DNEVNIK
___________ GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
Stev- 164 (2783) Ip1^e»baon.UnvŽg	TRST,	torek	13.	julija	195%
Vidalijeve pajdaše, ki danes izsiljujejo od vas razne podpise, vprašajte:
Kje ste bili in kaj ste oovorili lani po 8. oktobru, ko je jugoslovanska armada preprečila nasilno izvedbo diktata? Takrat ste vpili, da se boste borili proti njej v prvih »borbenih vrstah" 1
Cena 20 lir
kidali in vsi domači komin-fontnsti so se v dobi po 8. °bru javljali kot simbo-B! prostovoljci za italijait-,v°isk0' ko se je Sa pri-avljala, da zasede Trst. Po-v Jugoslovanskih divizij na »ejah našega ozemlja so ob-
Sanja POli‘ik0 V°jnega ,Z' KomiJormSle P£ re50luciji
stipnr, _	kominforrai-
eno vodstvo na čelu vsega
Sner ? S°Vinizma v borbi Z v J”80Slavijo >n proti
ef „°	V	coni B' Sest
«1S njihove robote tržaškim t°a rrm kapitalistom in ^'Janškemu imperializmu
kL napravil0 ,ako trdo da so postali neobčut-J vi in v svoji izdajalski ro-
met ”C pozna->° več nobeue rJe‘ NaPovedali so stavke v ambo fašistov. Demonstra-n.f brezPoseInih so bite za-Vsa #t'tovska provokacijan. inf* let* po resoluciji Kom-0r!Pa so psovali vse indi-Peodentistično gibanje kot ne"acelno in v službi anglosaškega kapitala z lahko-°* kt je samo njim lastna, Po ^'dalijevem receptu s pri-evki iz fašističnega slovarja. Tržaško kominformovsKO o stvo, ki si po krivem lasti 'aziv komunistov, katerega si ' zasluži, ker hlapčuje ita-'Janskemu imperializmu, napoveduje stavke in agitacije "od pretvezo, da so proti razdelitvi STO. Hkrati pa ni ho-
0 in noče to vodstvo napovedati stavke proti postopku priključetanju .n se-
1 Proti dokončni priključit-v našega ozemlja k Italiji.
Itar,-*eSt *et 50 Pripravljali 'Ji Pot, tako da ona pri-' *» danes v Trst tudi po nji-rij" krivdi. Sedaj pa se bo-
bii° Za *0, da Rim ne bi r*0-?e premajhnega dela naše
ž-k ki po vseb naravn’h A svojemu za-
in nt»! pa u Uaii3i Vidali njegovi pajdaši v,,
b«eh. da pride p0^ RriarnrCC
Tržaško ozemlje! ” V5C
i'dajstva°so Z , breZme3neBa da so predv <ako dalec’ šali v PrefVterajšnjim napi-
*Panskee3S a5Uu fasističnega seja, česa Prostov°Uca Ulis-Upali > ar Se do danes niso
if'rideSe,adPiSa" S°’ da bila oblasti v Z"3 doba ,judske večia rstu >• 1945 ,,naj" lavcei,Pzevara za tržaške de-Zlij ' 'ančič, v katerem je
delavce* !trup na trza*ke da	brez Podpisa: to-
gotovoeLP°1,VSebini je praV
.	»aa kominformovske-
Km'hikanskega leaderja.
'ipDe S° skupaJ z rimskimi ti v ~absR 'n njihovimi agen-kli,.. rstu storili vse za pri-nase zemlje k Ita-
ittln	h0tel' SCdaj t0 SVOje
?i 'Cistično početje legali-
bot i ^ S pomoej° Plebiscita:
"lok ' h' dat' 'esitimacijo «de-
k, srat,rnosti» za vse zločine,
izvršji fašizem in nacizem
in Za a nad našim ljudstvom
P0,itikoaZnarOt,°ValnO novoJno
sejt n drugačen plebi-Viteiiii obIastJ° Bartolija, cba a. San,ina in Cosuli-,j, anes ni mogoč!
bordo* "aie ‘judstvo se je zajjj 3 Pravično rešitev tr-je bj,8a Vprasanja. Ta borba jo Pravi plebiscit, s krv-hier Petateni plebiscit, o če-cev	tisoči padlih bor-
v naši zemlji, stvo v pa je naše Ijud-Pre]tiQ sv°ji največji borbi SovjetikZahrbten udarec od •ovni ^ zv'ze, ki je na mi-riškimi "Hrenci z angloame-tala tudi 'Perialisti zabaran-Ije. Trst, Tržaško ozera-v skupni bLif. bil osvobojen •avstva in ti. trzaskesa dejo s stisni« Partizanov,
r "~
|,Sb vsemu p, je trža^.P *jevaln° b°rb° "sPešno nada-tiasnl VSe d0 objav' zl<^
razbil r*SOlucij'- ko Je Vidali vbes«i sko gibanje in ne> med delavske množice di Upa"'ie v lastne sile. Tu-ej dobi smo nadaljevali HQ ° dosledno borbo za ob-o Ponovne vzpostavitve C™ demolcratične fronte de-dvnth množic. To borbo nadaljujemo tudi danes.
Kot dosledni borci za naše
n« ^De in socialne pravice ' bomo nikdar priznali im-riahstičnega nasilja, ki nam °vno grozi z okupacijo na-^ zemlje po Italiji,
Maksimalne žrtve Jugoslavije
za rešitev tržaškega vprašanja
Važen 'lanjugoi/ komentar o dosedanjem diplomatskem sondiranju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Svetovne agencije in razni listi posvečajo v zadnjih dneh spet veliko pozornost tržaškemu vpra. šanju. Rri tem poudarjajo, da je mogoče v kratkem pričakovati sporazum med Italijo in Jugoslavijo o tem vprašanju. Agencija Associated Press poroča, da je vsak dan pričakovati poročila o kompromisni in začasni rešitvi. Po poročilih te agencije bi Italija prevzela upravo nad Trstom, vključujoč tržaško pristanišče, Jugoslavija pa upravo nad cono B. Poleg tega so predvideni manjši popravki v okviru Morganove črte. oziroma v okviru meja med o-bema conama Tržaškega o-zemlja v glavnem v korist Jugoslavije, kakor to trdi o-menjena agencija. Predvidena je tudi gradnja velikega pristanišča na jugoslovanskem ozemlju južno od Trsta.
Agencija Reuter pa poroča iz Londona, da načrt, ki ga sedaj proučujeta jugoslovanska in italijanska vlada, temelji na razdelitvi Tržaškega ozemlja po obstoječih conskih mejah. Jugoslavija bi dobila poleg tega pomoč za gradnjo pristanišča v coni B. V drugem poročilu iz Rima pa predvideva agencija Reuter, da bo sporazum o Trstu zajel naslednje; ureditev tržaškega vprašanja bi bila s pravnega vidika začasna in ne bi prejudicirala italijanskih in jugoslovanskih zahtev glede poznejše dokončne rešitve. Dalje bi Italija prevzela upravo nad cono A, Jugoslavija pa nad cono B. Bri tem bi bili izvedeni manjši teritorialni popravki vzdolž demarkacijske črte med obema conama. Nekaj slovenskih vasi bi bilo priključenih Jugoslaviji, Socerb v coni B vzhodno od Trsta pa bi pripadal Italiji. Italija bi nudila Jugoslaviji določene olajšave v tržaškem pristanišču, vendar ne bi dala v pristanišču svobodne cone. Obe državi bosta dali jamstva za zaščito narodnih manjšin, ki bodo ostale na italijanski oziroma na jugoslovanski straui.
Rimski «Messaggero» piše. da so določena vsa načelna
Piccioni poročal o pogajanjih o Trstu
RIM, 12. — Na današnji seji vlade je zunanji minister Piccioni poročal o sedanjem stanju pogajanj glede Trsta.
Na seji so tudi sprejeli razne zakonske osnutke. Scel-ba pa je poročal o poteku parlamentarnega dela.
V zvezi s tržaškim vprašanjem je nacionalno vodstvo italijanske republikanske stranke, ki je danes zaključilo delo, izdalo poročilo, v katerem pravi, da se strinja z akcijo vlade.
Zatem se izjava izreka za čimprejšnjo ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti.
V poslanski zbornici pa so danes nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za prosveto. Med debato je fašistični poslanec Njcosia obžaloval, da so bili ukinjeni nekateri fašistični zakoni o šoli, in je dejal, da je s tem nastala praznina. V teh zakonih so po mnenju govornika «načela, ki bi jih danes lahko povzeli, zato da se uredi in disciplinira šolski pouk«.
V Rimu pa bo jutri eno-urpa protestna stavka zaradi povišanja cen.
vprašanja in da je o njih dosežen sporazum. Diplomatski razgovori, ki so še v teku. pa se nanašajo na vprašanja o podrobnostih, ki ne bi smela kompromitirati sklenitve končnega sporazuma. Milanski «Corriere della Sera« poudarja splošne smernice sporazuma; pravno začasni značaj ureditve, ki bi pustila nepre-judicirane zahteve obeh držav za dokončno rešitev; dodelitev cone B Jugoslaviji, Trsta, pa Italiji ob manjših popravkih sedanje demarkacijske črte; dalje medsebojna jamstva za narodne manjšine in podobno. List predvideva tudi določitev posebne komisije, ki bi proučila podelitev olajšav Jugoslaviji za pomorski, promet v tržaškem pristanišču.
Podobne komentarje objavlja tudi ostali italijanski tisk. Samo en list opozarja na potrebo, da bi dali coni A status avtonomije zaradi njenega specifičnega gospodarskega položaja in tehničnega sestava tega ozemlja.
Diplomatski urednik Tanjuga piše nocoj, da je vse te komentarje zahodnega in posebno italijanskega tiska, ki so prežeti z določenim optimizmom glede skorajšnje rešitve tržaškega vprašanja po dosedanjem diplomatskem _ sondiranju za ureditev vprašanja
Svobodnega tržaškega ozemlja, mogoče izraziti na kratko:
1. Priznanje važnosti gospodarske funkcije tržaškega mesta in pristanišča za njegovo zaledje, predvsem pa upoštevanje gospodarske in politične zainteresiranosti Jugoslavije na ozemlju, ki bi bilo po sporazumu priključeno Italiji.
V zvezi s tem bi sporazum predvideval obojestransko dajanje jamstev glede položaja narodnih manjšin, ki bi ostale na jugoslovanskem oziroma na italijanskem delu sedanjega STO.
Italija bi morala v tem primeru plačati Slovencem v Trstu in vsej coni A materialno odškodnino za vso škodo, ki so jo utrpeli v času dolgoletnega izvajanja raznarodovalne politike in gospodarske diskriminacije v njihovo škodo.
2. Izvedli bi se manjši teritorialni popravki vzdolž obeh con; Jugoslavija bi dobila nekaj manjših slovenskih vasic na Miljskem polotoku, Italija pa manjše teritorialne koncesije v severozahodnem delu cone B.
3. Podelitev lokalne avtonomije Trstu zaradi njegove spe.
cifične gospodarske funkcije v odnosu na neitalijansko zaledje in zaradi mešanega narod-j nostnega sestava prebivalstva tega ozemlja. Take lokalne avtonomije imajo v Italiji že svoj precedens v Južni Tirolski, v dolini Aosta in še na nekaterih drugih področjih. Toda ita. lijanski tisk z redkimi izjemami zamolčuje to pomembno dejstvo. Uresničenje statusa lokalne avtonomije Trsta bi pomenilo po eni strani večje jamstvo za položaj slovenske manj. šine, po drugi strani pa večje jamstvo za gospodarske interese, ki jih ima zaledje v tržaškem pristanišču.
.Jugoslavija je s svoje strani napravila maksimalne napore in žrtve, da bi prišlo do rešitve tržaškega vprašanja, enega od spornih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo. S svojim stališčem v tržaškem vprašanju je jugoslovanska vlada pokazala skrajno realistično in razumno doumevanje potrebe za ureditev perečega vprašanja jugoslovansko-italijanskih odnosov za reševanje nadaljnjih ostalih vprašanj v odnosu med dvema sosednima državama.
B. B.
13. julij 1920 - 13. julij 1954
••
■■■ ■• • .	.	/.v	.	v.	.v	■	:•	.
Zahlevamo izplačilo odškodnine za požgani Narodni dom ter za vso ostalo škodo, storjeno nam s požigi, ropanjem, nasilstvi, zapori, internacijami in konfinacijami
Dnlles. Eden ln Mendes*France Churchill poročal v zbornici se bodo danes sestali » Parizu O washingtonskih razgovorih
Dulles se je odločil za odhod v Pariz zaradi vztrajanja, naj se vrne v Ženevo - Razgovori Mendes Francea z Edenom, Krišno Menonom in vietminšhim zunanjim ministrom
2.ENEVA, 4l2. — Ameriška, britanska in francoska vlada so se sporazumele za sestanek treh zunanjih ministrov v Parizu, ki bo jutri zvečer.
Ameriški državni departma je namreč javil odhod državnega tajnik Dullesa v Pariz, kjer se bo z Mendes-Fran-ceom in z britanskim zunanjim ministrom Edenom raz-govarjal o Indokini. Vsi trije se boder sestali jutri zvečer v Parizu.
Predstavnik državnega departmaja je dodal, da je bilo Dullesovo potovanje sklenjeno zaradi ponovnega vztrajanja Mendes - Francea, naj se Dulles vrne v Ženevo. U-radno poročilo pravi samo, da potuje Dulles v Pariz, zato da se bo tu razgovarjal o delu ženevsko konference.
Uradno poročilo ’ o jutrišnjem sestanku med Dulle-som, Edenom in Mendes-Franceom sta objavili tudi a-meriška in francoska delegacija v Ženevi. Sestanek med tremi zunanjimi ministri je bil določen na današnjem razgovoru med	Mendes-Fran-
ceom in voditeljem ameriške delegacije v Ženevi.
Dulles je nocoj odpotoval z letalom iz	V/ashingtona.
Pred svojim odhodom je najprej izjavil, da je bilo njegovo potovanje	določeno na
podlagi včerajšnje izmenjave mnenj med ameriškim poslanikom v Franciji Dillonom in Mendes-Franceom ter na podlagi vabila, ki mu ga je danes poslal Mendes-France. Nato je med drugim dejal;
«To potovanje bo ponovno pokazalo velik interes, ki ga ZDA imajo glede dogodkov
Slika kaže zvonik cerkve, ki na Bavarskem, kjer so
se vidi iz vode v Tittmoningu nastale velike poplave.
v Indokini in Evropi razen naše želje, da zagotovimo koordinirano akcijo Francije. Velike Britanije in ZDA, ki 'oo še bolj pripomogla k uresničenju naših skupnih smotrov. Kar se tiče Indokine. so naši dolgoročni interesi enaki, toda Francija in pridružene države imajo razen tega posebne interese, ki izhajajo iz surove in drage vojne, ki je sedaj že v osmem letu. ZDA niso vojskujoča se stranka v Indokini in ni jasno določeno, da bi morala našim skupnim interesom s Francijo, Vietnamom. Laosom in Kambodžo nujno bolje služiti enaka akcija na vseh področ. jih. Zaradi tega moje potovanje v Pariz ne spreminja prejšnjega stališča, da ne jaz, ne Bedeli Smith na nameravamo v sedanjem trenutku iti v Ženevo, kjer so ZDA v stiku s posameznimi fazami dogodkov po svojem poslaniku Johnsonu in njegovih sodelavcih.
Moje potovanje dokazuje, kakor upam, da se nočem odtegniti nobenemu naporu, da se najde piot, ki bo bolje slu, žila tradicionalnemu prijateljstvu in sodelovanju med Francijo in ZDA. Pripisujemo kljub temu veliko važnost ohranitvi enotne fronte Francije, Velike Britanije in ZDA.
Dulles je tudi dejal, da ne ve, kdaj se bo vrnil v Wa-shington in da nima s tem v zvezi nobenega načrta.
V Ženevi pa vlada danes ves dan živahna diplomatska dejavnost. Danes okrog pold-dne je prišel britanski zunanji minister Eden. Pred odhodom iz Londona je izjavil, da se vrača v Ženevo, zato da pomaga pri pogajanjih za sporazum o Indokini. Kmalu po svojem prihodu pa se je udeležil kosila, ki ga je njemu na čast priredil francoski vladni predsednik Mendes-France. Ta je Edenu poročal o svojih razgovorih z Molotovom in z drugimi politiki v Ženevi. Popoldne je Mendes-France sprejel vietnamskega ministrskega predsednika, zatem pa načelnika ameriške delegacije Johnsona, in zdi se, da je bil prav med tem razgovorom dosežen sporazum o sestanku treh v Parizu.
