Leto LXX štev. 189 a V Ljubljani, V sredo, 19. avgusta I942-XX paKBpUU*.1,0,1 * Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Ui — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lij Ček rad. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubhlicita Italiana S. A-, Milano. VEMEC Izhaja viak dan <|ntra| razen p ooedelika tn dneva po praznika. = Uredništvo In oprav«) fCopllarleva 6, L|nbl|ana. i Redazione, Amministrazionai Kopitarieva 6. Lubiaaa. S Teleton 4001—4005. ) \bbon«menti Me.e 18 Lire; Eslero. meta Al Lu« tuiiiion« domemca. sonc 34 Lir«, tatero 50 Lir« C C Cj uubian« 10 650 oet gli abbo-aamenti' 10 34% p izvedelo za obseg izgub. Silovit spopad med japonskimi in ameriškimi letali Tokio, 18. avg. AS: Blizu Salomonskih otokov je prišlo do silovitega spopada mad japonskimi in ameriškimi letali. Med spopadom je bilo scstreljc- \\ Konferenca v Moskvi potrjuje težavni položaj Rusije Churchill je moral nagovarjati Stalina, da naj vzdrži Rim, 18. avg. AS Uradno poročilo angl. agencije Reuter pravi, da sta se Stalin in predsednik angleške vlade Churchill sešla preteklo sredo v Moskvi in da so pogovori med njima trajali do sobole. Posvetovanj so se udeležili tudi posebni odposlanec ameriškega predsednika Roosevelta Harriman, sir Allan Brooke (namestnik načelnika angleškega imperialnega vrhovnega poveljstva), general Wavel„ sir Alexander Cadogan) slalni tajnik angleškega zunanjega ministrstva), predsednik sovjetske vlade in zunanji minister Molotov ter maršal Vorošilov. Novice o tem obisku so hkratu objavili v Londonu, v Moskvi in Washingtonu. Ameriški listi jo prinašajo z velikim poudarkom ter pravijo, da so posvetovanja y Moskvi bila dramatična. ,v Berlin, 18. avg. AS. »Volkischer Beobachter« pise o Churchillovem bivanju v Rusiji in pravi, da je angleški predsednik vlade obiskal Moskvo predvsem zato, da bi Stalina povabil, »da naj se Rusija vojskuje do zadnjega moža.« »Lokalan-zeiger« piše, da je Churchill potoval v Moskvo zaradi lega, ker je položaj v vojaškem oziru nadvse težaven. Medtem, ko so se v Moskvi pogovarjali, pa so nemške čete nadaljevale s svojim prodiranjem na Kavkazu. »Allgenieine Zeitung« piše, da bodo v Londonu uganjali velik hrup zaradi konference v Moskvi in angleška propaganda bo seveda trdila, da se je »okrepila moralna zveza med plutokracijo in boljševizmom.« Ce se pa to ne bo zgodilo, tedaj bodo iz Londona pripovedovali, da je ta »moskovska konferenca povečala silovitost živčno vojne proti Osi. »Zwolf Uhr Blaltt se vprašuje, če ni Churchill v Moskvi prepeval psalmov v čast boljševizmu. List se tudi vprašuje, kaj je imelo večji vpliv na javno mnenje v Moskvi: ali 25 govorov, ki jih je imel Churchill na banketih, ali pa uradna poročila, ki so ned Churchillovim bivanjem v Moskvi oznanjala nove velike uspehe držav Osi. Amsterdam, 18. avgusta. AS. Nemški poročevalski urad poroča, da se 'je general Smuts v Kairu sešpl in pogovarjal s Churchillom. Razgovor se je vršil, predno je Churchill od|>otovnl v Moskvo. Beril, 18. avgusta. AS. Angleški komentarji pišejo, da se je Churchill podal v Moskvo, da bi podžgal k pogumu Stalina. Listi v Bernu pa pi- šejo, da jo pomoč Rusiji eden tistih sedmih glavnih problemov, ki jih morajo v Londonu raz-vozljati. Anglija mora dejansko pomagati Rusiji, braniti Egipt in Bližnji vzhod, preprečiti razmah indijskega upora, vpostaviti drugo fronto, izvesti sodelovanje z Ameriko, vpostaviti enotno poveljstvo in nazadnje premagati notranjo politično krizo. Vsekakor izgleda, da Churchill ni našel drugega, ko da je boljševiškim zaveznikom predlagal ustanovitev nekakšnega vojaškega trium-virata, čigar član bi bil tudi en sovjetski general. Amsterdam, 18. avgusta. AS. Nemški poročevalski urad poroča, da sta bila Roosevelt in Cangkajšek sproti obveščena o vseh razgovorih in pogajanjih med Churchillom in Stalinom v Moskvi. Churchillova potovanja uvod v nove angleške nesreče Berlin. 18. avgusta. AS. Berlinski listi objavljajo pod velikimi naslovi komentarje k Churchil-lovenui potovanju v Moskvo. »Volkischer Beobachter« piše, da so Churcillova potovanja v Francijo v letu 1939 in pozneje pa tudi potovanja v VVashingtonu vedno bila uvod v velike angleške katastrofe. Ko drve dogodki s silovito silo, se podaja angleški predsednik vlade k Stalinu, da hi okrepil sovjetski od|*>r. Sovjele je moral prigovarjati, da naj se dado poklali do zadnjega moža. »Allgenieine Zeitung« piše, da je Churchill odpotoval iz Moskve v ponedeljek zjutraj in da ni maral dajati nobenih izjav časnikarjem- Vendar pa so se angleški listi silno trudili, da bi podčrtali prisrčnost, ki označuje vezi med Churchillom in sovjetskimi voditelji. Vendar pa je jasno, da se komentarji angleških listov gibljejo med iluzijami in fatalizmom. Stockholm. 18. avgusta. AS. Londonska *.Ti-mes«"" objavi ja značilen komentar o pogovorili v Moskvi. List poudarja, da je položaj Rusije resen. Še bolj usodno pa je, da se je na .jugu bojišče približalo [»stojankam. ki jih drže Angleži. Zaradi tega je bilo treba razpršiti vse nesporazume, zlasti pa ugibanja o tem, kako naj se složno bojujejo ruske in angleške sile. V zadnjem času sodelovanje med angleškimi in ruskimi silami ni bilo tako popolno, kakor bi bilo lo želeti. se nista vrnili na svoja oporišča. Japonska naklonjenost muslimanom Tokio, 18. avg. AS. Sovražna propaganda se je trudila, da hi med muslimanskim prebivalstvom v Nizozemski Indiji ^irila propagando proti Japonski. V Nizozemski Indiji je namreč 90'.