Ste v. 30».
V Trstu, v nedelje dne decembre 1914
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Urednlihro: Ulica Sv. Frutiifc* Asiikega It 30. L nadatr. — Vd dopisi nai st poflijajc uredništvu lista. Nefrankirana pisnu se ne
sprejemajo le rokopisi s« ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godia* Lastnik koesorcM Usta .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge S omejenim porofcvom v Trstu, ulica Sv. Frančtfka Asiikega K. ML Tekion uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znala: Za cek) leto.......K 24'—
za pot Irti ......	J"-
za tri mesece................ • 6*—
Za nedeljsko Izdajo za celo lato . ....... 5*30
za pol leta.................2*0
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ena kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po lOvfn.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst. . ,......K
vsaka nadaljna vrsta............,
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti'. — Plača In toži se v Tfftu. Jprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika Aslškega št 20. — PoŠtnobranilnlčnl račun St. 841.652.
0 Belgiji In Franciji položi] v splošnem nelzpremenjen. - Ob Hazarskih Jezerih položaj zo Nemce ugoden. - V Karpatih nobeni pomembnejši boji.
V Srbiji se orie pri Arantfjelovcu skrajno trdovratni, izfiubonosni in Se neođ!očenI boji.
Z austrijsko-rusbeao bojišča.
DUNAJ 5. (Kor.) Uradno se objavlja: Dne 5. decembra opoldne.
V	Karpatih se tudi včeraj ni zgodilo ničesar pomembnega.
V	Zapadni Galiciji so se razvili pri Tymbarku manjši, za naše čete uspešni boji.
Položaj na južnem Poljskem je nelzpremenjen.
Bitka na severnem Poljskem traja dalje.
Namestnik šefa generalnega štaba, pf. Hofer, generalni major.
Za naše vojake na severnem bojišču.
DUNAJ, 5. (Kor.) Specijalno odposlanstvo Rdečega križa je odposlalo tekom preteklega tedna s pomočjo posebnega vlaka državne železnice znatno množino zdravil, obvez in živil Rdečega križa in veliko množino materijala proti mrazu na severno bojišče. Funkcijonar Rdečega križa se je peljal do fronte in je razdelil vse predmete med polke.
Včeraj je došla na Rdeči križ zahvala raznih poveljstev za vsa došla darila.
Zvezno vodstvo odpošlje prihodnji mesec zopet nova darila.
Cesar Viljem odlikoval generala Franka.
BERLIN, 5. (Kor.) Kakor poroča list »Reichsanzeiger«, je podelil cesar Viljem c. kr. fzm. Otonu Franku, poveljniku vo-jaško-geografičnega zavoda na Dunaju, rdeči orlovski križec I. razreda.
Srbski kabinet demisijoniral.
RIM, 5. (Kor.) Agencija »Štefani« poroča iz Niša: Pašičev kabinet je demisijoniral. Snuje se sestava novega kabineta pod predsedstvom Pasiča,
Japonske baterije za Rusijo.
FRANKOBROD OB MENI, 4. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Tokio, da je ruski general Hermonius sklenil z japonskimi artiljerijskimi delavnicami pogodbo za dobavo 48 baterj.
Z nemfoo-raskejn bojišča.
BERLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. decembra dopoldne.
Pri bojih vzhodno od Mazurskih jezer je položaj ugoden. Pri manjših akcijah je bilo tamkaj ujetih 1200 mož.
Na Poljskem potekajo naše operacije regularno.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z nemšRo-francosKegn frojifća.
BERLIN 5. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. decembra dopoldne.
V Flandriji in južno od Metza so bili včeraj francoski napadi odbiti.
Pri La Bassee, v Argonskem lesu in v ozemlju jugozapadno od Altkircha, so včeraj naše čete napredovale.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z južnega Bojišča.
D L NAJ 5. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
5. decembra. Boji zapadno in jugozapadno od Arandjelovca se nadaljujejo skrajno trdovratno in jako izgubonosno. Dosedaj še ni padla nobena odločitev. Včeraj je biio vjetih nad 600 mož.
0 zavzetju Belsratfa.
CARIGRAD, 4. (Kor.) »Terdžumani Ha-kikat naglasa pomen zasedenja Belgrada, izražajoč živahne simpatije za Avstrijo in najglobokejše spoštovanje do častitljivega vladarja, ki mu je bilo ob njegovem vladarskem jubileju podarjeno tako lepo darilo.
List konstatira, da so bili računi sovražnikov Avstrije napačni. Kajti danes se bojujejo Rumuni in Jugoslovani monarhije. Cehi in Poljaki skupno v prvih vrstah. Poraz Srbije je pravična kazen za njene zločine.
Kar se tiče nas, pravi list, ki imamo skupno usodo z ono Avstrije in Nemčije, želimo odkritosrčno, da izvojujejo avstrijske armade še več drugih enakih zmag in da praznuje častitljivi vladar še mnogo enakih obletnic.
PODLISTEK
Madame Bovary
- Spisal Gustave Flaubert.
Rom
Ženska jo je poklicala vstran in ji je začela pripovedovati o svojem soprogu, ki da pri svoji borni plači šestih frankov . . .
^Povejte mi vendar, česa želite!c je vzkliknila Ema nestrpno.
»Da, vidite,« je nadaljevala dojilka z vzdihujočim glasom, »bojim se, da mu bode krvavelo srce, če me vidi, da pijem sama kavo. Saj veste, kakšni so dandanes moški . . .«
No, da, dobite tudi za vašega moža. Sedaj me pa nehajte nadlegovati!«
Oh, moja ljuba, krasna gospa, mučijo ga tudi prsni krči, ker se je bil nekoč ranil, in vedno pravi, da mu jabolčnik ne dč dobro!«
»Toda pridite vendar enkrat do cilja, mati Rolletova!«
»Kar sem hotela reči,« je nadaljevala jr je pripognila kolena, »če ni preveč za-
V Calaisu spravljajo za legarjem obolele na neko ladjo, v neko izolirano bolnišnico i. t d.
LONDON 5. (Kor.) List »Times« poroča iz Calaisa: Za legarjem oboleli naj bi se spravljali na neko v luki mesta Calaisa stacijonirano ladjo. Istočasno naj bi se v to svrho uporabljala neka izolirana bolnišnica in nepreinočljive lope. Misli se tudi na to, da se v to svrho prirede za bolnike prelivne barake.
Cesar podeiil pruskemu princu Joahimu vojaški zaslužni križec III. reda z vojno dekoracijo.
DUNAJ, 5. (Kor.) Armadni naredbeiii list razglaša: Cesar je podelil princu Joa-chimu pruskemu vojaški zaslužni križec III. reda z vojno dekoracijo.
Očitanja angleški admiraliteti.
LONDON, 4. (Kor.) »Morning Post« nadaljuje napade na Curchilla. Napad v listu temelji na molku adniiralitete o nesrečah, ki zadevljejo mornarico, namreč o potop-Ijenju dreadnoughta »Audiacious«, o čemer so inozemski listi že poročali in k čemur je »Kolnische Zeitung« pripomnila, da angleška vlada ni gotova, da je razpoloženje ljudstva ž njo.
Angleški glas o nemški odporni sili.
LONDON, 5. (Kor.) Očividec piše iz angleškega glavnega stana, da Nemci nikakor niso nevreden sovražnik. Kljub temu, da se bojujejo z velikanskimi napori na dveh frontah, nadaljujejo svoje napade z navdušenjem, ki ga je komaj mogoče o-slabiti. Ni se jim posrečilo, doseči morsko ožino Dovra, toda nova armada, ki so jo postavili sredi meseca oktobra, jim je o-mogočila, da so utrdili svoje pozicije in da so obdržali do malega dela Belgije vse obrežje v posesti.
Ta vojna je izčrpna vojna. Če regular-
htevano,« tu je drugič upognila kolena, »ako ste tako dobri,« — njeni pogledi so postali boljinbolj vsiijvi — »in bi mu darovali vrč žganja,« je slednjič izpregovo-rila, »s katerim bi tudi drgnila noge vaši hčerki; saj so tako nežne kakor rožni cveti.«
Ko se je slednjič oprostila nesramne ženske, se je oprijela Leonove roke. Kos poti je korakala hitro; toda kmalu se je upehala in njen pogled se je uprl v ramo mladega moža, čigar suknja je imela ovratnik iz črnega baržuna. Njegovi kostanjasti lasje so bili gladki in skrbno počesani. Pogledala mu je nohte, ki so bili daljši, kakor je bila to navada v Yonvillu. Za njihovo čiščenje je pisar porabil mnogo časa; imel je v svojem pultu za to poseben nožič.
Tako sta se vrnila v Yonvil!e, hodeč vedno ob reki. Poletu je bila struga ožja, in videli so se zidovi vrtov, iz katerih so vodile stopnice k vodi. Voda je bila hladna, tekla je hitro in brez šuma. Od obrežja je visela v vodo dolga trava, ki se je razprostirala v bistrih valovih kakor žen-
ne armade vojskujočih se dokončajo svoje delo, bo sklepni uspeh odvisen od odredb, ki so bile odrejene glede izvežbanja vpoklicanega neizvežbanega moštva.
Vpisovanja v črnovojniške liste drugega poklica.
BERLIN, 4. (Kor.) »Reichsanzeiger« objavlja cesarsko naredbo, s katero se iz črne vojske prvega poklica prestopivša črna vojska drugega poklica poživlja k zglašenju v črnovojniške liste.
Obenem se objavlja obvestilo državnega kancelarja, glasom katerega je temu poklicu le namen vpisavanje v liste. Zglasiti se je v času od 10. do vštetega 20. decembra.	—
Zdravstveno stanje princa Avgusta Viljema pruskega.
BERLIN, 5. (Kor.) »Norddeutsche Allge-meine Zeitung« poroča: Stanje princa Avgusta Viljema pruskega, ki se je pred dvema tednoma pri neki avtomobilski vožnji ponesrečil, je popolnoma zadovoljivo. Princ si je zlomil levo spodnje stegno in se nahaja sedaj v bolnišnici. Po naziranju zdravnikov se bo zamogel v kratkem odpeljati v Berlin.
Tudi prinčev spremljevalec baron Ende se počuti mnogo boljše.
Irska — Anglija.
LONDON, 5. (Kor.) »Times« poročajo iz Dublina: Tiskarne rekaterih časopisov so bile policijsko opozorjene, da pridejo pred vojno sodišče in da bodo njihove tiskovine zaplenjene, če bodo ponatiskovale stvari, ki bi bile pripravne za vzbujanje nezadovoljstva in oviranje rekrutiranja.
Vsa na Irsko prihajajoča orožja in municije, celo one za športno potrebo, se konfiscirajo.