Danes zjutraj se je Mendes-France razgovarjal skoraj dve uri z Nehrujevim predstavnikom Krišno Menonom. Domnevajo, da je Krišna Menon sporočil, da je Indija pripravljena sodelovati v komisiji za nadzorstvo nad premirjem, če bi to obe strani sprejeli
Včeraj pa se je Mendes-France razgovarjal z voditeljem vietminške delegacije Fan Van Dongom. Obveščeni krogi trdijo, da sta Eden in Mendes-France danes sklenila, da bosta zavrnila sleherni poizkus zavlačevanja pogajanj in da hočeta zaključiti konferenco do 20. julija; da bosta zavrnila sleherno rešitev, ki bi bila nesprejemljiva za ZDA in za ostale zahodne zaveznike.
Včeraj je voditelj ameriške delegacija Johnson izročil Mendes-Franceu poslanico a-meriške vlade, v kateri ta pojasnjuje razloge, zakaj ne sodeluje na ženevski konferenci. Dobro obveščeni krogi trdijo, da je vlada ZDA v «prijateljski» poslanici pojasnila francoski vladi, da
čana o dobri volji delegacij sovjetskega bloka glede ureditve vprašanja indokine. Dodajajo. da bo ameriška vlada počakala, da bodo te delegacije pokazale hobro voljo, potem pa bo sklepala o vrnitvi zunanjega ministra Dullesa ali njegova namestnika Be-della Smitha v Ženevo.
V središču pozornosti mednarodnih krogov v Ženevi pa je včerajšnji razgovor Men-des-Francea z voditeljem viet-minske delegacije, o tem razgovoru zatrjujejo, da je bil «zelo realističen«.
Danes je imel Mendes-r ranče ^ ponoven razgovor z vietminškim zunanjim ministrom Fan Van Dongom, jutri zjutraj pa bo sprejel kitajskega zunanjega ministra Cu En Laja, ki se je danes vrnil v Ženevo.
Kakor poročajo obveščeni krogi, je bil današnji razgovor med Mendes-Franceom in Fan Van Dongom zelo temeljit. Skoraj poldrugo uro sta govorila sama in šele potem sta se razgovarjala v navzočnosti svojih sodelavcev. Verjetno se bosta ponovno sestala, ko se bo Mendes-France vrnil iz Pariza.
Iz verodostojnih krogov se je izvedelo, da je Cu En Laj
med svojim pristankom v Moskvi imel daljši razgovor z Malenkovom in mu poročal o svojih razgovorih z vladnimi predsedniki Francije, Lidije, Burme m Viet-minha. Nedvomno pa sta se oba državnika razgovarjala o koordinaciji politike pri pogajanjih v Ženevi. Zanimivo pa je, da s kitajske in sovjetske strani tega razgovora še ne potrjujejo.
Nehrujev osebni odposlanec Krišna Menon je imel danes v Ženevi več razgovorov. Zjutraj se je razgovarjal z voditeljem vietminške delegacije Fan Van Dongom, zatem pa z Mendes-Franceom. Popoldne se je sestal z voditeljem lao-ške delegacije. Za zvečer je imel v načrtu sestanek z Molotovom in z Edenom.
V ženevskih političnih krogih so mnenja, da namerava Krišna Menon imeti vlogo ((opazovalca#, da bo lahko poročal Nehruju o razvoju konference, zato da bo indijska vlada po potiebi lahko pravočasno ponudila svoje dobre usluge.
Včeraj je Nehru izjavil, da upa na pozitiven rezultat naporov Mendes-Francea. Pri tem je poudaril važnost vloge, ki jo ima v 2enevi Krišna Menon.
Zaskrbljenost zaradi dogodkov v Indokini iu upanje na sporazum Vprašanje kitajskega predstavništva v OZN ni sedaj aktualno, čeprav ostane londonska vlada pri svojem stališču - Podpora Adenauerju
LONDON, 12. — Churchill je danes v spodnji zbornici poročal o svojih razgovorih z E'senhowerjem. Izjavil , le. da je bil eden glavnih vzrokov, zaradi katerih je odpotoval v ZDA, pomanjkanje informacij o vodikovi bombi. O tehničnih razgovorih glede atomske e-nergije ni Churchill hotel nič povedati, dodal pa je: «Lahko samo rečem, da je bil dosežen prisrčen sporazum v smislu, da bosta naši državi odslej v večji meri sodelovali in si izmenjavali informacije#.
Zatem je Churchill izjavil, da so v času, ko so bili \va-shingtonski razgovori še v pripravljalni fazi, nastala nova vprašanja poleg atomskih vprašanj, ki so bila glavni vzrok angleško-ameriške konference. Med temi so bile vietminške vojaške operacije v Indokini ob podpori pekinške vlade ter položaj v Evropi s posebnim ozirom na dejstvo, da francoski parlament ni še ratificiral pogodbe o EOS.
V zvezi z evropskimi vprašanji je Churchill izjavil, da sicer obstajajo nasprotja glede načina nemškega prispevka k zahodni obrambi, da pa se vsi strinjajo o nujnosti te-
DUNAJU GROZI NEVARNOST
zaradi katastrofalnih poplav
Izjemno stanje v nekaterih predmestjih - Priprave za evakuacijo prebivalstva - Na Bavarskem položaj še vedno zelo resen - Tudi v Vzhodni Nemčiji večje poplave
Katastrofalne poplave, ki so močno prizadele Avstrijo, grozijo sedaj tudi prestolnici, kjer so nekateri deli v predmestjih že poplavljeni. V nasipu ob Donavi v dunajskem predmestju Klosterneuburg na zahodu in v 22. okraju na vzhodu so namreč nastale razpoke in zaradi tega so že sprejeli ukrepe za evakuacijo prebivalstva.
Tudi v delavskem predmest, ju Florisdorf na levem bregu Donave so proglasili izjemno stanje. Policija in prostovoljci odvažajo stroje ter zaloge žita in moke iz tamkajšnjih velikih mlinov.
V pristanišču voda stalno narašča ter ogroža zaloge in pristaniške naprave. Bojijo se, da bo proti jutru položaj izredno kritičen.
Medtem ko vodostaj v mnogih rekah zahodno od Linza in Donave pada, se vodostaj Donave na Dunaju še vedno dviga. V žrelu Grein 30 bm južno od Linza pa je vodostaj v Donavi dosegel 14 metrov in 30 centimetrov. Več železniških prog je še vedno pretrganih. Ker se polagoma vrača poletna temperatura, se bojijo, da bo taljenje snega položaj še poslabšalo.
Na Dunaju stražijo oborožene skupine, da preprečijo ropanje na poplavljenih področjih. Druge skupine mobiliziranih pa trosijo strup ob bregovih reke, zato da uničijo podgane, ki so prilezle iz lukenj in ki vse podivjane in preplašene bežijo pred vodo.
...»	Položaj,	ki je nastal zaradi
za »edaj ni preprr- poplav, se je V. Zgornji Ba-
varski nekoliko izboljšal, v Spodnji Bavarski Da je se vedno resen. Najbolj je bilo prizadeto mesto Passau. Največja nevarnost pa je v mestecu Deggendorf ob Donavi, ki ima okoli 16.000 prebivalcev. Vsi moški od 18. do 60. leta so bili mobilizirani, zato da pomagajo pri utrjevanju nasipov in pri reševalni akciji. Proglašeno je bilo izjemno stanje.
V Passauu je približno ena šestina prebivalstva ostala brez strehe. Bavarsko ministrstvo za poljedelstvo javlja, da je bilo nad 165.000 hektarov zemlje poplavljenih, dosedanja škoda pa znaša okoli 200 milijonov mark (30 milijard lir).
V Nemčiji in Avstriji so z ogroženih področij evakuirali 65.000 oseb. Samo v Zgornji Avstriji so jih morali evakuirati 40.000.
Tudi na sovjetskem področju Nemčije je položaj precej resen. Dessau, Zeitz, Leipzig, Chemnitz, Halleg, Gera, Alten. burg, Schnaditz, Gruna in Tre-ben so bili deloma evakuirani.
Vzhodnoberlinski radio je r.ocoj javil, da je v Vzhodni Nemčiji zaradi poplav zgubilo življenje 12 oseb. Z ogroženih področij, predvsem ob Labi in Odri, pa so evakuirali 15.000 oseb.
0 pomoči ZDA tujini
WASHINGTON, 12. — Senatni zunanjepolitični odbor je danes opustil klavzulo, ki jo je bil začasno sprejel v soboto glede ukinitve ameriške pomoči Italiji in Franciji
od 31. decembra dalje, če do tega časa ne bi ratificirali pogodbe o EOS. Zatem se je odbor izrekel za resolucijo, ki jo je s tem v zvezi izglasovala predstavniška zbornica. Na podlagi te resolucije se" bo ameriška vojaška pomoč. določena za v okviru EQS, nadaljevala v finančnem letu 1954-55 za tiste države, ki bodo do tedaj ratificirale EOS, in bo ukinjena za tiste, ki je še ne bodo ratificirale.
Iranski odgovor sovjetski vladi
TEHERAN, 12. — Iranski zunanji minister je danes v zvezi s sovjetskim protestom proti iranski politiki v senatu izjavil, da bo vlada v svojem odgovoru poudarila, da Iran spoštuje vse dogovore, sklenjene z drugimi državami in pričakuje od drugih držav enako ravnanje. Minister je dodal: «Mi smo popolnoma svobodni, da izbaremo politiko, ki nam bolj odgovarja, tudi če to ni všeč našim sose dom. Entezam je tudi obsojal, da je moskovski radio že prej oddajal sovjetsko noto, kar je v nasprotju s protokolarnimi običaji.
LONDON, 12. — V četrtek in petek bo v Londonu važna konferenca finančnih ministrov Zahodne Evrope pod predsedstvom britanskega finančnega ministra Butlerja.
ga prispevka. ((Britanska in ameriška vlada sta se svečano obvezali, da bosta nudili KOS svojo praktično podporo in da se ji bosta tesno pridružili kot članici#, je dodal Churchill, ki je pripomnil, da ni mogoče in da tudi ni sedaj umestno predvidevati posledic, če bi sedanji zastoj glede ratifikacije v Franciji še trajal.
Zatem je Ciiurchill poudaril, da Velika Britanija ne more drugače, nego da lojalno nastopa do Nemčije in zlasti do kanclerja Adenauerja. ker «se v dolgih dvajsetih mesecih ni obotavljal tvegati nepopularnost#.
Omenil je nato namen Mendes-Francea, da napravi konec negotovosti s tem v zvezi in da mora skupščina sprejeti odločitev pred poletnimi počitnicami. Izrazil je zadovoljstvo nad tem in dejal; ((Upamo da bo to, kar sta Velika Britanija in ZDA soglasno izjavili v Washingtonu, lahko pripomoglo, da se izognemo nepredvidenim posledicam, ki bi_ lahko nastale z novim odlašanjem v francoski skupščini#.
Glede Indokine je Churchill izjavil, da je ((napredek ženevske konference v veliki meri odvisen od rezultatov sedanjih pogajanj med Francozi, pridruženimi državami in Vietminhom#. Naše mnenje o jamstvu, ki naj še da za kakršno koli rešitev, je bilo obrazloženo Američanom in vlada sedaj zanje boljše razumevanje#.
Izrekel je upanje, da bo mogoče najti sredstva, zato da države, udeležene na konferenci jamčijo morebitni sporazum in ga bodo podpisale lahko tudi druge države, ki imajo interese na tem področju. To je tudi eno od vprašanj, ki ga proučuje angleško-ame-riška študijska skupina v Wa-shingtonu. Drugo vprašanje pa je obramba Južnovzhodne A-zije, ker je treba predvidevati ne sgmo možnost rešitve, pač pa tudi druge manj prijetne možnosti. Zato se bo delo za ustanovitev obrambnega sistema v Južnovzhodni Aziji nadaljevalo, naj, pride do sporazuma v Ženevi ali pa ne. Poudaril je, da načelo sistema kolektivne varnosti ni neskladno z rešitvijo, ki bo morda dosežena v Ženevi. O tem vprašanju pa je še dodal, da ne more prikriti zaskrbljenosti pred možnostjo, da bi se? danji vojaški dogodki lahko nadvladali položaj in povzročili povečanje svetovne napetosti.
Glede kitajskega predstavništva v OZN je Churchill izjavil, da je bilo to vprašanje med washingtonskimi razgovori sicer omenjeno, da pa je imelo samo neznaten del v okviru razgovorov in da ne spada med tista vprašanja, ki terjajo takojšnjo rešitev. Med povratkom je bil presenečen nad nevihto, ki jo je nenadoma sprožil v ZDA senator Knowland s tem v zvezi, in je dodal, da se to vprašanje za določeno dobo ne more načeti. Britanska politika se od leta 1951 s tem v zvezi ni spremenila. Ce bi prišlo do sporazuma glede Koreje ali glede Indokine, bi bil ta sporazum vedno odvisen od dobre vere in sodelovanja ter bi zahteval časa.
Churchill je zaključil; <cV
vlada sic^r. vedno mnenja, da mora pekinška”vhjdajjredstav-1 jati Kitajsko v OZN, vendar Pa sodi. da sedaj ni.čas, ko bi bilo treba to vprašanje znova proučiti#.
Na koncu je Churchill izjavil, da je z zadovoljstvom sprejel Eisenhowerjeve izjave glede upanja, da bo mogoče mir doseči z mirnim sožitjem obeh taborov. Dodal je, da bi sprejem take politike z leti lahko privedel do rešitve ali «avtorešitve» vprašanj, ki sedaj delijo svet.
Vi kratki debati, ki je sledila, je Churchill Morrisonu odgovoril, da ameriška vlada stalno poudarja sedanji francoski vladi važnost, ki jo pripisuje vprašanju EOS in nemškemu vprašanju. Dejal je tudi, da sedaj ni umestno postavljati predloge o drugačnih rešitvah namesto EOS.
Na vprašanje Attleeja, ali so v Washingtonu govorili o možnosti sestanka med Eisenho-\verjerm. Churchillom in Malenkovom, je Churchill dejal, da gre glede tega vprašanje «bolj za izbiro primernega trenutka#.
0 nemški suverenosti
LONDON, 12. — V pooblaščenih Krogih izjavljajo, da je angleškoameriška študijska skupina, ki je začela z delom 5. julija v Londonu in razpravljala o Nemčiji, predložila svojima vladama svoje zaključke. Skupina pa se še ni razšla in se bo po potrebi lahko še sestala na posvetovanje.
Poudarja se, da sporazum ne bo izveden brez poprejšnjega posvetovanja s francosko vlado. Nocoj je britanski poslanik v Parizu obiskal francoskega podtajnika v zunanjem ministrstvu De Beau-monta in mu poročal o rezultatu razgovorov.
V obveščenimi krogih sodijo, da so izvedenci razpravljali o dodatnem »protokolu# k bonnskim dogovorom. S tem protokolom bi iz teh dogovorov izločili določbe o okupacijskem statutu do ratifikacije EOS. Vendar pa zopetna pridobitev suverenosti ne bi Nemčiji dovolila njene enostranske oborožitve. Domnevajo. da je britanski zunanji minister Eden govoril danes z Mendes-Franceom tudi o tej zadevi.
Britanski predlogi o Sueškem prekopu
KAIRO, 12. — Danes so objavili angleško-egiptovsko izjavo, ki sporoča, da je britanska delegacija stavila predloge o vprašanju Sueškega prekopa in da so o njih razrpav-ljali na dveh neuradnih sestankih.
V Londonu je državni minister Selwyn Lloyd sprejel egiptovskega poslanika. Predstavnik zunanjega ministrstva pa. je potrdil, da je britanska vlada stavila Egiptu vrsto novih predlogov v zvezi s Sueškim prekopom. Dodal je ,da so v načrtu novi -	-	razgovori med predstavniki
teh okoliščinah je britanska obeh strani.
PRIMORSKI DNEVNIK
SI'OMI\'SR| DSEVI
Na današnji dan se je leta 1941 pričel oborožen upor v Črni gori.
13. julija 1^
Hggj
DANES, torek 13. julija
Marjeta, Dragan Sonce vzide ob 4.27 in zatone ob 19.54. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 18.08 in zatone ob 1.41. JUTRI, sreda 14. julija Bonaventura, Svobodin
PO 9-DNEVNEM IZREDNO USPELEM IN POMEMBNEM GOSTOVANJU
Odhod ansambla ljubljanske Opere ob iskreni želji vseh: nasvidenje!
Na kolodvoru se je od dragih slovenskih umetnikov poslovila množica tržaških Slovencev • 7 izredno uspelih uprizoritev • Rekordni obisk na poslovilni predstavi „Ero z onega sveta" v nedeljo zvečer
Včeraj popoldne smo se na tržaškem kolodvoru poslovili od članov ljubljanske Opere, ki smo jih imeli dober teden med nami. Zdi se nam, kot da še sedaj ne moremo prav dojeti tega velikega dogodka; tako hitro je potekel ta čas, da se nam zdi, kot da ne bi bilo res.