« prebivalstva muslimanske vere. Med muslimanskim prebivalstvom so sovražniki širili prepričanje, da so Japonci veliki sovražniki mohame-dansko vere. Toda iz Batavije |poročajo, da se japonska uprava trudi, da bi bila čimliolj naklonjena muslimanom. List Asahi poroča iz Balavije. da so Japon-<"1 odprli knjižnico in muslimanski kulturni zavod v Bataviji. Japonska vlada jo dala temu zavodu veliko pod poro. Krajevno muslimnnsko prebivalstvo jo le ukrepe sprejelo z velikim zadovoljstvom in hvaležnostjo Novi turški notranji minister Ankara. 18. avgusta. AS. Uradno je bilo objavljeno, da je l>il Recep Poker imenovan za novega notranjega ministra. Novi minister je bil poprej glavni tajnik stranke in jo bil že poprej večkrat minister in sicer minister za notranje zadeve, narodno obrambo in javna dela. Predlog za imenovanje je odobril predsednik republike. Švedski parnik zavozil na mino Stockholm, 18. avg AS: Švedski parnik »Pol-lups« (8778 ton) je v Baltskem morju zavozil na mino, pa je vendar lahko dosegel neko nemško pristanišče. 32 članov posadke jc nepoškodovanih. Molotov — Stalinov namestnik Stockholm. 18. avgusta. AS. Molotov jo bil imenovan za podpredsednika sveta ljudskih ko--misarjev ter mu jo bila poverjena naloga, da naj se peča z vprašanji, ki so tičejo vojne. To imenovanje na splošno dovolj jasno označuje notranji in zunanji položaj Sovjetske zveze. Z vsega sveta Grčija Orški listi objavljajo navdušene članke pod naslovom Mussolini za naše otroke«. Listi pišejo, da jo v Atene prišlo mnogo mleka, ki ga je Duce obljubil atenskim otrokom, ko je pred kratkim bival v Atenah. Nemčija Na zasedenem ozemlju v vzhodni Evropi so bile obnovljene že številne tovarno, ki izdelujejo tokstilije proizvode. Samo v bombažnih tovarnah je proizvodnja narasla že na 1,600.000 Ion. Samo ta številka lahko nakaže, kolikšna bo proizvajalna sila zasedenega vzhodnega področja. Madžarska V nekem predmestju Budimpešte so morali odpeljati v bolnišnico 12 oseb, ker so se zastrupile z gobami. Devet oseb je kmalu nato umrlo, ni pa upanja, da bi ostale tri rešili. 30 poslancev madžarskega parlamenta se je prijavilo prostovoljno, da hočejo oditi na vzhodno bojišče vojskovat se proti boljševikom. Med prostovoljci je ludi poslanec Korponai, ki je star 61 let. Na Ivojišču je tudi bivši predsednik madžarske vlade Imredy, ki kol major poveljuje pehotnemu oddelku. Nova Zelandija Desetina prebivalstva Nove Zelandije je pod orožjem. Nad 5000 Novozelandcev služi v angleški ali novozelandski mornarici, nad 25.000 pri letalstvu, 60.00(1 žensk pa je za|>oslenih v pomožni vojni službi. Vsi moški do 65. leta starosti so pravzaprav v vojni službi. Čile Globinska bomba je eksplodirala na čilskem rušilen H vat blizu Tocopille. Dva člana posadke sta bila ubita. |>oveljnik ladje pa je bil lažje ranjen. Novi čilski obrambni minister Alfred Duhalde je bil medtem na krovu bojno ladje >Datora« blizu kraia nesreče. Pravila Združenja kmetovalcev Do sedaj je »Službeni list« objavil pravila Združenja industrijcev in obrtnikov ter Združenja Irgovcev, sedaj pa objavlja pravila Združenja kmetovalcev, ki so v mnogočem slična že objavljenim pravilom industrijcev in trgovcev. 1'ravila Združenja kmetovalcev predvidevajo, da so v Združenju včlanjeni vsi kmetovalci, ki izvršujejo svojo delavnost na področju pokrajine in ki so podvrženi plačilu zeinljarine. Združenje kmetovalcev ima 4 sindikate, in >ieer: 1. lastniki in najemniki — lastniki posestev, lastniki in najemniki — direktni kmetovalci; !. lastniki z v najem vzetimi posestvi; 4. voditelji kmetijskih in gozdnih podjetij. Združenje je včlanjeno v Pokrajinski zvezi delodajalcev. Cilji združenja so predvsem zaščita splošnih koristi včlanjenih skupin ter pospeševanje tehničnega in gospodarskega razvoja Wnetijstva. študij gospodarskih in socialnih vprašanj, vodstvo pogajanj za kolektivne pogodbe in gospodarske sporazume itd Vsa kmetijska podjetja 'er kmetovalci v pokrajini so včlanjeni v združenju. Kdor hoče izvrševati v pokrajini delavnost kmetijskega značaja. mora vložili prošnjo za vpis v združenje, ki pošlje prošnjo zvezi delodajalcev v iziavo Člani morajo dati združenju vse potrebne podatke, ki jih združenje zahteva Nadalje se morajo člani Iržati vseh kolektivnih pogodb in gospodarskih sporazumov, ki jih sklene Zveza delodajalcev ali pa Združenje na osnovi pooblastila zveze. Člani morajo obvestiti združenje o vseh sporih, ki bi nastali med njimi in delavci, pa bodisi, da gre za izvrševanje določil kolektivnih pocodb ali gospodarskih sporazumov oziroma v vseh drugih primerili. ki se nanašajo nn delovne odnošaje. Člani združenja =o združeni v sindikatih, za 'tatere so vsa pravila enaka. Vsak sindikat ima svojega predsednika, ki ga izvoli skupščina za tri leta in katerega izvolitev mora potrditi predsednik zveze jk> zaslišanju predsednika združenj. Skupščino tvorijo vsi občinski zaupniki iz pokrajine, katere imenujejo pristojni okrajni delegati po zaslišanju predsednika združenja. Organi združenja pa so- predsednik, katerega izvoli svet. svet. katerega tvorijo predsednik, dva podpredsednika, predsednik sindikatov, okrajni delegati in dodatni člani, katerih pa ne sme biti več kol 8; izvršilni o« I bor, katerega tvorijo predsednik združenja, dva podpredsednika in drugi člani, katere izvoli svet v ne večjem številu kot 4, in končno nadzorni odbor, katerega tvorijo trije člani in dva namestnika Pravila podrobno "pred-pisuiejo delokrog t»h organov v členih 9. do 1(5. Členi 18. do 22 govore o premoženju, upravi, proračunih in zaključnih računih združenja. Tozadevna