Nemec Harold Fochtenberger, alias Fal-koner, je bil radi posesti brezžičnega aparata, za kar ni imel nobenega dovoljenja, obsojen na tri mesece zapora.
Sprejem novega ameriškega poslanika pri Poincareju.
BORDEAUX, 5. (Kor.) Predsednik Poincare je sprejel novega ameriškega poslanika Sharpa, ki je izročil poverilno pismo in izrazil občudovanje Amerike do francoskega naroda kakor tudi upanje, da pride po izkušnjah sedanjosti kmalu do trajnega srečnega miru.
Predsednik Poincare se je zahvalil in je rekel, da bi mir ne bil nikdar kaljen, če bi bilo odvisno to od francoske vlade.
Portugalski ministrski predsednik o mobilizaciji portugalske vojske.
LIZBONA, 5. (Kor.) Ministrski predsednik Machada je dognal v obeh zbornicah, da so pripravljene štiri armadne ekspedicije za službo v Afriki.
Istočasno se je razglasila naredba, glasom katere se imajo odrediti predpriprave za mobilizacijo ene divizije, katera naj bo pripravljena, da lahko odpotuje na povoljno bojišče.
List „Morning Post" o pomenu nemške mornarice.
LONDON 5. (Kor.) Mornarični dopisnik lista „Morning Post" razpravlja v listu „Corn-bill Magazine44 objavljeni članek lord Sey-mur-ja, ki se glasi: Dokler obstoja nemška
mornarica, pomenja ista glavni udar za Nemčijo, kedar bodo razpravljanja o miru na dnevnem redu.
Dopisnik lista „Morning Post" pripominja k temu: Da bi Nemčija morala imeti za mirovna pogajanja tako orožje, bi bilo zelo neprijetno. Proti taki mogočnosti bi treba navesti vsa mogoča sredstva. Pod obstoječimi odnošaji pa je jasno, da Nemčija lahko izbira. Angleško brodovjenemore prisiliti nemškega, da bi se spustilo na široko morje. Lahko ga pa prisili, da ostane doma, ako bi bil tak kurs prikladen. Za sedaj ne more strategija dovesti na nobeni strani do odločilnih dogodkov. Sedanje stanje traja lahko še dalje za nedoločen čas. Sedaj sta obe stranki v defenzivi. Vzroki, zakaj se drži angleško brodovje v defenzivi, so izborni, iz tega pa ne sledi, da je defenziva prava. Saj tudi v preteklosti ni bila nikoli prava.
Francoska zbornica.
PARIZ, 5. (Kor.) Vlada je sklenila, da dovoli vpoklicanim parlamentarcem udeležbo pri zasedanju parlamenta.
Volna s Milo.
Turški glas o Bethmannovem govoru.
CARIGRAD, 5. (Kor.) »Tanin« čestita Bethmann-HoIlwegu k njegovemu govoru, ki je izraz odkritosrčne politike in vsebuje celo psihologijo vojne, brez laži, hinavstva ali posebne slave, kakor je to navada pri sovražnih silah.
Narodno gibanje Ukrajincev.
CARIGRAD, 4. (Kor.) »Turan« objavlja članek zastopnika komiteja ukrajinske Rusije, Melinskega, o narodno-svobodomi-selnem gibanju Ukrajincev. Članek konča z izjavo, da bo prvi poraz Rusije na ukrajinskih tleh znamenje za njih upor.
ski lasje. Tupatam je sela na bilko mušica s svetlimi perotmi. Solnčni žarki so se odražali v valovju. v katerem so zrcalile stare vrbe s sivimi debli. Od travnikov ni bilo čuti nobenega glasu; bilo je okoli poldneva in daleč naokrog ni bilo žive duše. Mlada žena in njen spremljevalec nista čula drugega nego svoje lastne korake na ozki poti in šumenje Erninega krila ter svoj lasten glas.
Steklene črepinje, s katerimi so bili pokriti vrtni zidovi, so se bleščale v poletnem solncu. Med kamenjem je raste! regrat; gospa Bovary je od časa do časa dregnila s svojim razpetim solnčnikom v njegove venčice, ki so nalahno odleteli v zrak, gnani od vetra; tupatam se je oprijela njenega krila vejica divje rože, ki je rastla ob ograji in katere trnje se je zadiralo v njeno svilnato obleko.
Govorila sta o neki družbi španskih plesalcev, ki so imeli nastopiti v kratkem v Rouenu.
»Ali pojdete tja?« je vprašala.
»Če mi bo mogoče,« je odvrniL
Vojno u kolonijah.
Burs^a vstajo.
JOHANNISBURG, 5. (Kor.) General De\vet in 11 drugih voditeljev je prispelo semkaj in bodo nastanjeni v večili izmed utrdb.__
Italijanska zbornica.
RIM 4. (Kor.) Zbornica je danes razpravljala v debati glede vladnega izpove-danja.
Poslanec Labriola (neodvisni socijalist) je izvajal, da pade odgovornost glede evropske konstelacije na Nemčijo in da so interesi Italije v sedanjem sporu povsem različni od onih osrednjih sil.
Poslanec Cavagnari dokazuje, da se vlada s tem, da je ob izbruhu vojne napovedala nevtralnost dežele, ni posluževala samo svoje pravice, temveč da je storila tudi svojo dolžnost.
Poslanec Evgen Chiesa (republikanec) želi intervencijo Italije v sedanjem konfliktu. Italija iahko zre samo s simpatijo na zadevo velesil, ki branijo temeljne točke prostosti in civilizacije.
Poslanec Vascaro je v svojem in v imenu več drugih poslancev prepričan, da iz-iava vlade odgovarja državnim interesom.
Poslanec Alfred Bacclli odobruje postopanje vlade in od nje proglašeno nevtralnost. Kar se dostaje prihod nj osti, ako se
Ali nista imela ničesar važnejšega, o čemer bi se bila pomenila? Iz njenih pogledov je govorilo resnejše vprašanje; ii medtem, ko sta skušala govoriti o vsakdanjih stvareh, sta čutila slabost svojih src. Bilo je, kakor da prihaja iz njiju duš glas, ki bi hotel preglasiti njiju besede. In popolnoma prevzeta od sladkega čara tega novega čustva, nista niti mislila, da bi preiskovala vzrok. Slutnja bodoče blaženosti napolnjuje že sedanjost s sladkim razkošjem, kakor pošilja cvetje tropičnega obrežja svoj vonj daleč tja čez morje. Če ga že od daleč vdiiiujemo vase, nas to za-ziblje v sladko omotico, in mi ne vprašujemo več po tem, kako daleč je še do blagoslovljenega obrežja.
Na nekem plitvem mestu so bila tla po-hojena od živine. Tu sta morala črez po zelenem kamenju, ki je ležalo v vodi. Ema se je parkrat ustavila in se je obotavljala, da bi stopila z nogo, ali pa se je zazibala, kadar se ji je izpodrsnil kamenček pod nogami in se je potem zasmejala svoji lastni bojazljivosti.
dogodki razvijejo v nove položaje, ki bi zahtevali obrambo naših interesov, Italija gotovo stori svojo dolžnost. Medtem pa je treba ne glede na stranke nuditi vladi moč in avtoriteto, da se lahko postavi po robu dogodkom. (Živo odobravanje.)
Poslanec Treves predlaga v imenu so-cijalistov dnevni red. da naj se ne odobri izjava vlade . Trdi, da so se, ako izjavo glede nevtralnosti odobri cela dežela, pojavila različna mnenja glede načina, kako naj se sprejme ista. Njegovi pristaši da so privrženci absolutne nevtralnosti. To ne sme tvoriti indiferentnega postopanja nasproti največjemu zgodovinskemu dogodku. Nevtraliteta je lahko in mora biti za Italijo samo sredstvo, da izpolnuje svojo veliko misijo v službi človečanstva in pravičnosti tekom konflikta in vsekako tudi na kakem evropskem kongresu. Socijalisti so proti vojni, ako se ta ne bije v obrambo države. Govornik zaključuje z izrazom popolnega zaupanja, da se mednarodnost poživi ponovno. (Odobravanje na levici.)
Poslanec Colajanni (republikanec) izjavlja, da je za intervencijo Italije v največjem oboroženem konfliktu. Ljudstvo ne pozabi, da se vrše situacije, ki se ponavljajo satno v stoletjih.
Poslanec Tedescho opozarja na to, da je imela italijanska vlada vedno potrebo pred očmi, doprinašati še tako velike žrtve v svrho, da se razvije in ojači armada in mornarica. Spominja na tozadevne odredbe zadnjih let in zaključuje: dežela mora biti hvaležna članom vlade brez razlike, ako si je vočigled strašanskega konflikta svesta, da ima največjo zaščito v svoji armadi in v svoji mornarici. (Živo odobravanje.)
Prihodnja seja jutri.
RIM 5. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Zbornica je dokončala danes razpravo glede vladne izjave.
Poslanec Bettolo je izrekel vladi zaupanje, da bo znala vršiti svojo nalogo s smelim razumevanjem za interese in osodo domovine. (Živo odobravanje.)
Ta od vlade vsprejti dnevni red. ki pomenja zanjo zaupno izjavo, je bil v poimenskem glasovanju vsprejet s 413 proti 40 glasovom.
Nadvojvoda Friderik častita generalnemu polkovniku pl. \Voyrsch - u k imenovanju.
DUNAJ 5. (Kor.) Iz vojnega glavnega stana se poroča: Nj. c. in kr. Visokost, armadni višji poveljnik nadvojvoda Friderik je naslovil na generalnega polkovnika pl. Woyrscha na njegovo brzojavno sporočilo o imenovanju naslednjo brzojavko:
V hvaležnem spominu na posebne zasluge, katere si je pridobila Vaša eksce-lenca ramo ob rami in v najtesnejši zvezi s c. in kr. armado in kot izkušen vodja av-stro-ogrskih čet za našo skupno zadevo, si štejem v prijetno dolžnost, da lahko čestitam Vaši ekscelenci k imenovanju generalnim polkovnikom in k posebnemu zaupanju Vašega najvišjega vojnega gospoda. V zvestem vojnem bratstvu
Gen. peh. nadvojvoda Friderik.
Gospodarski položaj Avstrije.
DUNAJ, 5. (Kor.) V izvoznem prometu monarhije je bila dosežena meseca oktobra vrednost 132.5 milijonov, izvoz pa je znašal 159.8 milijonov.
Ko je dospela do svojega vrta, je odpah-nila železna vrata, stopila naglo po stopnicah ter izginila.