Koliko let smo čakali na ta dogodek, kolikokrat se nam je porodila želja, ki je bila tudi neštetokrat izražena: da bi prišla ljubljanska Opera v Trst. Saj smo imeli v teh letih razne obiske: solistov, godbenikov, igralcev in drugih gledaliških ljudi, celih gledaliških skupin, predavateljev in književnikov. Toda najbolj smo si vendar želeli, da bi mogli prisostvovati slovenskim opernim predstavam.
Sedaj teče že deseto leto, odkar je konec vojne in odkar je bil poražen oboroženi fašizem. Mislili smo, da se bodo v teh letih vsaj na nekaterih področjih umaknile nebrzdane strasti bolj razsodnemu gledanju. Pričakovali bi, da bi v tolikih letih pri odgovornih prevladala trezna razsodnost, ki se ne bi mogla in ki se ne bi dopustila istovetiti z najnizkotnejšo psihozo nekih zakotnih ulic. Večkrat se je poskusilo doseči, da bi lahko ljubljanska Opera našla immerno mesto za gostovanje v Trstu, pa odg«^ vorni niso hoteli o tem niti slišati ničesar. Brezpomembno se nam zdi sedaj navajati, kdo je bil, ki je takemu gostovanju nasprotoval, saj jih po-znamo po njihovih številnih izjavah, tudi javno izrečenih. Ne v «Verdiju» ne v «Rosset-tiju» ne na Gradu ni mogla nastopiti ljubljanska Opera, temveč zgraditi je bilo treba posebno gledališče v predmestju. Tudi se nihče ni potrudil, da bi prišel in si katero od predstav ogledal.
(Nekaj stikov med ljudmi iz vodstva ljubljanske Opere in nekaterimi tržaškimi ljudmi s tega področja res ne more odtehtati vse nebrižnosti tistih tržaških krogov, ki bi jih moralo tako gostovanje predvsem zanimati. Se ti stiki so bili vzpostavljeni skoraj skrivaj in v bojazni; seveda ni bila bojazen na strani Ljubljančanov, temveč na strani Tržačanov, katerim groze neprijetne posledice, če bi se zvedelo, da so imeli kakršen koli opravek s katerim koli človekom iz Ljubljane. Ko nam je upravnik SNG iz Ljubljane, tov. prof. Juš Kozak govoril o nekem takem primeru, nas ni pozabil opozoriti, da ni treba o tem pisati zaradi varnosti človeka, s katerim je govoril in kateri mu je stavil že tudi določene ponudbe za svoje sodelova-nje).
Da so se poleg nekaterih umazanih člankov pojavili tudi neki letaki — sicer redki — priča, kako grozen prepad zija med resnično kulturnostjo na eni strani in vse obsodbe vredno zaslepljenostjo na drugi strani.
Ko smo govorili s tov. upravnikom Jušem Kozakom tudi o tem, kakšen je bil namen prihoda ljubljanske Opere v Trst, nam je odgovoril, da dvojen:	nuditi	tržaškim
Slovencem priložnost, da prisostvujejo slovenskim opernim predstavam, obenem pa tudi italijanskemu občinstvu pokazati raven slovenske Opere. Težko lS» rekli, da je bil drugi namen izpolnjen; seveda ne po krivdi gostov, temveč po krivdi tistih, ki čutijo grozoten strah pred dejstvom, da bi morali nekaj priznati, kar sedaj z nojevskim vtikanjem glave v pesek še zanikajo. Res, lahko se zamislimo v skrajno neugoden položaj, ko bi kateri od tržaških ljudi na odgovornem mestu moral priznati, da ga Je umetnost gostov presenetila in porazila in bi ji moral izreči priznanje. Koliko bolj ugodno je od daleč in izza vogla sramotiti in blatiti. Ce pa je tako ravnanje častno in pošteno, ne bomo tukaj razpravljali.
Tržaški Slovenci pa smo bili vse te dni v prazničnem razpoloženju. Za nas je vedno praznik, kadar nas obiščejo bratje iz svobodne domovine; velik praznik pa je, kadar pridejo s svojo besedno umetnostjo, s svojo pesmijo, s svojo glasbo. Saj je ta umetnost slovenska umetnost, to se pravi: tudi naša umetnost, le da se nam zaradi nesrečnih razmer nudijo tako redke priložnosti za uživanje te umetnosti. Toda mi smo ob takih gostovanjih — in smo bili še prav posebno ob gostovanju Opere — tudi ponosni, saj smo se lahko prepričali, kako naši umetniki ne-le ne zaostajajo za umetniki drugih narodnosti, ki jih imamo priložnost v Trstu videti, temveč kako Jih tudi v mnogocem prekašajo. Dovolj bi bilo, če navedemo samo uOhridsko legendo« in balet v »Faustu«,
Včeraj smo se poslovili. Ko so s perona in z oken vlaka zamahale roke v pozdrav, nam je postalo lesno in videli smo tudi kako solzo. Toda v nas je bil tudi trden sklep, da nikdar več ne bomo dopustili, da bi ostajali brez slovenske umetnosti, posredovane po naših velikih umetnikih iz svobodne domovine. To ni le naša želja in naš sklep, temveč je to tudi naša zahteva, s katero morajo že sedaj in v bodoče računati tudi tisti, ki mislijo, da bi mogli in smeli nam to preprečevati. Dragun umetnikom iz Ljub-
t
Člani ljubljanskega opernega
ansambla, ki so bili 10 dni naši gostje, so se včeraj popoldne po nadvse uspešnem in nepozabnem gostovanju vrnili v Ljubllano. Na kolodvor jih je prišlo pozdraviti — kot kaže gornja slika — veliko število hvaležnih tržaških Slovencev. Slovo je bilo res prisrčno in ko se je vlak premaknil, je na stotine roli za-mahalo v pozdrav, na stotine grl pa je izreklo iskreni: nasvidenje.
Zadnja dva nastopa je imela ljubljanska Opera v nedeljo. Popoldne je uprizorila «Gorenjskega slavčkas, pri katerem je v vlogi Chansonetta namesto Janka nastopil baritonist Andrejev, zvečer pa je uprizorila opero «Ero z onega svetas, pri kateri sta v glavnih vlogah nastopila Valerija Heybalova in Drago Čuden namesto Bukovčeve in Gostiša. Obisk pri tej predstavi je presegel vse ostale in tudi na-
vdušenje je bilo spričo odlično podane predstave izredno veliko. Na zaključku se odobravanje kar ni hotelo poleči. V imenu gledalcev se je ansamblu zahvalil za gostovanje in Za velik kulturni užitek, ki nam ga je pripravil s svojimi uprizoritvami, predsednik Slo-vensko-hrvatske PZ tov. dr. Andrej Budal, v imenu ansambla pa je odgovoril direktor Opere dr. Valens Vodušek. V poklon so gostje prejeli tudi obilo cvetja.
Odpust 45 delavcev v podjetju Modiano
Pred sedmimi tedni je podjetje Modiano suspendiralo 45 delavcev, ki so od takrat prejemali del plače iz dopolnilne Magajne. Takrat je podjetje navedlo kot vzrok za odpustitev pomanjkanje dela, hkrati pa obljubilo delavcem, da jih bodo ponovno sprejeli na delo, ko bodo prišla nova naročila. Kasneje je ravnateljstvo podjetja namigavalo. da bo moralo delavce odpustiti. Zato so se delavci pritožili na uradu za delo in prosili za posredovanje pri raznih predstavnikih oblasti. Čeprav je ravnatelj urada za delo dr. Levitus obljubil. da bo posredoval, da do odpustov ne pride, pa je Zveza industrijcev v soboto obvestila sindikalne organizacije, da podjetje Modiano odpušča 45 delavcev. Ker sindikati odpustom nasprotujejo, bodo pričeli te dni pogajanja.
Povratek qen. Win!erlona
V soboto se je vrnil v Trst poveljnik cone A gen. Winter-ton, ki se je od konca prejšnjega meseca mudil v Angliji, kjer je imel razgovore s funkcionarji zunanjega in vojnega ministrstva.
Blok pri Škofijah ponovno odprt za promet
Kot smo izvedeli na kraju samem, je obmejni prehod med cono A in cono B STO pri Škofijah ponovno odprt za prehod, in sicer za vse tiste prebivalce obeh področij, ki imajo redni potni list ali pa posebno dovoljenje oblasti Jugoslov. vojne uprave v Kopru, oz. jugoslov. delegacije v Trstu.
DVA NESREČNEŽA PRED VOJAŠKIM SODiSCEM
IZ	ITALIJE	V FLRJ
za	delom in	Kruhom
Oba sta doma iz južne Italije, kjer vla* da posebno velika revščina in brezposelnost		
Danes seja obč. sveta
Danes ob 18. uri se bo po nekajdnevnem presledku po. novno sestal tržaški občinski svet. Na dnevnem redu so še številna vprašanja upravnega značaja.
uMUlaM
Jalov poskus
V soboto dopoldne so italijanski šovinistični elementi, po stilu sodeč iz fašističnih vrst, raztrosili po raznih predelih mestu letak naslednje vsebine:
ITALIJANI TRSTA!
«Ob podpori ZVU nadaljujejo titini z njihovimi poskusi poslovenjBvania našega (litalianissimega« mesta.
Predstave gledališča ,, iz Ljubljane na stadionu «Prvi maj« ob prisotnosti viso-kih jugoslovanskih osebnosti predstavljajo hudo provokacijo v sedanjem delikatnem trenutku.
DOVOLJ provokatorjem in tistim, ki jih nesramno podpirajo!
DOVOLJ s smešnimi jugoslovanskimi veselicami!
V Trstu ne more biti prostora za zatiralce italijanske Istre!«
S tem letakom so fašistični elementi očitno hoteli prestrašiti naše ljudi in jih odvrniti od predstav na stadionu. Toda pri tem so porazno pogoreli. Ravno predstave po razširjenju tega letaka so bile najbolj obiskane. Pač so si z njim italijanski šovinisti in iredentisti uspeli izstaviti še eno legitimacijo svoje civilizacije in dvatisočletne kulture.
KOMINFORM1STICNO VODSTVO BI HOTELO TUBI CONO B
Stavkat v Mitjah v podporo italijanskemu imperializmu
Zadrega kominformističnega vodstva v Trstu glede napovedi stavke v Trstu
Miljski odsek Zveze dela skih hribih, ki jih nameravajo stanovanja. Seznam vsebuje
Tržaškega ozemlja (bivših E-notnih sindikatov) je v sporazumu s predstavniki ladjedelnic, tovarn in občinskih podjetij napovedal za danes 24-urno splošno stavko «v protest proti razdelitvi Tržaškega ozemlja«. V ta namen je izdal na vse miljsko prebivalstvo proglas, v katerem poziva vse delavce, trgovce, obrtnike in predstavnike svobodnih poklicev, naj se strnjeno udeleže stavke, s katero naj bi lahko še preprečili »razdelitev«. Stavke so oproščeni uslužbenci podjetja za dobavo vode, plina in električnega toka ter uslužbenci zdravstvene službe. Trgovce pa so pooblastili, da imajo lahko odprte trgovine do io. ure dopoldne, da ljudje lahko kupijo, kar potrebujejo. V proglasu še posebej poudarjajo, da bodo stavkali v «znak solidarnosti z vasmi v Milj-
UKRADE!. ŽVIOBUS IN ZBIŽE Nž NUŠE PODROČJE
Kako se fabricirajo
,.politični" begunci iz Jugoslavije
Ko je šofer izstopil iz avtobusa, je izjavil, da je zbežal zato ker se je hotel tukaj poročiti z žensko, ki jo je pripeljal s sabo
Zgodba o dveh moških in ženski, ki so včeraj zjutraj s «Putnikovim» avtobusom pribežale na naše področje, je kaj preprosta. On je bil šofer pri «Putniku» na Reki, kjer so ga zaradi nemarnosti in nemoralnega obnašanja odpustili iz službe. Zmenil se je s svojim prijateljem, ki se je hotel odkrižati svoje zakonske žene, da zbežita v Trst, kamor je poprej kot šofer »Put-nika« večkrat zahajal. S sabo je vzel še omenjeno žensko, neko Avstrijko brez državljanstva. ki so jo na Reki poznali kot «dekle» brez moralnih predsodkov. In tako se je vsa trojica vsedla na avtobus, ki ga je bivši šofer ukradel ponoči iz Putnikove garaže in po dobri uri vožnje so privozili v Sežano, Šofer je od tu krenil s polno brzino proti bloku na Fernetičih, kjer je podrl obmejni zapornici na obeh blokih in se končno ustavil pred tamkajšnjo gostilno.
Po informacijah, ki smo jih dobili, je šofer avtobusa izjavil tukajšnjim obmejnim policistom, ki so ga seveda takoj vprašali, kaj pomeni njegov bučen prihod, da je pobegnil iz Jugoslavije zato, ker se tam ni mogel poročiti z žensko, ki jo je pripeljal s sabo. V upanju, da se mu bo ta sen uresničil v Trstu, je vzel avtobus in se odpeljal «sreči» naproti. Toda po istih informacijah je ubežnik presenečen obstal, ko so mu policisti povedali, da ga bodo vrnili jugoslovanskim obla-
1 jan e pa Se enkrat prisrčna hvala! Vse, kar Je bilo to pot še manj zadovoljivo, pa bomo ob vašem naslednjem gostovanju še izboljšali, da boste še bolj občutili, kako ste nam 1 dobrodošli!
stem, ker ni zbežal iz političnih razlogov temveč zaradi neke ženske in da zaradi lega ne more zahtevati zatočišča na našem področju. In ko so ga poučili, da dobijo zatm čišče samo tisti, ki so pribežali iz tehtnih vzrokov političnega značaja, šele takrat je začel ubežnik popravljati svojo prvotno izjavo, ki je nato seveda izzvenela »politično«. Vse tri so kasneje odpeljali na policijsko poveljstvo na Opčine, kamor so nato pripeljali tudi avtobus, ki je bil kljub močnemu udarcu le malo poškodovan.
Predvsem bi želeli, da policija potrdi točnost naših informacij (ali demantira, če ji je seveda to mogoče), kajti stvar le ni tako enostgvna. kot je videti na prvi pogled. Dejstvo je namreč, da je šofer avtobus ukradel in ga je zaradi tega smatrati za navadnega tatu, kot je tudi dejstvo to, da je ob prihodu na naše področje podal izjavo, iz katere je bilo jasno razvidno, da ni zbežal iz političnih razlogov. In če upoštevamo ti dve dejstvi, tedaj ne moremo razumeti ravnanja tukajšnjih oblasti, ki nudijo zatočišče najrazličnejšim ljudem pod jalovo pretvezo, da gre za «politične begunci;«. Vseeno nanj je, ali bodo omenjene tri osebe ostale na našem področju ali ne, kajti prepričani smo, da ne bo na Reki nihče žaloval za njimi niti pogrešal njihove odsotnosti, razen morda žene drugega ubežnika, ki bo tako o-stala brez moža. Toda čas, ie da se preneha objavljati tendenciozna poročila o političnih beguncih, ko pa je splošno znano, da gre v ogromni večini primerov za take vrste beguncev, kot jih ne manjka n, pr. na meji med Italijo in Francijo,
priključiti Jugoslaviji«,
Proglas dokazuje, da gre za politične špekulacije kom-informovcev, ki se jim je prav v miljski občini posrečilo navezati najtesnejše stike z ostalimi iredentističnimi strankami, tako da so cesto dajali to «enotnost» tudi v tržaškem občinskem svetu županu Bartoliju za zgled. Stavka nima nič skupnega z obrambo STO, kot bi hoteli kom-informistični voditelji prikazati delavstvu in prebivalstvu sploh. Zato protestirajo s stavko le proti dejstvu, da bo morda nekai slovenskih vasic v Miljskih hribih ostalo izven italijanskega imperialističnega objema ter bodo priključene tja. kamor bi morala po vseh etničnih in gospodarskih načelih spadati tudi Trst in Gorica. Zato je tudi ta stavka, pa naj bo njen zunanji videz kakršen koli, le podpora rimski imperialistični politiki, ki so ji ravno kominformovci utjralj pot.
V Trstu pa se je snoči na pobudo izvršnega odbora sestal glavni svet Zveze dela. Svet je pooblastil izvršni odbor Zveze dela, da napravi vse ukrepe, ki se mu bodo zdeli potrebni, du se prej/reči »razdelitev«. Tako bo izvršni odbor lahko pošiljal raznim oblastem in organizacijam resolucije, pošiljal k njim delegacije, skliceval skupščine in zborovanja, napovedoval krajce izostanke z difljt, stavkč, posameznih strok te'r končno tudi oklical splošno stavko v najbolj prikladnem trenutku. Prav tako je glavni svet pooblastil izvršni odbor, da lahko podpre »pristne in iskrene ■protestne akcije drugih orga-nizacii če ne bodo imele nacionalističnega značaja«.
