MLADO JUTRO Št. 33* V Ljubljani, dne £8 avgusta 1940 Leto XI. V ВШ11 ZA PRAVICO POVEST S SLI I A F Cez nekaj časa je O'Connor zabrun dal: »Sedaj je pač stvar taka. da ti ne pomaga nobeno upiranje več in da bova kmalu skupaj na glavni orožniški postaji. S tem se moraš sprijazniti, mladi mož, in če se namerjaš pametno in mirno obnašati, je najboljše, da pograbiš za veslo, kajti tako nama bo šlo veliko hitreje Da ujamem Rdečega jelena, se lahko povrnem še vedno enkrat kasneje. Stare, tam čez pravijo, da je sedaj na lovu.« »Prav«, mu je odvrnil Bobby, »veslanju se še nikoli nisem upiral, ne morem pa ti obljubi- ti O'Connor, da bom ostal pri tebi Pri prvi ugodnejši priložnosti ti po begnem.« Zdelo se je. da O'Connor ne mara odgovoriti na to prostodušno izjavo mladega moža; toda kasneje, ko sta sc že oddaljila od kraja kjer sta se vkr cala, dalje po reki navzdol, je povzel z nekoliko prijaznejšim glasom: »Pra\ za prav mi vsa ta neumna stvar nk kaj ne ugaja Toda kaj naj počnem' Naloženo mi je, da rnoram tebe in Rdečega jelena privesti na postajo in na tem se trenutno ne da nič spreme niti. Povelje je pač povelje in mojs služba mi ne dopušča, da bi premišljt val in razsojal, ali je upravičeno ali nt Da pa ni pri vsej zadevi nekaj v redu v tem sem si že dolgo na lasnem.« Za taboriščem Indijancev se je vlekel pre cej visok in dola gorski hrbet. Z nje ga se je sedaj dviaal g<-st, navpičen stolp dima, ki ie bil vsaka toliko za hip prekinjen »Obesijo me naj, če to ni telegramček ki ga pošilja Samotni orel svojemu sinu Rdečemu jelenu To bržkone pomeni toliko kot: Dečko, ostani, kjei si!« Pa se je spet prekinil in nato zapovedal: »Toda nadaljujva najino pot!<. Pobbv mu ni odgovoril. bil si je pa prav tako kot poročnik na jasnem, da se Samotni orel tako kot njegovi predniki dobro razume na dajanje znamenj z dimom. Čim bliže sta pribijala trdnjavi, v kateri se je nahajala glavna postaja orožništva, tem bolj je postajala voda deroča in O'Connor je bil prisiljen svoj krhki čoln ravnati bliže brega, kjer moč toka ni bila tako silna Prav ta breg pa ni bil na gosto poraščen z visokim drevjem m slučajno se je Bob- Golar Manko: Je imel župan iz Spuhlje vasi hudo hudo ženo. Pravijo, da ji je bilo ime Kunigunda, in da ni bil župan župan, pač pa njegova žena Ves dan je mora! čepeti doma, !e skozi okno je lahko časih pokukal, v nedeljo pa je moral s Kunigundo k maši; kar na levo stran cerkve ga je peljala, kar je bilo za Spuhljo nekaj nezaslišanega Kratkomalo: Zupan Jaka, ki ni bil župan, ie moral čepeti doma, njegova žena Kunigunda pa je hodila okrog. Seveda, mati županja ni kar tako, kot sosedova Urša, ki ima za moža le mež-narja, zato tudi ne more vedno čepeti doma in kuhati žgancev To naj dela Urša, ne pa gospa županja. Zato si res ni mogla drugače, in je lazila Kunigunda ves ljubi dsn od sosede do sosede, od botre do tete in nazaj Marsikaj je zvedela, marsikaj povedala, raje več, ko premalo Tako se tudi spodobi za gospo županjo. Kot lansko leto. tako so tudi letos imeli pri 2'ipanovih piščance, majhne in luštkane, sicer jih je bilo res le