315353, 315953, 317753 195436, 221912, 202312, 225536, l::!;;;!!::::::i::!!:!:!!:! HOKEJ NA TRAVI Na svetovnem prvenstvu v hokeju na travi so dosegli v Barceloni sledeče izide: Indija - Argentina 1:0 Francija - Kenija 1:0 Španija - Nizozemska 0:0 Pakistan - Japonska 1:0 V OKVIRU 12. SSI Danes v Trstu orientacijski tek Danes zjutraj bo v Trstu orientacijski tek, katerega organizirajo v okviru letošnjih 12. SŠI. Kot smo že poročali, se bo to tekmovanje odvijalo nekoliko drugače kot prejšnja leta. Start bo pri Sv. Jakobu, kod bo proga potekala pa seveda ne smemo razkriti, ker je to še tajna. Kot je iz pravilnika teka razvidno, pa se proga vendarle letos ne bo vila — tako kot v prejšnjih letih — izven mesta, po gpzdovih in gmajnah, ampak po mestnih ulicah. Prireditev bo zato'morda manj naporna, vendar pa bodo vsi tisti, ki bodo hoteli priti do cilja, morali zelo zbrano reševati vse naloge, ki bodo skrivale v sebi marsikatero zanko. Tekmovanje po mestnih ulicah je prijetna novost v tem tradicionalnem tekmovanju SŠI. osvežitev, katero bodo tekmovalci prav gotovo pozdravili z zadovoljstvom.' Pravilnik orientacijskega teka 1. Orientacijski tek priredijo taborniki Roda modrega vala iz . Trsta in Gorice. 2. Tekmovanje se bo odvijalo po ulicah Trsta, danes, 17. oktobra, od 8.30 dalje. 3. Start in cilj bosta v Ulici Montecchi 6. 4. Ekipe sestavljajo 3 do 5 članov. 5. Tekmovalci se morajo javiti na starin vsaj 15 minut pred za- iiiimmiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimminiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiimimiiuiiimiiimiiiiiimit V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LICI Sovodenjci začenjajo s težkim nasprotnikom četkom tekmovanja. Vsaka ekipa mora biti oprem-Ijena z zemljevidom mesta Trst* in s kompasom. Prireditelj ne odgovarja za B'*’ rebitne poškodbe. Prireditelj si pridržuje pravic* spremeniti gornji pravilnik. Za vse ostalo velja splošni vilnik SŠI. Na Goriškem bo letos branila slovenske barve v 3. amaterski nogometni ligi le enajsterica Sovodenj. Juventina je namreč napredovala v 2. ligo in Sovodenjci so tako ostali sami. Fantje so se za letošnje prvenstvo pripravljali zelo vestno. V ekipi ni prišlo do večjih sprememb v postavi, priključilo se je le nekaj mladih nogometašev. Ekipa DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 17. OKTOBRA 1971 ORIENTACIJSKI POHOD 8.30 v Trstu, Ul. Montecchi 6 Tekmovanje v okviru 12. SŠI NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici Zarja — Libertas * * * 10.30 v Trstu, Ul. Flavia S. Anna — Breg * * * 14.30 v Križu Vesna — Inter SS * * * 14.30 v Trstu, Drev. Sanzio CRDA — Juventina * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sv. Lovrencu San Lorenzo — Sovodnje * * * 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» Portuate — Primorec 10.00 na Olimpija ' Proseku — Libertas Prosek 14.30 na Proseku Primorje — Libertas Rocol * * * MLADINCI 10.00 v Štandrežu Juventina — Azzurra * * * 12.30 na Proseku Primorje — Zaule * * * 12.45 v Trstu, stadion «1. maj* CRDA — Gaja * * * 12.15 v Trstu, Sv. Sergij Roianese — Breg ZAČETNIKI 9.00 v Trstu, Drev. Sanzio Esperia Pio XII — Zarja * * * NAMIZNI TENIS IZBIRNI TURNIR ZA REPREZENTANCO 8.30 v Milanu Nastopa tudi B. Koluta KOŠARKA TURNIR SERVOLANE (dečki) 10.00 v Skednju Bor Italsider (za « * * 3. mesto) sj je lani pridobila precejšnje izkušnje in ker je tudi dobro uigrana, bi morala letos vsekakor igrati bolj zanesljivo in tehnično veljavne jše. Moštvo je letos odigralo vrsto predprvenstvenih tekem in se je v glavnem dobro izkazalo. V obeh prvih tekmah je zabeležilo minimalna poraza, v zadnjih dveh pa je premagalo Azzurro in Poggio, ki bosta tudi nastopala v isti skupini. Ostali letošnji nasprotniki Sovodenjcev pa bodo še: Su-dest, ■ Montesanto, San Lorenzo, Vermigliano, Sagrado, Ronchi B, Falco Tržič, Pro Monfalcone B ter Isonzo iz Sv. Petra. Prvo srečanje bodo «belo-modri» odigrali danes na tujem igrišču proti San Lorenzu. Ta ekipa je med glavnimi kandidati za končno zmago. Zato bi vsak rezultat, razen poraza, Sovodenjce razveselil. Tekma bo ob 14.30, igralci pa naj se zberejo, kot običajno, uro prej pri Francetovi gostilni. —jo— KOŠARKA NA TURNIRJU SERVOLAN* Bor za 3. mesto Včeraj je bil v Skednju prvi da« turnirja, ki ga je priredila Seri5’ lana ob 25-letnici ustanovitve dri štva. Na sporedu sta bili dve tek®1’ ki sta se zaključili z zmagama f8'0 ritov. SABA je namreč z visoko r8j liko odpravila Italsider, medtem *° je Servolana premagala Bor. IZIDA: SABA - Italsider 85:9 (34:37) SABA je že v začetku prevzela J**' budo v svoje roke in je z Barisijc® in Potoccom v odlični formi doseP celo vrsto košev iz vseh P Igralci Italsidra so bili sicer wjj; od nasprotnikov, ti pa so bili d*r spretnejši in so tako s hitro in kovito igro enostavno zmedli P1*”-stavnike Italsidra. Servolana - Bor 51:36 (22:15) Borova postava: Ervin Žerjal (k) Ražem 15, Peter Žerjal 14, Parov3, Siega, Perko, Macuka 2, Volk 2, *»* ret, Furlan, čok, Race. Košarkarji Servolane so zaslu#*® premagali borovce, ki niso odvil8« skupne igre, kar je pri košarki obhodno potrebno, šele v začet* drugega polčasa so bolje zaigraj žal pa sta morala prav tedaj za1"3 petih osebnih napak z igrišča dva n8{ boljša borovca, in sicer Macuka w Ražem. Zlasti Ražmova odsotnost f bila usodna, kajti ekipa je tako bila svoj center, ki je lahko tekrtj val z nasprotnimi »velikani*. Žari požrtvovalnosti so na splošno zadovir ljili vsi borovci, katerim pa je, se'e' da, manjkala skupna igra. .......PANAŠNJI SPORED: ob 10. uri finale za 3. in 4. Bor - Italsider ob 11.30 finale za 1. in 2. SABA - Servolana iest® NOGOMET V nadaljevanju začetniškega metnega prvenstva je včeraj ®*~ igral proti Giarizzoleju neodloč3' 3:3, potem ko je v prvem polč3*1 že vodil z 2:0. Včeraj sta se poročila v S8" Žani MAJDA RENER in SERGIJ GERLI ŠD Breg želi svojemu biv$e' mu tekmovalcu in njegovi dni' žici obilo sreče na njuni nov* življenjski poti (Nevarna* dekleta (in žene) po (razorožitvi* (od leve): Mariza Lidija Šušteršič in Sonja Barej (Najmirnejše roke* letošnjega 'strelskega tekmovanja 12. SŠI (od le'e Marino Dovgan, Lucijan Kovačič In Franko Vitez