Iz sklepov zasedanja glavnega sveta Zveze dela se torej vidi, da v Trstu niso tako odločni kot v Miljah ter dopuščajo razne resolucije, in podobno, to je papirnate akcije, kar ni nij novega, saj smo zadnječase često priča pravim poplavam letakov in lepakov. Vse torej kaže, da si vodstvo bivših Enotnih sindikatov ne upa napovedati splošne stavke, ker mu delavstvo ne verjame, saj se kominformovsko vodstvo v Italiji odkrito pritožuje nad morebitnim sporazumom glede Tržaškega ozemlja samo zato, ker ne daje Italiji tudi cone B. Ce bi delavci že res stavkali, tedaj bi hoteli s stavko le protestirati proti priključitvi k Italiji, ker vedo, da je taka priključitev v nasprotju z njihovimi gospodarskimi, socialnimi in nacionalnimi interesi.
Zaradi drž. praznika zaprti uradi deleqacije FLRJ
Predstavnik in uslužbenci jugoslovanske delegacije v Trstu so včeraj proslavili «Dan ljudske vstaje v Crni gori«, katere obletnica je danes. Ker je to hkrati državni praznik FLRJ,, so uradi delegacije danes za občinštvtj zaprti.
Dodeljenih 408 stanovanj
Včeraj je zavod za gradnjo ljudskih stanovanj objavil seznam 408 prosilcev, ki so jim bila nakazana nova ljudska
nadaljnjih 39 imen prosilcev, ki bi prišli v poštev kot rezerve. Seznam bo na vpogled 14 dni in se v tem času lahko proti tem dodelitvam vložijo morebitni prizivi.
Prodaja odvečne ameriške lastnine
Ponudbe za nakup odvečne ameriške državne lastnine bodo odprte 31. julija ob 10. uri dopoldne. Tako bodo imeli ponudniki deset dni več časa za vložitev ponudb, kakor je bilo prvotno objavljeno.
Ponudbe bo odprl častnik, ki razpolaga z lastnino ameriških čet v Trstu, v skladišču 27, v starem pristanišču.
Opozorilo avtomobilistom glede parkiranja vozil
Zaradi pogostih pritožb lastnikov motorjev in mikromo-torjev, da jim avtomobilisti zavzemajo zanje določeni prostor za parkiranje na javnih prostorih, je občina z odlokom 5. t. m. prepovedala parkiranje avtomobilov na prostorih, rezerviranih za motoriste. Proti kršiteljem odredbe se bo ravnalo v smislu pravilnika za mestni promet..
Nevarnost zauživanja
morskih mehkužcev
Mestni higienski urad opozarja prebivalstvo na nevarnosti zauživanja morskih sadežev, predvsem neke vrste mehkužcev (pedoci) in ostrig skrivnega izvora. Istočasno o-pozarja prebivalstvo naj omenjene morske sad)"; kupuie v ribarnicah in odklanja ponudbe m .■pooblaščenih pniu,-jalcev.
Obvestilo
Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu, Cesta del Friuli 54, ob vešča, da daoes 11. t. m. im bo uradovala zaradi državnega praznika.
Vedno bolj pogosti so primeri da si brezposelni iz Italije skušajo pomagati iz bede in lakote z begom v Jugoslavijo
v upanju, da bodo tam našli zaposlitev, V glavnem gre za ljudi iz južne Italije, kjer je, kot znano, revščina največja. Dva taka nesrečneža sta se morala včeraj zagovarjati zaradi ilegalnega prehoda meje pred vojaškim sodiščem,
Antonino Paolimi je doma iz Palerma in je prišel v Trst, kjer je vstopil v vlak in se odpeljal v Jugoslavijo. Prehod meje se mu je posrečil, ker se je skril v stranišče. Toda iz Jugoslavije so ga poslali nazaj. Tukajšnja policija ga je zaslišala in izvedela, da je šel iskat delo v Jugoslavijo. Sodnik je določil, da ga pošljejo domov z izgonskim listom.
Podobno se zgodilo tudi An-toninu Magnanu doma iz Si-racuse. Tudi on je hotel iti v Jugoslavijo, kjer je bil prepričan, da bo našel delo. Skrivaj je prešel mejo s pomočjo nekega Tržačana pri Bazovici, toda tudi on ni imel sreče. Na jugoslovanski strani so ga prijeli. ga zadržali dva dni v Sežani in ga nato poslali nazaj. Tudi on se bo moral z izgonskim listom vrniti domov.
Poleg njiju ter nekega Kitajca in Brazilca pa sta bila pred istim sodiščem tudi dva pustolovca iz Jugoslavije, ki jima očitno ni bilo za pošteno delo v domovini.
Franc Hodalin in Nikola Si-matovič sta namreč pred nedavnim zapustila Jugoslavijo in se zatekla v Avstrijo. Potem ko sta nekaj dni presedela v begunskem taborišču sta dobila delo pri kmetih, toda tudi s tem nista bila zadovoljna in sta jo popihala v Italijo in nato še v Trst. Tu pa so ju aretirali in maj. Kellet, ki poveljuje begunskim taboriščem, je že izrekel mnenje da ju ne namerava sprejeti v taborišče, ker ju ima za navadna pustolovca.
GaLvani je sicer zavrl, vendar kljub temu ni mogel preprečiti trčenja v Musizzo, katerega je tramvaj silovito podrl na tla. Z zasebnim avtom last 23-letnega Umberta Giorgia od Sv. M. M. Sp. so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so mu izprali precejšne praske na ramenih in drugih delih telesa, nakar so ga s policijskim rešilnim avtom odpeljali v ambulanto civilne policije v Istrski ulici. Okreval bo v 10 dneh.
Kolesar ga je podrl
S prognozo okrevanja v 10 dneh so zaradi rane na glavi jn prask na komolcu ter omotičnega stanja sprejeli na II. kirurškem oddelku 26-letno Concetto Ferraro por. Caruti iz Ul. Pindemonte, ki se je zatekla v družbi, svoje 26-letne prijateljice Romana pe Cellis z zasebnim avtom v bolnišnico.
Slednja je pojasnila, da je Carutijevo podrl na tla 18-letni Paolo Miani z Gornje Vrdelce, ki je s svojim kolesom vozil v smeri doma.
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
Vlomilcu Grecu in Gobbijevi delno znižaii zaporno kazen
8. aprila letos je kazensko sodišče obsodilo zaradi obtožbe tatvine, prevare in ponarejevanja podpisov na menicah 37-letnega Filadelfa Greca iz Ul. sv. Marka in 35-letno Vit-torio Gobbi iz Ul. Muzio na 6 let in 1 mesec zapora ter na plačilo 110,000 lir globe.
Gobbijeva je bila ljubica starega albanskega državljana Tahirija Maliqa, pri katerem je tudi živela. Nekega dne pa je bila policija obveščena, da so neznani zlikovci vdrli v železno blagajno starega možakarja in mu odnesli okoli 6 milijonov lir v gotovini in za 3 milijone lir zlatih novcev in druge zlatnine. Preiskava je kaj hitro odkrila krivca v osebi Greca, kateremu je Gobbijeva dala ključ železne blagajne. Slednji si je pripravil nov ključ in v odsotnosti bodisi Tahirija bodisi nje izvedel dobro proučen načrt. Toda roka pravice ju je ujela in oba sta končala v zaporu.
Po obsodbi so njuni odvetniki vložili priziv. Odvetniki so dosegli, da je sodišče obema znižalo kazen na 3 leta in 7 mesecev zapora ter na 37.000 lir globe.
Nezgoda starčka
Zaradi verjetnega izpaha levega ramena in drugih poškodb so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedskem oddelku 76-letnega Alberta Švaro iz Ul. Sancini, ki je med prekoračenjem Istrske ulice trčil v desno stran avta, s katerim se je 66-letni Giovanni Cattunar iz Milj peljal proti mestu.
Švara bo po mnenju zdravnikov okreval če seveda ne bo komplikacij, v 10 dneh.
Tramvaj povozil policista
Okoli 10.45 je 38-letni agent civilne policije Carlo Musiz-za iz Carbole prekoračil tramvajske tračnice med obema pločnikoma na Trgu Dalma-zia, pri čemer pa ni pogledal v smer od koder je prihajal tramvaj št. 6, katerega je vozil 35-letni Giovanni Galvani s Čampi Rlisi.
Nogo pod voziček
Med delom pri «Italcemen-ti» v industrijski coni je 26-letni zidar Alfio Longo s Ko-lonkovca pri porivanju vozička z materialom spodrnil in z nogo zašel pod kolesa. Takoj po nezgodi so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu izprali rano na prstancu desne roke in na peti desne roke, nakar so ga s priporočilom 10 ali 15-dnevnega počitka poslali domov.
Železna plošča na nogo
Med prenašanjem težke železne plošče v notranjosti čistilnice olja «Aquila» se je 33-letnemu Romeu Puzzerju slednja izmuznila iz rok in mu padla na stopalo ter mu povzročila precejšnjo podplutbo na prstu leve noge.
Takoj nato se je Puzzer zatekel v bolnišnico, vendar so mu tu samo nudili vso potrebno pomoč in ga nato poslali domov. Okreval bo v 8 ali io dneh.
Silovito trčenje med tramvajem št. 6 in kamionom
Nekaj minut pred 13. uro sta na vogalu Trajanskega nabrežja z Ul. G. Cesare trčila drug v drugega tramvaj št. 6, katerega je vozil 44-letni Giovanni Cima iz Ul. Gambini in tovornik iz Gorice, ki ga je šofiral 38-letni Mario Buffoli iz Ul. Mon-tesanto v Gorici. Kljub hudemu trčenju se je samo ena oseba in sicer 64-letna Italia Samueli vd. Gabrieli ki je bila v tramvaju, ranila, za-kar so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi lažjega udarca na hrbtu pridržali s prognozo o-krevanja v 1 ali 2 dneh na opazovalnem oddelku. Tako tramvaj kakor tudi tovornik sta utrpela precejšnjo škodo.
Osvobodilna fronta
IV, okraj OF 16. t. m. ob 20. uri bo množični sestanek članov OF iz Skednja in od Sv. Ane, v
Skednju 122. Zaradi važnosti sestanka prosimo, da ne izostanete.
Tajništvo OF
Seja glavnega odbora za okraj Opčine bo danes ob 19.30 na Opčinah na sedežu OF. Razpravljalo se bo o aktualnih vprašanjih.
Seja glavnega odbora OF za dolinski okraj bo v petek 16. julija ob 20. uri v Dolini na sedežu. Na dnevnem redu aktualna vprašanja Prosimo gotovo udeležbo.
'mite in rilafte Ihtmoihki dnemiih!
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366- 60 Gasilci	2-22
Policija	2 - 23
OD VČERAJ DO DANES J
ROJSTVA. SMBTI IN POROKE
Dne 11. in 12. julija se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 18 oseb, porok je bilo 9.
CIVILNA POROKA:	mehanik
Josip Benulič in šivilja Ana Trebeč.
CERKVENE POROKE:	inženir
Stellio Zafred in gospodinja Emina Gelli, radiotelegrafist Blagio Pozzetto in uradnica Fiorenza Fusi, jahač Carlo Tisato in ba-ristka Regina Furlan, ameriški vojak John Joseph Jr. Laurla in gospodinja Eleonora Pattai, prodajalec Llvlo Milkovitsch in Hkarica Aldina Carli, prodajalec Giuseppe Troha in gospodinja Giuditta Kozlovič, prodajalec Romano Vecchiet in prodajalka lolanda Bla&lni, ravnatelj trgovine Libero Susnig in goapo-dinja Adelma Geuzo,
UMRLI SO: eiMetni Karel Uršič, 87-letna Anria Maria Ktiabe vd. Bastianuto, 74-letna Maria Debevec vd. Spettl, 70-1 etnI Sgi-dto MiiUovm, 79-1 eura Angela Lo-
calelli por. MontlcelU, 77-Ietna Ainelia Bassich por. Berlan, 66-letni Giovanni Bergamas, 56-,let-na Etena Genitoni por. Surian, 69-leini Avgust Plet, 68-letni Pte-tro Gregoris,	51-lelni Ettore
Mazzon, 57-lelna Palma Benčič oor. Furlan, 69-letni Giuseppe Hlttl, 39-letna	Valerla Frausin,
52-letni Josip Grillanz, 81-letna Maria Luigia	Montagnon por.
Voivodich, 63-1 etnI MironVezljak, 77-letnl Pletro Gubbian.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI:	Iz Gradeža z 19
potniki ital, ladja »Grado«, iz Valmanzinghi z 215 t raznega blaga ital. ladja «Marte», iz Gradeža s 57 potniki ital, ladja »Grado«.
ODHODI: proti Reki z 29 potniki Jug. ladja »Bakar«, proti Benetkam z 10 potniki Ital. ladja »Valfiorita«, proti Gradežu s 60 potniki ital. ladja «Grado», proti Gradežu z 1 potnikom ital. ladja »Grado«,
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 25.1, najnižja 18.0, ob 17, uri 24.5, zračni tlak 1010.5, veter 15 km za-hodnik, vlaga 65 odstot., padavine 0.1, nebo 6/10 oblačno, morje nemirno, temperatura morja 23.8 stopinje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM . Al Cammello, Drevored XX, septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba I; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari; Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah In Nicoll v Skednju,
ZARADI POCITNIC ZAPRTE LEKARNE
Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Davanzo, Ul. Bermlml 4, Godina, Ul, Ginnast len 6; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Miho, Ul. Buonarroti 11; Praxmarer, Trg Ubita 4.
Za sprejem v Dijaški dom
in druge podpore Dijaške Matice naj interesenti vložijo prošnjo najkasneje do 15. julija t. 1. Podroben razpis bo objavil ne delfski »Primorski dnevnik«.
Ljudska prosveta
GLASBENA MATICA V TRSTU
V sredo, 14. t. m. bo ob 20.30 uri 2. redna odborova seja v Ul. R. Manna 29.
Zaželena je udeležba tudi članov nadzornega odbora.
Seja glavnega odbora SHPZ.
V nedeljo 18. t. m. ob 8.30 bo na sedežu SHPZ seja glavnega odbora. Odborniki bodite točni.
Slovensko planinsko društvo Trst priredi 24. in 25. julija izlet na Reko in v Gorski Kotor (Delnice) ob 60-Ietnici hrvaškega planinstva. Vpisovanje do 10 dni pred izletom v Ul. Machiavelli 13, II., od 18. do 19. ure.
Okrajni odbor Osvobodilne fronte Dolina - Milje priredi enodnevni izlet z avtobusom v bolnišnico Franjo 25. t. m. Vpisovanje v večernih urah na običajnih mestih, razen Boršta, ki se lahko obrnejo na sedež v Dolino ali pa v sosedne vasi.
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«, priredi v nedeljo, 1. avgusta t. 1. izlet v Ljubljano ob priliki II. JUFIZ (II. Jugoslovanska filatelistična razstava). Prijave se sprejemajo v prostorih kluba, Ul. Roma 15, II., do 15. L m.
Motoklub Skedenj organizira 24. in 25. julija izlet v Monto-no in Poreč. Vpisovanje do 15. julija na sedežu motokluba med 18. in 20. uro.
Motoklub »Mladost« Nabrežina
oiganlzira 25. t. m. izlet v Ljub ljano. Vpisovanje na običajnih | mestih se zaključi 14. t. m.
Motoklub «Jadran» Opčine
sporoča,- da izlet, napovedan za j 18. t. m. odpade in bo nasled-1 njo nedeljo 25. t. m. Vpisovanje se nadaljuje do četrtka 15, t. m-
IV. okraj OF organizira 1.	8.
1954 enodevni izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje bo od 12. t. m. dalje na sedežu v Skednju 122 vsak dan od 18. do 20. ure.
Bosenske sevdalinke in hrvaški narodne pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 J. S. Bach: Pat' bita št. 1 v H-d.uru; 18.35 Narod ne melodije; 20.00 Umiberto Giot dano: «Andrea Chenier« opera v 4 dejanjih izvajajo solisti, zt>ot in orkester milanske Sca-le, & rigira Consoli; 22.00 Plesna gj25' ba: 23.00 Zadnja poročila v it* lijanščini; 23.10 Glasba za noč.
T K S T II.
306.1 m ali 980 kc-aek
11.30 Lahka glasba; 12.10 V vsakogar nekaj; 14.00 Zabav?) glasba; 14.15 Kulturni obzornik 14.25 Slovenske ritmične pop?J ke; 17.30 Plesna glasba; 18-* Beethoven:	Kvartet v A-dift
op. 18;	18.23	Čajkovski: Fin?/
koncerta za klavir in orkest? št. 1; 18.40 Koncert baritonih prof. Marijana Kosa; 19.15 P? ljubljene melodije; 20.00 SpO? 20.05 M. M. Škrjanec:	Sond*
venec . 3. del; 20.28 Zabav* glasba; 21.00 Radijski oder - 5 špare Cataldo: «ziati osel; 2J! Večerni ples.
T K S T I.