poročila so enaka za vsa združenja. Isto velja tudi za disciplinske predpise. Disciplinski predpisi dajejo možnost predsedniku sindikata, da lahko izreče ukor. skupščina sindikata lahko izreče sua-penzijo izvrševanja član količinah iz loja pridobljenih maščobnih kislin. ki jih izročijo zavodi iz člena 5.. in odda ino kniigo za količine, ki se po členu (5. od-kažeio podjetjem Ljubljanske pokrajine, pre-deltljočim muščobne kisline. Preiemno in oddajne kniige mora predhodno vidirati Pokrajinski korporaciiski svet. Člen 8. — Ves staljeni loj in znloge živalskih tolšč. ki so kjer koli na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, se morajo prijaviti v petih dneh Visokemu komisariatli. uradu pokrajinskega veterinaria, in ostanejo pod zaporo njemu nn razpolago. Člen .9. — Vsakršna pogodbena obveznost o odsvojilvi ali odstopu živalskih tolšč ali staljenega loju iz te naredbe. se smatra za razveljavljeno od dne, ko stopi ta naredba v veljavo. Člen 10. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 28. I. 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir ali z zaporom do G mesecev. V hujših primerih se lahko izrečeta 'obe kazni. Člen II. — Ta naredba. s katero se razveljavljam vso nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«. Odredba o zvonenju zvenov Visoki komisar za Ljubljansko pokiajino je glede na 3. člen Kr. odloka z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in glede na svojo naredbo z dne 21. aprila 19I1-XIX št. 5, s katero so bila določena nova pravila, kako naj se javnost obvešča o prihajanju sovražnih letal in s katero je hkrati določil, naj se zvonjenje uporablja le za verske slovesnosti, smatral za potrebno, da uporabo zvonov točno, določi, in zalo odreja: Člen 1. Zvonjenje cerkvenih zvonov je pridržano v občini Ljubljana redno za cerkvena opravila po navodilih cerkvenih oblasti. — V drugih krajih pokrajine bodo zvonili zvonovi za cerkvena opravila v smislu prejšnjega odstavka in tudi kot znak alarma v primeru prihoda sovražnih letal, j Člen 2. Uporaba zvonov v drugih krajih pokrajine kol znaka alarma v primeru prihoda sovražnih letal je pridržana izključno odredbam pristojnega Vojaškega Poveljstva. či. 3. Tako v občini Ljubljana, kakor tudi v vseh drugih krajih pokrajine, je za uporabo zvonov za druge namene, razen tistih, ki so našteti v členu 1. le naredbe, treba dobiti pismeno odo-brenje: v občini Ljubljana od Kr. Kve6ture, v vseh drugih krajih pokrajine pa od krajevnega urada za javno varnost, kjer pa teh ni, od poveljstev Kr. Karabinjerjev iu kjer teh tudi ni, od najbližjega Poveljstva vojaške posadke. — Pismeno odo-brenje je lahko izdano tudi za določen rok pod pogojem, da je uporaba zvonov nameravana ob določenih urah V pismenem dovoljenju je predpisan tudi čas zvonjenja in morebitni odmori med zvonjenjem. Čl. 4. Kdor koli pa bo brez pismenega dovoljenja zvonil ali dal zvoniti ob drugih primerih in na druge načine,'ki niso določeni v tej odredbi, se kaznuje, če njegov prestopek ni hujšega značaja, z globo do 5000 lir. V primerih, ko bodo prestopki bolj neznatni, se lahko kaznuje samo z globo. I Čl 5 Za ugotavljanje naštetih prestopkov po tej odredbi je pristojno Vojaško vojno sodišče Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil Slovcnija-Dalmazija. Čl. 6. Ta odredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«. Mezde delavstva pivovarne Union Razsodiščni odbor je v kolektivnem delovnem sporu med Pokrajinsko zvezo delodajalcev o zahtevku za povišanje mezd za delavce pipovarne Union, kateremu je predsedoval dr Atilij Apollo-nio, izdal naslednjo odločbo, ki je izšla v Službe- nem listu za Ljubljansko pokrajino št. 65 z dne 15. avgusta: Delavnem pivovarne »Union« v Ljubljani se prizna pravica na zvišanje mezd, kakor jih pre-jeinajo od 1. novembra 1941-XX dalje, m sicer v izmeri od 10 do 20% po tem, kateri kategoriji pripada posamezni delavec. Glede na to ee temeljne mezde posameznih kategorij določajo z zaokrože-njeni na cele lire s sledečimi zneski: prolesionisti in pivovarjl 39 lir, pazniki 32 lir, pomočniki 81 lir, vozniki 29 lir navadni delavci 27 lir, delavke 24 lir. Ta povišek »topi v veljavo počenši s 1. majem 1942-XX. Ureditev preskrbe z mlekom V smislu uredbe za oskrbovanje z mlekom za prehrano z dne 22. novembra 1941-XX (Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 22. novembra 1911-XX, kos 94) je z današnjim dnem postavljena celotna proizvodnja kravjega mleka pod zapuro iu na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu za-vodu glasom že izdanih in objavljenih odlokov v sledečih okoliških občinah: .ležica, Polje, Dobrunje, Uutlnik, Brezovica. Log, Šmarje, Dobrova in na onem delu občine Ljubljana, ki leži onstran žične ovire. Izvzeta je od te zapore v smislu čl. 2 zgoraj citirane uredbe le ona količina mleka, ki je potrebna za prehranjevalne potrebe celokupne družine posameznega proizvajalca in živinorejske potrebe njegovega gospodarstva. Vsaka oddaja mleka (tudi brezplačna sorodnikom itd.) čez žično oviro in nakup ali prevzem (tudi po katerem koli posredniku) je lorej z današnjim dnem prepovedan in kazniv v smislu čl. 10 zgoraj citirane uredbe v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Vsa tozadevna doslej izdana dovoljenja za prenos mleka čez žično oviro neposredno po proizvajalcih oziroma potrošnikih izgubijo veljavnost brez vsake izjeme! Zaradi lažje kontrole se v bodoče taka dovoljenja nikakor in nikomur ne bodo izdajala. Oni, ki imajo že knjižice za mleko, pa nimajo še