Leon se je vrnil v pisarno. Šefa ni več •lašel: pogledal je naglo po pisalnih mizah, pripravil pero, nato je zopet pobral svoj klobuk in je odšel. Napotil se je na pašnik, ria gori na parobek gozda. Tam je sel pod smreke in je skozi prste gledal proti modremu nebu. Nato je vzkliknil: »Kako žalostno je moje življenje!«
Čutil se je zelo nesrečnega, ker je moral živeti v tej oddaljeni vasi z gospodom Homais kot prijateljem in z gospodom Guillauminom kot šefom. Zlasti poslednji, ki se je pečal izključno s svojim poklicem, ki je nosil zlate naočnike in rdečo brado nad belo kravato, je bil popolnoma nedostopen nežnejšim občutkom. V začetku mu je bil imponiral, ker je izražal v svojem zadržanju svoj plemenit, nekoliko pretrd značaj. Lekarnarjeva soproga je bila gotovo najboljša ženska v vsej Normandiji. Bila je mehka kot jagnje, ljubila je svoje otroke, starše in sorodnike ter je jokala
Str« IL
»EDINOST« itfv. MS.
V Trstu, dne 6. decembra 1914.
Trgovinska bilanca je izkazala meseca oktobra 25.5 milijonov pasive, d očim so znašala pasiva lanskega leta istega meseca 32 h milijonov, tako da izkazuje bilanca Iet06 plus 7 milijonov.
Društvo zdravnikov na Dunaju protestira proti postopanju sovražnikov z vojaškimi zdravniki.
DUNAJ 5. (Kor.) Društvo zdravnikov ta Dunaju je sklenilo včeraj enoglasno resoluctio, v kateri se glasi, u porab I jaje Članek IX. in XII, 3. odstavek, ženevske konvencije: Te določbe so vspreiete od zastopnikov Belgije, Angleške, Srbije. Rusije in Francoske in tudi ratificirane od vlad omenjenih držav. Kljub temu pa se avstrijski zdravniki, ki v izpolnjevanju svojih dolžnosti padejo v sovražnikove roke. smatrajo vojnim ujetnikom ter se ne izpuste mesece in mesece. Društvo zdravnikov na Dunaju protestira proti takemu postopanju in izjavlja z ogorčenjem, da se ne da spraviti v sklad s civilizirano državo, sklepati dogovore in se, ko bi morali priti do veljave, ne brigati zanje.
Oskrba naših vojakov.
DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Armadnemu vodstvu je v polno zadovoljstvo, da so se za oskrbo armade, nahajajoče se v vojni, potrebne odredbe dobro obnesle in da se s pomočjo treznega in plodonosnega delovanja vseli v pošte v prihajajočih faktorjev izvršuje oskrba naših čet v polnem redu.
Pri aprovizaciji armade je razločevati tri bistvene faze: Nabavo potrebnih predmetov, transport k armadi in pripravo živil pri četah.
Nabava v domovini ne zadeva vsled pretežno agrarnega značaja obeh držav monarhije na nobene težkoče. posebno ker ste obe vladi uredili to akcijo sporazumno.
NadaJjno disponiranje s predmeti, ki se nahajajo v zaledju, ima predvsem namen, da se spravi blago k armadi. Tu igra železniški transport glavno vlogo, ker pripelje živila za čete v neposredno področje čet. To se izvršuje brez vsake napake. Posameznih ovir, ki nastanejo vsled ob-težitve posameznih železniških prog, čete same ne občutijo. Njihova oskrbna oprema je tako bogata, da ostanejo tudi eventualne zakasnitve brez vsakega upliva.
Pripravo hrane oskrbujejo pri četah prevozne kuhinje, ki izvršujejo svoje delo pogosto čisto v fronti.
Bistveni del hrane moštva obstoja v mesu, ki ga je vedno mogoče spraviti v pozicije. Vendar pa se čete prevelikega vži-vanja mesa kmalu naveličajo in jih zato eventuelne konserve jako razvesele. Posebno se dopadejo vojakom hachč-kon-serve.
Zanimivo je, da se pripravlja našim, v bolnišnicah se nahajajočim vojakom, ki odklanjajo zavživanje mesa, pred vem Icruh, sočivje in močnata jedila.
Vživanje alkohola je že vnaprej bistveno omejeno. Kot nadomestilo za alkohol služijo čaj, kava in čokolada, česar je dosti na razpolago in kar pripravljajo posebne za to določene kuhinje takorekoč neprestano.
Tudi vprašanje preskrbovanja vode je bilo dosedaj rešeno brez vsakih težav. Sumljiva voda se principijelno vedno prekuha in se vživa navadno kakor Čaj in kava. Vrh tega se nahajajo v etapnih linijah in na večjih kolodvorih posebne peči, ki pripravljajo samo kuhano vodo. Ker sta se Kolera ln griža skoro popolnoma ponehali, teh peči še ni bilo mogoče popolnoma izrabiti.
Brez skrbi se lahko konstatira, da je o-skrbovanje naših čet popolnoma uzorno in da tozadevne priprave v naši armadi nikakor ne zaostajajo za onimi drugih armad.
Ogenj v orožarni G. Rotha.
DUNAJ, 5. (Kor.) Popoldne je nastal v poslopju munfcijske tovarne G. Rotha vsled neprevidnosti nekega uslužbenca ogenj, ki ga je mestna požarna bramba tekom tri Četrt ure popoldne pogasila. Neko breznadstropno poslopje Je bilo popolnoma vpepeijeno.
Pogreb fml. grofa Scapinellija.
DLNAJ, 5. (Kor.) Danes popoldne se je vršil pogreb fml. grofa Scapinellija. Tako
nad nesrečo svojega bližnjega; v svojem gospodinjstvu je bila površna; nikoli ni Dosi i a modrca, gibala se je tako okorno, njeno govorjenje je bilo dolgočasno in bila je tako malo izobražena, da se ji Leon ni približal, dasiravno je njegova soba mejila na njeno in dasiravno je gospa Homais bila šele trideset let stara.
In kaj mu je še ostajalo? Binet, nekaj trgovcev, dva ali trije krčmarji, župnik in gospod Župaji s svoiima sinovoma, katera sta bila obe zelo bogata in zabita, delala rada celo na polju in bila zelo pobožna, toda neznosna v družbi.
Toda med tolikimi znanimi obrazi mu je vedno plavalo pred očmi Emino obličje, jasnejše in njemu sorodnejše nego druga; a zdelo se mu je, da ga ločuje od njega nepremostljiv prepad.
Izprva jo le večkrat obiskoval v lekar-parjevi družbi. Zdelo se je, kakor da se Karel ni brigal za njegove obiske, in Leon se je nahajal pred mučno izbero, da ga bo smatral za vsiljivega, ali pa da se odreče popolnoma Emini družbi, brez katere ni mogel več živeti.
prvo blagoslovljenje trupla v hiši žalosti kakor tudi slavnostno blagoslovljenje v župni cerkvi v Hitzingu je izvrifl nečak pokojnika, apostolski nuncij conte Scapi-neflt
Žalni slavnosti so prisostvovali med drugimi: nadvojvoda Leopold Salvator s soprogo, naučni minister, višji ceremonij-ski mojster grof Koloniewski in apostolski vikar Škof Bjelik.
Škof Pelczar iz Prz«Bysla v Rimn.
RIM 5. (Kot.) List »Tribuna« javlja: Przemyslski škof Pelczar je dospel semkaj in se nastanil v poljskem hospicu. Kmalu po njegovem prihodu je prišlo več osebnosti, da bi obiskale škofa. Ni pa mogel vsprejeti nobenega, ker je moral ostati v postelji vsled telesnega nerazpo-loženja.
Vojno sodišče v Beračim-« obsodilo gozdarskega delavca Adolfa Klebta sa 19 lat joče.
KOENIGSBERG 5. (Kor.) Radi vojne izdaje je bil gozdarski delavec Adolf Klein iz Bersgirren-a od vojnega sodišča obsojen na deset let ječe in izgubo časti za isto dobo.
Obtoženec Je izdal ob apadu Rusov v v shodno Prusko nekemu ruskemu častniku postopanje nekega gozdarja proti ruskim četam v istem okraju.
To izdanje je bilo tako, da ni ogroževalo samo življenja tega gozdarja, temveč tudi ono njegovih kolegov. Domneva se celo, da je njegovo izdanje v zvezi s zapovedjo generala Rennenkampfa glede ustreljenja
Argentinski budgetni proračun za L 1915.
PARIZ 5. (Kor.) List .Figaro" poroča iz Buenos Ayres-a: Budgetna komisija razglaša, da izkazuje budgetni proračun za leto 1915. 321,838.970 pezov dohodkov in 311,367.560 pezov izdatkov. Prebitek naj se uporabi za javna dela.
Bolgarski ministrski predsednik Rado-slavov nI odpotoval v Berlin.
SOFIJA 5. (Kor.) Inozemski listi so objavili pred kratkim, da se je podal ministrski predsednik Radoslavov preko Bukarešta v Berlin.
„Agence Telegraph»que Bulgan*" je upravičena izjaviti, da se je zadnje t i vozil sin Radoslavov-a preko Bukarešta v Berlin, da bi tam nadaljeval svoje študije.
Železniška nesreča v Italiji.
RIM 5. (Kor.) Neki iz Rima vozeči brzo-vlak je zadel na kolodvoru v Riardo ob neki tovorni vlak. 6 potnikov je bilo ubitih, veliko njih pa ranjenih.
Žitni trg.
DUNAJ, 4. (Kor.) Pšenica vzdržljivo, rž nespremenjeno, koruza tiho, oves vzdržljivo. Vreme lepo.
DUNAJ 5. (Kor.) Pšenica medlo, slovaška 21-65—21*00, rž čmerno, ječmen mirno, koruza čmerno, oves trdno.
Pri srednji kupčiji je padla cena pšenice v primeri s prejšnim tednom za 30 v., rži za 60 v., ječmena za 25 v., koruze za 70 v. Po ovsu se je bolj povpraševalo in se ga je tudi deloma plačevalo po 5 v. dražje.
Portugalski parlament
LONDON, 5. (Kor.) »Daily MaiU poroča iz Lizbone: Pri otvoritvi parlamenta niso bila stavljena nobena vprašanja k zunanjemu položaju, vendar pa je izjavilo več govornikov, da si pridržujejo pravico, da stavijo vprašanja v petek.
Govori se, da bo vlada prisiljena, da odstopi.
Jzmiftljen lnterwlew.
LONDON, 5. (Kor.) Tiskovni urad poroča, da je bil pred kratkim razširjeni in-terwiew z lordom Kitshenerjem izmišljen.
Španski krali Alfonz vsprejel bivšega finančnega ministra Navaro Reverta v svr-ho, da mu poroča o gospodarskem stanju Špaske.