11.45 Komorna glasba; li 14.45 Poročila o kolesarski dar po Franciji; 13.30 Operna gl* ba; 21.00 J. Stehman »Kriš* Kolumb« rad. drama.
ktOVBSIJA
327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.00,	6 00	8.J
13.00. 15.00. 17.00, 19.30 in’ 22.8*
12.00 20 minut z Veselimi ci; 12.20 Za naše kmetova** 12.30 J. Turina: Simfonična ra? sodija za klavir in orkester, J Sivic: Medjimurska in kolo; 13.? Od meledije do melodije; 14/ Iz znanosti in tehnike; 14.40 Sw venske narodne pesmi pojo «n Polonce«, s harmoniko spremi” V. Drčar; 15.30 Želeli ste - P? sluSajte!; 16.00 Utrinki iz liter* ture - Mihailo Lalič: Pred V padom; 16.15 Promenadni cert; 17.10 V plesnem ritij? 18.00 Športni tednik; 18.30 0* lomki iz Verdijeve opere »Ril®1 letto«
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 -35939 Prokurator RAVNIK
PREDEN GRESTE NA DOPUST,
se naročite na
«PR1M0RSKI DNEVNIK»
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L 180,— Telefonirajte na št. 37-338
Rossetti. 16.30: «Sum», C. Grant, J. Fontaine.
Excelsior. Zaprto zaradi obnove.
Fenice. 16.30: «Poročila sem se s pilotom«, R. Stack, C. Gray.
Nazionale. 16.30: «Invazija ZDA« G. Mohr, P. Castle.
FHodramrnatico. 16.30:	«Proii
vsem zastavam«, E. Flynn, M. 0’Hara.
Arcobaleno. 15.30 «Cafe Chan-tant«, E. Giusti, U. Tognazzi.
Auditorium. 16.30:	«Moški brez
miru«, R. Vallone, E. Varzi.
Astra Rojan, 16.30:	«Prišla je
sreča«, G. Cooper, J. Arthur.
Cristailo. (Trg Perugino) 16.00: «Oprosti mi«, R. Vallone, A. Lualdi.
Grattacielo. 16.00: «Trd izraz«, M. Vlady, F. Tozzi.
Alabarda. 15.30: »Stalag 17», W. Holden.	....
Armonia. 15.00:	»Andaluzijski
teror«,' R. Brazzi, F. Giachet.ti.
Aurora. 16.30:	«Kraljevi dia-
mant«, F. Lamas, A. Dali.
Garibaldi. 16.00:	»Onečaščena«,
M. Vitale A. Farnese.
Ideale. Zaprto zaradi obnove.
Impero. 16.30: «Se in vedno«, J. Wyman.
Italia. 16.30: «Slavna žena«, L. Young, J. Cotten.
Viaie. 16.00:	«Toledski zaljub-
ljenci«, A. Valti.
Kino ob morju. Danes zaprto. Jutri:	«Skrivnost izginulega
moža«.
Massimo. 16.00: «Bwana Devil«, R. Stack.
Moderno. 17.00:	«Sanje mojih
dvajsetih iet«, B. Crosby.
Savona. 16.00; «Do!go pričakovanje«, L. Turner.
S. Marco. Zaradi počitnic zaprto
Vlttorio Veneto. 16.15:	»Velik
variete«, M. Fiore.
Azzurro. 16.00: »Divja tolpa«, W. Elliot.
Belvedere. 1600: »Na robu zločina«, E. 0'Brien.
Marconi. 16.30: «Ja-rek greha«, B. Devis.
Novo cine. 16.00: «Aida», S. Loren.
Odeou. 16.00: «Mid-va sama«, W. Chiari.
Radio. 16.00: «Zadnja osvojitev«,
J. Wayne.
Venezia. 16.00:	«Sardinsko ma-
ščevanje«, W. Chiari.
POLETNI KINO:
Arlston. 20.45: »Gunga Din« C Grant.
Rojan 20.15: «Postaja Termini«, J. Jorves.
Paradiso. 20,15: «Velika strast«, T. Power
Ponziana, 20.30: »Kapitalist«, C. Copburn.
Arena dej flori. 20.30: «Prostor, prihajam jaz«, R. Skelton.
Garibaldi. 20.15:	«Onečaščena»,
M. Vitale.
Secok). 20.30: »Drevored upanja« C. Greco.
R A D t O
TOREK, 13. julija 1954
JUGOSLOVANHKA
CONA T«STA
254.8 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 In 23.30.
5.50 jutranja glasba; 6.50 Pregled tiska; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 14.15 Beležke o medicini; 14.45 Kulturno življenje na Primorskem; 15.00 Dolenjsko ženltovanje, poje akademski pevski zbor: 17.00 Glasba iz filma »Veliki Caruso«; 17.30
ADEX IZLETI
24. in 25. julija 1954 dvodnevni izlet v ŠTANJEL BRANIK DORNBERG ROVINJ POREČ
25. Julija 1954
izlet v HERPELJE-KOZINO PODGRAD
Vpisovanje do 15. julij*
31. julija in 1. avgusta | dvodnevni izlet na BLED v OPATIJO na REKO v AJDOVŠČINO v VIPAVO
1. avgusta 1954 enodnevni izlet v TOMAJ - DUTOVLJE
Vpisovanje do 22. julij* pri «Adria-Express», Ul' F. Severo 5-b - tel. 29243.
Pri «Adria-Express» s v prodaji vozni listki J avtopulman iz TRSTA BELJAK, VRBO (VEI DEN). CELOVEC i GRADEC.
IZLETI
TURISTIČNEGA URADA u. V. s. E. T.
Ul. F. Filzi 5 - Tel. 35-51® — ■    —»
8.' avgusta 1954 izlet * VIPAVO AJDOVŠČINO ŠTORJE SENOŽEČE RAZDRTO POSTOJNO Vpisovanje do 30. 7. 19S4 ;
13., 14. in 15. avgusta 195// izlet v CELOVEC (Kla-genfurt) na celovški velesejem
Vpisovanje do 4. 8. 1954
14. in 15. avgusta 1954 izlet v LJUBLJANO na BLED
v ILIRSKO BISTRICO OPATIJO na REKO v KANAL
MOST NA SOCI (SV. Lucija)
TOLMIN KOBARID BOVEC Vpisovanje do 4. 8. 1964
22. avgusta 1954 izlet *
KOMEN
KOSTANJEVICO
TOMAJ
DUTOVLJE
ŠTANJEL
Vpisovanje do 12. 8. 1964
zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kateri koli način stali ob strani ob izgubi našega dragega
JOSIPA DAHIEUA
Se posebej se zahvaljujemo darovuloem vjjnoeV in cvetja in vsem, ki so spremili našega nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Žalujoči
Opčine, 10. VII. 1954.
primorski dnevnik
13. teMa »54
kot zadnje je bilo na sporedu gostovanja ljubljanske opere domače delo
m
I
Ta opera bo Slovencem vedno draga in se je tudi Tržačanom takoj priljubila
Premiera Foersterjeve opere sGorenjski slavček» v soboto 10. t. m. je bila zadnja v okviru gostovanja ljubljan-*,* Opere, v nedeljo 11. je sledila še ponovitev,
Napisati nekaj besed o ti opori ni povsem enostavno: nje številni nedostatki in šibkosti so preveč očitni celo nezahtevnemu obiskovalcu O-pere in bi po strogi presoji
TJ' °Stal° **	Pove-
ta*° np’ «• vendar upo-**evamo njeno posebno me-» zgodovini slovenske o-e po. tudi priljubljenost
Andrej Andrejev je pel vlogo Lnansonetta na nedeljski predivi ((Gorenjskega slavčka«
občin-
Pri manj zahtevnih
se nam bo zdela pre-topa presoja krivična. Bo
ZQto
primerno gledati nanjo
doeh. gledišč; iz gledišča °0C0a glasbenega ocenje-
nar'1 *Z p^edišča zgodovi-jorIa’ ki hoče analizirati de-v njegoui zgodovinski p opojnosti, p njegovem razmerju do
narod,
Oovi
a tn, dodal bi še, v njeno rjU,porab^ivosti kot komič-šf J 0 prj širšem občinstvu, resni^29°:'ene',n' 2“ uživanje Mi T* ,n- resne ume‘nosti. ved^no TZ^!dami p°'
Z!ue "	^eZ
Ceha Anf*' slavčelc» delo bil PrvotnoHa Foersteria je
je rZs ?° °Pereta- Foerster IS67 t ■ V Ljubljano leta o je v istem letu, ko
matičn JjaPi nastal° Dra-proti ° - druH»o iz odpora
talni c ~poetsiemU obdobiu či' mesto da nskem. Ni to
0 d lične zaslllZT7110 T T talnic Pa tud Ruskih čine napake in Vse npho' ramo vse to ,stl• a mo-
”am bo laže postenati, da laze razumeti —
aališke predstave. Nemogoče je sedaj ločiti delo vseh teh in ocenjevati posebej osebne zasluge in napake. Pri predstavi, kot srno ji prisostvovali, so vsi sodelovali v odločilni meri. In ne glede na osebni doprinos omenjenih, si jo hočemo takšno sedaj ogledati.
L,ibreto izpod peresa Lujize Pesjakove je nekoliko bleda, nerazgibana in po načelih današnje dramaturgije za o-pero povsem neprimerna idila, ki je veren izraz časa, v katerem je nastala, to je čas, ko je bila najmočnejša osebnost slovenske dramatike površni in lahkotni Miroslav Vilhar.
Glasba je zelo pestra in vedra: Ninonina pesem je francoska beržereta, baročna pastirska pesem iz osemnajstega stoletja; Chansonette poje na način, ki spominja na italijansko, francosko in deloma celo nemško baročno glasbo: Štrukelj, Rajdelj in mestoma zbor zelo spominjajo na italijansko komično opero; celo melodije, ki jih pojo Minka, Franjo in ostali domačini spominjajo večkrat na vse, kar je lahko spoznal Foerster med svojim šolanjem v rodni Češki. So samo izrazite slovenske folklorne strani tiste, kjer čutimo nekaj originalnosti. Pa to zopet samo v motiviki sami, nikakor ne v priredbi ki je vseskozi čitalniška. Saj je Foerster odlično izbral motive in je z značajem izbranih motivov zelo primerno in psihološko zadeto označil nastopajoče osebe: ni pa znal prekvasiti izbrane melodije z izrazom svoje osebnosti, kot je znal delati pri nekaterih zborovskih skladbah in samospevih. Vsem napevom manjka katalizator, ki bi jih uskladil in zbral v homogeno celoto, tako da bi jih poslušalec dojel kot izraz določene, enkratne osebnosti. Zato je opera potpuri lahkih, vedrih, celo simpatičnih napevov, manjka ji pa celovitosti, ki opravičuje ime opere. Ne smemo pozabiti, da je pisal Foerster to delo ob razpisu nagradnega natečaja Dramatičnega društva. V takih primerih — saj se to dogaja pogostoma tudi v n i-ših časih — zavaja priložnost pa upanje na nagrado, to je na uspeh, skladatelja v prevelike koncesije publiki: to občutimo tudi pri «Slavčku».
en' strani
tenTencoZT0^1-
črtavanje i ■ perete (pod-na vezanost leVnik krasct' sem -man i narodno pe-' zma3a ljube,
Pred e£rKS_te .do"lače dvojice tujini ipd.), njeno ze-
nsebino k!° 'iU zel°, ,”.edro
•Pornin' Vi t, nam pT,kl,ce v (Sa, . ,marjeve veseloigre
•Protet l-Q opereta veren na-
nih ;~ -Sepav‘b in hudomuš-
ja!
kK v n‘°~nostjo šolanja Min-
lo Preprosto
tgric Miroslava Vilhar-■'< zelo r,~„______
"Preproste zahteve,
pa tudi*1,?6™0 pevske vloge, Fo dl vse nj šibkosti.
‘tidesefTer S<,m 3e prihli ino
°Peretn pozneje predelal
>««”	" -"•»«
LiOo n	3e m le razum-
useh' jfA71'. n‘0gel brisati
Prof i	P.ozneje	sta še
Mirko	Jerai	*n dirig,
ent
delai'a 'r°lie p0Pravila in pre-•losip asbeni del opere, pT°f Osi mar nie besedilo in dvignil 'p ®est je kot režiser °Pero do uspele gle-
Skoraj vsi solisti pojejo melodije, ki so prenapolnjene s figurami pristno italijanskega belcanta in silijo neprestano v najvišje lege, tako da izgube vrhunci posameznih arij, kjer je uporaba višin muzikalno in psihološko u• pravičena, svojo učinkovitost. Ta pretirana uporaba višin rani vsako uho, ki si želi uživati uravnovešeno glasbo. Omenili smo le nekatere, najizrazitejše nedostatke glasbe.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Solun in jugoslovansko sosDodarstvo Za Makedonijo, ;<°-
°	*______________j	sovo, Metohijo in za
južne predele Srbije je Solun še vedno glavno izhodišče na morje in najkrajša pot na svetovna tržišča
Prizor iz »Gorenjskega slavčka«
Te dni zaseda v Solunu konferenca predstavnikov jugoslovanskih in grških državnih železnic. Na tej konferenci bodo dokončno uredili vprašanje vzpostavitve rednega železniškega prometa med Jugoslavijo in jugoslovansko prosto cono v solunskem pristanišču. Poleg tega bodo na tej konferenci sklenili tudi o nekih drugih ukrepih v zvezi z ureditvijo in usposabljanjem pristanišča v jugoslovanski prosti coni. Gre namreč za nujna dela, kajti jugoslovanska prosta luka bi morala začeti poslovati že v tem mesecu.
Ponovna otvoritev svobodne cone v Solunu bo doprinesla h krepitvi trgovskih zvez Jugoslavije z državami Bližnjega in Srednjega vzhoda.
LJUDSKO
V KOPRU OB
GLEDALIŠČE
KONCU SEZONE
Variacije na znani motiv - Dve predstavi - Begovič: Brez tretjega in Krasna: Draga Ruth
(Nadaljevanje in konec)
V času po prvi svetovni vojni je nastala Begovičeva psihološka dramska meditacija «Brez tretjega«. Zunanji fabulistični okvir je na videz kaj skromen in ne-kompliciran:	Marko Barič, intelektualec, se po osmih letih ruskega ujetništva vrne v Zagreb (da, prav v Zagreb, kar je za psihološko izomorfnost. razmeroma važno, ne pa — kakor trdi Gledališki list — da se drama dogaja kjerkoli in kadarkoli!), kjer ga še vedno čaka žena Giga. Toda kompleks ljubosumnosti, verjetno pogojen deloma v dolgoletni abstinenci, deloma pa v ostro hipertrofiranem občutju moške inferiornosti, ga zapelje na spolzek teren patološkega erotizma. Zena Giga ga v obrambi svoje ženske etike ustreli. Osnovni konflikt se teoretično zrcali v nravstvenem čutvu proti patološki strastvenosti.
V Begovičem primeru lahko govorimo o tragiki, toda o tragiki izredno depresivne smeri. To pa ni tragika sproščujočega dejanja Do psihološkega vozlišča nas Begovič pripelje po dokaj zamotanem, a opravičljivem psihološkem manevru Mar-
Prizor iz »Gorenjskega slavčka#
ka Bariča, manevru, ki niha iz meglene, komaj opazne ljubosumne strastnosti v pomirjenje in iz tega v psi-hopatološko, že ignorantsko ljubosumje, ki se konča s popolno odpovedjo žene Gi-ge in nekim njenim spoznanjem. Zaključek niti ni tolikanj tragičen, kolikor je nujno pogojen v celotni razvojni liniji in zato bolj dramatičen. To Begovičevo delo do neke mere vzdrži tudi moderno in zracionali-zirano kavzalno logiko, ker je skomponirano v luči skoraj panerotičnega naturalizma. Dejanje nima stranske ilustrativnosti, zreducirano je na linijo skrajne koncentracije dveh oseb.
Imel sem čast prisostvovati reprizni izvedbi tega dela in bom seveda pisal o svojih vtisih le v luči tega dejstva. Režija je bila poverjena Majdi Skrbinškovi, ki je v tem smislu tudi de-butirala. Res, malce pretežko delo za debut. A skepsa ni bila potrebna, ker je predstava zelo impulzivno predrla steno konvencionalne dvomljivosti in mešanih občutkov. Absolutno najboljša izvedba (in najboljša režija) v šestih letih delovanja koprskega gledališča.
V pravilnem pojmovanju režije tega dela ne more biti eksaktnih skrajnosti. Gre za karakter. Majda Skrbinškova je izpeljala pomembno organizacijsko nalogo: po fabuli zaplete karakterje v učinkovite konflikte, jih stopnjuje in zavira, skratka, organizira dramsko napetost karakterjev, igre in protiigre v nenehen zaključen boj, ki se konča s popolnim razvitkom karakterjev v katastrofi. Govorim o nabiti atmosferi dveh nasprotujočih si sil. Od katerih je ena notranje fatalistična (Marko), druga pa, da to determiniranost človeške vbije uspešno razvija in jo pripelje do tragičnega zaključka. Te sile, o katerih govorim, so se deloma razvile že pred vidnim dejanjem (Marko v dolgoletni odsotnosti, do neke mere tudi Giga, toda bolj pasivno), dopolnjuje pa ta razvoj šele vidno dejanje. In to vidno dejanje je Skrbinškova pravilno pojmovala.