vpisane količine meka za III. četrtletje, toje v tretji koloni na drugi strani knjižice, naj jib prendlože uradu za razdeljevali je mleka, Majstrova ulica 10, najkasneje do 22. VIII. 19-12. Kdaj bo mogoče te knjižice dvigniti, bo strankam javljeno že v pisarni ali po časopisju. Zaradi hitrejšega in enostavnejšega vpisovanja in da ne bo nepotrebnih potov in zamude časa, lahko vse knjižice iz ene hiše prinese samo ena stranka. Le oni, ki imajo že nakazilo za dojenčka, pa nimajo še vpisa za tretje četrtletje, naj predlože knjižice osebno in jih dobe takoj nazaj popravljene, ker jih pač že sedaj rabijo vsak dan. Ponavljamo, da onim, ki imajo že vpis za tretje četrtletje, ni trejia predlagati knjižic. Oni, ki so prejemali sedaj mleko še od mle-karic onstran žične ovire in imajo olroka do enega leta starosti, naj pridejo po knjižice in nakazilo za mleko takoj in to osebno, in naj prineso s seboj družinsko knjižico. Ostali bodo obveščeni pozneje po časopisju. Urad za razdeljevanje mleka v Majstrovi ulici 51. 10 bo posloval do nadaljnjega za stranke ves dan, to je od 8 do pol 13 in od 16 do pol 19. V odseku za mleko v Gosposki ulici 12 dobe informacije samo proizvajalci mleka oziroma lastniki krav. Zapora proizvodnje kravjega mleka v občini Ljubljana tostran žične ovire sledi v kratkem. GOSPODARSTVO Proizvajanje metana iz koruznih odpadkov. Agit |>oroča, da se proučuje vprašanje izkoriščanja odpadkov iz koruze za proizvodnjo metana. Računajo, da znaša količina teh odpadkov okoli 2 milijona met. stotov, t. j. približno 3 odstotke vse proizvodnje in da se iz 1 stota dobi 5 kuh. metrov metana, skupno torej 10 milij. kuh. metrov tega dragocenega pogonskega sredstva. Rekordna letina sliv v Bosni. V srednji Bosni se bo v kratkem začelo obiranje sliv Letošnja letina bo izredno dobra, naravnost rekordna. Cena za kilogram bosanskih sliv na debelo je bila že določena na 6 kun za kilogram. Ker računajo, da bodo nabrali okrog 60 milijonov kilogramov sliv, bo letošnja letina vrgla okrog 360 milijonov kun. Po odredbi kmetijskega ministrstva bodo večino sliv posušili ali pa izdelali iz njih mezgo. Za žganje slivovke bodo uporabili izključno le odpadke. Klektrovod Lozovac-Zara. Pretekli mesec so se začela dela za zgradim električnega daljnovoda Lozovac-Zara, katerega napetost bo znašala 30 tisoč voltov in bo služil dajlnovod predvsem potrebam Zare in okolice. Nova emisija blagajniških zapiskov na Madžarskem. V kratkem se bo začela emisija 500 milijonov pengS blagajniških zapiskov, katerih obrestna mera je 4.5%. 300 milijonov pengo prevzamejo denarni zavodi, 200 milijonov pa industrija. Dobra letina južnega sadja in tobaka v Turčiji. V -SiViirni cenijo letošnjo produkcijo rozin na približno 60.000 ton. kar ie v primeri z lanskim letim skoraj še enkrat več. saj so tedaj pridelali le 35.000 ton. Letina fig bo vrgla 20.000 ton, medtem ko je lani dosegla 40.000 ton Pridelek tobaka bo dosegel 75 milijonov kg. medtem ko je lansko lelo smirnski tobak dosegel le 55 milijonov kilogramov. Centralizacija nakupa tobaka » Grčiji. Grška vlada je odredila ustanovitev nakupne zadruge za tobačno industrijo. Zadruga bo nakupovala ves tobak za cigaretno industrijo in ga razdeljevala Jožef Lobel: Lujlza Aleilui Iz Kronovega bratu Martinu v Parizu. Hrani Martini Tvoje zadnje pismo nI ugajalo samo očetu, temveč tudi meni. Zame Je to pravi užitek, ko si predstavljam svojega brata v obleki lu vlogi kuharja, kako upravlja gostilno za bakterije. Prav Tebe, ki si se ml vedno rdel kot učlovečeno neznanje In (nikar ne laiueril) nerodnost v vseli vprašanjih, ki so povezana i upravljanjem hišnih poslov! Ali se TI Tvoje juhe ne prlsmodljof Ali ne futlft nagnjenja, da hI si skvHrll Juho, kakor se to dogaja vsem zaljubljencem, zdaj ko živiš uredi lepili ParlžankV Ii teli vpraianj moraš spoznati, da tudi jaz he-rem Tvoja plmua z velikim zanimanjem ln pazljivostjo. čeprav jib vedno ne razumem popolnofiia. Na primer, ne pojmujem dohro razloga, zakaj ste začeli s tolikim trudom gnjltl bakterije. Razumljivo hI ml pač bilo, če bi Jih vse zastrupili, ne pa, da jih hranite ln razmuoiujete. Verjetno je, da je to moje vprašanje smešno, toda jaz nem končno slabotna ln neumna ženska iu ne kakor TI učen doktor zdravlUtv a. Zato Imam polno pravlro. da stavljum tako neumna vprašanja. SIcer TI Jih pil stavljam bolj slučajno, ker Imam pač priliko, da TI pišem. Oče ml je naložil, da TI pišem. On je namreč nekoliko holau In TI ne more sain odgovoriti Rekel ml Je, naj Te pozdravim tudi v njegovem Imenu. Sprašuje Te, aH Je tisti Robert Koch študiral svoj čas v Olittlngenu. Oče se namreč spominja, da je poznal v GDttingcnu študenta, ki se Je pisal tako. Ko ml hoš odgovoril, poročaj o tem. Tudi mama Te pozdravlja. Zn Tvoj rojstni dan hI TI radi pripravili nekaj vezenja za Tvojo gostilno. SI za tof Tvoja seatra Lujlza. Dr. Martin Alcxlu* lz Pariza svoji sestri Lujlzl v Krmilnem. Draga Lujlza! Nikar se ne sramuj svojih vprašanj! Se drugačni ljudje, ljudje, ki lil te v resnici morali »ramovati, nas posmehljivo sprašujejo, čemu gojimo bakterije. NJim se zdi odveč dokazovati, da bivajo razne vrste bakterij, In da vsaka bakterija nastane le nd bakterije Iz late vrste. Verjamejo namreč, da »Iva bitja morejo nastati po taknzviinl >samnrndiijlsveta bolezen«. Na videz zdravemu človeku so namreč kar na lepem pričeli odpadati prsti, celo udje, dokler ni revež v hudih bolečinah umrl. Ljudje dolgo časa niso vedeli vzroka tej bolezni, dokler je v novejšem času niso razkrinkali. Od tedaj dalje