3. Dokladni list Kdor želi. kako oznanilo v dokladni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. J. Blazni!*. (11.) Oznanilo cd slovenskima družtva v Ljubljani. Slovensko družtvo v Ljubljani da svojim ča-stitim udam v mesti in na deželi na znanje: 1) de je svoje družtvene stanice v stari Vi-rantovi hiši, I. nadstropje (na Št. Jakobskim ter-gu) odperlo, in de je bravnica (čitavnica) vsak dan zjutraj od 9 do 12, popoldne od 3 do 10 zvečer odperta; 2) Časopisi, ki so za zdaj v čitavnici razpoloženi in ki se po postavah tudi gosp. udam na deželo pošiljajo, so ti le: 1) Slovenija, 2) Novice, 3) Vedež, 4) Pravi Slovenec, 5) Zgodnja danica, 6) Slovenske novine (iz Celja), 7) Novinyv Lipy slovanske, 8) Narodni noviny s prilogo Šotek, 9) Pražske noviny, 10) Morawske novinv, 11) Srbske novine in Podunavka, 12) Wčela, 13) Herv. slav. dalm. novine, 14) Slavenski jug, 15) Kwety, 16) Tygodnik Ciescynski, 17) Kwety a j)lody, 18) Obečnilist, 19) Zora dalmatinska, 20) Čiča Srečkov list, (Serbski), 21) Danica ilirska, 22) Zora Galicka, 23) Tvdennik, 24) Slawische Centralblatter, 25) Siidslawische Zeitung, 26) Agramer Zeitung in Luna, 27) der Serbe, 28) Lai-bacher Zeitung in illyr. Blatt, 29) Wiener-Zei-tung in Abendblatt, 30) Oesterreichischer Lloyd und Reichstagblatt, 31) Theologische Zeitschrift in Zeit und Ewigkeit. — Gosp. udi naj se zastran prijemanja časopisov na družtveni odbor obernejo. 3) Gosp. udje, ki za zadnje kvatre p. 1. še niso svojiga plačila odrajtati, so naprošeni, to pred ko morejo, storiti. Dozdajnjim in prihodnjim udam se tudi ob enim na znanje da, de se v polajšanje od-rajtvil tudi v mesečnih prineskih prejemajo, tedaj p. r. ima zvunanji ud za pervo leto z vpisnino (2 gold.) vred vsaki mesec le 20 kraje, odrajtati, v prihodnjih letih le po 10 kraje. — Tukajšnji udje v Ljubljani plačajo, razun vpisnine pri vstopu 20 ali 30 kraje, če ali sami ali s familjo vred k družtvu pristopijo. K začetku natiskanja in komaj pričakovaniga, slovenski ga slovarja (besednjaka), ki se bo po poli natiskoval, je mogočnih telesnih moči treba, tedaj pri ti priložnosti še enkrat vse rodoljube prijazno povabimo, s svojim pristopam in rodoljubnim prizadevanjem družtvo podperati, ki je vsaki čas svoje namembe v pravi prid domovine in Avstrije očitno na znanje dalo in ziniraj se jih zvesto deržalo bode. Od odbora slovenskiga družtva v Ljubljani 8. prosenca 1849. Štev. 3220. pr. (8.) Razglas. C k. ministerstvo kupčijstva in očitnih del je spoznavši potrebnost kmalne naprave kupčijstvinih kamer v vsih mestih cesarstva, kjer so z obširno obertniško in kupčijstvino delavnostjo pogojene, naslednjo provizorno postavo zastran naprave kupčijstvinih kamer dati sklenilo, ktero ima tako dolgo v veljavnosti ostati, de bo posebna postava kupčijstvinih kamer dana. ' Provizorna postava za napravo kupčijstvinih kamer. Ministerstvo je po posvetovanju pri silni potrebnosti na Dunaju invvečih glavnih mestih pred ko pred kupčijstvine kamre napraviti in naslednje pravila dati sklenilo, ktere imajo toliko časa veljati , de visoki deržavni zbor postavo kupčijstvinih kamer da. Naprava kupčijstvinih kamer. §. 1. Kupčijstvine kamre v njih nesredstvinim pod-ložtvu pod ministerstvam za kupčijstvo, obertništvo in očitno zidarstvo se imajo v vsih mestih cesarstva napraviti, kjer se zavoljo obširniga obertništva in kupčijstva potrebne skažejo. Njih namen. §. 2. Kupčijstvine kamre, kot posvetovavne naprave, imajo sploh namen: Zastran želja in nasvetov v obertniških in kup-čijskih rečeh se posvetovati in po prejetim ukazu ali pa tudi brez tega, svoje misli in mnenje za ohranjenje in množenje obertniške pridnosti in kupčijstva na znanje dati. §•3. Njih opravila so posebno: a) Nasveti v zboljšanje kupčijstvinih in obert-ništvinih postav. b) Nasveti pomočkov za množenje in oživljenje obertnosti in kupčijstva, in za odpravljenje napotkov, ki nju napredovanje ovirajo. c) Odrajtovanje naznanil in spiskov gosposkam zastran reči, ki kupčijstvo in obertnost zadevajo. d) Izdelovanje razkazov zastran stanu vesoljne obertnosti in oseb, ki so pri nji deležni. e) Pripomaganje pri obravnavi čolne tarife. f) Nasveti pri izvoljenju konzulov, kupčijskih agentov in mešetarjev, kakor tudi k naprav-ljenju konzulatov, bors in očitnih naprav, ki kupčijstvo in obertnost zadevajo. g) Odrajtovanje misel zastran mešetarij in dru-zih stroškov za očitne osebe, ki so v prid obertnosti in kupčijstva kje v službi. h) Opravičenje, se po dopisih z gosposkami in druzimi kupčijstvinimi kamrami zastran zbolj-ševanja v obertnijskih in kupčijstvinih zadevah v zvezo postaviti. i) Dolžnost prevzeti, narpozneje v mescu sušcu vsaciga leta obširn spisek zastran stanu in teka obertnosti in kupčijstva pretečeniga leta ministerstvu kupčijstva na znanje dati. k 4. listu Novic. 