Markovo ženo Gigo je oblikovala Marga Filčeva. Njen obsežen izrazni razpon je omogočil izredno napeto, bolj v besedi, gesti in zlasti tonu, temu kontrapunktu situacije, dejanje. Gigo je Filčeva brez dvoma
s
Breda Urbičeva kot Ruth
precedila skozi osebno estetsko — etično pojmovanje Begovičeve fabule in ji dodala nekaj lastnih karakternih potez, ki se pri dobrem igralcu nujno navezujejo na določen likovni koncept. Režija je odvrgla nepotrebno stransko ilustrativnost v mizansceni, gibanju in situacijah, Filčeva pa je z močjo svoje igralske nature to praktično uzakonila. Zanimivo pa je, da se igralska dejavnost pri Filčevi izraža bolj v detajlih kakor v celovitosti neke kreacije, ki se razvija pred rampo, bolj v refleksivni enkratnosti, v polnokrvni dodelanosti nekega izraza kakor v splošni figurativnosti. Ali v filmskem jeziku: totalni kadri njenega izraza segajo nad srednje kadre in so mestoma celo tako močni, da utegnejo razbiti interpunkcijo dejanja. To so seveda velike vrednote, ki — same zase — lahko le fascinirajo, ne morejo pa oblikovati celotnosti dejanja. Zaenkrat je to pri Filčevi še način ali stil, osebno nagnjenje k drobnemu in skoraj analitičnemu oblikovanju nekega značaja in — pri Begoviču — ni motil. Utegne pa sčasoma postati manira, ki v koncentraciji na trenutek razbije razvojno linijo nekega dejanja.
Janez Klasinc je bil v vlogi Marka Bariča igralsko izredno vehementen in obvladujoč, le karakterno — psihološko premlad, da bi bil enakovredna protiigra zreli Gigi. To ni njegova krivda, kajti Marka je Klasinc dojel racionalno, ni ga pa občutil. Ni mogel z njim preživeti konflikta. Kljub temu je bila to velika in
strastno osvežujoča dejavnost, ki zasluži iskreno priznanje.
Tudi scenski zasnutek je Klasinčev, v materialnih pogojih koprskega gledališča še kar izviren in razumljiv.
* * *
Zaključno premiero v tej sezoni je kot gost pripravil član tržaškega SNG Jožico Lukeš, in sicer Normana Krasne popularno revialro komedijo «Draga Ruth«. O delu ni kaj pisati, saj ga naša publika pozna v mnogih izvedbah. Pri nas so gostovali Tržačani in ljubljansko Mestno gledališče.
Glavni tehnično — formalni element režije je dinamika. In nič več. In nekaj smisla za filmsko slikovitost, ki z montažo presnavlja situacije. Na odru jih je treba sproti ustvarjati v sceni, konverzaciji in gibanju. Jožko Lukeš ni poklicni režiser, ker je dober igralec. Zaenkrat karakterni igralec. To sem poudaril zategadelj, ker je v celi galeriji lahkotnih in modernih ljudi iskal karakterje in jih skušal oblikovati. To je dela’ kot igralec, podzavestno in brez očitnega namena. Karakter se mu je vsilil. Saj drugače ni mogoče. Zaradi tega pa .premiera in repriza (v Portorožu) še vedno nista bili malokrvni, marveč celo zelo razgibani in dinamični.
Lukeš je Drago Ruih prav zaradi omenjenih domnev gradil bolj vertikalno — smer v karakter — kakor horizontalno — smer v celovitost kompozicije. Polj harmonično kakor kontra-punktično. To ni toliko problemska teza, marveč bolj vprašanje režijskega pojmovanja. Bolj vprašanje verižne kontinuirane situacijske komike, dejanja brez predaha, brez interpunkcij (filmska montaža) kakor vprašanje preveč miselnih ali pa preveč inventivnih konceptov. In Draga Ruth je povsem uspela, glede režije pa sem — ker gre za izkušenega igralca — hotel poudariti le nekaj mimobežnih dojmov. Toda Lukeš ima elemente, ki ga uvrščajo med dobre režiserje določenih teatrskih žanrov.
Izvedba je bila kljub malim, letečim fadingom. zveneča in dinamična. Nosilci vlog so se po svojih močeh potrudili. Tako sodnik Har-ry Wilkins (Ernest Zega), malce akademsko zadržan v gesti, a kot figura elastičen, njegova žena (Majda Skr-binškoval, razumevajoča žena in mati, bolj evropsko pojmovana in morebiti čustveno preizrazita, a v objektivu razgibana in logična. Njuni hčerki sta kreirali Marga Filčeva (Ruth) in Breda Urbičeva (Miriam).
(Nadaljevanje na IV. strani)
To bo pomenilo veliko pocenitev pomorskega prometa predvsem za tiste predele Jugoslavije, ki težijo k Solunu. Obnovitev cone v Solunu pa bo poleg tega tudi velik ko-rok v poglabljanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Grčijo in velik korak k okrepitvi njunega gospodarskega sodelovanja.
Za prosto cono v Solunu se je zanimala že kraljevina Srbija in sicer leta 1911, ko je bila zaradi avstroogrskega pritiska prisiljena preusmeriti svojo zunanjo trgovino proti jugu skozi solunsko pristanišče in iskati svojih tržišč v Italiji, Egiptu in drugih državah Sredozemlja. O prosti coni se prvič govori v 7. členu sporazuma o zvezi, ki sta jo Srbija in Grčija sklenili 19. maja 1913. leta. V tem sporazumu je poudarjeno, da bo grška vlada dala Srbiji razne olajšave in ji za dobo 50 let zajamčila popolno svobodo uvoza in izvoza skozi solunsko pristanišče in z. železnico od Soluna proti Bi-tolju in Skoplju. Ta sporazum je bil pozneje potrjen s konvencijo z dne 10. maja naslednjega leta. Na temelju te konvencije so srbske oblasti dobile upravo nad delom pristanišča, ki je bil določen za srbski prevoz. V tem času je uživala Avstrija v trgovinskem sporazumu z Grčijo posebno klavzulo največje prednosti. S tajnim sporazumom pa se je Grčija obvezala, da bo zagotovila srbskemu prometu polno svobodo.
Kot izhaja iz srbske-fran-coskega zapisnika z dne 9. junija 1917. leta, je grška vlada v času prve svetovne vojne pristala, da se v Solunu odpre srbski urad za osvobajanje od carinskih dajatev.
Po končani prvi svetovni vojni je bila 10. maja 1923. leta sklenjena med Grčijo in kraljevino SHS konvencija, s katero je grška vlada odstopila kraljevini SHS del solunskega pristanišča za dobo 50 let. Jugoslavija je dobila v solunskem pristanišču prostor 94.000 kv. m. To področje so upravljali organi, ki jih je potavljala jugoslovanska vlada, seveda pa je nad vsem tem področjem imela suvereno oblast Grčija.
Zaradi nesoglasja z vlado SHS glede tolmačenja posameznih določb, pa grška vlada konvencije ni ratificirala. Tedaj se je pojavil še nov vzrok spora. V juliju 1923. leta je Jugoslavija odkupila orientalske železnice (od Bi-tolja do Soluna in od Djevdje-lije do Soluna). Grki pa so smatrali, da bi Jugoslavija teh dveh prog ne smela odkupiti brez njenega pristanka in to zato, ker je Grčija zaplenila progi kot sovražnikovo imo-vino. Grčija je poudarjala to kot enega izmed najvažnejših razlogov, zaradi katerih ni mogla ratificirati konvencije iz leta 1923.
V juliju leta 1925 se je v Solunu sestala nova mešana grško-jugoslovanska komisija, ki naj bi ponovno razpravljala o solunskem vprašanju. Vendar pa se je tudi ta komi-
:x. :
Prizor iz »Gorenjskega slavčka#
sija razšla brez vsakega rezultata.
Dobro leto pozneje v avgustu 1926 pa so bile sklenjene tako imenovane atenske konvencije, v katerih je grška vlada vendarle nekoliko popustila in to predvsem glede železniške proge Djevdje-lija-Solun. Predvideno je bilo, da bo ta železniška proga imela svojo avtonomno upravo, kateri bo načeloval grški komisar in poleg njega delegat jugoslovanske vlade. Po tem sporazumu bi solunska prosta cona morala imeti posebno železniško postajo, na kateri bi se sestavljale direktne železniške kompozicije za Jugoslavijo. Jugoslovanom je bila priznana pravica, da smejo v coni izkrcavati ne samo blago, ki bi bilo namenjeno tranzitu, ampak tudi blago, ki je bilo namenjeno grškim pristaniščem.
Toda te tako imnovane a-tenske konvencije so izzvale zelo veliko nezadovoljstvo med grško javnostjo in komaj dva dni po njihovem podpisu je vlada generala Pangalosa padla General Pangalos je bil eden iniciatorjev omenjene konvencije in zato je moral dati ostavko. Nova vlada konvencije ni hotela ratificirati, pa četudi je bila ta že podpisana.
Novo ohdobje v zgodovini proste cone v solunskem pristanišču pa se je začelo komaj nekaj let pozneje in *i.cer ? marcu leta 1929, ko je bil podpisan nov sporazum o solunskem področju in sicer tako imenovani ženevski protokoli. V tem sporazumu je bil cel niz protokolov o pristaniški, železniški carinski in poštno - telegrafsko - telefonski službi. Sporazum je bil kmalu ratificiran in sicer tako v Beogradu kakor tudi v Atenah.
Osnova tako imenovanih ženevskih protokolov je bil sporazum iz leta 1923. V smislu 3. člena zaključnega protokola je Jugoslavija mogla izkoriščati jugoslovansko cono v Solunu za tranzit in promet Jugoslavije. Izključeno pa je bilo vse blago, ki je bilo namenjeno v druge države. Jugoslovansko blago se je smelo izvažati skozi Solun in o-bratno. Določeno je bilo tudi, da ladje, ki so priplule v jugoslovansko cono, niso bile dolžne predhodno obvestiti grške oblasti. Vsekakor pa je suverenost nad jugoslovansko prosto cono še vedno ostala Grčiji. V jugoslovanski prosti coni so bili v veljavi še vedno zakoni in predpisi grških oblasti, kar se pa tiče vprašanj zasidranja, pilotaže, pristajanja, iztovarjanja in natp-varjanja pa so veljali zakoni in uredbe uprave jugoslovanske cone. Direkcija jugoslovanskega svobodnega področja v solunskem pristanišču pa ni smela vršiti policijske službe ali pa izvajati kakršnih koli policijskih ukrepov razen v primerih, ko je šlo za zalo-titev na delu in ko je šlo za osebe, ki so se kretale po coni brez dovoljenja. V coni je smelo delati največ 100 jugoslovanskih uslužbencev.
Jugoslavija je leta 1930 izdala zakon o ureditvi proste cone v Solunu. Od tedaj je ta cona imela zelo veliko vlogo v razvoju jugoslovanskih trgovskih zvez s tujino in hkrati v poglabljanju gospodarskih odnosov z Grčijo. Samo v letu 1937—1938 je šlo skozi o-menjeno .cono 387.000 ton raznega blaga.
V času druge svtovne vojne so bili razni objekti tega pristanišča kot na pr. hangarji, silosi in sam pomol resno poškodovani. To so storili najprej Nemci, pozneje pa tudi zavezniki, ki so pri izkrcanju napravili veliko škodo in popolnoma uničili ves arhiv. Zadnja leta je jugoslovanska vlada podvzela večja dela za obnovo eone in ta dela so se zadnje dni končala.
Po jugoslovanskih podatkih gravitira na solunsko cono področje kakih 85.000 kv. km t. j. približno tretjina jugoslovanskega ozemlja s približno 4 milijoni prebivalcev. Za Makedonijo, za Kosovo in Meto-hi jo in za južne predele Srbije je Solun še vedno glavno izhodišče na morje in najkrajša pot na svetovna tržišča. z gospodarskim dvigom omenjenih jugoslovanskih predelov se dviga tudi pomen proste cone v solunskem pristanišču
SPISA
L LOJZE CJAK
20.
Sna MT^°'tgrem s tab°’
MnrV	Jaz.
Frnv°: Ne nioremo žensk!
Line iTudi -taz grenri
Tini,: iudl Jaz!
Marko ^ mene vzemi!	.
E»mo" n?\ ^ in Tine ne smeta, imata družine. Drugi Fr™ 2eile proti kraju, če Jih vrže na prod so izgubljeni. Mar kri ^ Jadro? Miho-' Vzamemo tisto Aničino! mina. Tu<ji nasa vesla, če nam pobere vaša!
10 prizor.
smrt/e«^e?f.v.(priteče od desne); Stojte! Kam hočete? V • *aj Jih ni več, saj je vse končano!
Bitih:	Kaj krakaš! (Vsi čakajo na bliek in gle-
dajo na morje). Miha: Kako da ne, saj so še!
Tine: In tudi bliže so. Jerneje: Tam plavajo samo še tiste črne bukve in zlodej s tramontano plešeta na njih, zadnji peklenski ples. Ivana (se zažene vanj); Prekleti krokar, umazani, pijani! Ti nas boš uničil s tistim svojim umazanim gobcem! Pobetn se!
Anica: Pomiri se, Ivanka!
Miha (mu da brco); Tu imaš zlodej«!
Tine (mn da klofuto); Lump!
Blaž: Razbij mu gičo, Vanka!
Jerneje (zbeži na desno); Boste plačali! Se bo že maščevala tramontana nad vami vsemi. Marko: Ne mudimo se, da ne bo prekasno!
Anica: Hitro hitro!
Marko: Zbogom Anica! Imna: Zbogom Marko (Gre za njimi). (Vsi odidejo na levo, razen Anice). Anica: Odpusti Kristjan, žrtvujem se zate in za mater tvojo. Mikola: Kdo Je? (Sveti) Ti si, Anica? Kam so šli? Drv mi je zmanjkalo za kres, nikogar ni. Kam so sli? Anica: Sli so, šli. Kako me je strah, oče! Varujte me oče, zlati moj oče! (Ga objame) Mikola: Nikar se ne boj, iepn moja hči! Saj tramontana že pojema. (Bliska se in grmi).
Zastor
2.	SLIKA.
1.	prizor.
Anica na verandi starega samostana pri ugašajočem ognju gleda topo v žerjavico. Vihar se oddaljuje. Jerneje (pride od leve vražje zmagoslavno); Oprano je! Anica: Za križevo usmiljenje, kaj je? Jerneje: Vso čmobo enkrat opere naše morje, in sedaj bo mir na obali. Anica: Usmili se me!
Jerneje:	In	mene	pretepati mene,	ki vidim in izvo-
ham vsako nesrečo že od daleč! In ti si se veselja, ko so mi jih dajali in me skoro polomili! In vendar je prišlo na moje, prišlo le, kar je moralo pnti! Anica: Kaj je prišlo?
Jerneje: Včeraj ob zatonu, prej ko so odrinili, smo vsi gledadl to čudo, kako se mota po barki ubogega nunca Martina Dobro se je videlo — na trebuhu pod srajco ,ie imel tisto okajeno vražjo spakarijo. Ko bi vsaj oče Martin poslušal Marka in onega obrnil z nogami navzgor, da bi tisto odpadlo	od	njega,	bi mogoče bilo	se kaj pomagano!
Strašnih rib, da so imeli v mreži, vlekli so in vlekli m niso slišali kako je tolklo tramontano gor v bregu ter niso videli tramontane, ki je lezla proti njim! Drugi so jo popihali z razpetimi jadri na vse roke v zalive, oni pa so do pasu v ribah samo	vlekli in vlekli! Spak že ve,	kaj dela. Ker mu
ni mogel kaj	pri	kraju,	ga je zvabil na	visoko morje, da
bi požrl njega in njegovo copmijo.
Anica: Nehaj Jerneje, zblaznela bom! Jerneje: Marko ga je šel reševat, z vrvjo privezanega ga je vlekel v tramontani skozi valove! Eh. pogumen pa je Marko, kadar ve, zakaj! Zmeraj sem mu pravil: Križe, ne bulji y tisto črnobo! Križe, bodi kakor mi! Križe, ne
išči spakarije, četudi ti vse ribe zmečejo v barko! Te speklo Krize! Glej, tista črna učenost je samo za ta uitT £ >ki z™i0 ,lzganJati hdd°bo! Ti pa nimaš tiste: leka. Krize, tebe je sama pohlepnost in požrešnost' c Zaorn!}; da sem norec Sedaj pa se vidi, kakšen nor sem bil. ce bi mene poslušal, bi bilo drugače' Anica (sanjavo): Kaj bi bilo?