seveda ne meljemo rženih rogljičkov več in skrbno pazimo, da se ne prikradejo med mlevno žito. Pač pa se je rženih rogljičkov polastila medicinska, ozir. zdravniška znanost, ki izdeluje iz njih dragocena zdravila. Vsaka boljša lekarna tudi take ržene ogljičke odkupuje od kmetov. Nekateri kmetje v pokrajini so — zlasti njihovi otroci — letos na polju čistili rž teh rogljičkov in jih potem prodali bližnji lekarni. Otroci so imeii s tem sicer kratkotrajen, toda dober postranski zaslužek, lekarnar pa je bil tudi vesel teh rogljičkov, ker jih je v novejšem času težko dobiti, zakaj ržene ogljičke so v naših krajih kolikor toliko zatrli. Pred vojno je Evropa največ rženih ogljlčkov uvažala iz Rusijo, kjer še niso pazili toliko na čistočo rži, in pa iz severnih dežel, kjer je mnogo več polja zasejanega z ržjo in je torej tudi rogljičkov več. ju&JŽJjaita 1 Pridelovalci krompirja dobe zu september živilske nakaznice brez odrezkov s črkami A, B in C, ker bodo ti odrezki od živilskih nakaznic odrezani. 1 Vrnjene živilske nakaznice naj stranke raznašalcein zapišejo v za to določeni prostor na potrdilu prevzema nakaznic, hkrati naj pa navedejo tudi vzrok, zakaj so živilske nakaznice vrnili, 11. pr. zaradi smrti, odpotovanja, izselitve upruvičenca itd. 1 Matere, ki iz katerega koli vzroka svojih dojenčkov ne doje same, temveč so primorane jih po|>olnoma ali pa vsaj deloma umetno hraniti, nuj se z družinsko knjižico zglase od srede do sobote, torej od 10 do 22 t. m. med 8 in 10 na mestnem fizikatu v II. nadstropju Mestnega doma. 36 najKepSih knjig 2 izbrani knjigi za nagrado 1 Cepite se sami nroti tifusu! V ponedeljek, 17. t. 111. je mestni fizikat začel s cepljenjem zamudnikov za to obveznih poklicev, prav tako pa cepi tudi vse, ki sami žele biti cepljeni proti tej nevarni nalezljivi bolezni. Tudi število takih, ki so prostovoljno prišli k cepljenju, je bilo prvi dan prav zadovoljivo ter bo zato mestni fizikat s tem cepljenjem nadaljeval do kraja meseca. Cepljenci lahko zaščitne tablete zaužijejo kar na mestnem fizikatu, vzamejo jih pa lahko tudi kar s seboj, da jih uživajo doma po navodilih zdravnika. K cenpljcnju naj bi prišlo čim več ljudi, da l>o Ljubljana s cepljenjem čim uajboij varna pred tifusom, če bi jo ta nesreča kljub še tako vestnemu zdravstvenemu nadzorstvu vendar le napadla. 1 V pofašfenjo spomina hlaKopnkojne gospe Jerice Zemljanove so darovali Vinrencijevi kan. fereiici za Bežigradom: Kristina Červena lir 100; Karla Modic lir 10O; Milka Mankoč lir 50; Pav-linka Milavec lir 20. Vsem darovalcem tisočero Bog plačaj. 1 Beli kos. Že pozimi sc je pojavljal na malem vrtu brivskega mojstra g. Podkrajška oh Sv. Petra nasipu beli kos, ki je nato prve pomladansko dneve izginili. Zdaj na praznik se je spet pojavil. Beli kos je sicer za posamezne kraje redkost, toda ljudje so ga že tudi drugod opazovali. Tako je n. pr. »Slovenec- 21. avgusta 1.899 objavil med dnevnimi vestmi pod naslovom »Redka prikazeiK |>oročilo iz Polhovega gradca, ki pravi: »Že od spomladi se sprehaja ob vznožju Sv. Lovrenca popolnoma bel kos, k I »se človeka ne boji posebno in je le sam.< Tudi ta kos že leta in leta sameva. 1 Premogov pepel je dobrodošel. Znano ie, da vobče premogov pepel ni uporaben za nobeno drugo stvar, kakor za zasipavanje močvirnih kotanj ali za utrjevanje stavbišč, Ž a gnojilo je neuporaben, ker ima v sebi mnogo kamnitih tvarin, tako da rastlinje ne moro do rudninskih snovi v pepelu, zlasti ne do fosforja, torej vse drugače, kakor pri lesnem pepelu, ki je izvrstno gnojilo. V Ljubljani vsako leto ostanejo ogromne količine premogovega pepela, s katerim lastniki ne vedo prav za prav, kaj početi. Največ takega pepela ostane še vedno kalorični električni centraii. Poprej, dokler še nismo imeli toka od Česna in iz Velenja, pa ga je ostajalo v Ljubljani ogromne količine. Prav tako še vedno ostanejo ogromne količine tega splošno neuporabnega pepela pri raznih centralnih kurjavah, po tovarnah, na glav- KULTURNI OBZORNIK Novo delo Iz gorizijanske cerkvene zgodovine Dr. Rudolf Klinec: Kako se je uveljavila jožefinska cerkvena zakonodaja v aoriški nadškof i ji (L'attuazione della legislazione eccle-siastica di Giuseppe II. nel archidiocesi di Go-rizia). Mladi goriški rojak dr. Rudolf Klinec ie izdal v tisku svojo doktorsko disertacijo, ki io ie pod gornjim naslovom spisal v italijanskem jeziku. Pravniki, še posebno pa zgodovinarji, bodo gospodu pisatelju za to delo gotovo hvaležni. Tu imamo prvič pred seboj celoten pregled vseh jožefinskili reform in 11 iih tozadevni odmev v goriški škofiji. Najprej razpravlja pisatelj o iožefinizmti z ozirom na cerkveno pravo. Tu pridejo v poštev jožefinski ukrepi o reorganizaciji škofij, o ime' novanju in odstavljanju škofov, o svobodi občevanja s sv. stolico, o papeškem podeljevanju pravic, privilegijev, dispenz, častnih naslovov o popravi brevirja in še posebej o pravnem razmerju oglejske bazilike. To prvo poglavje ie v toliko boli zanimivo, v kolikor navaja še ne izrabljene župne arhive in vatikanski arhiv sam. Novih načelnih odkritij nam sicer ti arhivi ne prinašajo več, pač pa nam lepo osvetljujejo in bistveno z novo dokumentacijo izpopolnjujejo znana zgodovinska dejstva. V nadalinih štirih poglavjih pisatelj razpravlja o iožefinskih naredbnh. ki so posegale v pravice škofov, župnjkov, redovnikov in bratovščin. Znana jožefinska zakonodaja na tem polju daje pisatelju priliko, da nam pokaže, kako si ie cesar lastil pravico nad osebo ubogega Edlinga. kako ga ie postavil za razgla-šalca