pet, piščanci pa so le bili. Odsîej je bilo konec županovega le-nuharjenja; ubogi Jaka ni smel gledati niti več skozi okno, ves dan je moral buliti na dvorišču v piščance, da ne bi priletel kakšen jastreb ali pa kakšna druga zverina in pograbila to ali ono piš če. NiČ se ne more reči, da ne bi oča župan zvesto opravlja! težkega posla, saj včasih ni upal niti zamižati, če mu je sonce preveč sililo v oči, ker nikjer ne piše, da ne bi mogel ravno tisti hip planiti jastreb v piščančevo čredo in odnesti ubogo živalco. Toda naj si je prišlo do tega tako byjev pogled ustavil na nekem mogočnem drevesu, katerega krošnja je bila zelo gosta zaradi listja in vej Nekaj prav močnih vej je molelo celo daleč nad reko. Zazdelo se mu je, da razločuje v gostem mraku pod krošnjo obrise človeške postave. Kmalu se mu je ta njegova domneva potrdila: tam pred njima se je med debelimi vejami mogočnega drevesa skrival Rdeči jelen! Ko bi sedaj poročnik le ničesar ne opazili ga je Kunigunda nalomila, kar se je da-zaspal, morda je bilo krivo temu prevroče sonce, ali pa ga je obšla kakšna ne ve se slabost, kratkomalo, Jaka je zaspal in da bi bila nesreča še večja, je priletel jastreb in odnesel najlepše pišče. Seveda se ne smemo čuditi, če je iskal župan peto pišče zaman. In da ga je Kunigunda nalomila kar se je dalo, ko je prišla domov, no, o tem bi bilo odveč govorit! In preden je zjutraj odšla Urša zopet po opravkih, je zagrozila ubogemu Jaki, da bo konec z njim, če mu jastreb odnese še kakšnega piščanca. Pristavila pa je tudi: »Danes me do večera ne bo domov. Glej, da mi ne boš stikal po skrinji, posebno pa mi ne lazi po kuhinji in ne vtikaj nosu v tisti rjavi lonec, ki stoji na polici, kajti, če le povohaš zadevo, ki je v njem, bo takoj po tebi in niti grbasti Nacek ti ne bo mogel več pomagati, pa čeprav bi te celega namazal z gadjo mastjo.« In še dve je dobil Jaka z metlo, da bi svarilo bolj zaleglo. Milo je obljubljal preplašeni Jaka svoji ženi, da bo odslej zvesto čuval ostale piščance in da mu niti v glavo ne pade, da bi stikal po kuhinji, najmanj pa, da bi vtikal nos v tisti rjavi pisker, o res, res, da ne. Kakor je obljubil Jaka. tako je tudi storil: Ves dan je lazil za piščansko četico, od gnojišča do gnojišča, od tu na vrt in zopet nazaj na gnojišče, Tako jc šlo od zore do mraka, dan za dnem, toda na žalost le pet dni. Zopet se je zgodilo, da je pričel loviti ubogega župana peti dan spanec. Po vsej pravici se je zbal, da bo zopet zaspal. Toda Jaka je zvit, da mu zraku jastreba in v njegovih krempljih piščance, ki so bingljali kakor zrele češnje na veji. Milo je gledal Jaka za svojimi varovanci, dokler niso izginili za vaškim stolpom. Seveda se ne smemo čuditi, če je pograbila Jako divja srd, žalost, obup in temu podobne zadeve. »Kaj bo sedaj, mu je planila misel kakor jazbec v glavo — nič drugega, kakor konec bo s teboj« , mu je odgovarjala pamet. »Če je tako, pa naj bo«, si je dejal, in že .je tekel v kuhinjo, pograbil pisker in iz njega pojedel strup, ki ga je namenila Kunigunda Bog ve komu. Še toliko je imel moči, da se je splazil ni daleč para naokoli, tako si je vsaj mislil. Polovil je piščance, vse štiri privezal na vrvico in si mislil: »Ljubi jastreb, pograbil pišče in z njim osta-je volja Tudi piščanca lahko pograbiš, toda vseh štirih živalic si nikakor ne boš mogel privoščiti kar naenkrat. Ne boš me, mrha, več prevarila.« Ob teh mislih je naš nasukani Jaka sladko zadremal in Bog ve, kaj je zasanjal na vročem soncu. In ko se je laka v sanjah najslajše nasmihal, ko se mu jc sanjalo, da so ga sami angelčki žgečkati po podplatih, je priletel jastreb, pograbi pišče in z njim še osta-'e tri- în ko je Jako prebudil vrišč in ■-okodajsenje kokljç, je videl visoko v v čumnato, se vlegel v posteljo In čakal na belo smrt. Šele proti večeru je zaslišal v veži korake: »Aha,« si je dejal »že gre pome bela smrt s koščenimi rokami in z ostro koso.« Pokrižal se je še enkrat, globoko zavzdihnil in —: »A, tu si mr-cina, spiš, kje so piščanci, kje, povej!« Kot vihar se je pripodila v sobo njegova babura in vihtela nad njim ljuto metlo. Jaka debelo pogleda svojo Ku-nigundo in vzdihne: »Ni jih več, z jastrebom so odleteli, takole,« in zakrilil z rokami kot caplja. Že je padalo po ubogem županu, a ta mirno nadaljuje: »Nikar se ne trudi, ljuba Kunigunda saj nisem več živ, že ves popoldan ležim mrtev tu v sobi, ves strup sem pojedel in sedaj me ni več.« »Kaj, medu tudi ni več, ki sem ga pripravila za potice, o. moj Bog!« Sedaj pa je bilo konec milos-ti: Jaka se Sk ozi Nemara ste kdaj slišali zgodbo o učenčku, ki je dobil v šoli nalogo z naslovom. »Misli ob znožju gore«. Menda si z njo ni prislužil dobrega reda, zakaj ko je hotel učitelj pregledati nalogo, je bilo v zvezku samo zapisano: »Oh, da sem zgoraj!« Podobne misli so gotovo obhajale mnoge izmed potnikov, ki so morali v lavno minulih časih tvegati naporno v-ožnjo čez Sv. Gothard, če so hoteli .••riti iz srednje Evrope v Italijo, de želo sladkega grozdja. Ko so zgradi!) oesto čez prelaz, si lahko s poštno kočijo prevozil pot od Lucerna v Švici do Milana v Italiji v 27 urah. Na naši prvi sliki vidite to zanimivo vozilo, ki ga je vleklo 5 močnih konj. To najbr-že ni bila počasna vožnja, in potniki so se na mnogoštevilnih cestnih ovinkih gotovo čvrsto oprijemali sedežev. Toda razvoj se ob tem ni ustavil, in dandanašnji traja ista pot v udobnem železniškem vozu komaj 6 ur. Le ma- je zvijal pod metlo kot črviček, prosil, molil, a zaman, ker strup res ni bil strup, pač pa sladek med, s katerim si je slajšala Kunigunda grenke dni in tega greha mu nikakor ni mogla odpustiti. lokateri potnik pač misli na to, kako silnih naporov je bilo treba, da si lahko privošči to vožnjo; večina se jih zadovolji s tem, da zabavljajo, ker morajo celih 20 minut drdrati skozi 15 km dolg, teman predor. Drzni in odločni so bili možje, ki so leta 1872 začeli graditi ta predor. Z dletom in kladivom so se delavci loti li kamenitega velikana. Toda zgolj z močjo človeških rok niso prodrli na dan niti meter daleč v goro. Na ta način bi bilo trajalo 70 let, preden bi bil predor dogotovljen. Kmalu so pripeljali vrtalne stroje, in dinamit je trgal gori velike kose iz skalnega osrčja Zdaj je šlo že hitreje: graditelji so se vsak dan po 7 metrov globoko zarivali v skalovje. Dve veliki skupini delavcev sta se lotili dela vsaka na svoji strani Sv. Gotharda; inženjerje je le skrbelo, ali se jima bo posrečilo, da globoko v notranjščini gore zadeneta druga ob drugo? Ali kameniti orjak se ni dal kar tako podjarmiti in je zastavil v obram bo vse svoje prirodne moči Podzemeljski izvirki so bruhali v rov ter povzročali hude nesreče. Cele plasti kamenja so se rušile in pokopavale ljudi pod seboj. Vsega skupaj je pri tem velikanskem delu 310 ljudi izgubilo življenje. 000 pa jih je bilo ranjenih. Le najbolj krepki možje so mogli prenašati napore tega velikega dela. Kolikor dalj so prodirali v goro, toliko toplejši in slabši je postajal zrak, in bolezni so neusmiljeno kosile med delavstvom. Zaman pa veliko podjetje ni bilo. Po skoraj osemletnem delu sta se nazadnje delovni moštvi tako približali drugo drugemu, da sta se mogli sporazumeti med seboj. Na drugi sliki vidite, kako planejo delavci po zadnji raz-strelbi naprej in pozdravljajo tovariše z nasprotne strani. Računi inženjerjev so bili pravilni. ga Х\;Х\ vtvXvXvXv^^ • •••«••••••••••••••••••••••a* m »- ..... ........... • ' ' I Г " ~ ~ I' I. HU II .u u. IIJJ.UXOBL Človeška odločnost in žflavost je bila nazadnje zmagala, in zdaj drdra vsak dan mnogo vlakov v goro, kakor M bîB namenjeni K gorskemu duhu ▼ njenem osrčju, toda na onem konca prisopihajo vsi spet na beli dan. Ш» JUTBOVCK? I PIŠEJO ... Pes In mues si po navadi nista prijatelja. Zgodi pa se tudi da se sprijazni-ta ter se čisto dobro razumeta. Lepo je videti če se pes in muea skupno igrata ter s tačicami božata drug drugega, le pri jedi se bolj redko razumeta, Ljudje pravijo ob kaki priliki: »Tako se gledajo kakor pes in mačka.« Če muca zagleda psa se takoj uslo-či in našopiri dlako, ter prha v znak da je pripravljena na boj, ko pa vidi da je stvar resna jo že ubere na bližnje drevo in prav posmehljivo gleda na psa, ki jo opazuje pod drevesom, češ zdaj pa čakaj name dokler se Ti ljubi. Psu se stvar kmalu zdi preneumna in gre svojo pot naprej. Muce so navihane in hinavske. Vsaka muca ima baje na koncu repa privezanega hudobca zato se tudi ne pusti rada vlačiti za rep in takoj zarenči. Otroci imamo po navadi prav rad pse in muce in imamo z njimi mnogo zabave. Remic Olga, učenka III. razreda osnovne šole v Bočni p. Gornji grad. Dva sovražnika. Lepega dne sta se srečala muca ln pes, kt sta bila že od nekdaj huda sovražnika. »To bo maščevanje!« sta si hkrati mislila oba. Posebno pes si je vroče želel, da bi muco premagaj. Dostikrat jo je bil že napadel, pa mu je zmerom ušla. Zarenčal je, pokazal zobe in se zakadil vanjo — toda muca je bila urna in prebrisana, Hitro je splezala na bližnji drog in se tako rešila. Pes pa je ostal pod drogom in žalostno gledal gor, sam pri sebi pa sklenil, da se do prihodnjega srečanja nauči plezanja! «ada Christof, dijakinja Ljubljana VII. Dragi stric Matic! Tu Ti pošiljam zgodbico o psu in mački. Veselilo bi me, ko bi Ti ugajala, da bi dobila tudi jaz