Jerneje: Saj	ni	utonil,	jaz	vem, da ni Morski vr
mu	je dal klofuto,	saj	se mu	pozna črno znamenje	na leve
sencu, kamor ga Je zadel s kleščami. Pravijo df mu
hnrwran	fi?pod skale P°d devinskim gradom: «]
?	' “ hodi. Pusti	mi jih	pri	miruU In celo	prosil
i. imU !?,e cara rib, toda Kristjan da se je sme hudobi in s tistimi črnimi bukvami je priklenil vraga je od onemogle jeze mlatil s kleščami po pečini, da se S skalovje in grad na njem. Vidiš procesijo lu< to	kar je sedaj	™	nese^o!	Ce	bi mene ubogal,	ne bi
Anica (kakor v snu); Kaj je sedaj?
POČ«aJesrak?eščSeC 3C' A1‘ m!sUŠ' da ga je hudoba zast0
2. prizor. Fro« °d le,v® Mikola in Ivana peljeta Justka pod pazdul nru} a Podpirata Martina, vsi gredo proti desni. ... Mikola: Gor v kočo jih spravimo, Vanka! Preoble Jih bomo, da se posuše, ne bo nič slabega. Ivanka: Da, hvala bogu, oče. (Odidejo na desno)
3. prizor.
t, • .Blaž ,vetl spredaj, Lipe in Tine neseta na nosita Kristjana, takoj za njimi Marko.
(HaduljMvanjt tltdil
w H (g IVU" Vremenska napoved za danes: Deževno vreme z možnostjo delnih razjasnitev. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 25,1 stopinje; najnižja pa 18 stopinj.
TKST, torek 13. Julija 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00:
Umberto Giordano: «Andrea Chenier«, opera v 4 dejanjih. Trst II.: 18.23: Čajkovski: Finale koncerta za klavir in orkester. Trst I.: 17.30: Operna glasba. Sloven.: 14.40: Slovenske nar. pesmi pojo «tri Polonce« s harmoniko.
\ W/ ;
-■ c-n
IBS
m i m
“I -a
tETBTA iy PETA ETAPA TOI K DE FRANCE
Mnšlvo Švice, Mlin lian Esi in Hiiehler zeiajjnvalci v nedelja in ponerfeljeh
Peta etapa razdeljena v dve poletapi; prva je bila na kronometer za moštva - Robič včeraj ni več startal zaradi nezgode prejšnjega dne
HUGO KOBLET.
VRSTNI RED NA CILJU
ETAPE NA KRONOMETER ZA MOŠTVA:
1. ŠVICA (Koblet, Schaer I5’2”, Kubler 15’9”) skupni čas 45T3”; čas ostalih članov moštva:	Graf	16’8", Hollestein,
Croci, Torti, Clerici, Pianezzi, Huber 16’4G”, Metzger 18T6”;
2. Francija (Bobet 15’11”, Fo-restier 15’20”, Darrigade 15’29”) skupni čas 46’; 3. Zapad (Robič 15*37”, Mahe, Mallejac 15’ 40”) skupni čas 46'47”; 4. Španija (Masip 15’40”; Bahamon-tes 15’42”, Alomar 15’44”) skupni čas 47’6”; 5. Belgija (Ockers 15’42”, Debruyne 15’ 43”, De Smet 15’44”) skupni čas 47'9”; 6. NEC (Bauvin 15’ 40”, Stablinski 15'42”, Meunier 15’58”) skupni čas 47’20”; 8. Jugovzhod 47’45”; 9. Ile de France 487”; 10. Jugozapad 48’ 54”; 11. Luksemburg - Avstrija 49’23”.
VRSTNI RED NA CILJU
ETAPE ROUEN - CAEN (131 km)
1. WIM VAN EST (Holland.) 3.16’3”;
2. Gaul (Luks.-Av. 3.1916”; 3. Nolten (Holand.) 3.19’49”; 4. Ouentin (Ile) z istim časom; 5. Darrigade (Fr.) 3.20’lt”; 6. Bauvin (NEC); 7. Schacr (Švica); 8. Koblet (Švica); 9. Mae-nen (Hol.). Nato večja skupina z asi.
SPLOSNA OCENA PO IV. ETAPI:
1. BOBET (Fr.) 18.51’2";
2. Wagtmans (Hol.) presledek 35”; 3. Koblet (Švica) 51"; 4 Bauvin (NEC) 1’2”; 5. Schaer (Švica) 1’3”; 6. Robič (O) 1’26”;
7. Wim Van Est (Hol.) 6’55”;
8. Deledda (Fr.) 6’58”; 9. Alomar (Sp.) 714”; 10. Ockers (Belg.) 7’16”.
SAINT BRIEUC, 12. — V nedeljo je bila najprej dirka na dirkališču v Essartu. Posamezna moštva so se borila za čim boljši čas. V poštev so prišli časi prvih treh najboljših v vsakem moštvu. In tu so se izkazali Švicarji s Kobletom, Schaerom in Kue-blerjem, pa tudi drugi niso mnogo zaostali. Na drugo mesto se je plasirala Francija z odličnim Bobetom, toda druga dva sta že precej zaostala. Vsekakor pa je Bobet že prevzel vodstvo v splošni oceni.
VRSTNI RED NA CILJU V. ETAPE CAEN-ST. BRIEUC (224 km)
1. KUBLER (Švica) 6.04 06”; 2. Deledda (Fr.); 3. Van Bree-nen (Hol.); 4. Gilles (O); 5. De Bruyne (Belg.); 6. Trobat (Sp.); 7. Stablinski (NEC); 8. ©uentin (Ile); 9. Vitetta (SE); 10. Dussault (SO); 11. Gaul (luks.-Av.); 12. Hassenforder (NEC); 13. Clerici (Švica); 14. Remangeon (SO); 15. Bouvet (O) vsi s časom Kublerja; 16. Huot (SO) 6.0601"; 17. Rullet (O); 18. Nolten (Hol.); 19. For-lini (Ile) 6.06 25”; 20. Schaer (Švica); 21. Derycke (Belg.).
SPLOSNA OCENA PO V. ETAPI:
1. Bobet (Fr.) 28.17’38"; 2. Vvagtmans (Hol.) presledek 33"; 3. Koblet (Švica) 51”; 4. Bauvin (NEC) 59”; 5. Schaer (Švica) 101”; 6. Van Est Wim (Hol.) 1’47"; 7. Deledda (Fr.) 4’09”; 8. Kubler (Švica) 6 02”;
9. Gaul (Luks-Av.) 7’; 10. Alomar (Sp.) 774”;	11. Ockers (Belg.) 776"; 12. De Smet (BeT gija) 7’36”; 13. Carle (Ile) 7’43”; 14. Voorting (Hol.) 7'54”; 15. Darrigade (Fr.) 8'23”; 16. Vitetta (SE) 8’48”; 17. Geminiani (Fr.) 1078”; 18. Forestier (Fr.) 10’30”; 19. Mallejac (O) U’l”; 20 Ruiz (Sp.).
Popoldne pa je bil start za 131 km dolgo vožnjo v Caen in to pot se je dobro obnesel Holandec Vim Van Est.
Mali Bretonec Robič, ki je doslej pokazal, da je bil v odlični formi in bi gotovo dal posla vsem ostalim tekmovalcem, ki računajo na boljša mesta, zlasti v hribih, je pa imel smolo. Pri cilju se je zaletel v nekega nedi-scipliranega fotografa, ki je prišel predaleč v dirkalno progo. Rri trčenju sta se oba ranila in «patron» Goddet je fotografa izključil od nadaljnje dirke. Toda rana na laktu Robiča je temu povzročila čez noč oteklino in bolečine da danes ni mogel več startati in je skoraj jokal, ko se je moral posloviti od Tou-ra. Robiča res preganja usoda na Touru že nekaj let.
Danes sta startala še 102 tekmovalca. Dirkači so si večkrat uhajali in Švicar Graf je imel tudi dovolj smole, ko je 36 km pred ciljem zapustil ostale dirkače, a je 14 km pred ciljem preluknjal kolo. Žirija mu je potem priznala nagrado za najbolj nesrečnega, medtem ko je nagradila za borbenost kolesarja Vitetta iz severovzhodnega moštva.
Na cilj je prišla večja skupina, iz katere je potem švignil Kuebler, ki je prvi rezal cilj in si obenem nekoliko popravil položaj v splošni o-ceni. Na Touru veljajo namreč pribitki po eno minuto in pol minute za prvega in drugega na cilju.
SPLOSNA OCENA ZA MOŠTVA:
L Francija 84.53’30”; 2. Švica 84.58’29”; 3. Holandska 84.59’ 44"; 4. Severovzhod-center 85. 03’56”; 5. Belgija 85.10’23”; 6. Zapad 85.11’32”; 7. Ile de France 85.25'Q3"; 8. Jugovzhod 85. 26’26"; 9. Jugozapad 85.26’35”; 10. Španija 8S.27’26”; 11. Lu-ksemburg-Avstrija 85.31’38”.
ritsea (H)	1’21”9;	3.	Garai
(M) 1’22”6; 4. Plak (H)' 1’25”5.
Končni rezultat: Madžarska-Holandska 110-72
Francija evropski finalist za Davisov pokal
KOPENHAGEN, 12. . Francija je premagala Dansko s 4:1 v finalnem tekmovanju evropske cone za Davisov pokal.
Zadnja dva rezultata:
Haillet (Fr.) - Ulrich (Dan.) 6-3, 2-6, 7-5, 6-3; Remy (Fr.) Nielsen (Dan.) 6-3, 9-7, 6-2.
Mehika je premagala Japonsko s 3:2.
Nogometaši beograjskega Radničkega so na Finskem odigrali šest tekem in vseh šest odločili v svojo korist: 7:2, 9:1, 7:3, 8:0, 9:1 in 6:2.
ITALIJANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU
Triestina krepko na čelu
PROTI S RUM OTIH E IH P SPORflZDMD 0 POEMOTEHIJC PLAČ
Uspela stavka in zborovanje kovinarjev ladjedelnic v Tržiču
Stavkajoči no zahtevali zvišanje mezd za 3000 lir, odnoMiio 3.500 lir za delavke, iu obljubljena naročila
10-letnica ustanovitve
Italijanske unije za Istro in Reko
Socialistična ureditev je omogočila, da so italijanski delovni ljudje Jugoslavije našli svojo pravo domovin*
Precej je zaostala Nov
ara
Madžari in Holandci odlični plavalci
Po nedavnem nastopu v Parizu so madžarski plavalci in plavalke nastopili v Arnheimu na Holandskem. Zmagali so tu. di to pot. Na tekmovanju so bili postavljeni številni vrhunski rezultati med moškimi in ženskami. Za velik uspeh pa si Holandci lahko štejejo, da so uspeli igrati neodločeno v vaterpolu z Madžari, ki so olimpijski prvaki.
Rezultati:
MOŠKI - 1Q0 m prosto: 1. Kadas (M) 58”7; 2. Domotdr (M) 59"5; 3. De Vreng (H) 60”8; 4. Van Boxem (H) 60”3.
400 m prosto: 1. Nyeki (M) 4’46"3; 2. Zaborsky (M) 4’49”;
Ten Thije (H) 5’0”4; 4. De Jong (H) 5’1”6.
200 m - metuljček: 1. Fejer (M) 2’35”3; 2. Tumpek (M) 2’37"; 3. Muller (H)	2'53”2;
4. Van Rooy (H) 2’55’’l.
1500 m prosto: 1. Csordas (M) 19’21”4; 2. Zaborsky (M) 20’01”1;	3. Ten Thije (H)
20’22”4; 4. K»yser (H) 20’35”6.
100 m hrbtno: 1. Gyongydsi (M) 1’9”1; 2. Van der Veen (H)	1’9”2; 3. Korteweg (H)
1’10"2.
200 prsno:	1. Utassy (M)
2’41”6; 2. Bekkering (H) 2’46”4; 3. Kunsagy (M) 2’47”4; 4. Jaspers (H) 2 50”.
Štafeta 4 x 200 m prosto: 1. Madžarska 9’12”6 (Ipacs, Domotdr, Csordas, Kadas) 9’12”6; 2. Holandska 9’15”7.
Vaterpolo: Holandska - Madžarska 2:2.
ZENSKE - 400 m prosto; 1. Balkenende (H) 5’19”1; 2. Van Alphen (H)	5’27”9; 3. Sebo
(M) 5’28”6; 4. Garai (M) 5’41”7.
200 m prsno: 1. Bruins (H) 2'58”8; 2. Killerman, (M) 2’58”9; 3. R. Szekely (M) 3’1”4; 4. Van Opstal (H) 3’2”1.
Štafeta 4 x 100 m prosto: 1. Madžarska (Gyergyak, Pin-ter, Temes, Szoke) 4’33”3; 2. Holandska (Wielema, Vonk, Balkenende, Van Alphen) 4’36”1.
100 m prosto; l. Szoke (M) 1'05”9; 2. Temes (M) 1’07”; 3. VVielema (H) 1'08”; 4. Vonk (H) 1’10”4.
100 m hrbtno; 1. VVielema (H) 1’15”8; 2. De Korte (H) 1’15”9; 3. Temes (M) 1’18”4; 4. Ilunyadfi (M) 1'20”.
100 m metuljček: 1. Litto-mericzky (M) 1’20"2; 2. Gar-
V tekmovanju za italijansko državno prvenstvo v hokeju so moštva odigrala že štiri tekme. Triestina, ki je bila že prej prvak, a se ji je lani proti koncu tekmovanja nekaj ponesrečilo, tako da ji je prvenstvo odvzela Monza, je letos zopet v formi in se je krepko usidrala na prvo mesto z vsemi dobljenimi točkami, medtem ko je Monza že znatno zaostala. Se bolj je zaostala Novara, lanski kandidat za prvo mesto, ki jo je letos Triestina že premagala na njenem igrišču. Dobro se drži Pirelli, ki lani ni bil ravno med prvimi. Razen Triestine sta letos v seriji A še dve tržaški moštvi; Edera in Ferroviario ter se doslej še kar dobro držita. Z neodločenim rezultatom, ki ga je
Edera kot gost dosegla pri Pirelliju, je gotovo naredila uslugo tudi Triestini.
Zdi se, da hočeta Monza in Novara le popraviti zamujeno, saj sta v soboto obedve zmagali zunaj in pri tem je bil žrtev tudi tržaški Ferroviario. V nedeljo bo gotovo ena izmed odločilnih tekem, ko bo v Monzi nastopila Triestina. V Trstu pa bo z Edero igrala Brescia, nov član serije A.
Lestvica	je	sedaj	taka;	
Triestina	4	4 0 0	26 8	8
Pirelli	4	2 2 0	20 17	6
Monza	4	2 1 1	29 17	5
Ferroviario	4	2 0 2	21 16	4
Edera	4	1 2 1	21 26	4
Novara	4	10 3	19 19	2
Amatori	4	1 0 3	16 20	2
Brescia	4	0 1 3	8 37	0
H. C. Monza, sedanji državni prvak.
Na poziv Zveze italijanskih metalurških delavcev (FIOM) je bila včeraj v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču stavka delavcev, katere so se delavci udeležili po izmenah. Stavkali so od 11. do 16. ure. Glavni namen stavke je bila zahteva mezdnih poviškov, ki naj bodo višji od tistih, katere predvideva sporazum, sklenjen med Kon-findustrijo in predstavniki sindikalnih organizacij CISL, UIL in CISNAL. Po tem sporazumu bi delavci prejeli na dan okoli 20 lir dnevnega poviška, kar je odločno premalo. če upoštevamo stalen porast cen in manjšanje kupne moči mezd.
Zaradi tega so včeraj zahtevali od ravnateljstva CRDA poviške, ki naj bi znašali za moške 3.000 lir, za ženske pa 3.500 lir. Ti poviški so realnejši in nujno potrebni, če hoče neka delavska družina hoditi v korak s stalnim naraščanjem življenjskih stroškov.
Obenem pa so stavkajoči zahtevali od oblasti in od ravnateljstva CRDA obljubljena naročila, ki so nujno potrebna za nadaljnje obratovanje ladjedelnice. Kot je znano so vsa dosedanja naročila izčrpana, drugih pa ni, in tudi ostali še zaposleni delavci pričakujejo, da jih ravnateljstvo suspendira ali celo odpusti.
V opoldanskih urah je bilo pred ladjedelniškimi obrati zborovanje, na katerem je
o vseh zgoraj navedenih vprašanjih govoril tajnik FIOM Bergamas. Zborovanje kakor tudi stavka je potekala brez
incidentov.