svojih dekretov in mu odvzel velik de] njegove posta voda jalne oblasti tudi v čisto duhovnih zadevah. Reorganizacija župnij, posebno z ozirom na inozemsko odvisnost, ukinitev tolminskega arhidiakonota in pravic čedajskega kupiti in ter ustanovitev novih neodvisnih kapla-nii so posebno zanimivo pisana poglavja. Po župnih arhivih ie obzirno obdelano po-glavie o reformi zakonskega prava. Cerkve i 11 sveti časi. liturgiia in služba božja po jožefinski zamisli so obdelani v posebnih poglavjih. nem kolodvoru in drugje. Zasebniki so tega pepela že še nekako odkrižajo, večja podjetja pa seveda imajo stroške, preden ga spravijo kam i/.ven mesta, v kukšno zapuščeno gramozno jamo, na kakšno pusto zemljišče. Železnica jo na primer prejšnja leta odkladala ogromne količine tega pepela v takozvano Zeleno jamo, veliko jamo onkraj istoimenske naselbine ter jo globoko jamo res skoraj povsem zasula s tem pepelom. Mestna elektrarna pa jo letos dala zasebnikom na razpolago ves pepel, naj si ga vsak na svoje stroške odpelje, kolikor ga hoče. Res se je zglasilo nekaj zasebnikov, ki »o se za ta pepel zanimali, seveda izključno le za zasipanje. Premogov pepel, pa se je zadnjo čase izkazal tudi kot dobro sredstvo za utrjevanje cestišč. Res je črne barve, toda ako damo po vrhu apnenčev gramoz ali kaj |>odob-nega, premogov pepel ne moti dosti. Mestna občina Jo dala to dni posuti, oziroma utrditi po nekaterih ulicah tudi nekaj hodnikov, ki so bili dosedaj zapuščeni. Tako je dala s premogovim pepelom posuti na primer hodnik v Janežičevi ulici. Res bo ta hodnik v bodoče črn, toda vsaj blaten ne bo. Premogov pepel ima poleg tega še to dobro lastnost, namreč da hitro vpija vodo in torej ne tvori blata. Verjetno j^, da bo v bodočnosti še več takih hodnikov posutih s premogovim pepelom. 1 Peternelova ulica je obdržala svoje staro ime. Oh devetdasetletnemu jubileju ljubljanske realke smo omenjali, da je bila po prvem ravnatelju ljubljanske realke, zaslužnem slovenskem šolniku župniku Mihaelu Peternelu svoj čas imenovana ulica, ki vodi zadaj za univerzo, med Gosposko in Vegovo ulico, torej tik pred realko. Dejali smo, da je imenovanje te ulico zapadlo že v pozaldjenje in v resnici ve le malokateri Ljubljančan, kje gre Peternelova ulica. Pred leti je namreč mestna občina odpravila to imenovanje, tako da se dandanes ta ulica uradno imenuje Židovska steza, čeprav nimajo Židje s to ulico prav nič opravka, pa tudi ulica 11 i nobena steza, kakor je prava Židovska steza, katere podaljšek predstavlja. Vendar pa se je imenovanje to ulice le ohranilo. Napisna tabla z označbo ulice Je sicer že pred leti izginila, ostala pa Jc hišna številka na edini hiši, ki je v tej ulici — ker univerza spada na Kongresni trg. Tako je ime Peternela še vedno ohranjeno na tablici z napisom »1. Peternelova ulica«. To je sedaj edini javni spomin v Ljubljani na moža, ki je s svojim delom ustvaril največji srednješolski zavod v naši pokrajin«. Naznanila UL.EDAl.IStK. Drama: Sreda. 19. »v gw»La «>!■ 17.3M: »Vdova Košliuka*. l/.\cu. Kelo zniiauc u» od IU Lir uavulol. — Coirtek, Ju. avkuiIai /.aitrio. — l'e-U'k. II. avgustu: zaprto. — Solmta. li. 11»ifusta oti 17730: »Poroduo durilo4. t/.ven. Zelo iiiitniie ceno od li) lar unvr.dol. IIADK). Kreda II. a\«utt«. 7.3« l.ahka »lastia — 8 Napoved duaa. Porodila v itajljaaiiini — 12.20 Operetna ifiusli« — 12.30 Porodil« v ilovenSdlni — i'i-<5 Koncert kitarista Stanka Prcka 13 Ntipoved Jasa. Porodila * italijanščini 13.15 Porodilo \ rhovnegu Poveljuva Oboroženih Sil t tlovenščini — 13.25 Ork«-•ter vodi dirigent Htjurlni - 13.511 Kouiorna glanbn — 14 Napoved ;•«»« Porodila v italijanščini — H.15 Koncert altiltke Hoirlniie Sturm-Strilarj»vo in tenorista •lanzu I.ipušdka H.45 Porodila v -lovcuščini — 17.15 Orkester vodi dirigent Petrnlia — P.i.30 Porodila v slovenščini — 19.45 Lahka danita - 20 Napoved časa. Porodila v italijanščini — -<0.iD Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini - J0.»n Vojaške pesmi — 20.45 Orkester Cetr.i votli .Jiritrent Barxli*n 21.15 Orgelski koncert Pavla ltunčitfaja, sodeluje violinist lan fclajs — 21 45 Predavanje v slovenščini — 22 Koncert vodi dirigent More! I i — £!4' Porodila v Italijanščini. LKKAItNK Nodao slutbo imajo lekarne: mr. Ra-karčlč Sv. lakohn tre 9; mr. Kamor, Miklošičeva 20 in Ilir Miirma>er R Sv. Petra c. 7S. POIZVEDOVANJA. Našla se je tujtla zlata in-ponka (Itroša) v Pokopališki ulici (Moate). Pt.iive se v Društveni ulici 3. Iz Novega mesta Delo občinskega podpornega odbora v mesecu juliju. V mesecu juliju je novomeški občinski podporni odbor prejel 51 prošenj za podporo. Od teh prošenj jc bilo 45 ugodno rešenih, 10 jc bilo odbitih, 1 pa je bila izročena v reševanje drugemu občinskemu odboru. V živilih jc bilo prosilcem nakazanih podpor v vrednosti 2890 lir, v obleki 750 lir, v obutvi 450 lir. Denarnih podpor je bilo izplačanih v višini 1510 lir. Poleg tega jc bilo 5 osebam dodeljenih 192 obrokov hrane v skupni vrednosti 1344 lir. Skupna vrednost vseh podpor znaša 6944 lir. Naročite se na 2. letnik »Slovenčeve knjižnice«! Knjige prvega letnika »Slovenčeve knjižnice« so privabile obilo čitalcev, ki so s« naročili na cel letnik ali sproti kupovali posamezne zvezke. Vse te naročnike in kupovalce »Sloven-čevih knjig vabimo, da se že sedaj naročijo na drugi letnik, ki bo obsegal 4e večje število knjig, ker bodo vsak mesec izšle tri knjige in ker bo izbira pri izdaji še skrbnejša kakor letos. Vsi dosedanji naročniki »Slovenčeve knjižnice« naj se čimprej prijavijo v podružnici »Slovenca« v Novem mestu, Ljubljanska cesta 1. V podružnici se sprejemajo tudi nova naročila. JCaj /e novega phi naStd so^edCA? J/Z, QoKUzi\Q. Profano in cerkveno šolstvo ter prebendarno pravo tvorijo posebna poglavja. Reakcija naroda in propad iožcfinniznia so zaključna poglavja te lepe knjige. Kakor je že iz tega površnega pregleda razvidno, je razprava zelo obširna in pregledna. Seveda ie pri tako razsežnem gradivu težko zahtevati podrobnega razpravljanja o posameznih reformah. Saj bi morda že sama šolska reforma, kakor cela vrsla drugih, nudila dovoli materiala za obširno razpravo. Apih se je razpisal samo o tej skoz dva letnika nekdanjega Matičnega Letopisa. Vendar pa so posamezne zgodovinske ugotovitve te knjige točne in goriška škofija ima v tej knjigi za svojo iožefinsko dobo lepo zrcalo. Nekoliko nevažnih opomb bi si pa le upal staviti. Pisatelj nam našteva razpuščene bratovščine za sedem župnij. Ker na te še oddnleč niso vse, bi si človek vendar enkrat želel pregleda vseh teh bratovščin in njihovega premoženja za dobo, ko so bile po Jožefu zatrle. O lokalnih kaplanijah jožefinskega izvora pa pogrešamo pri razpravi, ki ie juridičnega značaja, večje točnosti. Res, da je tukaj zmeda splošna: j vikarji, kurati, ekspoziti. lokalni kaplani, župniki, tu imena se kar križem rabijo po zgodovinskih knjigah. Tudi naš pisatelj ni tukai dovoli točen in iasen. Jožef II. ie nekatere vika-riate povzdignil v župnije, drugod jc pa ustanovil nove neodvisne vikariate. Pravno razmerje teh poslednjih ie prav zanimivo. Pisatelju naše razprave se tukaj ni posrečila povsod iasna opredelba, ker ne razlikuje novih župnij, ki so nastale iz starih viknriatov. in novih neodvisnih vikariatov. kateri so nastali iz starih odvisnih kaplani i ter slednjič popolnoma na novo ustanovljenih samostojnih vikariatov. Iz razprave same bi si nadalje kdo utegnil predstavljati, da ie Mihael Grandi, takratni študijski ravnate'.! goriškega bogoslovja, mož pravega cerkvenega kova, podpisal protest na cesarja zoper ukinitev goriškega bogoslovja, ker pisatelj nc pove, da je bil ravno ta Grandi janzenističen pisatelj in iožefinec z dušo in telesom, ki je že 1. 1759 v Paviii izd^il zloglasno brošuro zoper porci-junkulske odpustke in je bila baš Gorizia njegovo _ iožefinsko pribežališče. Se tu pa tam bi mogel kdo oporekali v malenkostih, vendar pa ie knjiga pregledno razsvetlila iožefinsko dobo v goriški nadškofi ji in ie lep donos za našo domačo kulturno zgodovino. preko katerega ne bo mogel nihče izmed bodočih zgodovinarjev našega ozemlja. S. S. i Ustanova v spomin 26 letnice General Primo Dallari, ki se je pred 20 leti boril pri zavzetju našega mesta, je v počastitev tega dne ustanovil zanimivo štipendijo: |>odeljona bo onemu mlademu goriškemu meščanu, ki bo izdelal izpit za vojaško akademijo v Turinu in bo študiral za artilerijskega častnika. Upravo ustanove je ustanovitelj |K>veril mestnemu županu. Nadškof Margotti pri sv. očetu. V torek. 11. avg. predpoldne je bil naš prevzvišeni nadškof v posebni avdienci pri sv. očetu. Razgovor je bil dolg; tikal se je verskega stanja v naši nadškofih in vseh problemov, ki spadajo v področje nadškofijsko oblasti Nagrade za zboljšanje kraških in hribovskih zemljišč. Pokrajinski inšpektorat za po!jedelstvo razpisuje za 40 tisoč lir nagrad vsem onim kraškim in hribovskim posestnikom, ki l>odo v času do 30. marca 191-1 zholjšali svoja zemljišča, sezidali ali povečali hleve, staje, gnojne jame in napravili sadovnjake. Nagrade so sledeče: 1 nagrada po lir 1000. 3 nagrade po lir 800, 5 nagrad po lir 500. 19 nagrad po lir 400, 25 po lir 300, 40 po lir 250, 60 j>o lir 150. skupno 40 tisoč lir nagrad. Prošnje naj se vložijo do konca leta na Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo. J Spodnjega Jjbaje\ilUQa Umrli so: V Mariboru: Ignacij Jelen, vratar, star 28 let; Ignacij. Krajšek, desinfektor v pokoju, star 89 let in Hermina Mlinarič, žena obratovodja, stara 32 let. V Ptuju so umrli 54 letni Andrej Frank, 78 letna Marija Schmied in 68 letna Ivana Rašlajger, v Vitomarcih je umrl Feliks Rebrec, na Libeliški gori pa 33 letni Anton Hataj. V Ptuju so se poročili: Jožef Šmigoc in Ljudmila Vamberger ter Alojzij Majningar in Ana Predikaka iz Zgornje Hajdine. V Teharjih sta se poročila Albert Mlekuš iz Teharjev in Vida Marn iz Celja. Smrtna nesreča kolesarja. Na državni cesti proti Mariboru se je preteklo soboto zgodila huda nesreča. 18 letni krojaški vajenec Jožef Ra-kuša iz Limbuša pri Mariboru se je peljal na kolesu proti Mariboru, za njim pa je vozil avtomobil. Rakuša je zaradi hupanja avtomobila zgubil duhaprisotnost in tako se je zgodilo, da je avtomobil zadel v kolesarja. Rakuša je padel s kolesa tako nesrečno, da je kmalu nato izdihnil. J/t Hhvaške. Poglavnikova pot po Bosni. Poglavnik je napravil svoj obisk v Bosni, ki je v tem letu največ trpela za Hrvatsko, kakor se je izrazil Poglavnik sam. Obiskal je Kostajnico, Bosanski Novi, Prije-dor ter mnogo večjih in manjših vasij in naselij na tem prostoru. Na tem potovanju so Poglavnika spremljali nemški poslanik Siegfried vitez Kasche, nemški polkovnik Funk in vojni ataše v. Spee, dalje hrvatski general Perčevič in pobočnik polkovnik Prebeg. V Kostajnico so istočasno prispeli z vlakom hrvatski ministri dr. L. Sušič, dr. 1. Pertič, inž. Hilmija Bešlagič, državni tajnik inž. Ivo Bulič, drž. tajnik Evgen Kvaternik ter polnomočni minister dr. Edo Bulat. S temi si je ogledal glavne kraje na tem potu, kjer so jim priredili velik sprejem v