LYON, 4. (Kor.) List »Le Nouvelliste* priobčuje iz Madrida: Prejšnji finančni minister Navaro Reverta je bil vsprejet od kralja Alfonza, da bi poročal o gospodarskem stanju Španske. Izjavil je, da se je bati resne gospodarske krize le tedaj, ako bi se vojna zavlekla. On da upa, da se s pripravnimi odredbami lahko izogne krizi.
V obče pa se narod ne strinja z optimizmom Reverte, ker bo, kakor vse kaže, zunanja kupčija Španske za mesec oktober nazadovala.
Razne politične vesti
t Josip M. Hovorka. V Pragi je umrl te dni češki pisatelj in knjigotržec Josip M. Hovorka, star 66 let. Hovorka je bil znan pisatelj in je tudi več njegovih del, ki jih je večinoma priobčeval v podlistkih praških listov, zlasti v »Narodnih Listih«, prevedenih na druge slovanske jezike, tudi v slovenščino. Njegova glavna dela so: -»Razni listi«. »Pota življenja«, »Nova zbirka beietrističnih del«, »Vitezi zlata«, »V obrambi domovine«, »Med gospodi in služabniki«. Svoje podlistke iz »Narodnih Listov« je zbral v zbirki »Iz ptičje perspektive«. Zbiral je tudi gradivo za velik slovanski bibliografski slovar. Hovorka je bil mnogostransko izobražen, prosvetljen, osebno pa jako ljubezniv, nenavadno vljuden, odkrit, veleznafiajen človek. Nam Slovencem je osebno dobro znan z raznih slovanskih časnikarskih kongresov, katerih se je redno udeleževal. Slava njegovemu spominu.
Letošnji Milanski proračunski primanjkljaj. V turinski »Stampi« je izračunal bivši italijanski finančni minister Maggio-rino Ferraris deficit, ki ga je pričakovati italijanski državni upravi zaradi zmanjšanih dohodkov v letošnjem letu na 200 mi-
lijonov lir, k čemur pa je treba še dodati okrogla 1000 milijonov lir za deloma že dovoljene izdatke za vojno in mornarico, deloma pa za izdatke, ki Jih bo še treba dovoliti v isto svrhow in potem Se 835 milijonov lir za še ne sistemizirane izdatke za Libijo. Tako bi znašal skupni primanjkljaj nad dve milijardi (okrog 2035 milijonov) lir. Ferraris govori nato o sredstvih za pokritje tega primanjkljaja in odločno*, zavrgava odgoditev na poznejše Čase ter' zvišanje notnega prometa in priporoča kar najhitreje pokritje s posojili in novimi davki.
Angleški kralj na Francoskem. »Neue freie Presse« priobčuje sledeče v Berolin iz Amsterdama došlo poročilo: Predsednik francoske republike Poincarč, v spremstvu ministra Vivianija in generala Jof-frea, je posetii včeraj (2. t m.) zvečer veliki angleški glavni stan, kjer se je sešel s kraljem Jurijem. Po daljšem, prisrčnem pogovoru sta se kralj in predsednik odpeljala v istem avtomobilu na angleško fronto. Prebivalstvo krajev, koder sta se vozila, jima je priteklo naproti in jima je prirejalo ovacije. Prebila sta dan med angleškimi četami. Zvečr je priredil kralj v čast predsedniku Poincarćju v glavnem stanu dinć, katerega sta se udeležila general French in minister Viviani. General Joffre je že pred dinejem odšel v svoj glavni stan. — Iz Rotterdama pa poročajo berolinski »Nationalzeitung«: »Maasbode« priobčuje vest londonskih »Times« o po-setu angleškega kralja Jurija na Francoskem. Poročilo je datirano iz nekega mesta na Francoskem 1. decembra. Kralj je prišel popolnoma nepričakovano, spremljal pa ga je princ Waleški (prestolonaslednik). Po zajtrku v nekem hotelu je posetii kralj boinico, kjer je inspiciral po-strežništvo in se pogovarjal z raznimi ranjenimi vojaki. Kralj je tudi po nemško nagovoril nekega nemškega častnika in je vprašal, ali nemški ranjenci tudi dobivajo dovolj nemškega beriva, ker je njihova usoda dvojno težka, ker se ne morejo pogovarjati z drugimi ranjenci. V častniški dvorani je kralj nagovoril po vrsti vse bolnike in jih povpraševal, pri katerem polku služijo, ali trpe velike bolečine in kako se jim zboljšuje. Neki častnik je pripovedoval o dogodku, ki je očividno zanimal kralja. Pripovedoval je, da se mu je pripetilo nekega dne, ko je Čital časopis, da je kroglja prevrtala list. Kroglja je šla ravno skozi ime nekega njegovega prijatelja, ki se je nahajal v kraljevem štabu. Kralj je dal poklicati onega častnika in se je radoval svidenja obeh častnikov. Kralj je posetii tudi neko drugo bolnico in je izrazil svoje veliko zadovoljstvo o negi ranjencev in izborni uredbi bolnice.
Sličice iz vojne.
Škotske diple v vojni. Kakor je znano, so diple najpriljubljenejši narodni instrument škotskih planincev. Diplaši hodijo na Škotskem od mesta do mesta, od vasi do vasi in svirajo svoje sedaj bojevite, sedaj zopet tožeče narodne melodije. Prav tako so diple tudi spremljale škotske polke preko morja v Flandrijo in v Argooski les. Celo v najhujšem bojnem hrupu se čujejo zategnjeni, jasni zvoki diplašev in francosko časopisje posveča diplašem, ki s sviranjem starih škotskih vojnih pesmi navdušujejo svoje rojake skoraj do besnosti, cele obsežne spise. Ko pa potihne boj, čepe Skotje v strelskih jarkih ali zadaj za fronto okoli diplaša na tleh in potihoma pojo svoje domače pesmi, ki so jim znane in priljubljene že od njihove mladosti. Niti enega Škota ne pokopljejo, da ne bi mu diplaš zapiska! na tuji zemlji domače na-grobnice.
Kaznovan volni dobavitelj. Pred deželnim sodiščem v Karlsruhe se je moral zagovarjati vinski trgovec S., ker je dobavljal vojaštvu pokvarjena živila. S. je namreč za slučaj vojne pogodbeno prevzel prehranjevanje vojaštva, prihajajočega po železnici skozi badensko postajo Oe. Dogovorjena je bila dobra in okusna hrana. Kakor so določale natančnejše določbe je bilo treba dajati hrano v porcijah in se je moralo vedno uporabljati sveže blago. Četrti mobilizacijski dan je bilo treba prehraniti 17.000 mož. Med dobavljenimi živili se je nahajalo že pred več dnevi zaklano meso, ki ga je S. kupil od gostilničarjev in drugih meščanov, katerim bi se bilo meso pokvarilo, ker je bila odpovedana neka slavuost. Vkljub temu, da je S. opazil sam, da meso že nekoliko zaudar-ja in je bil tudi opozorjen na to, da je nekaj juhe, ki so jo dali vojakom, že kisla, je vendar dal razdeljevati pokvarjeno meso in slabo juho. Vojaki so večinoma z ogorčenjem zavrnili slabo hrano in so kazali željo, da bi pograbili S. in tako prehiteli redno kazensko postopanje. 3000 mož je ostalo brez hrane. — Pri razpravi se je S. branil, da ni on zakrivil, da je bila hrana slaba, temveč da je bila vzrok vročina in dejstvo, da ni mogel dobiti dovolj ledu in da sploh ni mogel dobiti dovoljne množine dobrih živil. Priznal pa je, da je vedel, da je meso nekoliko zaudarjakx Sodišče ga je obsodilo v desetmesečno ječo, poudarjajoč, da je vkljub temu, da je bil opozorjen na to, da je brana slaba, še vendar dal razdeljevati jedi volaStvu.
Telefon pod vinskim sodom. Dne 15.
septembra. Nahajali smo so pred neko razrušeno vasjo. Tu jo dobila naša kolona povelje, na| spravi s tadmlud mmricijskimi vozovi in potrebnim moštvom neko našo municijo, ki je stala v področju verdun-skih topov, na varno. Granate imenovanih . . . centhneterskfh moŽnarjev so se nahajale na nekem travniku, kjer so bili poprej naši možnarji, ki jih Je bilo iz gotovih vzrokov treba spraviti Ha drugo pozicijo. Ker so bili travniki vsled tralnega deževja
še pod vodo, je morala municija ostati na mestu. Odpeljali smo se in prispeli na določeno mesto, potem ko smo prevozili 45 km, okoli 3 ponoči. Jaz in še trije drugi moji tovariši smo šli najprej iskat živila, ker je postal želodec Že jako nadležen. Slučajno smo prišli v župnišče, kjer pa nam je osiveli župnik s par nemškimi besedicami povedal, da nima ničesar na razpolago. Toda mi mu nismo zaupali. Pričeli smo zato preiskovati vse prostore, pričenši v podstrešju. Župnik nas je spremljal korak za korakom in nas opazoval s tako plašnimi pogledi in nemirnimi očmi, da smo sklenili, da izvršimo preiskavo še natančneje. Žalibog, res ni bilo ničesar dobiti, kakor velik hleb belega kruha, svežo posušeno gnjat in dve steklenici vina. Sklepali smo iz tega, da mora imeti župnik še kako drugo, neznano skrivališče za svoje delikatese. Kar smo našli, smo-1 takoj konfiscirali in to kljub temu, da je župnik zatrjeval, da so njegovi zadnji grižljaji. Med tem smo dospeli v klet, kjer je bilo precej večjih in manjših sodov vina. A bili so vsi prazni, le zadnji je bil zaprt. Na trkanje je dal od sebe le votle glasove. Z združenimi močmi se nam je posrečilo, poriniti sod na stran. Na svoje veliko začndenje smo našli v njem popolnoma nepoškodovan in z neko napeljavo zvezani telefonski aparat. Župnik je postal sedaj bled, sedaj rdeč in je končno izjavil, da je to podzemska telefonska zveza s trdnjavo Verdun. Sedaj smo takoj dobro razumeli, zakaj so nas Francozi brez opazovalnih straž vedno obstreljevali s tako sigurnostjo in s tako srečo. Kakor se je izkazalo pozneje, je bil župnik vohun, njegov nečak, 24 letni dijak in njegova gospodinja pa sopomagalca. Seveda smo telefon takoj pokvarili in postavili pred župnišče stražo, vse tri vohune pa odpeljali s seboj kakor vojne vjetnike.
Ram plovemo?
Pod naslovom »Deutschosterreichische Zukunfsplaue — Rallisirung der Fraktio-
nen« (Načrti avstrijskih Nemcev za bodočnost — Združenje strank«) piše petkova večerna »Zeit« v članku, ki ga je skoraj polovico zapadlo rdečemu svinčniku cenzurne komisije (dunajske!), tako-le:
»Iz nemških krogov nani poročajo:
Nacijonalni čut avstrijskih Nemcev se je mogočno poživil po vojni, ki smo jo prisiljeni vojevati ob strani Nemčije proti premoči skupnih sovražnikov. Zavest, da prinese prihodnjost veliko važnih izpre-memb v vseh evropskih državah in, kakor je pričakovati, tudi v monarhiji, je porodila v nemškem avstrijskem prebivalstvu potrebo po ožjem združenju v lastni hiši ter pobudila tudi željo, da se poglobljenemu čutu skupne pripadnosti z nemško državo kolikor mogoče kmalu poda trden izraz. V diskusiji, ki se je 21. novembra vršila v seji poslancev nemškega »Nationalver-banda«, so poudarjali skoraj vsi govorniki z istim poudarkom, da avstrijski Nemci ne smejo izgubljati niti najmanjšega časa in morajo že sedaj ukreniti potrebno za bodoče važne odločitve. Krog nemškonaci-jonalnih poslancev se je združil spontano v neoficijelen ožji odsek, čigar naloga je, natančno zasledovati razvoj stvari, razširjati misel zedinjema posameznih strank
V službo aKcije za zedinjenje avstrijskih Nemcev se je postavil tudi načelnik nemškega »Nationalverbanda«, poslanec dr. Gustav Gross, kateremu se je priključila cela vrsta nemskočeških, dunajskih in. alpskih politikov. Prva prizadevanja so veljala sprožitvi ožjega skupnega delovanja nemških meščanskih strank, posebno nemških nacijonalcev in dunajskih krščanskih socijalcev. Temu namenu so bili posvečeni dogovori, ki so se pred kratkim vršili v dunajski mestni hiši. Pokazalo se je, da obstojajo med voditeljema obeh strank, dr. Grossom in dr. Weisskirchner-jem, v vseh pomembnih vprašanjih enaki nazori. Konference v mestni hiši so dale tudi priliko, da se je prepričalo, ali državna uprava zadošča sedaj potrebam avstrijskih Nemcev, in posvetovalo, kako bi se dalo odpomoči morebitnim nedostatkom. Upoštevanja vreden znak za splošno težnjo avstrijskih Nemcev po ožjem združenju je tudi pravkar po vsenemškem poslancu Irotu v oficijelnem glasilu vedno strogo separatistične Schonererjeve stranke, v listu »Unverfiilschte Deutsche Worte« propagirana misel ustanovitve vse avstrijske Nemce obsegajoče ljudske stranke. Nemci so siti strankarskih sporov; zbrati hočejo vse svoje moči ter jih uslužiti istemu smotru, povišanju nacijo-nalne pripravljenosti v mirnih časih. —
vajoči zaupanje ljudstva in znani najširši javnosti, rekli odkrito in glasno: »Bodite mirni in zaupajte v bodočnost, saj smo tu m stražimo stvar naroda v sedanjosti in za bodočnost.« To bi v sedanjih dobah mogli biti le posJanci, predsedniki ali predstavi-telji klubov vseh čeških političnih strank, zastopanih v dunajskem državnem zboru. Ze samo dejstvo, da bi se sešti zastopniki vseh stru J in slojev naroda, da bi proglasili, da so na straži za narodne koristi tako v. sedanjosti, kakor za bodočnost, bi .bil velik čin; v veliko zadovoljstvo, čin ki bi naznanjal, da češka stvar nI pozabljena in ne bo. V sedanji veliki svetovni konfla-graciji se gre za biti ali nebiti držav in narodov. Premeste se meje držav in polože se temelji in nove smeri narodom in njih bodočnosti. Mi, češki socijalisti, kakor smo pred vojno, nastopimo tudi po vojni pota in boje in kot socijalisti in delavska vrsta proti vsemu, kar +lači delavsko ljudstvo. V sedanji dobi pa smo pripravljeni postaviti se v eno fronto z vsemi, da se zavaruje In podpre stvar vsega naroda, prizadevajoč si, da bi se ojačlla in bl fej bffl zagotovljeni pogoji in temelji za daljšo bodočnost, kot zavedni in samostojni narodni sestavini v državi in med drugimi narodi.«
Nemci se združujejo, stremeč za enim skupnim ciljem, zvišanjem narodne pripravljenosti, češki socijalni demokrati kličejo na skupno delo za narodno stvar vse češke stranke in ponujajo svoje sodelovanje v obrambi naroda: vojna je izravnala prepade med strankami, ki so se pred vojno borile druga proti drugi na življenje in smrt. In ko bo konec vojne?
Pred seboj vidimo v naši Avstriji velik, združen, zedinjen nemški narod, zedinjen in v edinosti močan, naslanjajoč se na silo in moč istega nemškega naroda na oni strani črnožoltih mejnikov, s katerimi želi in hoče imeti najožjih stikov, najtesnejših vezi. Od Belta do Drave naj bi gospodoval nemški narod kot edini gospod in od Drave preko Karavank, do sinje Adrije, naj bi vodila njegova zmagovita pot preko one peščice, ki se imenuje slovenski narod. Češki narod, zavedajoč se položaja, ki ga ustvarja sedanja svetovna vojna, kliče svoje sinove na obrambo svoje narodne stvari, kajti češki narod hoče živeti sedaj in tudi v bodoče življenje zavednega, samostojnega naroda v državi in skupu narodov, in kar hoče, tudi doseže, ker hoče. In mi Slovenci? Kam plovemo mi?
Imenujte nas tržaške edinjaške solzarje, kakor in kolikor hočete, in posmeliujte se našemu geslu, da je moč edino le v edinosti ; toda če smo kedaj imeli prav, ko smo klicali k slogi in skupnemu delu za obrambo naše slovenske narodne stvari, je sedaj tisti čas, da zopet kličemo k isti slogi in istemu skupnemu delu, da združimo svoje moči, da nas veliki dogodki ne zalotijo nepripravljene, da jim tedaj, ko stopijo pred nas, pogledamo v oči kot narod, zavedajoč se svojih pravic in dolžnosti napram sebi in drugim, kot narod, ki tudi hoče in mora živeti življenje zavednega, samostojnega naroda v državi in med drugimi narodi, ne pa kot onemogla čreda »načelnih«, provincijalnih in lokalnih strank in strančic, po kateri in preko katere stopa gospod, ne da bi pogledal, kaj ima pod peto.
lakoj, ko je načelnik nemškega »Nationalverbanda«, posl. dr. Gross, doposlal nemškim krščanskim socijalcem dopis glede skupnega odbora, ki naj bi se v izven-parlamentarni dobi bavila z narodnostnimi stvarmi, je priobčil — sredi meseca novembra — češki socijalnodemokratski poslanec (avtonomist) O. Habermann v plzenski »Novi Dobi« članek, v katerem konstatira omenjeno dejstvo in pravi:
»To pomenja ustanovitev odbora za narodne stvari nemških meščanskih poslancev, ki se v mirnih časih hudo napadajo. Ob tem je treba postati. Nikdar ni bil naš običaj, posnemati druge, pa naj bi delali to ali ono, da bi delali isto ali ravno narobe, samo da bi se nekaj delalo, ali da bi se vsa) zdelo, da se dela nekaj. Nič skupnega s postopanjem Nemcev tudi nima ideja, ki gori v dušah in mislih vseh napredno in demokratično mislečih Cehov: biti na straži v stvareh, ki se tičejo vsega češkega naroda, in prizadevajočih si. da bi zastopniki vseh strank in str \	ii?i-i
Mednarodnost In volno.
Prvoboritelj socijalne demokracije v Nemčiji, Karel Kautsky, je priobčil v zadnjem zvezku revije »Neue Zeit« dolgo razpravo o tem, istotako aktuelnem kakor kočljivem predmetu. Vsa razprava je naperjena proti močno razširjenemu mnenju — česar ne more tajiti niti Kautsky sam — da vedenje socijalne demokracije v posameznih vojujočih se državah pomenja konec mednarodnosti. Avtor zastopa mnenje, da ga ni dogodka, ki bi tako naravnost zahteval od socijalne demokracije, da se postavi na eno ali drugo stran, kakor je ravno vojna. Celo v nevtralnih deželah, da se je velika večina sodrugov odločila za eno ali drugo vojujočih se strank. Nevtralnost more vezati le k izogibanju praktičnih odredb tej ali oni stranki v prilog, nikdar pa v to, da bi se s sodbami ali željami ne postavili na to ali ono stran. Odločilni so razlogi, radi katerih se zavzemamo za to ali ono stran. Mednarodna solidarnost ne pravi, da mora biti odločitev povsod enaka. Zato pa tudi ne more odgovor na vprašanje, za katero srtanko se socijalna demokracija zavzemlje v tel ali oni deželi, kršiti mednarodnosti. Vojne napovedujejo in vodijo vlade kot orodje določenih razredov, vendar ie tudi proletarijat interesiran na izidu vojne. Zato se mora proletarijat postaviti na to ali ono stran, četudi obsoja vojno samo na sebi. Na katero stran se postavi — to Je tisti posebni problem, ki ga donaša vojna za socijaliste. Socijalisti morejo odrekati kakemu sistemu vsakega moža in vsak vinar, ker hoče postaviti na mesto te vlade drugo. V vojni pa ne gre za to, marveč za vprašanje, ali nai se vlada lastne dežele podjarmi vladi inozemske dežele. Ne gre torej več za vprašanje, aU je socijalna demokracija za ali proti volni, marveč za vprašanje, na katero stran se postavlja v nastali vojni!
Velike stvari so sedaj v igri. Udeleženo male države, pa tudi velike narodnostne (z več narodnosti) države se bore enostavno za svojo eksistenco. Drugače je z velikimi narodno enotnimi državami. Ni ogrožena njihova samostojnost, a nabjržc tudi re • . integriteta, Pač pa mora pre-
V Trstu, dne 6.
1914.
EDfltpsT«
Stran lil.
maganec računati z možnostjo, di se iz* datno skrči aiaterijelaa podlaga ijecove
eksisteoce, da se bo morala država urediti na popolnoma izpremenjeni novi podlag L Zato se čuti tudi proletarijat ogroženega v svoji eksistenci, ako bi bila njegova država poražena, in zato je prisiljen tudi on, da stori vse, da država ne bo poražena.