Figelj 50, E. Bevčar 50, M. Bensa 100, G, Bensa 200, P. Klanjšček 1.000, A- Figelj 500, R. Cibič 300, L. Sfiligoj 200, T. Klanjšček 500, A. M. 300, J. Klanjšček 400, N. N. 200, K. Drufovka 500, K. Koršič 500, K. Primožič 200, S. Primožič 500, J. Mikluš 500, M. Gravner 300, M. Gravner 500, F. Sfiligoj 1.000, E. Klanjšček 500. A. Markovič 50, K. Lenardič 200, M. Sošol 300, M. Figelj 200, Cibič 100, F. Primožič 1.000, F. Gravner 1.000, J. Vendramin 200, M. Figelj 300. Skupno je bilo na Oslavju nabranih 13.200 lir.
Standrežci so darovali: A. Tabaj 500, K. Plesničar 150, E. Cingerli 200, M. Cingerli 200, K. Zavadlav 300, S. Nanut 100, E. Pavlin 400, N. N.
200, H. Nanut 500, N. N. 500, N. N. 200, G. Nanut 200, A. Cingerli 500, gostilna «Juta» 500, N. N. 100, I. Marvin 500, N. N. 300, P. Zavadlav 200, C. Brajnik 500, J. Maraž 500, A. Cijak 500, J. Mučič 200; skupno 7.250 lir.
Na sedež ZSPD so v zadnjih dneh oddali svoj prispevek še E. Pavlin - Gorica 1.000, M. Pelicon - Gorica 1.000 lir, J. Okroglic - Pod-gora 500 lir, A. Kumar - Gorica 500 lir.
Nabiralna akcija se nadaljuje.
ČESTITKE!
Goriška rojakinja Antonija Furlan je bila 3. t. m. promovirana za doktorico vsega zdravilstva na ljubljanski univerzi. Čestitamo!
DANES SEJA OBČINSKEGA SVETA
Umaknitev poročila gospodarske komisije?
Vest je objavil videmski dnevnik - Gre za Pedronijev navdih?
Sinoči so imeli predstavni- ne in vseh drugih doklad, še
Prispevki za štajerske poplavljence
Za štajerske poplavljence so na sedežu ZSPD v Gorici oddali svoje prispevke tudi Oslavci, in sicer: E. Figelj 500 lir, K. Drufovka 250, H. Primožič 500, S. Figelj 500, I.
NADALJEVANJE S TRET1 JE STRANI
Gorenjski
slavček
Ugovarjali bi lahko še značaju te ali one melodije in se spotikali še tu pa tam. A bomo vse to opustili, da povemo rajši nekaj o dobrih straneh opre.
Slovenska narodna pesem, ki zveni iz opere, učinkuje mogočno kljub skromni obliki : je edina glasba v tem o-pernem omnibusu. Ni zato čudno, da poslušalca kar zagrabi, ko začuje note pesmi sVsi so prihajali» v drugem dejanju. Isto bi lahko trdili še o drugih narodnih pesmi, ki jih je v operi mnogo. Narodno pesem ima naš narod rad, je del duše našega naroda: zato bo našim ljudem ta opera vedno všeč. Druga prvina, ki naredi o-pero svežo in je zagotovilo za njeno življenje, je zdrava komika, ki je zdravemu človeku vedno dobrodošla. Ce bomo še upoštevali zgodovinske okoliščine v katerih je opera nastala, bomo zaključili tako: delo je kljub vsem nedostatkom zanimivo in bo Slovencem vedno drago.
Minka Vilme Bukovčeve in Franjo Josipa Gostiča sta bili prepričljivo in simpatično igrani ter vzorno zapeti vlogi. O obeh solistih smo že obširneje poročali v ocenah o prejšnjih predstavah. Elza Karlovčeva v vlogi vdove	Majde	je bila	odlična	kot vedno.	V vlogi	Chan-
sonetta sta izmenoma nastopila Vekoslav Janko, ki smo ga bili že slišali v vlogi mlinarja Sime v Gotovčevem Eru, in Andrej Andrejev, ki ga poznamo tudi kot odličnega komornega pevca. (Kot komorni pevec nastopa	s	svojim	pravim	ime-
nom: Andrej Štrukelj) Janko	je	zapel zahtevno	vlogo
z lahkoto m s še prožnim
in močnim glasom, igral je pa s temperamentom, ki je bil za to vlogo mestoma preobčuten. Andrej ima zelo lep, barvit in prožen, mehek in jasen glas. Njegova igra je bila bolj resna. S Samom Smrkoljem vred s pada nedvomno med najboljše slovenske baritoniste.
Koloraturna sopranistka Manja Mlejnikova je v vlogi Ninon pela z lahkotnostjo in z zvonkim glasom zahtevne arije. Njena kretnja je naravna, neprisiljena.
Ladko Korošec kot župan Štrukelj, Svetozar Banovec kot pisar Rajdelj, Vladimir Dolničar kot Uovro ter Zdravko Kovač kot krčmar so igrali z duhovitostjo m peli z lepim glasom. Posebno se je priljubil Korošec s svojo bistro igro.
V manjših vlogah so še nastopili Sonja Hočevarjeva, Vanda Ziherlova, Breda Srni-dova, Štefka Sitarjeva in Pavle Oblak.
Zbor, ki ga vodi Jože Hanc, poje z občutkom in tehnično dognano.
Odlično je dirigiral Rado Simoniti.	 ^
Ljudsko gledališče
v Kopru
Prva v umirjenem tonu, skoraj v gibanju preveč statična, zato pa v izrazu (že zopet detajl) izredno fino modelirana. Spominjam se ob tej priliki kratke (in za dejanje niti toliko važne) scene: Ruth se nemo čudi, ko ji pripovedujejo o neznanem poročniku. To je bila velika in pomembna mimična parada. Mala pubertetnica Miriam je v hipu osvojila avditorij. Bila je v- izrazu in gesti tekoča in do neke mere tudi sproščena, četudi bi si včasih želel še več tempa in tiste razgibanosti, ki je že na robu buffe, a vendar ne
pade vanjo. Verjetno pa bo v naslednjih predstavah odpadla še tista prividna zadržanost, ki ne dopušča skrajnosti. Alberta Kummer-ja je na premieri igral k.g. režiser Jožko Lukeš. Rutina in teatrska jasnost v vseh osnovnih elementih igralskega poklica: dikcija, gesta in situacija. Na momente je izpod kože pogledal karakter in manira, zlasti v besedi in gesti, a enotnost dejanja je tekla. Na reprizi je Alberta tolmačil Igor Pelan. Pretirana vehemenca in resnično nepotrebno prizadevanje. Pelan je solidno obvladoval prostor, toda zasitil ga je z elementi pretirane komike in nujno padel v burlesko. Kajti Albert je edina oseba, ki bi jo bilo treba upoštevati tudi v karakterju. Poročnika Williama Seawrigta je prikazal Janez Klasinc — zanimivo! — še najbolj realistično in z velikim smislom za stilno logiko. Njegova sestra Marta (Dušica Urbičeva) je zmerno dopolnjevala dejanje. V ostalih vlogah so uspešno sodelovali še Antonija Morijeva, nekoliko težak a vzoren narednik Vincent Iva Pušnarja ter Evgen Frelih.
Premiera v Kopru in repriza v Portorožu sta pri občinstvu naleteli na spontan sprejem in iskreno zahvalo.
Z letošnjo sezono je koprska gledališka dejavnost postala pomembna. Slovensko gledališče je začelo tudi dejansko obstajati. In prepričan sem, da bo domače občinstvo to upoštevalo. Saj ni mogoče ne verjeti v razvoj nekega obrobnega gledališča, če ima to gledališče vse tiste vrednote, ki pospešujejo rast: dobro voljo, razumevanje in pogum. Zlasti velik pogum.
Nima pa še publike. Z razumevanjem in s pogumom si jo bo pridobilo. In z delom, ki razvrednoti vse dvome.	L	M
ki posameznih političnih skupin v občinskem svetu pripravljalni sestanek na županstvu, na katerem so govorili o dnevnem redu današnje seje občinskega sveta. V glavnem se je diskusija nanašala na administrativna vprašanja, o katerih bodo razpravljali na današnji seji občinskega sveta.
V zvezi s proučitvijo poročila gospodarske komisije občinskega sveta je včerajšnji videmski dnevnik objavil vest o morebitni umaknitvi poročila komisije o gospodarski krizi, poročila, o katerem se je občinski svet že izrekel in ki, kakor je znano, ni bil preveč obziren niti do poročila niti do njegovih sestavljavcev. Morda je na Messag-gerovo pisanje vplival sam Pedroni, ki je popolnoma svojevrstno razstrgal poročilo in bi mu bilo pogodu, če bi prišlo do nove sestave poročila.
Ne moremo trditi, da bi utegnila vest imeti stvarno podlago, zlasti ne, ker so bili demokristjani v občinskem svetu nadvse zadovoljni, da so to delikatno vprašanje čim-prej brez večjih neviht spravili v varen pristan. Ce pa bi bilo na njej količkaj resnice, potem smo mnenja, da bi zaradi resnosti občinske u-prave in zaradi dejansko slabega goriškega gospodarskega položaja bilo pravilno, če bi temeljiteje obdelali vzroke krize in jih skušali prikazati v izčrpnejšem poročilu, ki bi več obetalo kot poročilo, o katerem je razpravljal občinski svet.
Se danes je čas za vojno škodo
Finančna intendanca v Gorici opozarja vse prizadete, da zapade jutri 14. julija rok za predložitev izjave o izbiri prispevka za povrnitev vojne škode v smislu člena 7. zakona z dne 27. decembra 1953, štev. 968.
Izjavo na navadnem papirju se lahko predloži brez potrebnih listin, ki jih bo vsakdo lahko naknadno predložil. Ob tej priliki se opozarja, da za povrnitev odškodnine ni potrebna nobena izjava, ker zadostuje prošnja za vojno odškodnino, predložena v smislu zadevnega zakona.
90Q lir, pomočnik, ki upravlja plug ali kateri koli drug stroj, ki ga vlečejo za seboj, 80Q lir. pomožno moško ali žensko osebje nad 18 letom starosti 650 lir, pomožno o-sebje pod 18 letom starosti 600 lir, osebe, zaposlene pri poljedelskih strojih, ki jih ne poganja tekoče gorivo 800 lir.
V nedeljo v Ločniku trčenje dveh motociklov
10. julija je minilo deset let, odkar je bila v Campo-rovičih z labinskem okraju ustanovljena Italijanska unija za Istro in Reko, ki je najpomembnejša kulturna organizacija Italijanov v Jugoslaviji. Ithlijanska unija je z dosedanjim delovanjem veliko doprinesla k razvoju nove Jugoslavije. Med vojno je pripravljala in mobilizirala Italijane proti fašizmu, po vojni pa je svoje članstvo kakor tudi vse pripadnike italijanske manjšine usmerjala k socialistični graditvi.
Ob tej nadvse pomembni desetletnici se moramo spomniti vseh tistih pridobitev, ki jih je dosegla italijanska manjšina zaradi popolnega ra>• zumevanja oblasti. Nikomur ni prišlo niti na kraj pameti, da bi ji odrekal pravice, ki ji pripadajo. Po osvoboditvi so Italijani zadihal kot nikoli poprej. Našli so svojo pravo domovino. Dobili so svoj dnevnik «La Foče del pop olo», poleg njega tiskajo še vrsto drugih kulturnih in zabavnih revij, med njimi tudi pedagoško revijo «Scuola Nuovai). Italijanska unija i-ma tudi svoje založniško podjetje «EDIT», ki je skupno z drugimi založniškimi podjetji izdalo v italijanščini okoli 120 šolskih, strokovnih in političnih knjig.
Deseto obletnico obstoja I-talijanske unije so praznovali z raznovrstnimi akademijami in prireditvami. Najboljše pa se je temu lepemu jubileju
oddolžila jugoslovanska M1 demija znanosti in umetnoi ki je pripravila knjigo z tf slovom «Položaj in pravil italijanske manjšine v Juf slaviji«.
Štejemo si v dolžnost, » zabeležimo ta nadvse vah dogodek, ki je najboljši & kaz ravnanja jugoslovanski oblasti z narodnimi manj$ nami.
Popolna enakopravnost K1' lijanov s pripadniki drugi* narodnosti v Jugoslaviji f1 je pogojena v njeni držav”1 ureditvi. Ni si mogoče prsi' stavljati socialistične uredil■ ve neke države, če niso držaf Ijani pred zakonom popolna ma enakopravni. In jugoslf vansko ljudstoo je znalo 2J‘ radi svojega visoko razvit1' ga čuta za pravičnost in radi svoje socialistične zavei' nostj dati italijanski manjšp ni pravo mesto v družbi.
Vse te vrstice niso bile tt' pisane zaradi hvaljenja; M bi hvalili jugoslovansko s°' cialistično ureditev in njev1 manjšinsko politiko. Taka V0' litika se nam zdi sama V1 sebi umevna in pravilna.
Želeli bi, in to tudi zahtl' varno, da bi se tudi v Italil' končno našli ljudje, ki bi ft Goriškem in v Beneški ^ veniji znali voditi tako V* litiko, ki bi ustrezala naš*"1 interesom.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan »* ponoči lekarna Mantovan. K°f zo Verdi 17, tel. 28-79.
Vsi štirje ponesrečenci so imeli dokaj sreče, kajti samo Carbo-nella se bo morala zdraviti 15 dni
Dnevna mezda poljedelskih delavcev
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je določilo dnevno mezdo za poljedelske delavce goriške pokrajine, kot to določa UMA, kakor tudi za poljedelske delavce, ki so zaposleni pri poljedelskih strojih, ki jih poganjajo motorji s tekočim gorivom. Po določilu ministrstva bo delavec, ki vodi motor, prejel na dan poleg hra-
V nedeljo popoldne okrog 15. ure se je v Ločniku dogodila prometna nesreča, pri kateri se je ponesrečilo 5 oseb. Na cestnem ovinku pri železniški postaji sta trčili vespa, ki jo je vozil 21-letni Guido Marangon iz Kapri-ve, ter motorno vozilo «Iso» z 22-letnim šoferjem Ardui-nom Altranom iz Gorice, Ul. Garibaldi 10. Oba šoferja sta se pri nesreči poškodovala, kakor tudi Luciana in Antonio Carbonella, iz Gorice. Ul. Carducci 23, ki ju je na vespi peljal Marangon, ter Altranova zaročenka Bruna Manfredini iz Stražic, Drevored Colombo štev. 6, ki je sedela na zadnjem sedežu «Isa». K sreči so bili vsi potniki le laže ranjeni. Marangon se je ranil v glavo, Carbonella Antonio se je laže ranil na več delih telesa. Njegova sestra Luciana pa se je precej globoko ranila na levi nogi ter dobila še razne druge poškodbe. Šofer «Isa» Al-tran se je ranil v brado ter si zlomil en zob Manfredini-jeva pa je odnesla le rahle poškodbe. Najteže se je ponesrečila Luciana Carbonella, ki se bo morala zdraviti okrog 15 dni.
Vozni red vlakov
Odhodi proti Vidmu:	4.38
(DD), 5.24, 6.26, 8., 8.34 (DD), 10.44, 13.59, 15.58, 17.17, 19.15, 20 (D), 21.9. 23.10.
Prihodi iz Trsta: 5.30 (A),
6.24 (A), 7.55 (D), 8.22 (A)*, 8.30 (DD), 10.44 (A), 13-55 (A), 17.11 (A), 19.10 (A), 20.31 (A), 23.15 (D).
Prihodi iz Vidma: 0.23 (A),
4.25 (D), 6.08 (A), 7.21 (A), 8.29 (A), 9.38 (D), 13.56 (A), 15.48 (A), 17.10 (DD), 18.30 (A)*, 20.13 (A), 21.24 (D).
* Vozi samo ob nedeljah.
KINO
CORSO. 17: «Močan T«, barvni film, G. Montgomery.
VERDI. 17: «Otok prepirljivo zenske«.
CENTRALE. 17: «Med polnočjo in zoro«, -M. Srevns in E. 0’Brien.
VITTORIA. 16.30: «Zadnja noč«, J. Gabin in M. Robinson.
MODERNO. 17: «Griva v vetru«, P. Foster.
predvaja danes 13. in jutri 14_Lm.z začetkom ob 18. uri film
MONTALBAN GORET TREVOR
«5
f
Moj mož
Igralci: Shelley Wmters Ricardo Montalban
rSSB--
MOTO GUZZI
Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 13 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bab MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Dellorto-Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa.
Izključni predstavnik za TRST,
Ul. Fabio Severo 18 ■ tel. 38-903
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO:	UUCA MONTECCHI St. o »II. nad. - Telefon	Številka «3-808 In	14-638.	— Poitnl
predat 502	- UPRAVA: ULICA	SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8.	do 13.30 In od	15-18	— Tel.
37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm	vUtne v lirlnt t stolpca trgovski 60 fmanCno upravni 100. osmrtnice 90	lir — Za FLRJ za	vsak mm	Urine 1
stoipr-a za vse vrste oglasov po 25..	din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica Ul. 8. Pellico i-II Tei. 33-82 — Rokopisi se n*	vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 dih* Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaSkega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska, Drž. založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Tr**