1849. - 10 - §. 4. Kupčijstvine kamre se imajo zastran novih postav in ukazov v obertnijskih in kupčijskih zadevah, preden se dajo, ali obstoječe bistveno prena-rede, za svet prašati. v Število in lastnosti udov. §. 5. Vsaka kupcijstvina kamra ima s predsednikam vred ne menj ko iz 9 in ne več ko iz 21 udov obstati. Ministerstvo določi po naznanjenju mesta, v kterim se imajo kupčijstvine kamre napraviti, število udov. §. 6. Ud kupčijstvinih kamer zna vsak zvoljen biti, ki je v obertnijskih in kupčijskih vednostih izuren, ki je 24 let star in v okrožju kupčijstvine kamre prebiva. Dve tretjini udov morate pa kako obert-nijsko ali kupčijsko opravilo na svoje roke počenjati. Kdor se po sojnim sklepu svojih deržavljanskih pravic ne sme svobodno poslužiti ali svoje prebi-vališe iz okrožja, v kterim ima pravico zvoljen biti, prestavi, neha ud kupčijstvine kamre biti. Pokiicanje udov. Udje se v kupčijstvino kamro po volitvi pokličejo. Udje se volijo na tri leta. Vsako leto stopi 31. grudna ena tretjina po ložu iz kamre. Tistih udov, ki so bili pri napravi kupčijstvinih kamer zvoljeni, ima izjemama perva tretjina s končam druziga leta odstopiti. §. 10. Izstopivši udje se znajo še le čez eno leto zopet izvoliti. Brez vzroka se ne sme nihče perve volitve, ki ga zadene, brainiti. Ali vzroki za hranjenje volitve kaciga pre-vdarjenja potrebujejo, razsodi kupcijstvina kamra, ktera je z dvema tretjinama postavodajna. §. 11. Pri napravi kupčijstvine kamre v glavnim in stolnim mestu Dunaju imajo vsi pri zdoljno avstrijanskim kupčijstvinim in menjavnim sodništvu zapisani obert-niki in kupci pravico voljeni biti; kar pa mesta po deželah zadene, ostane določba voljivnosti obert-nikam in kupcam okrožja prepušena, v kterim se ima kupcijstvina kamra napraviti. Nasvet v tej reči se ima kupčijstvinimu ministerstvu poterditi dati. Gosposka ima volitev napraviti in povabilne pisma k volitvi opravičene k zboru na določeni dan poslati. Voli se z zapečatenimi volitnimi listi. Noben voljivec nima pravice, druge za glaso-dajnost pooblastiti. Pri volitvi razloči večina glasov. §. 13. Pokiicanje novih udov namest istopivših se godi ravno tako, kakor je v g. 11. pisano. Predloga spiskov udov. §.14. Volitev in spisek zvoljenih udov kupčijstvine kamre se ima ministru kupčijstva predložiti. Imena zvoljenih se imajo po deželnih novicah razglasiti. Volitev predsednika. Kupcijstvina kamra zvoli za eno leto izmed svojih udov predsednika in njegoviga namestnika. Deželni poglavar in mestni vodja sta častna uda kupčijstvine kamre in imata, če v posvetovajoči zbor prideta, sedež in glas. Izvoljba tajnika in pomagačev. §. 16. Vsaka kupcijstvina kamra izvoli tajnika, ki je za oskerbfjenje pisanj plačan, in potrebne pomagače. Zbori. §. 17. Zbori kupčijstvine kamre so redovni in ne-redovni. Redovni zbori se imajo vsaj vsak mesec dvakrat v poprej odločenih dnevih, neredovni pa, kadar jih predsedniki pokličejo, napraviti. § .18. De se kaj sklene, mora vsaj polovica udov v zbdru pričijdča biti. Sklepa se po večini glasov, predsednik razsodi enakost glasov. ¦ §. 19. Za vsako posvetovanje se ima protokol pisati. Red opravil. §. 20. Vsaka kupcijstvina kamra določi sama svoj opravilni red. Opravilni red kakor vsaka bistvena prenaredba njega se ima ministru kupčijstva predložiti. Stroški. §.21. Potrebnih stroškov za kupčijstvino kamro ima tretjino srejna ali soseska, v kteri je kamra, tretjino dežela in tretjino deržava terpeti. §. 22. Prevdark stroškov vsako leto kupčijstvinimu ministerstvu v privoljenje predložiti. §. 23. Kaša, ki se ima naznaniti, plačuje po nave-stenju kupčijstvine kamre, stori zavoljo plačil raj-tinge, ktere ima kupcijstvina kamra, preden se ministerstvu predlože, sama pregledati. §. «4. Soseska kraja, kjer ima kamra svoj sedež, oskerbi na svojo rajtingo potrebno opravilno poslopje. Na Dunaji 3. kozoperska 1848. To se da po ukazu c. k. ministerstva kupčijstva in očitnih del od 15. grudna 1848 št. 660/k. m. sploh na znanje. Od c. k. ilirskiga deželniga predsedništva. V Ljubljani 25. grudna 1848. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar.