?«šiniaa pb.čana v gotoviai.
Himsra
krHJINII
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Hurski iobots, 2S. novembra 1934.
Naročnina
zssaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Stev. i Din
UREDNIŠTVcT~IJPRAVA: pri g. „Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
. itev. rač. poštne hran. 13.549
lstoa|a vs&fca nedeljo
LET©
Trgovec, obrtnik in kmet v i današnji krizi.
Po statistiki Trgovske, obrtne in ndustrijske zbornice, ki je gotovo competenza ustanova za naia domača vprašanja, je v zadnjih treh letih j— in niti ne celih — na ozemlju Slovenije propadlo okrcg tri tisoč trgovin in še več samostojnih obrtnih podjetij. Seveda ni rečeno, da je le ']>ri nas tako, čeprav je radi gospodarske razvitosti Slovenija za gospodarsko krizo verjetno bolj občutljiva, kakor drugi predeli države. Krizo pozna in jo bridko občuti cela država in jo čuti sploh vse človeštvo.
Suhoparne številke iz statistike ljubljanske T. O. I. zbornice nam : govore povsem jasno. Naš srednji Hstan, to je naše trgovstvo in obrtništvo, hitro propada. Koliko bolj uničujoče bi bile šele številke o kmečkem itanu, ki bi ga po njegovi socialni strukturi tudi mogli prištevati k srednjim stanovom.
Ne smemo pa prezreti, da ta socialni razvoj, ako se bo nadaljeval, ie more ostati brez dalekosežnih po-ledic. Kajti s srednjim stanom izginja z naše gospodarske strukture baš ista prevažna socialna ljudska plast, :i je ustvarila moderno državo in jo lapravila veliko in močno. Srednji tan, kakor ga je poznala Evropa »red vojno, je hranil v svojem jedru iolidno eksistenco trgovca, rokodelca jn tudi malega obrtnika ter kmeta ; jlalje tesno sodelovanje in največkrat idruženje osebnega dela in lastnega kapitala; končno zmerni dohodki in /rednja posest.
Teh bistvenih lastnosti in pred-losti nekdanjega srednjega stanu v Jlanašnjih razmerah vedno manj najdemo. To, kar naj bi danes tvorilo jrednji stan, postaja vedno bolj iz ljudske skupnosti izruvana plast ljudi, jieke vrste narodna manjšina, ki je Jdvisna navzgor in navzdol in ki se Inora večkrat brez solidnega imetja Trdo boriti za svoj obstanek. Njegov Jivljenski položaj in njegovo imetje ^e bodisi s socialnimi zakoni, bodisi organizacijsko najmanj zavarovano. Mojster je v tem pogledu večkrat na slabšem kot njegov pomočnik, mali \govec je proti konkurenci brez moči : iato vidimo, kako oba bolj in bolj Izginjata. Pomočniku se odpira vedno ^nanj možnosti, da bi se mogel po-ipeti do samostojnosti in postati ojster, kar je bilo vendar nekdaj avilno. Na drugi strani pa trgovski astavljenci, ki so bili nekoč poklica-
ni, da postanejo samostojni trgovci, vedno bolj zapadajo v proletarstvo, ker so navezani na trajno odvisna in siabo plačana mesta. Ne eden, ne drugi, ne vidi pred seboj možnosti, da bi se prikopal do samostojnosti in potrebnega javnega ugleda.
Pri vsem tem je tragično, da se na socialno ureditev in primerno uvrstitev v našo skupno narodno za-jednico ravno teh stanov premalo misli. In vendar bi resnična socialna politika morala v prvih vrstah obstojati v skrbi za zdrav srednji stan. Zakaj ? Ker je srednji stan tako gospodarsko kakor socialno najbolj soliden temelj države. O tem nas prepriča vsaka stran zgodovinskega razvoja države.
Morda bi kdo ugovarjal, da so v moderni ljudski državi, ki postaja vedno bolj odraz brezoblične in stanovsko neopredeljene ljudske niase, to le še zastareli in preživeli nazori. Temu pa ni tako. Nihče naj nikar ne misli, da je to, kar mi gospodarsko in socialno opredelujemo kot »srednji stan", v resnici že davno preživeta družabna življenska oblika. Saj ni res. Kmečki hlapec bo na dnu svojega srca vedno gojil željo, da postane samostojen gospodar in ima to hrepenenje svojega srca zapisano na obeh dlaneh svojih žuljavih rok. Enako je želja večine obrtnih in trgovskih vajencev in pomočnikov, da bi nekoč mogli nastopati v življenju kot samostojni trgovci in mojstri.
Prav tako se razni socialistični preroki motijo o delavčevi duši, ako
Naš sedanji zakon o neposrednih davkih pozna sledeče vrste davčnih oblik :
1	) davek na dohodek od zemljšč (zemljarino),
2	) davek na dohodek od zgradb (zgradarino),
3.) davek na dohodek od podjetij, obratov in poklicev (pridobnino),
4)	davek na rente (rentnino),
5)	davek na dobiček podjetij zavezanih javnem računu (družbeni davek),
6.) davek na dohodek od nesa-mostalnega dela in poklica (uslužben-ski davek).
Največ povoda za razburjenja in pritožbe pa daje pridobnina, in to iz dveh razlogov.
1.) radi načina ugotavljanja davčne osnove, to je onoga zneska, ki se naj — kot čisti dohodek ali dobiček — obdavči.
mislijo, da najde zadovoljstvo v ka-sarniškem izenačenju z vsemi sebj podobnimi. V resnici pa ne črpa noben delavec toliko veselja in življenjske bodrosti ne iz svojega kasarniš-kega stanovanja, ne iz socializacije in ne iz povišanja plače, — kakor pa, če se mu uresniči upanje na lasten dom in lastno grudo. Kakor hitro bi srednji stanovi postali zopet nekoliko gospodarsko samostojnejši in bolj zakoreninjeni — kar bi pri dobri volji in sposobnosti odločujočih činiteljev še tudi danes ne bila nemogoča stvar — ni dvoma, da bi zopet postali od mnogih zaželjeni vir gospodarske moči za državo in narod. Ljudje, ki imajo nekaj, kar morejo „svoje" imenovati, niso nikdar dostopni za razne inter-nacionale. Kdor ima le malo hišico v vasi, ljubi vas, pa ludi svojo občino in svojo domovino. Isto je tudi z obrtnikom in trgovcem, ki sta s kmetom vred gotovo najtrdnejši steber v narodu in vedno živo interesirana na gospodarskem prcspehu vseh delovnih stanov v državi.
Zato nismo nič pretiravali s trditvijo, da bi se zdrava socialna politika morala predvsem pobrigati za srednje stanove. Kajti propadajoči srednji stanovi ne množe le vrst brezposelnih, ampak jemljejo tudi deiavcu samemu možnost, da bi se mogel kdaj povzpeti do boljših življenjskih razmer. Samo v močnem srednjem stanu, to je v krepkem trgovstvu, obrtništvu iu kmetstvu je mogoča zdrava socialna rešitev. Propad in izločitev srednjih stanov iz gospodarske celine pripravlja neizbežen narodov pogin.
2.) radi nesorazmerno visoke davčne stopnje, ki da, osobito v zvezi z visokimi samoupravnimi dokladami skupno previsoko obdavčenje obve-zancev.
Ne bom se spuščal tu v razpravljanje o načinu ugotovitve davčne osnove. Določila zakona in pravilnika, ki se na to nanašajo, v splošnem odgovarjajo, kritike javnosti in posameznikov se tu nanašajo predvsem na praktično izvajanje teh določil po pristojnih oblastih in njihovih organih.
Glede previsokih davčnih stopenj, pa je potrebna in umestna kritika zakonitih določil samih.
Davčni zavezanci pridobnine so v zakonu porazdeljeni na več skupin. Glavni in v praksi najbolj zastopani poklici, ki plačujejo pridobnino pa so : trgovci, mali industrijci, obrtniki, gostilničarji, hotelirji In kavarnarji, pre-
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki ogias 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
!3ofcog»isi se ne vračalo
ŠTEV. 48
vozniki, agenti ter vsi samostojni duševni delavci kakor: zdravniki, notarji, advokati, inženjerji, geometri, živino-zdravniki itd.
Velika trgovska in industrijska podjetja so skoraj redno organizirana v obliki delniških družb ali družb ž omejeno zavezo ter radi tega in pri taki organizaciji ne spadajo med ob-vezance pridobnine, temveč med ob-vezance družbenega davka.
Obvezanci pridobnine so po večini srednji sloji, znaten del ima naravnost pičle dohodke. Mali podeželski trgovec, gostilničar in obrtnik danes od takega obrata sploh ne more več živeti. Kijub temu pa je davčna stopnj'a za vse te obvezance iz malih in srednjih slojev zelo visoka. (Dalje.)
Odgovor gosp. ]os. Benka, nar. poslanca, na neosnovani napad :
(Nadaljevanje,)
Vaše napade vezete z borbo občinskih volitev ter napadate vse one, kateri so agitirali za listo sedajnega župana in se niso udeležili sokolske prireditve in to najbrž vsled tega, ker je bila ta prireditev združena s 15-letnico osvobojenja našega Prekmurja.
—	Na Jisti sedajnega gospoda župana imate vendar tudi nerojake Prekmurja, ter so potemtakem naperjena ta očitanja tudi na nje ker so se po Vašem tudi oni pridruževali tistim, ki so agitirali pod geslom „Abzug Slavi 1" ?
Neverjetno je, kaj si Vi — nekateri gospodje ne dovoljujete, ker se hočete izven Prekmurja kazati, da ste le Vi dobri nacijonalisti, a vsi ostali ne.
Da ostanem pri občinskih volitvah I — Dobro Vam je znano, da so se vršila ob priliki sestave liste pogajanja ter da ste en dan sprejeli sporazum, medtem ko drugega dne niste več vedeli o njem ter delali po svoji glavi. — Ako ste pa delali po svoji glavi — ne smete nikomur očitati, ako ste propadli. Bilo je radi občinskih volitev sklicano tudi veliko zborovanje v stari kavarni »Krona" od strani takratne krajevne organizacije JNS ter ste imeli priliko izgovoriti se in ljudstvo prepričati, da imate Vi prav. Takoj po temu zborovanju ste širili neosnovane govorice, da se je klicalo : „Abzug Slavi I" — Na tem zborovanju pa so bili navzoči gotovo tudi še bolj vneti nacijonalisti kakor Vi, teh besed pa vendar niso slišali.
—	Fakt je pa, da smo tako mi So-bočani, kakor vsi navzoči, katerih je bilo gotovo 300 do 400 slišali besede : „Meni očitate ..., ti imaš maslo na glavi ... I" Ako bi se reklo to meni ali kakemu Prekmurcu, bi izvajal gotovo iz tega konsekvence.
Gospodje! — Vedno sem bil odkrit, vedno sem Vam povedal vse v obraz. Nikdar nisem nikomur česa očital za hrbtom. Tudi pod tujim
Dr. SBR1ZAJ.
Potreba reforme pridobnine.
imenom nisem nikoli nikogar napadel. Ako se pa poslužujete teh metod Vi, — mi jih ne maramo ! Pripravljeni pa smo stopiti vedno pred javnost in povedati resnico. Ako smo česa krivi, posebno, ako sem jaz česa kriv, sem pripravljen odgovarjati ter se ne bodem nikoli skrival. Ako bi imel jaz maslo na glavi, ne bi si upal vedno vsega odkrito povedati. Ne bom pa jaz, — kakor tudi noben Prekmu-rec, napadal koga po krivičnem, ker zato ne bi dajali svojih imen. Tega nisem vajen in tudi naši pošteni Prekmurci ne, ker se tega niso učili.
Kakor izhaja iz Vaših napadov, izgleda, da smo mi v Soboti in sploh v Prekmurju nekaki nasprotniki Sia-vov. Vzemite pa na znanje, da s^o mi Prekmurci starejši Slovenci in ako-ravno stho BITI preko 1000 let pod tujo streho, kjer nismo imeli mogočnosti nacijonalnega razvoja, so vendar naši očaki, kakor mi, obdržali naš lepi slovenski jezik, svojo lepo prek-murščino. Nismo pa obdržali samo svojega jezika, nego tudi naše lepe slovenske navade. Mi Prekmurci smo ponosni, da smo obdržali naš slovenski jezik, katerega smo se posluževali pod Madžari povsod, tudi v naših cerkvah in tamkaj molili in priporočali Bagu naše duše. Poglejte naše stare molitvene knjige ter cerkvene pesmarice in to pri katoličanih in evangeličanlh, ki so bile izdane pred sto leti. Iz njih lahko črpate naš lepi materinski jezik. Ako Vas smem vprašati gospodje, kje ste bili Vi takrat ?
Okrog leta 1880 je madjarska vlada strogo predpisala kot učni jezik na vseh šolah madjarski jezik. Od tega časa se je le veronauk učil v prekmurščini. — Ali pa smo mi kljub temu pozabili slovenski? Ali ste nas morda šeie Vi naučili slovenski ? Ako smo se znali postaviti takrat v bran pred tujci in smo obdržali našo slovensko nacljonaliteto, se bomo znali braniti tudi Vaših neosnovanih, krivičnih napadov, bratje dragi I
Poznamo Vas sedaj že dobro, spominjamo se pa še Vašega prihoda kako ste takrat nastopali. Poznamo pa tudi rojaka Prekmurca, ki se sedaj poslužuje ponovno takih napadov, a vemo pa tudi kakšen je bil pred letom 1920.
V današnjih, tako resnih časih, potrebujemo mirnega, lepega in poltenega sodelovanja vsega prebivalstva in smatramo za dolžnost vsakega, kateri se hoče predstavljati kot voditelj kake gotove skupine, da je tako sodelovanje potrebno, ne pa neosno-vano hujskanje in rovarenje drugega proti drugemu. — Potrebno je tako sodelovanje zlasti v gospodarskem, soci-jainem, posebno pa v nacijonalnem oziru, da koristimo s takim lepim delom, s poštenimi nastopi in z bratsko ljubeznijo naši lepi domovini Jugoslaviji.
Naj nobenemu izmed gospodov ne gre kri v glavo, ako ste se v naši Slovenski krajini gospodarstvo opomogli. Pričakovati bi bilo, da bi se pokazalo mnogo več lepega dela v nacijonalnem, kakor tudi v socijalnem oziru ter bi Vam priporočal, da bolje premišljujete svoje večkratne izjave, katere so bile v škodo domoviui. Nikomur ni v čast posluževati se neosnovanih napadov na širše sloje ljudstva, posebno v primeru, ako je padel očitek iz kakegs višjega, političnega, zaupnega mesta. S ponovnim poštenim nastopom, z vsestranskim delom za ljudstvo in z bratsko ljubeznijo do bližnjega se da doseči zaupanje. Na tem polju pa imamo vsi dovolj prostora za delo v katerikoli smeri za dobrobit naše lepe Slovenske krajine, ter za njeno pošteno prebivalstvo. Sveto pismo pravi : „Kdor hoče biti med Vami prvi, ta je Vaš sluga 1" To si zapomnite!
DOTTiflče pesci
—	Velikodušni dar. Narodni po slanec, g. Benko Josip, je izročil predsedniku združbe obrtnikov 500 Din v pomoč obrtni nadaljevalni šoli. Kakor je znano, se vzdržuje ta šola s prispevki tukajšnje občine, banske uprave, združbe obrtnikov in s šolnino. Razen soboške občine, ki letno podpira šolo z že v proračunu določenim prispevkom, se vsi ostali z ozirom na krizo, krčijo tako, da se bori šola v zadnjih letih za obstanek. G. poslancu se za velikodušnost v podpori našega obrtniškega naraščaja prav toplo zahvaljujemo. Želimo, da bi našlo njegovo srce tudi drugod odmeva.
—	Namestitev učiteljice - vrtna-rice. Kraljevska banska uprava je imenovala za otroško vrtnarico v M. Soboti gdč. Bregar Zofijo, ki je nastopila službo že 1. novembra. Ker se je vpisalo v Otroški vrtec 94 otrok, je bila namestitev še ene otroške vrtna-rice nujno potrebna.
—	Murska Sobota dobi nekatera nova ulična imena. Občinski odbor se je bavil na zadnji seji dne 17. t. m, tudi z apelom, ki je izšel v našem listu glede odstranitve nepomembnih uličnih imen. Odbor je uvidel, da je naše stališče pravilno in bo v kratkem času pričel odstranjati nekatere ulične tablice in jih namestil z novimi, ki bodo popolnoma odgovarjale našemu čustvovanju. Vemo, da je vezano to delo s stroški, vendar pa ne more--, mo prenašati, da bi bila v Murski Soboti ulica z imenom: Slovenska ulica. Za uvidevnost cd strani občinskega odbora se zahvaljujemo.
—	Zaobljuba soboške gasilske čete. Mlnolo soboto je izvršila gasilska četa v Murski Soboti zaobljubo novemu vladarju naše kraljevine. Ob tej priliki je imel župni podnačelnik na gasilce ognjevit govor, v katerem je podčrtava! gasilske dolžnosti do svojega bližnjega, vladarja in domovine. Ako nastopajo gasilci v pomoči do svojega bližnjega, ko mu je v nevarnosti hiša in njegovo življenje, morajo pravtako nastopiti tudi takrat, ko jih bo zaklical bojni rog za oču-vanje očetnjave. Slovesni zaobljubi je prisostvoval tudi župni načelnik, g. Benko Josip, ki je ta govor še bolj razširil in je ob zaključku pozval gasilce, da nosijo v srcu vedno najple-menitejše jugoslovansko srce, katero naj bo vedno pripravljeno v službi domovine.
—	Fond kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Kakor smo zvedeli, je našel naš zadnji uvodnik že globoko razumevanje in sicer prav tam, kjer smo tudi pričakovali. Razumevanje najde res tisti, ki ljubi našo mladino. V kratkem času bo sklicana anketa vseh predstavnikov naših društev, da izvedejo naš načrt.
—	Žalne molitve v Murski Soboti. V soboto, na 40. dan tragične in mučeniške smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, so se vršile v evang. cerkvi in sinagogi žalne molitve. V prvi je opravil žalne molitve
preč. g. senijor Kovats Štefan, v sinagogi pa g. Dr, Laza Roth. Žalnih molitev so se udeležili poleg osnovno šolske mladine in dijakov tudi predstavniki javnih uradov, Sokoli, oficirji, gasici in narodna društva.
—	Športni javnosti ! Na prvenstveni tekmi Mura ; Gradjanski, dne 18. novembra 1934 je bil poškodovan po nesrečnem slučaju igralec Grad-janskega. Ker nekateri razširjajo po M. Soboti neresnične vesti češ, da je igralec smrtno nevarno poškodovan, smo primorsni resnici na ljubo pojasniti, da je bila poškodba po izjavi zdravnikov lažjega značaja, ter je imenovani že v pondeljek, dne 16. nov. 1934. dop^dne popolnoma zdrav zapustil bolnico in se podal z vlakom v Čakovec.	Mura.
—	Kupčija z govejo živino in s svinjami. Čeprav nsglašamo, da je živina glavni vir naših dohodkov, vendar opažamo v zadnjih dveh mesecih, da so cene strašno padle. Še več 1 Kupčija z govejo živino se je popolnoma ustavila. V Avstrijo, kjer so bile cene najvišje, se ne izvaža niti dovoljenega kontingenta t. j. tedensko 100 kom. Kakor nam je znano, je celò Kmetijska družba odklonila dovoljeni ji kontingent. Ostane le edino tvrdka Benko, ki se še drži dovoljene množine izvoza, morala pa bo tudi ta ustaviti, ker je imela v zadnjem času mnogo zgube. Tudi cene svinjam so se znižale in sicer pri kg celò za 2 Din. Stalno ceno imajo še one svinje, ki se izvažajo v Angiijo. Kakor vidimo iz tega, je nastopiia za kmeta težka preizkušnja. Plačila naraščajo, cene njegovim produktom pa padajo. To stanje našega kmeta je nevzdržno. Obupno že gleda v bodočnost in pričakuje pomoči. Prek-murje, — ti lepa slovenska zemlja, kdo se bo zavzel za tebe?
—	Na naslov železniške uprave ! Dovozna cesta od postaje v Murski Soboti do prostora, kjer se nalaga blago v tovorne vozove, je v tako slabem stanju, da presega že vse meje potrpežljivosti. Kot davkoplačevalci mislimo, da imamo pravico vprašati železniško upravo, zakaj se te poti in prostora ne popravi. Ko je železniška uprava odpeljala pred kratkem iz tega mesta kakih 20 voz blata, ni opazila, da so radi odveza nastale luknje in globoke zajede, ki ovirajo promet. Ker je teren slab, nastaja tam še večje blato. Dovoz je celo nemogoč. Prosimo g. načelnika, da opozori železniško upravo na te nedostatke, ker bi se morali drugače povrniti k stvari.
—	Gasilstvo. One čete, ki še niso doposlale župni upravi zapisnika žalne seje in denarja za legitimacije, naj to takoj store!
—	Čas ! V Murski Soboti imamo stolpne ure, ki pa nimajo enakega in točnega časa. če se ravnaš po eni, čakaš na postaji, če po drugi, ti vlak odpiha! Edina rešitev je, če si naravnaš uro po železnici.
—	Premestitev v vojaški službi. Tukajšnji komandir pešadijske čete, poručnik g. Velkovič Stavra, je premeščen v Varaždin. Upamo, da odnese iz naših krajev najboljše utise ter mu želimo na novem službenem mestu vso srečo in zadovoljnost. *
—	Zgubljeno. G. Oreškovič Josip iz TurnišČa je izgubil štampiljko z blazinico. Štampiljka se glasi na ime: Josip V. Oreškovič. Kdor bi našel pogrešeno stvar, naj jo vrne lastniku.
—	Lastno mater je ustrelil. Kakor smo poročali v Murski Krajini, j« dne 29. septembra t. 1. v Domajinskem vrhu ustrelil svojo mater, posestnik Smodiš Franc, rojen 1887. in bivajoi v Domajinskem vrhu, h. štev. 48. Pred velikim senatom se je vršila 14. nov razprava. Smodiš Franc je bil obtožen, da je v prepiru na pragu domače hiše ustrelil svojo 72 let staro mater. Na razpravi se je ugotovilo, da je živel s svojo ženo in z materjo v skupnem gospodinjstvu. V prepirih, ki so nastali v družini, je sin nastopal proti materi, Tudi 29. septembra sta se sprla sin in mati radi tega, ker ji je obdolženec odnesel 600 Din. Ko je prišel omenjenega dne Smodiš pit v klet jabolčni-co, je mati ravno prebirala krompir. Naenkrat so slišali sosedje strel. Ko so šli gledat v klet, se jim je nudil strašen prizor. Smodiš je stal z izstreljeno puško na pragu hiše, mati pa je hropla v poslednjih zdihljajih. Ko so ga sosedje vprašali, kaj je storil, jim je odvrnil : „Kar je, to je". Potem se ie preoblekel in odšel na orož. postajo, kjer je povedal, da se je skregal z materjo, se napil in v razburjenosti storil strašno dejanje. Pozneje se je sicer izgovarjal, da je padel strel samo po neprevidnosti. Na razpravi je vztrajal pri razgovoru, da je hotel puško, ki jo imel spravljeno v kleti, odnesti drugam, a se je orožje spotoma sprožilo in zadelo mater. Obsodili so ga na tri leta.
—	Ni vse staro slabo, kakor tudi ni vše novo dobro ! Dokazano pa je, da je bil stari način pranja, t. j, poraba luga iz bukovega pepela za namakanje, za pranje pa Zlatorog-ovo milo boljši kakor pa sedanje pranje z različnimi pralnimi praški. Lug iz bukovega pepela in Ziatorog-ovo milo ne moreta škodovati niti najfinejšemu perilu, ker je prvi naravni produkt, drugi pa izdelek iz najfinejših surovin. Zato zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno Zlatorog-ovo milo !
Opomba uredništva. B. V. G. L. Oprosti I Dospelo prepozno 1 Pride drugič na vrsto. — P. Š. P. Žal, nisem mogel vsega priobčiti. Bom pa drugič 1 Obema iskrene pozdrave in hvala za dopise 1
—	Tišina. „Ej, či bi g. školnik znali, čigavo zrnje peljemo!" Nekako prve dneve prejšnjega tedna je opozoril nekdo g. šolskega upravitelja Antauer Evgena, da je slišal v noči na cesti zgornje besede. G. Antauer, ki se je že večkrat čudil, da mu zrnje naravnost kopni, se je podal na podstrešje njegovega lastnega stanovanja in na podstrešje bivše rim. kat. šole, kjer ima spravljeno zrnje. Seveda so bili kupi zelo majhni! Izvedla se je natančna preiskava, ki je ugotovila» da je bilo vdeleženih pri tatvini, raz-pečavanje in nakupovanje ukradenega blaga, kar 15 oseb. Razpečali so 28 q pšenice, 30 q rži, 15 q ječmena, 5 q koruze in 820 kg prosa. Seveda nisoi spravljali iz podstrešja vsega naenkrat,, ampak tako, bolj pomalom, da bi se preveč ne poznalo. Pričeli pa so s krajo že v lanskem letu. G. Antauerju je ta tatvina povzročila škode približ-
■ no 13.000 Din. Kakor smo zvedeli, so > pričeli z zasliševanjem. Kdo so krivci, i bodo že ugotoviii. Gotovo pa je, da .ukradenega zrnja ne bodo več vozili I ; — Šalovci. čudimo se poročilu v : zadnji Murski Krajini o licencovanju [bikovi Občani so prignali 22 bikov, ,od katerih je bilo 8 sposobnih. Bilje prignan lep, čistokrven bik, ali komisija ga je ocenila za nesposobnega. 'Čemu potem selekcijsko društvo ? Med 1 biki je bilo nekaj prav lepih komadov, la žal tudi ti so bili klasificiram za nesposobne. Šalovčani se niso slabo [Odrezali ; rnora biti že kak drug vzrok.