Na sJabem bi bil internacijooalizem modernega proletarijata, ako bi mu taka bramba življenja in življenskih virov mogla postati nevarna. Vendar priznava potem Kaatsky, da je ta nevarnost za tter-nacijonalno mišljenje, ker prihaja proletarijat v nasprotstvo s proletarijatom, doi stopajo socijalna nasprotja v lastni deželi v ozadje. V praktičnem uveljavljanju je mtdnarodni patrijotizem težko razlikovati od nacionalističnega, šovinističnega. Tu je nevarnost za nepoučenega, da bi mogel videti v tem zaobrat k resničnemu naci-jonahzmu, kar bi bila voda na mlin tega poslednjega. Tu je torej neutajljiva velika nevarnost za internacijonalizem. Proti temu se treba oborožiti in izogibati 5e vsaki izjavi, ki bi se moglar tolmačiti v nacionalističnem smislu. Ta nevarnost nas sme klicati le k večji pozornosti in večjemu izpolnjevanju dolžnosti. Ni pa tako velika ta nevarnost, da bi morali postajati malo-dušni. Res je sicer posamičnih strankinih pristašev, ki se dajajo od tr enot ne struje zavajati k nevarnim kršenjem mednarodnega mišljenja. Ni pa še prišlo od vodilnih oseb v posamičnih deželah do izjav, ki bi vzbujale bojazen, da bi se internacijonala ne mogla združiti glede pogojev bodočega miru. Vzlic različnim stališčem v vojni bo mogla biti internacijonala po vojni isto-tako ujedinjena in sklenjena. Je pač tako, da je internacijonala najmočnejša v miru in najslabejša v vojni. Kautsky obžaluje to, a se tolaži, da se nje pomembnost ne zmanjša za časa miru. Politika internacijo-nale je globoko utemeljena v življenskih pogojih proletarijata. Vstane zopet k novemu življenju in delovanju, čim se pojavi možnost mirovne akcije. Potem bo ona instrument miru in ohrani svojo zmagovalo moč. Noče pa trditi, da bi mogla internacijonala udejstviti svoj resnični mirovni program. Kar bodo zahtevale različne vlade in razredi na koncu vojne — da se danes še odteza vsakemu računu. Ali em> je gotovo — tako zaključuje Kaut-skv svoja izvajanja — nje propagand isti-ški vspeh bo tem silneji, čim globlja in sr lošneja bo po vojni potreba miru, in čim jasneje bo, da edino politika internacijo-nale more obvarovati svet pred novo vojno. Zmaga naroda v vojni ni svrha za-se, marveč le sredstvo v dosego blagonosnega miru. Naša naloga je, da v metežu in katastrofi vojne radi sredstva ne pozabljamo na svrho in da ob vsej moči interesa za vspevanje naroda visoko držimo interna-cijonaino solidarnost. Če tako storimo, ne bo različnost v zavzemanju v tej vojni ovirala internacijonale. da ne bi složno izpopolnjevala velikih historičnih nalog: boj za mir, razredni boj v miru!
To so v malem okvirju glavne misli v dolgi razpravi Kautskega. Pričajo nam o dvojnem. V prvo, da je Kautsky globok in dalekoviden mislec. V drugo pa, da nam ©vaja, kako sam čuti težo naloge, ki si jo je postavil. Omahuje takorekoč med da in ne, med zavestjo o nevarnosti za interna-cijonalo, in med samozavestjo po trdni veri, da se internacijonala vendar le srečno reši tja črez preko vihre, v kateri socijalni demokrat naperja puško in bodalo proti — socijalnemu demokratu. Se več: Kautskv ceio obrazložuje in opravičuje to — in s tem se vendar, vkljub vsemu interna cijonaiizmu, klanja principu brambe naroda in domovine. Ortodoksen je in vendar obenem svetilnik, ki naznanja veliko evolucijo v socijalni demokraciji Nemčije.
rabi 4000 K za opremo črnovojnikov Pri- danes celo dopoldne, kjer te dobe tudi na-
morske, ki se vporabljajo za obrežno In rodni kolki Danes torej vsi k Miklavževemu
Domače vesti.
Za naše \ojake v \ojni. Na včerajšnji seji ožjega damskega komiteja je Njena
Jasnost, gospa princezinja Hohenlohe. izrazila svoje zadovoljstvo nad lepim potekom in sijajnim uspehom vojaškega dne in naznanila, da znaša z dodatno došlimi darovi rezultat nabiranja skupaj 54.000 K.
Po inicijativi gospe princezinjc se bodo božični darovi, ki jih je treba še nakupiti, istotako nakupili pri tržaškh tvrdkah.
Komite je, ker radi kratkega časa ni mogel počakati rezultata vojaškega dne,
v upanju na ugoden rezultat nakupil pri,	_ _	. - .	-
tukaišujih trgovcih perila, oblek in daril !stv°m- Darila se sprejemajo v društvenih in odposlal vse to z vsemi zalogami, skup- Prostonh, Campo S. Giacomo, štev. 5. L, no poš ijatev za dva vagona, za vojake tretjega armadnega zbora v Gradec.
Komite ie sklenil dalje, da obdari 10(H» mož 97. pešpolka, ki odidejo v kratkem iz Ljubljane na fronto, z božičnimi darovi in sredstvi proti mrazu. Razven par kosov obleke dobi vsak vojak še škatljo, v kateri bodo sledeči predmeti: cigaretna doza, cigarete. tobak, pipa, vžigalice, čokolada, tfadlcor, fige, razglednice, varnostne igle in vaze!in.
Dalje je bilo sklenjeno, da se iz sredstev, ki jih ima komite na razpolago, po-
železniško varstveno službo.
Ožji komite si pridržuje, da izprosi za vse v zadnjem času izvedene akcije naknadno dovoljenje velikega komiteja.
Od 20. bataljona poljskih lovcev je dobil komite sledeče pismo:
Za iskreno obdaritev, izredno bogato na darovih, se zahvaljuje poveljstvo v imenu vseh hrabrih vojakov lovskega bataljona št. 20 itar najiskreneje.
Z odpošiljatvijo božičnih darov za vojake v volni, akcija vojno-oskrbovalnega urada damskega komiteja, nikakor še ni končana. Naši vojaki potrebujejo za bodočnost nadomestilo v perilu in obleki in se mora radi tega še naprej delati pridno.
Do sedaj je zamogel tržaški komite od-poslati sledeče predmete: Snežne čepice (2740 kosov), ogrelce (3897), trebušne obveze (1521), ogrelce kolen (707), srajc (908), telovnikov (1643), spodnjih hlač (1853), rokavic (637), robcev (1435), varnostnih igel (1000), cigar (6675), cigaret (552.462), ustnikov (1177), cigaretnega papirja (3392), vžigalic (1334 škatelj), sveč (4483), razglednic (3098), pisemskega papirja (6446), svinčnikov (2149), peres (623), piva (400 steklenic), piškotov (897 kg), fig (701 kg), sardin (338 škatljic), čokolade (672 kg) i. t. d. Iz tega je razvidno, da se je v Trstu nabralo mnogo, toda delati se mora še naprej. Damski komite bo delal tudi še vnaprej z vsemi močmi m pričakujemo, da ga bo tudi v bodoče podpiralo občinstvo z vso požrtvovalnostjo.
Tiskovnosodne razsodbe v uradnih listih. Kasabjsko sodišče je izreklo pod predsedstvom dvornega svetnika d.ra Tessarja važno razsodbo v tiskovnih stvareh. Odgovornega urednika nekega češkega lista v Znojmu je tožilo državno pravdništvo radi pregreška po § 2 tiskovnega zakona, ker je dne 7. aprila ponatisnil v svojem listu iz nekega druzega lista članek pod naslovom: „Odprto pismo na praški kolegij mestnih svetovalcev44, ki ga je okrožno sodišče v Iglavi dne 13. aprila — torej 4 dni popred — proglasilo prepovedanim. Okrožno sodišče v Znojmu je urednika oprostilo, ker je uradna „Briinner Zeitung", ki je prinesla razsodbo okr. sodišča v Iglavi, prišla v Znojm še-le 18. aprila, radi česar se urednik Bartoš ni mogel pravočasno informirati, da je članek prepovedan. Uradna „Wiener Zeitung (dunajska), ki je tudi prinesla tisto razsodbo, je sicer res prišla v Znojm že za en dan prej, nego moravski „Briinner Zeitung", toda mero-dajnaje le objava v uradnem listu dotične kronovine, torej Mora v ske, d očim ima objava v „Wiener Zeitung", ki je ni priobčilo sodišče, ampak drž. pravdništvo, služiti le za daljno širjenje prepovedi Proti tej oprostilni razsodbi okrožnega sodišča v Znojmu je vložilo tamošnje državno pravdništvo ničnostno pritožbo, o kateri se je dne 2. decembra vršila razprava na kasacijskem sodišču. Zastopnik generalne prokurature, dvorni svetnik dr. Herrnritl, je predlagal, naj se oprostilna razsodba razveljavi. Kajti, četudi je res, da je v prvi vrsti merodavna objava prepoved! v uradnem Hstu kronovine in je ta uradni list še le dac pozneje prišel v Znojm. nego pa isto razsodbo vsebujoča „Wiener Zeitung", vendar bi bil moral urednik ie po svojem poklicu upoštevati te v postaličnih razmerah utemeljene okolnosti ter pogledati v „Wiener Zeitung", prej došlo nego pa „Brunner Zeitung*1. — Kajti tiskovnosodna prepoved velja za vso monarhijo že s tistim dnem, ko je bila sploh publicirana. Kasacljsko sodišče pa se ni pridružilo stališču generalne prokurature in je po enournem posvetovanju zavrnilo ničnostno pritožbo državnega pravdnl-štva. Razlogi se pridružujejo pravnemu na-ziranju prve inštance.
»Svetovna vojska«. Izšel je III. sešitek zanimivega in poljudnega opisovanja dosedanje največje evropske vojne. Opremljen je tudi ta zvezek z dotičnimi primernimi slikami. To odobravano delo se dobiva v Štokovi knjigarni, ulica Molino pic-colo št. 19 (tik kavarne Nuova York) v posameznih zvezkih po 60 vin., ki izhaja vsakih 14 dni. Trimesečni naročniki prejmejo en zvezek brezplačno. V omenjeni knjigarni se dobi tudi I. in II. zvezek.
„Čitalnica* pri Sv. Jakobu priredi danes, v nedeljo, 6. t. m., ob 4. pop Miklavžev večer v dvorani Del. konsumnega društva. Spored: klavirske in pevske točke, šaljivi nastopi, deklamacija, pekel, nebesa ter krasen otroški balet. Zatem nastopi Miklavž s sprem-
večem k Sv. Jakobu.
Vojno posojilo. KakoCporočajo dana|ski listi, je fržaftka tvrdka MflSd Tradea podpisala 100.000 K, tvrdka Rihard Rupnik pa IOjOOO K vojnega posojila in sicer pri splošni depo žitni banki.
O ramenih, odamo bolnih vojakih. V
Delniški kapital In rezervni §r m mdi
zakladi K 27.000.000— W. l»J
mestno bolnišnico so bili včeraj sprejeti Ivan
Jerman od nadomesteega flsfrma 97. pešpolka, Karel Nemac od godbe 4. bosansko-hercegovskega pešpolka, orožnik Anton Sosič iz Sv. Križa in čmovojnik Jnr| Faraone. Od-pulčeii je pa bil Iz te bolnišnice In stavljen na razpolago tukajšnjemu vojaškemu povelj-ništvu črnovojnik Anton Ček. —V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-Amerikane" so bili sprejeti frnoiojnai Ivan Rtimschnig, Martin Pire, Anton Krachler, Ivan Paar Tn Josip Saiič ter Josip Čok od 10. stalnije 97 pešpolka, Leonard Schiavuzzi od 16. stotnije 27. pešpolka, Ivan Haffner iz mornariške podčastniške šole, Josip Cernivani od 1. stotnije 87. pešpolka in Fran Jurčič od 3. stotnije 97. pešpolka. — Odpuščeni so pa biti iz te pomožne bolnišnice Ignaq Arminfj Wetsz in Marin Zupančič.
lil tatama il. 5 - MnMa v Trsta - Tu Uma SI 15
ae peč« z vscnl kančataii potil, poseko o
» MALI OGLASI ::
po 4 atoi t^kue bwli m nta-
gp
je odprta v Roeohi it 882 (z*dq novih vojašnic). Se priporoć«, F. Gak. 1254
„Ne zaupajte reajikolom«. Pod
slovom smo pred par dnevi svariti občinstvo, naj nikar ne zaupa renjikolom, ker izkoriščajo priliko, da jih itatijaaski konzulat pošilja čez mejo, v to, da enega ali drugega na eden ali na drug način na vrtajo za večjo ali manjšo svoto in jo potem pobrišefo v svojo domovino. Danes moremo navesti zopet konkreten slučaj: 40-letni Luigi Galte-rosa, doma iz Vidma v Kaliji, je bil napravil s tvrdko Spazzapan & C.i pogodbo, na podlagi katere nra je imenovana tvrdka izročila štiri motoije (?) v svrho, da jih proda in potem izkupiček izroči tvrdki. Galterosa je bil sicer prav priden glede prodaje motorjev, ker jih je res prodal in izkupil 700 K; ni bil pa tako priden glede izročitve izkuplje-nega denarja tvrdki, ker jo je z vsemi 700 kronami popihal v Italijo.
Umrli so: Prijavljeni dne 5. t. m. na mestnem fizikatu : Kadež Alojzij, mesec dni, Vrdela št. 1696; Tavčer Jakob, 60 let, Barko vije št. 440 ; Agcstini Emilija, 64 let, ul. della Lopgia št 9; Belušič Mihael, 87 let, ul. deli' Istituto št. 19; Bontempo Nikolaj, 53 let, Tartinijev drevored št. 10. — V mestni bolnišnici dne 2. t. m.: Beljšak Ivan, 39 let (na Opčinah ponesrečeni železničar, doma iz Zgornje Šiške) ; Lokar Friderik, 40 let
Za „Božičnico" so nadalje darovali: g.a Arhar 2 K, g. Keček 2 K; po 5 K: Ivan Krže, Anton Len ček; po 20 K: Živnostenska banka, dr. Martinis, I. Machne; g.a Prunk 2 deški obleki in 6 čepic, g.a Žagar (Markova pri Rakeku) 12 parov nogavic, Križ-mančič & Breščak 62 m barhenta.
Pri poroki g. Ivana KoblarJa se je nabralo za CMD. 11 K. Denar hrani uprava.
ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
M7o čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
m odda t sredim enti veliko stanovanje z vsem po hO/tvom. in podnajemniki. — Ulica Haova Str. 22.
4014
Zi krra 5506
1. nadstropje.
IlfVfcllflM	violina s absolviranimi Študijami,
UUltlJIlIl	vešča slovenščine, podnCuje. Ulica
Stadion št, 9,	m. nad., lero, vrata 11 od 4 do 6
popoldne.	1233
HeblOMM sobi s
Ulica Solitario 16, vrata 22.
prost, 1234
čevljarski nemočnih. — V. SCHENK,
1235
čevljarski pomoči nI. Belvedere 32.
krojaškega pomočnika. — UL Farne to 46. I. nad.	1236
Tolfllllft milil s*0*- Stisnjeno rumeno sto t. terenu UMU 78. Sveče znamke Royal 500 gramov st' t. 68, Milo glicerin kilogram K 168. — JUEVT & Comp., Trst, Telefon št. 21-19. 1227
Httlovtmu soba
zračna, se odda takoj v najem gospođu aH gospici v ulici Commerciale štv. 11, UL nadst.	4000
RriniDflOr najfinejše vrste, posebno priporočljiv DllIlJKVISl proti . ninim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Za puže. p ftta Begunje pri Lescah Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne. 2569
EInI mnrf °d Žajbelnovega cvetja, priznan 11111 llltu proti preblajenjn in prsnim boleznim kot najboljše zdravilo, kilogram K 2-50 priporoča J. Drnovšek, Plomin < Fianona) Istra 1165
Dloflolooi oo/ao, ofciraBTaPl
1	ZDRAVNIK	K,1
Dr. D. KARAMAN M
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor: grlo in noa)
nrdlagje u svoje« stanovanju v Trate, Cone Msv. tt, Tekt. 177,IV od U1/, do 17, in ed 4^/f do 6% pop. _
ngg
Ci đ ti &&& fe d fcd fa đ
IMOMIMIIMHIIttMMMIMMIf
i >
tMnozdnvnik CER iS
4 ►
t se priporoča zrn zdravljenje doma- i \ | čita živali. — Stanuje v ulici dell'E-rerao iL 4 (na vogalu ul. Domenlco Rossetn St. 75). »♦•»e»»+eoeeeoee»ee»eeoeee»+»»ei
Lekaraarla A. THIERRY
edino pristni balzam
olajšuje kaše\}, krč in bolečine ter okrepčnje tok in prebavo ter raz-tvana sliz. —	aH pa velika
steklenica Kron S-M. -
suje bolečine, hladi, očisti in omehča vsako tudi staro rano. — Dve dozi kron 340. Dnevne pošiljat ve I---Dnevie pošiljatve !
Lekarnar a. v. THIERRY
i tapai pi kaki ii Um !■. i Tirtk i Meriti
Dr. PEČNIK
Dr. PETSCHNIOO
TKT, yu S. CATER1NA $TE0. 1
Zdravnik u notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne in
vodne (spolne) bo?*""*1-	| in 7—7Va
fllflll
III II
Antonlo Corrnfo
co marmorja. Sprejema tudi popravila. Telefon št
22—53 bis.	1107
Razpošiljam
tiška-LJubljsna.	llaii
Pfirtot urar,
ulica Stadion št. 26 M
1209
NfflitflllD nadomestilo za plinovo raz.svetljavo: UHJIIUIJIS žarnica na špirit. 957. špi
SCHLLL— ~
rit z vsemi pritiklinami pri V ULca Caserma štev. 17.
iER, Trst, 1 50
Boffet Klan
v ulici Squero Nuovo štev. 17, toči Jcraški teran po Kron 1 04.
I2:i8
IvAVHIVIfl v uhei SaD Marco St 35, toči kraški mIMUIiIII teran prve vrste po Kron l o4 ter vi-
pflv-ka in istrska vina.	1229
Fratelll Rauber
14
Zaloga ustrojanlh kož
Velika izbere potrebščin a črvfjarfe. - Specijaliteta
potrebSOn
IIHBUIBIH
Velika zaloga
fukeirsticoa pohištva
IkM MM
(T>iin
1874).
Crst Mlin Bettorl Štev. l
Gostilna „novega delavskega kon-sinneso diuštva" ^EVs^s^s?
se toplo priporoča cenj. občinstva, znancem in pisateljem. Toči vina 1. vrste n. pr. istrsko in vrpavsko ter dobro kapljico kraškega terana. Za dobro postrežbo jamči in sepripo-roča za obilen obisk Šuber Fran, gostilničar.
i
I JOSIP STRUCKEL ■
B Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške, _ ™ in ženske, zefir, batist in perljiva svila g
Iza jopice. Svilenina in okraski zadnje ■ novosti, velik izbor izgotovljenega pe- H rila in na metre, spodnje srajce moderci. ■ S Vezenine in drobnarije, preproge, za- 3
Lvese, trliž po izjemno nizkih cenah.
■iiaaiiMaaii 111
UMETNI ZOBJE
PIOMBIRANiE a ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. čebmAk v. toscher
uuca CASERMA, 13IL nad.
v Spložna hranilnica o trstu ^
11 PUPILARHOtfflREB IfltfOD wi hlHMvUgaji Z i. ujjjjft te nitiaittn. aft§k| J
se obrestu- Jg Oj , obresti se pripisujejo k jejo po 4 (O glavnici dvakrat na leto.
IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi.
POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 6% z amortizacijo po dogovoru.
Uradi v dL Torre Blancn 41. - Uradne ura: 9-12
TELEFON 21-01.

i.........................................................
T sprejema od vsakega tudi će ni nd zadrege, a in jih obre- ^B II	ve^je zneske pc do-
!
otvaija čekovne račune z dnevnim obrestovan jem.
Vlaga se lahko po eno krono.
7SJ71 nraiHt
il
Trgovske-olirtia zadruga v Inh
t
štev.
nadst.
♦	Posojila	i
♦	daje na osebni kredit in na zastave ♦
,'Z	proti plačilu po dogovoru.	i
x	O
♦	Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 i
♦	dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Z
Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine.
lil lil
lili
lil
im« in
m ni
in m
m m
m m
kakor ure, verižice, prstane, zaponke, uhane, priveske in druge zlatanine se vdobijo v slov. trgovini ur in zlatanine
ALOJZIJ POVH - Trst, Trg Barrlora vecchla štev. 3, Trst - ALOJZIJ POVH
Stran IV.
»EDINOST« it 309.
V Trstu, dne 6. decembra 1914,
k-a
KIRIKUKE mm

Brivnice.
Anton Novak S.S
37, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIM!	2660
HufBABAffli on slavnemu občinstvu hi-Priporoča SB sijenlčn. BRIVNICA B. HARAŠTA, Via Carduccl 9 (prej Ant
Šebok). Pranje glave, vsakovrstna lasuljarska dela. Najboljši trž damski salon. Zmerne cene.
NfflhflHtfl in	l^anijarska del« s« izvr-
(lUJUUlJjU šnjejo t frizerskem salona Andreja ROJIC» v Trstu, Acqnedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo In izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra ia točna po.strefba. Ogledajte si izložbo, da s* prepričate-	1B51
Buffet
ftirihAUII?ff Ml cenjenemu ubčinstvu Buffet v rlipUrOlU iC ulio Gheda št 8. Točijo se pr
o vrstna vina in pivo.
1804
Fotografi.
NrtfHllhff »P°mini so artistične fotografije na nUjlJUDSI kristalu, porcelanu itd. za priveske, cac-rohne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja ta reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PELIZZAKI, urar, Trst, ulica Nuovt j St. 41 (palača Salem*.	1495 |
caaanaPDOHnnflnnnnnnnnnnnnnnnnnni
8° Hlcold Cosclandch 1
nvfts
TtST - BDa H MM tt«. 15. IL m
sprejema na novo
K M il tf H - mra UR. ZH1
LHiaLHjuoooopnnooooBuoonnnmM man
& KORSANO
Gostilne.
ObrtnUsKo društvo v Barkovljah
(bi zu cerkve) toči izborna vina n postreže s fino kuhinjo I>rebeijevo pivo. — Prostorna dvorana.
Krogljidče. Cene zmerne.
nat vrt.
2330
Matija Bullfpnporoi*cenj
Hermangild Trocca
TRST, nilca Burriera vetcblo I
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. k<
Podružnico Ljubljanske kreditne banke
obrestuje vloge na hranilne knjižice po
ter plača rentni da« vek iz svojega.
-	v Trstu
ulica Caserma st. 11
4 VI
m nttttH trtifl- rata obrestuje - n Duovora - ntiusodnele.
Sprejema prijave
n nlMi 5 'Iz °|i vojnega posojila
pod originalnimi pogoji.
občinstvu svojo L gostilno „ Ai buoni amici"* v Trstn
____~Bel*-edere štev. 39, točilnico vina in piva v
Trstu v ulici Bonvenuto Cellini štev. 1, gostilno .Al buon Atmis«an" v Rojanu, ulica Montorsino ^ 6t 3, t čilnico vina v Barkovljah tBovedo), ulica \ q Perario 4t 'U2 (hiia >čuka). Toči se prvovrstno -dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Om-Sa in pivo.
i
Kleparji.
Lozer Ivran, klepar činstvu svojo delavnico
dajo vsakovrstnih kleparskih
duje vsako naročilo in pop: ven po zmernih cenah- Uli 34. — Svoji k svojim!
voi
izdelkov. Izvr >ravo v delavnici ali iz-ca Sette Fontane štev.
2443
Krojači.
VvaIhImIm IVAN GORI ČAN, Trst, ulica Pas-ivrujuiniul quale Rcvoltella ali Chiadino in Monte št. 27, L nad., se priporoča cenj. občinstvu »a vsakovrstna dela. Sol'dna po tretba, velika angleških vzorcev. Izdeluje po
7213
9m tržaška tovarno
brusnih koaMV, smlrko
I m „corandum*4
G. Pllotti-Trst
Mm: fin tetltfi H. TcL 15-25
i
Dr. HORVATH
■corso iT. n
K5MRZI0 P0T0CMI<3i
Trst, ul. Riborgo 28, tfogal ul. Beccherle. ('"""liSS,:'/,*"'"")
Velika Izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Maaa ia moikt obleke. Sprejemalo se naročila po meri
Velika zaloga
najboljih šiv. strojev „PFAFF" in drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ccni.
GORICA ulica Municiplo Št.
trst - moča Nuova štv. 36 38. trst«^ Kremarji in $OStIlnlČllF]1111
Kupujte za prodajo
M. AITE nasledniki grenko vino
Augusto deli' ASnolo
tzbeT dunj
najnovejših -kem kroju.
Mizarji
ji m 4 A M Bm«ii«»h mizarska delavnica za vsako-
Anion BOrUCCO vr>tno delo. Trst ulica S.
vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini
- -- l —
Assisi 2, dvorišče.
2095
Papir.
vellKa zn!o$a papirja &
za ovitke, papirna ^Tečic, prodaja
______h cenah na drobno in debelo tvrtka
STONE DOLLINA R. Via dei Gel s i štev. 16
Maraniconi". Ttlefon St. 27-81.
Pekarne.
R?MfiNN gornja Greta Štev. 270 pri JUMr flžnflnn poroča svojo pekarno.
[ji Trst, ulica Pasqu— e Iievoltella i»t, 62 priporoča cenj. občinstvu
Uro! Sušit
»vojo pe«arno in sladčičarno, v kateri se dobi več-r.a dan 3vež kruli in sladčice. Vino in likeiji
v «te!*ienicah	22f*0
Pohištvo.	~~
fillf) postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-UvcJ polna s. al na soba z žimninamt K 290.— V.
FnnderiV 12, I__2318
Prodajalne jestvin.
UmA url MiiIa! Tr»t, Piazza Ponterosso ML VU. nuicj Trgovina jestvin in kolonjal r\f*trx blaga, s; ecijaliteta: pristno čajno maslo
Za ob-Bidovec 500
s j ecijaliteta: obase in ilirske testenine, se priporoča vdani Ivan
fi. RIEGER
Šivilje.
Trst, Piazza della Borsa št, 3 v. 9 Damska krojaćnica. Izdeluje vsmi-ot leke po angleškem in francoskem kroju leke, obleke za poroke, bluze za gledali->ne zmerne
Slavnemu občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem priporočata svoje velikanske ZALOGE VSAKOVRSTNEGA MANU-FAKTURNEGA BLAGA za jesensko in zimsko sezono po nizkih cenah, pod vsako konkurenco. Se priporočata kot Slovenca
O. Milit, F. SuSmeli.
- ulica Nuova Stv. 36 38 - TRST jBHHg.
■ nif||| fnpb edina slovenska žganj arna in za MfilUll I lim loga likerjev, v kateri se dobe
Rorl In Veroniko Tuschok
Narodnega
doma- v Trstu, "ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilla. Edina zaloga dalmatinskega tropi novca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
Trst, ul. Molin
grande štv. 4, priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno „Alla beila Trieste". DomaČa kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in črno. Postrežba točna.	2370
Posojajte v
dragih sorodnikov
toliko voi, ker stane 19 raagSsdnic in pevečana slika 30x40 «m ssmo 3 krone.
Hvečoiji ii priveski se ponotiskujela tudi iz znsiarelih slih po zmerni ceni. Odlikovani fotegrafi?ni zavod, Trst ulica Acqysciollo 27.
oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje.
RESTAVRACIJA
Trst,
ul. Carducci —--
Vsak veier od 7. do noinoci velik koncert ^
1. Slovan, tamburažkega društva
pod uodslvom g.ce ZLflTČDOLISa
Opozarja se cenj. občinstvo na izbrai\i spored railičnin komadov In narodnih pesmi in eles. Ob nedeljah in praznikih Matinee.

cbilea obi-k se pripor
JOSIP DOMINES.
Poleg rcnoinirancga Goessovc;a piv se toči pivo Reuche^Brau iz KuJmba
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
■—i ■■——■■ SSSSSSSSSUai——" II—" ng UMI 111 Bil ni
[[„Tržaška posojilnica in hrani
f9a eas^iaBEsšačii	sbkse
nic i
regislrovana zairuoa z otKoJaniro ?oroi!-Jom
TRST, PJazsa cSalJa Caiaf^a It. 2, 3. mad, (v lastni palatf) vnod j>o stavnih s!oj;njicD5i.
m	c
I-
POSOJILA DAJE
oa vknjižbo 5 Vt*/» na menice po 6*/o
na zastare in amortizacijo za daljšo dobe po dogovor*.
ESKOMPTUJE TROOVSKS MENICE.

HRANILNE VLOGE
od ▼sak«ga> če tudi ju nd in jlii obrestuje po
4
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentni 'pličije zavod Bim. - VI«*« £e !»hko po eno krono. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSlCE).
II III
III III
PoStn -hranilnični raf un 16 004.	TELEFON št. 902.
Ima varnostne celico (faJTe deposit?) za fihrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih rreduot, popalnoma Varno proti vlomu in rofara, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem r° nizkih cenah. Stanje vlog nsd 10 mlSijonoi' feron.
Urad u e ure^ od 9 ilo 12 dupoh. ic In od 3 On 5 popoltine. - iipiaCuJe se _vsak delavnik ob urad^fTi ur:h.
<1* f	S5 P"	»!
Trgovina s manifakturami.
Marija JdKŠCtiČ pri^roča svojo tT^ovino
manu faktur " ega bUga in izgotovljenih oblek. Sprejem dela po meri. _
19
2232
rmiii um	^ses^v^^m
Voščarne.
Jernej Kopni - Gorico t1*Vožene
292
Žganjamc.
4/iMnlnvnn Luigia Pogorelz, Trst. ulica Giulia cunjama 507, se priporoča za obilen obLsk.
rr
vrste.
1882
]IADRAltfS
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
Trst, Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno
VLOGE NA KNJIŽICE %
4
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-računu po dogovoru.
FILTJALKE:
DUBROVNIK
KOTOR TJf BLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT bIBENIK 2ADAR
AKREDITIVI, CEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA

Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERTJE.
ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srećk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS- KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.

Dffffllfni materijal podrtik hiš. kakor n. p-. RUIlIUlI \Tjta, okna, umivalniki, stopnice itd. •e proda v ulici Piccardi 16.	'<£36
ESKOMPT HENIC
I |

RaznL
ali v najem m dajo razne gostilne, _ ka,aj-ne. mleka ne in drugi obrtni _____vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavama Cono od 9—1L 3-6 telefon St. 82j 41
Prodajo
Čistilo zo čevlje &aikzezeon&kSm^via
l:i-03- Odlikovana tržaška to-
2114
Car vari
ison xeie
pfr
Priporoča se gostilno 11. D. 0.
Trst, ulica Commerciale štv. 7. - Toči res izvrstno vipavsko belo, istrsko črno, kakor tudi kraški teran. - Priznano d bra kuhinja. Pnporoča se udani A. Ž m a v c, voditelj.
----—jr^^To^
Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v v^RNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink y4 litra. ISTRSKO vino po 24 st L • PRISTNI TERAN po 32 st. % 1.
ni BALKAN (km M Pili!
ia? |
i


CENTRALA
v PRAGI
Ustanovllena 1. 1868
20 podružnic 17 ekspozitur Delni&ka giavnica
[ 80.000.000
Rezervni in varnostni :aklad:
K 25,000.000
Zivnostenska bankapodružnka v Tr
ORADEŽ otvorjena , poletju ekSpOZltUre redno poslovanje OPATIJA
Izvršuje vse bančne in menjalnišne pesSe.
Borzna naročila.
TELEFON: 2157—1078.
TELEFON: 2157 — 1078.
VLOGE NA KNJIŽICE
Rentni davek plačuje banka iz svojega.
Psidifikt na mfcga.
lajjim	ii		IIIMIHIIIIKB