— Tatvine koles in živine v Apački kotlini. V zadnjem času so 'se začele množiti tatvine koles po-:sebno v Apački kotlini. S'cer pa niso dovolj varno zavarovani pred tatovi .tudi drugi večji predmeti in tudi živina. V času od 30. oktobra do 6. 'novembra t. 1. so bile izvršene sledeče večje tatvine: Lorber Petru iz Žepov-icev je bilo izpred gostilne Ivana Nagier v Stogovcih ukradeno dvokolo znamka Styria tovarniška štev. 743 7*0, evidenčna štev. 48)70—2/i7 vredno 800 Din. Svoje kolo jeza kratek čas pustil pred gostilno, kamor je stopil radi okrepčšia, med tem časom pa se je neznani uzmovič z njegovim kolesom odpeljal. Žižek Marku iz Apač je takisto odpeljal izpred gostilne Franca Glanz v Segovcih 700 Din vredno dvokolo brez tov. številke, z evidenčno številko 707096-2/20, Jožefu Rieger-bauer iz Vrazjevasi pa kolo znamke Styria tov. št. 551.820, evld. številka 48.690-2/17. Za uzmoviči zaenkrat ni sledu, vsled česar se naproša vsakega, ki bi doznal za sled za
storilci, da prijavi to pri najbližji orožniški postaji. Sicer pa, kakor že navedeno, ne prizanese tatinska tolpa tudi drugim predmetom. Na posestvu Franca Sommer, gostilničarja iz av-strijke Radgone (Radkersburg), katerega poseduje v občini Drobtinci v Apački kotlini na naši strani, je bila te dni ukradena 1 krava, srednje velikosti, rdeče barve z belo dolgo liso na hrbtu, dobro rejena in vredna okrog 1.500 Din. Storilci so isto odgnali iz zaprte štale.
Slavnost v Pertočih. Preteklo nedeljo se je vršilft na pokopališču polaganje venca in počastitev padlih junakov pertoške fare. To slavnost so priredili gasilci naše fare. Ob pol desetih je bila služba božja za padle vojake v svetovni vojni. Po božji službi je šla procesija na pokopališče, kjer je imel govor župnik, g. Štefan Varga V svojem govoru je povdarjal, kako je potreben mir za zbližanje narodov Po govoru je zaigrala godba tukajšnje gasilske čete žalostinke. Bil je položen venec na velik križ. Istega dne so se vršile tudi molitve za pokojne vo jake na pokopališču in v cerkvi. Po tej ganljivi prireditvi so odkorakali gasilci na piostor pred šolo, kjer sta govorila Marič Avgust, predsednik gasilske čete, Ropoča-breg in Poredoš Štefan, šolski upravitelj v Pertoči. Ob sklepu je govoril šolski upravitelj o blagopokojnem kralju Aleksandru I. Zedinitelju, katerega je zadela muče-niška smrt in z» katerega se letos, na dan Vseh svetnikov prižgali svečice.
Sreska kmetijska razstava»
Solsko-vrtnarski odsek.
Preidem k drevesničarstvu. Šolske drevesnice ne smatram za vir dohodkov učitelja drevesničarja ali šolske občine, temveč za šolsko učilo. Šolska drevesnica mora pokazati otroku v primerni množini vse letnike, otrok pa more videti v šolski drevesnici svoje delo, le tako ga vzgojimo za dobrega vrtnarja in sadjarja.
Kdor se je hotel o drevesničarstvu kaj poučiti, je to lahko storil v tem oddelku. Bili so divjaki, vse vrste cepljenja, priprava cepilne smole, obrezava korenin, pravilna in nepravilna, razne bolezni, škodljivci, vzorna drevesa itd. Dotičnik, ki je gledal z odprtimi očmi, je videl in spoznal poučno stran tega oddelka. V zvezi s tem so bila razstavljena tudi razna protisredstva, ki so oddelek spopol-njevala.
Naša učna travišča so bila zelo dobro zastopana. Bili so tudi lepi modeli šolskih vrtov, poslopij, resnični in vzorni načrti šolskih vrtov, slike otrok pri delu, šolskih poslopij, lepega pritličnega drevja, cvetličnih nasadov in drugo, ki so služile v okras in pokazale notranje delo šole, ki ga na razstavi ni mogoče drugače pokazati.
Čebelarstvo se v srezu zelo lepo razvija, kar je pokazal čebelarski oddelek, ki je bil zelo skrbno pripravljen. Videli smo razne vrste panjev. V srezu prevladuje Neusser. Razven-tega smo videli naš Žnidaršičev panj, srednji in veliki „bocanati," ki pa se obnese le ob zelo dobrih letinah. Šolski panj šol. upravitelja Tratnjeka, lei ga je sam sestavil ter je plod prak-
tičnih izkušenj tukajšnjega čebelarstva. V tem oddelku smo tudi videli razne vrste panjev, od primitivnega pravega panja ter prvotnega koša in take, ki so ljubiteljem v zabavo. Razstavljene so tudi bile razne vrste medu, z medom vkuhano sadje in pecivo ter je tako prišla do veljave praktična vporaba medu. Oddelek je bil popolen, ker so bile v njem tudi razne čebelarske priprave orodja in zelo nazorno narisane slike o življenju čebel. Prekmurje je za čebelarstvo prav ugodno, želeti pa bi bilo, da bi prišlo kmalu tudi v čebelarstvu do enotnega sistema.
Prvi dan je bila tudi perutni-narska razstava in to v prvi vrsti rjave štajerske kokoši. Bilo je razstavljenih 13 družin in to od kmetov šolskih dvorišč. Videli smo prav lepe eksemplare, kateri so potomci iz rej-skega središča kmetijske šole v Ra-kičanu in šol. upravitelja Skaliča. Štajerska kokoš je v srezu že zelo razširjena, naloga obeh postaj pa je, da odgojijo našemu kmetu vsestransko odgovarjajočo kokoš zlasti glede teže jajc in nesnosti. Želeti bi bilo, da bi tudi ostala šolska vodstva začela z nesno in ostalo kontrolo ter bi na ta način prišli do zaželjenih uspehov ter bi tako koristili najbolj našemu malemu kmetu.
Upamo, da bo prihodnja razstava pokazala še veliko več, da se bodo pomanjkljive strani izboljšale. Razstava je bila v največje zadovoljstvo vseh, bila je prva kmetijska in šolsko vrtnarska razstava v Prekmurju in pokazala, da je Prekmurje res mala žitnica naše banovine, učiteljstvo pa se tudi tega zaveda, pokazalo je svoje delo, ki ga vrši tiho in skromno med narodom, da poleg nacijonalnosti tudi gospodarsko dvigne našega kmeta. Vsemu razstavnemu odboru lahko odkrito čestitamo.
f^ZGLeD PO SVETU
Med Grčijo in Albanijo so nastale napete razmere, ker Grki dolžijo Albance, da preganjajo njihovo šolstvo.
Norvežane že dolgo razburja skrivnostno letalo, ki se vsako-toliko pojavlja ob njihovi obali. Eni mislijo, da je to letalo japonsko, drugi zopet trdijo, da je rusko. Kaj pa je na stvari resnice, ne more nihče povedati.
Med Francijo in" Italijo se že dolgo vršijo pogajanja za sklenitev pakta. Francija pa je izrecno izjavila, da ne more sklepati z Italijo prijateljstva, dokler ne uredi slednja svojega razmerja z Jugoslavijo in se ne odpove vsaki zdražbi v Podonavju.
Avstijski kancler Schuschnigg je odšel te dni na romanje v Rim k Mussoliniju. Zanimivo bi bilo doznati, kaj vse žene te podonavske diplomate v fašistično Italijo.
V Ženevi se je sestalo društvo narodov. Pri tem zasedanju pridejo v razpravo izredno važne zadeve. Naš zunanji minister Jevtič bo zahteval popolno razčiščenje marsejske tragedije. Države, ki imajo tozadevno težko vest, bi rade spravile vprašanje z dnevnega reda.
S. K. Mura jesenski prvak mariborskega okrožja.
Po krasnih uspehih v hazeni in table tenisu je dosegla aglina Mura v zadnjih letih tudi v nogometu prav iepe uspehe. Murino moštvo je od leta do leta vidno napredovalo in uspeh smotrenega in trudapolnega dela ni mogel izostati.
Že preteklo sezono je igrala Mura v prvenstvenem tekmovanju vidno vlogo ter je veljala kot eden izmed najresnejših tekmovalcev za prvenstvo najmočnejšega okrožja ljubljanskega podsaveza. Zaželjenega prvenstva sicer moštvo ni doseglo, toda klubovo vodstvo ni obupalo in je s sistematičnim treningom pripravilo moštvo za jesensko prvenstvo. Uspeh ni izostal. Muraši so zabeleželi zmago za zmago in končali v jesenskem prvenstvu nepo-raženi na prvem mestu.
Uspeh naših vrlih fantov ne smemo podcenjevati, dosegli so namreč prvenstvo v borbi treh mest Ptuja, Čakovca in Sobote ter s tem dokazali, da je soboški nogomet na najboljši poti.
Prvenstvena tabela je sledeča:
Mura	4	4	—
Gradjanski	4	3	—
Ptuj	4	2	—
Drava	3	—	—
Panonija	3	—	—
—	11:4	8
1	8:5	6
2	13:8	4
3	3:9	0 3	0:9	0
Mura — Gradjanski (Čakovec) 2 O (1:0)
V nedeljo sta se srečala na so-boškem igrišču najresnejša kandidata za prvo mesto mariborskega okrožja. Nasprotnika sta dobila v jesenski sezoni vse tekme ter je nedeljska tekma odločila komu pripada časten naslov prvaka.
Tekma je bila ostra, tipična prvenstvena, toda kljub temu je potekla v mejah fairnesse. Domače moštvo je zaigralo z neverjetvim elanom in je zmago nad vse zaslužilo. Muraši so storili svojo dolžnost, kajti vsak igralec je dal vse iz sebe in s tem pripomogel, da je tvorilo Murino moštvo homogeno enajstorico, brez vsake vrzeli in slabih točk. Kos na golu ni imel težkega posla, ker sta odlično razpoložena branilca Videnšek in Kardoš I. že v kali zadušila vsak na-
pad. Krilska vrsta je bila na običajni višini, zelo agilen je bil ČAGRAN, toda tudi Horvat in Vogrinčič sta svojo nalogo dobro izvršila. Napad je bil po Schillerjevi izključitvi znatno oslabljen, toda preostali štirje napadalci so neprestano ogrožali nasprotnikova vrata.	(Dalje prih.)
SOKOL
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO 1
Opozarjamo vse br. in sestre na zadnje redno predavanje, ki bo v soboto, dne 24. XI. 1934 ob 20. uri v mali dvorani Sokolskega Doma.
Pripomnimo, da ne bo pripuščen k prisegi dne 1. XII. 1934 nobeden, ki se ni teh predavanj redno udeleževal.
Vabljeno je tudi članstvo, za katero predavanja niso obvezna.
Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju.
Uprava s. d. M. Sobota.
J. 624/34
Draibeni oklic
Dne 18. decembra 1934 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičninskih deležev do hiše, njiv, travnikov itd.
Zemljiška knjiga Nemčavci 1/2 vi. št. 60, 102, 1/4 vi. št. 185; zemlj. knj. Moravci 1/8 vi. št. 21, 385, 1/4 vi. št. 54: zemlj. knj. Tešanovci 7/64 vi. št. 387, 1/896 in vi. štev 112.
Cenilna vrednost: 28827 Din. 36p.
Najmanjši ponudek : 19220 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škcdo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
SFesbo sodišče v M. Soboti,
dne 5./11. 1934.
Hobilirana soba
se odda v najem pri KOLOŠA JANEZ čevljarju M. Sobota, Cvetna ul. 5.
iz delovanja Združbe trgovcev v TTŽurski Soboti.
Davčne zadeve.
Po članskem sestanku, ki se je vršil v prostorih bivše kavarne pri Kroni, dne 3. novembra 1934 z dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika,
2.	poročilo o aktuelnihgospodarskih vprašanjih s posebnim ozirom na davčno vprašanje in sklepanje o predlogih za omiljenje tega stanja,
3.	samostojni predlogi,
4.	slučajnosti,
katerega se je udeležilo nad 200 članov, je odšla osemčlanska deputacija z gg. Čeh Franc, Sukič Štefan, Mekiš Štefan, HakI Viljem, Lang Karol, Šbfill Anton, Mikola Franc, pod vodstvom g. nar. poslanca Benka Josipa k finančni direkciji v Ljubjjano, kjer so se ti potožili o neznosnih predpisih za plačilo davkov, nakar jim je g. finančni direktor obljubil sledeče: dovolil bo vsem onim, katerim je bila predpisana pridobnina za leto 1934 večja, kakor prejšnja leta, odnosno onim, ki so najhuje prizadeti po 21. 7. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. II. 1934, ki opravljajo istočasno vse obrti, a so za vsak ta obrt obdavčeni po minimalni postavki z
ozirom na zgradarino, da bodo lahko plačevali razliko med pridobnino iz leta 1933 in letošnjo v obrokih. Prav posebno pa se bo oziralo pri even-tuelnih pritožbah na vse one davkoplačevalce, ki so obdavčeni po minimalnem predpisu, ako se bo izkazalo, da ti niso zaslužili onega zneska, kakor znaša minimalna postavka za njihov obrat.
Pritožbe proti previsoko odmerjenim davkom.
Pozivajo se vsi oni davčni zavezanci, ki jim je bil predpisan letos davek višje, kakor lansko leto,odnosno se ocenil dohodek njihovega obrata z večjim zneskom, kakor so leta 1933 faktično zaslužili, da lahko vložijo proti previsoki odmeri pritožbo, ki mora biti vložena najkasneje v teku 30 dni od dneva, ko jim je bil dostavljen plačilni nalog.
V	pritožbi naj vsak navede točno, kaj ima za povedati v obrambo proti predlogu davčne uprave in davčnega odbora, zato si naj vsak predno vloži pritožbo, naredi točen prepis vseh predlogov, ocene ter utemeljitev, na kateri podlagi je bil tako visoko obdavčen, da zamore tudi na to podati pravilen odgovor odnosno zagovor. Vse potrebne informacije dobe zainteresirani v pisarni Združbe med uradnimi urami.
Kako se naj vlaga pritožba proti previsoko odmerjenim davkom.
V	naslednjem podajamo v svrho lažje sestave pritožbe proti previsoko odmerjenim davkom priložen koncept, po katerem se naj pritožbe sestavljajo, vendar mora biti ta vedno sestavljen tako, kakor to odgovarja stanju pritožnikovega obrata.
Kol. za 20 Din.
RBblamaciisbBmu odboru dravske finančne direkcije
potom davčne uprave Murska Sobota
Ljubljana.
Proti odmeri pridobnine za davčno leto 1934 vlaga podpisani sledečo pritožbo:
Glasom plačilnega naloga davčne uprave v Murski Soboti z dne .... 1934 št. ... , ki sem ga prejel dne . . . , se je določila davčna osnova pridobnine za leto 1933 v iznosu Din . . .
Mimogrede omenjam, da je znašala ta davčna osnova za predidoče davčno leto 1933 samo . . . Din. Že iz te primerjave obdačba obeh davčnih let se na prvi hip razvidi, da je letos davčna osnova bistveno višja od davčne podlage za davčno leto 1934, čeprav je vsakemu znano, da so gospodarske in pridobitne razmere vsako leto slabše in težje.
Dejansko se je v mojem primeru obrt in trgovina za davčno leto 1934 bistveno preobdavčila iz razlogov, ki jih bom pozneje podrobneje navedel. Zato vlagam proti odmeri sledečo pritožbo.
Kakor je vobče znano, so se gospodarske razmere v kraju ... vsa zadnja leta težko poslabšale. Naš glavni vir dohodkov prihaja od kmetov, kot konzumentov, ki so v skrajno slabem položaju, ker njihovi pridelki nimajo nikake prave cene.
Dejansko sem imel v letu 1933 nižji promet in vsled tega tudi nižji čisti dohodek, dočim so ostali režijski izdatki prej ko slej na isti višini. Če primerjam dohodke in promet med obema letoma 1932 in 1933, sem ugotovil, da sem imel v letu 1933 za vsako ... '/3 • • • V4 eno polovico manj prometa in dohodka kakor v letu 1932. Iz tega sledi, da sem moral imeti v letu 1933 tudi za polovico (1/2). V4 manj dohodka. V številičnem oziru navajam, da so znašali dohodki v letu 1933 samo Din ... V dokaz, da so moje navedbe resnične, predlagam zaslišanje sledečih : . . .
a)	. . .
b)	. . .
(Eventuelno se naj navedejo še kaki drugi dokazi.)
Prizivno inštanco pa prosim, da moje težko življensko stanje in težke pridobitne razmere blagohotno upošteva in preveč predpisani davek pri-zivnim potom odpiše.
V . . . dne . . . 1934.
Podpis.
Pritožbe proti previsokim davkom.
Opozarjajo se vsi trgovci, ki so in bodo vložili pritožbe proti previsoko odmerjenim davkom, naj javijo to do najkasneje 5. decembra 1934, če še tega niso storili, ker Združba rabi isto v svrho evidence in intervencije na merodajnem mestu.
Važno za nakupovalce živine.
Ministrstvo financ (oddelek za davke) je pod št. 40818 z dne 21. junija 1933 izdalo vsem finančnim direkcijam nastopni razpis:
Na stavljeno vprašanje, ali podlegajo osebe, katere nakupujejo blago, n. pr. živino, perutnino, življen-ske potrebščine itd. za račun drugih oseb (trgovcev) na podlagi posebnih pooblastil in z denarjem teh oseb po določenih cenah za nagrado po kilogramu aH komadu, pridobnini ali uslužbenskemu davku, odnosno v ka tero skupino se uvrste nakupovala", ako podlegajo pridobnini, daje ta oddelek sledeče pojasnilo :
Ako so te osebe napram trgovcu, za katere nakupujejo v službenem razmerju, pa dobivajo za to opravilo poleg redne, dogovorjene plače tudi provizijo po komadu ali teži, je treba v tem primeru postopati v smislu razpisa G. D. P. br. 5560 z dne 19. januarja 1929, čeprav nakupujejo blago izključno za svojega poslodavca. (Pripombe : Po tem razpisu podlega plača uslužbenskemu davku, od provizij pa se isti posebej pobere.)
Ako pa nakupovalci niso uslužbenci trgovca, za katerega nakupujejo in opravljajo ta posel izključno za provizijo po danem naročilu, potem je nakupovanje samostojno opravilo, ki podlega pridobnini, kajti nakupo-valec, čeprav dela za račun in po naročilu pooblastilodajalca, vendar po sluje na lastno odgovornost, ker je običajno odgovoren napram poblasti lodajalcu za kvaliteto kupljenega blaga in nosi tudi vse stroške zvezane z akvizicijo ter more s povečano delav nostjo svoj zaslužek primerno povi šati. S tem so dani vsi bistveni pogoji za samostojnost poslovanja, ki podlega nesporno pridobnini in ne uslužbenskemu davku.
Nakupovalci te vrste se ne morejo uvrstiti v I. skupino čl. 42 zakona o neposrednih davkih, ker nimajo odprtega lokala, ne morejo se pa tudi uvrstiti med obrate, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, ampak s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja, ker spadajo med te posebni obrati potujočega značaja, ampak se morajo k va lificirati samo kot neka vrsta meše-tarja, ki spadajo v drugo skupino la čl. 142 zakona o neposrednih davkih. (Kot taki podlegajo 8% osnovnemu davku.)
ZA gospodih
Shranjevanje zelenjave čez zimo.
(Nadaljevanje.) Tudi druga korenasta zelenjava, kakor pesa, redkev, repa i. t. d. v jam-nicah izborno ohrani svojo svežost. Dno jamnice nasteljemo s smrečjem, na to vložimo zelenjavo, pokrijemo lepo naložen kup s slamo, praprotjo ali s kako drugo odejo ter končno s plastjo prsti. Za endivijo jamnica na prostem ni toliko primerna shramba, ker je ta povrtnina preobčutljiva za vlago in prevelike toplotne spremembe. Pod kakim nadstrešjem pa tudi endivijo dokaj dobro shranimo v jam-nici, ker je mesto zavarovano pred padavinami.
Ker je v jarnnicah precej toplo, se vanjo prav rade zatekajo miši, ki zeienjadni zalogi ne prizanašajo. Aro-matično zelenje n. pr. hrinje, malo zadržuje naval te nadloge, ob hudih zimah pa gredo miši tudi preko teh ovir.
Veliko bolj enostavno je shranjevanje zelenjave v izpraznjeni topli gredi, če imamo to važno napravo na svojem vrtu (vrh naj ima vsaj par oken tople grede), nam v zimskem času deloma nadomešča klet, jamnice pa popolnoma. Z zelenjavo postopamo tako, kakor smo to opisali za ozimljanje v kleti ali jamnici, proti mrazu pa zavarujemo gredo z deska-mi in slamnjačami, narava nam jo pa ogrne s toplo snežno odejo. Ker je pa topla greda po svoji legi močno pomirana soncu, jo moramo v toplih zimskih dneh skrbno zračiti.
Petrešilj in drobnjak hranimo čez zimo posebno radi zelenja. Rastline očistimo starega listja, posadimo v zabojčke, ki jih postavimo na zračen, ne pretopel in svetel prostor. Do nastopa stalnega mraza pustimo petrešilj na prostem, potem ga šele shranimo pod streho.
S shranjevanjem zelenjave moramo pričeti pravočasno. Običajno grešimo, ker pričnemo s tem opravilom prezgodaj, kajti malo mraza rastlinstvu ne škoduje. Pravi čas za ozimljanje je začetek novembra, če je pa jesen ugodna, moremo to opraviti še pozneje. Pripravljeno pa moramo imeti vse, da nas nenaden vremenski preobrat ne preseneti. Prezrela zelenjava se tudi v prezimovališču slabo drži. Tako se n. pr. mlada, zelena endivija prav dobro drži, že orume-
nele rastline pa zdrže manj časa. Produkti poznejše setve oziroma saditve, so za shranjevanje najprimernejše. Tudi zelenjava, ki je zrasla na močno pognojeni zemlji (gnojnica, straniščnik) je mnego bolj podvržena gnitju, kakor ona z bolj proste zemiie. Povrtnino spravljamo samo ob lepem, suhem vremenu, ker mokre rastline bi se v shrambi ne držale dolgo. Vse rastline morajo biti zdrave in osna-žene. Suho in nagnito listje je treba otrebiti, sicer bi nsm nagnita rastlina kmalu okužila zdravo okolico. Kore-nosti zelenjavi odvijemo listje (listje odtrgamo z zavojem, kakor bi ovijali mokro perilo), jo očistimo prsti, ne smemo je pa umiti, in otrebimo nepotrebne stranske korenine. Če pa uporabljamo pri korenasti zelenjavi tudi zelenje, srčnih listov ne smemo odtrgati, da se more rastlina obraščati.
Zimske zelenjsdne zaloge je treba večkrat pregledati, če ni morda kaka rastlina pričela gniti. Vse bolne rastline moramo takoj odstraniti, da se nam zaloga ne skvari.
Pripravimo se torej na zime tudi z zadostno zalogo zelenjave. \ veliko zadoščenje bo vsaki gospodinji, če bo mogla potrebe po zelenjavi \ svoji kuhinji kriti iz lastnih shramb pa tudi gospodinjski račun se bc prav znatno znižal.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
LIANE HAID in WILLI FORS1 v filmu
HJEHfl VISOKOST
PRODUHH
Glazba : A. Mozart—Ralph Benatzky.
I
Predstave se vrSijo:
V NEQELJO, dne 25. novem, ob 1/2 4 uri popoldne in zvečer ob i/29 uri.
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu in cenj odjemalcem naznanjam, da sem o< danes naprej konkurenlno sni Zala cene vsem v moji slaščičarn izdelanemu pecivu.
Dnevno se izdeluje prvovrstni špecijalno blago, tako da bom imeli vedno v zalogi veliko izbiro vseh vrs finih tort, kakor tudi veliko izbir« drobnega peciva.
Z ozirom na znižane cene s mojim cenj. odjemalcem in cenj. ob činstvu najtopleje priporočam. Po strežba točna in solidna.
M. Sobota, dne 18. 11. 1934.
SIDONIJA NOVAK
slaščičarna Murska Sobota, Mehsandrova c. lì
iTboliše hiše
in zdravega fanta za vajenca. HEKLI ŠTEFAN, trgovina z železnino Murska Sobot
^	_ Ä 18 oralov zemlje i
rrOaa SO zidana hiša z inveì tarom. Več se poizve v Prekmurski Tiskan v M. Soboti.