Sunji na postaji, posebno pa v Kostaj-nici na postaji, kjer daje Poglavniku raport sam Stahl, poveljnik nemških čet v tem kraju, katere je Poglavnik obiskal v spremstvu nemških generalov pri večerji skupno s hrvatskimi domobranci. V Kostanjici je tudi odlikoval topničarskega stotnika Franja Poljaka z odlikovanjem železnega trolista. Iz Kostajnice se je podal v Bosanski Novi po dolini Une, kjer je ob obeh straneh polno po-žganih in porušenih hiš, ki spominjajo na partizanska nasilja. Posebej se je ustavil v Dobrljinu, kjer ni ostal ne kamen na kamnu. Slike v hrvatskih časopisih prikazujejo to izropano in požgano mestece, ki je največ trpelo od partizanskih tolp. Tu si je ogledal vse hiše ter takoj dal nalog, da se mestece pozida — Raport mu je dal poveljnik tamkajšnje nemška vojske stotnik Schvvarz, ki ga je Poglavnik poleg stotnika Bohinca, 'ki sta imela največ zaslug, da so tod uničili partizane, odlikoval s posebnimi odlikovanji. Tudi tu so defilirali pred hrvatskimi in nemškimi vojaki, katerim je navdušeno govoril o skupni borbi. Nato se je podal nazaj v Zagreb s svojim spremstvom, muslimansko prebivalstvo tega kraja pa se je navdušeno izreklo za Hrvatsko Državo. Hrvatska kultura med Slovaki. — Te dni je izšel v Bratislavi v prevodu Karla Studenca hrvatski roman Zlatka Milkoviča »Prebujenja«, kjer opisuje življenje in tragiko velikega hrvatskega slikarja Josipa Račiča, ki se ni znašel v življenju in je tragično umrl v Parizu. Slovaška kritika je roman t. velikim veseljem pozdravila. Prav tako v slovaških listih piše prof. dr Sirola o postanku hrvatske narodne glasbe od početka do naših dni (Slovak), prof. dr. J. Andrič pa Uče istotam (Slovak) o novi hrvatski operi Borisa Popandopuh »Sunčanica«, ki je narejena po slavnem Gunduli-čevem epu »Osman«. llllllllllIHlIllllllllUligilll V vsako hišo »Slovenca«! Dolgin - Debeluh- Ost rogled Risbe: ROM - Besedilo po K. J. ERBENU 83. KRALJIČU V GRADU JE PEL.A 2E HUDA. NI IN NI NJEGOVIH ZVESTIH POMAGA-CEV, A VSAK "CAS RO ČAROVNIK TU 84. IA HIP SE ODPRO VRATA: CAROVNhv STOPI V SOBO IN SE OSTUDNO ZASMEJE: »HE, HE! KJE JE KRALJICA7U 377 Davorin vzame ključ ter počasi iu tiho odklene vrata. Kit pa stopi v podzemeljski hodnik, se spotakne nad človeškim truplom in pade čezenj. V tem trenutku se zbudi stražnik i/, spanja in zakliče na pomoč. Toda Davorin mu /usadi ostro sabljo globoko v prsi. Turški stražnik pri priči izdihne svojo dušo. 378 Zaliko je obšla groza pri tem prizoru, toda kmalu se je opogumila ter korakala z Davorinom dalje po podzemeljskem hodniku na grad. A v hipu se je zopet ustavila in rekla v težki slutnji: »Ali ni nekaj zaškripalo v vratih? Zdi se mi, kakor da hi jih kdo zaklenil?« — Davorin posluša, a vse jc bilo tiho kakor v grobu. 379 Almiri se zaiskre v tem hipti oči od same radosti. »Zdaj je vse v mojih rokah. Zalika je v kletki kakor ptička, Mirko bo zdaj moj!« Nato sledi pazno za njima. Srečno prispo vsi trije do izhoda na Gradišče. Vrata se odpro. Zala in Davorin stopita v klel, iz nje pa na prosto. Za njima Almira. Tako so prispeli veseli na Gradišče. ŠPORT » Rimski pokal ostane v Italiji V Viareggiju so gledali predzadnje srečanje za rimski pokal, ki pomeni letos najvišjo trofejo v teniškem športu. Dvoboj z loparji, pri katerem so tokral sodelovali Hrvati in Italijani, je potekel v znamenju premoči domačinov. Hrvati so sicer lepo začeli, Brenovič jim je prinesel z zmago nad Del Bellom prvo točko, kaj več pa pozneje niso mogli več doseči. Mušketirji so očividno opešali, hudo pa pogrešajo seveda Punčeca, ki je bil v vrstah Hrvatov glavni adut. Vse nadaljne zmage so odnesli izvrstni Italijani in končno razmerje je bito 5:1. Po dosedanjih izidih je že gotovo, da bo ostal rimski pokal v Italiji. Šport v kratkem ti Tonetu Cercrju. znanem plavalnem prvaku iz. Kamnika, poroča Karntner Zeitung«, da je začel spet s plavalnimi treningi pri celovškem KAC-u in da se vrača v slaro formo. Daleč in široko okrog ni nikogar, ki bi lahko tega prsnega plavača tolkel, piše omenjeni list. Na nedeljskih plavalnih tekmah v Celovcu je tekmoval Tone Ce-rer na 100 in 200 metrov prsno in obakrat zmagal s časi 1:15.6. odnosno 2:50.2. 7.a veliko nagrado Vescare se je potegovalo jfli t. m. lepo število italijanskih kolesarjev. Nn progi, ki jo znašala 101-761 km, je bilo vse polno gledalcev, ki so z živim zanimanjem zasledovali ptttek dirke. Zmagal je Dini Aldo v času 2:41:11, Kar pomeni povprečno hitrost 30.1 km na uro. Drugi je bil Favalli Pierino, tretji pa Leoni Adolfo. V Poznanju so tekmovali v nedeljo ob ogromnem zanimanju občinstva, med katerim je bilo zlasti veliko vojakov, hrvatski boksarji proti nemškim. Na Jahnovem tekmovališču so gledali osem parov v borbi z usnjatimi rokavicami. Dobro se je držal Hrvat Marlica, ki je zmagal v peresni teži, v ostalih skupinah pa so zmagali Nemci Hun-go, Schneider. Niirnberg in drugi. Boksarski dvoboj v Poznanju so končali Nemci z zmago 12:4. Tudi orodni telovadci so preživeli preteklo nedeljo v znamenju mednarodne tekme. Vrhunska vrsta nemških telovadcev je odpolovala na Slovaško in tam tekmovala na drogu, bradlji in skokih čez konja proti najboljšim slovaškim telovadcem. Pričakovati je bilo, da bo'nemška vrsla boljša; Slovaki pa so se le dobro držali in podlegli z razliko, ki ni tako visoka. Nemci so dosegli 550.5 točke, Slovaki pa 489 točk. Prireditev je gledalo okrog 3000 oseb. Concordia v Skopi ju. V soboto je prispela v Skoplje nogometna enajslorica Concordie iz Zagreba. Nastopila, je proti domačemu športnemu klubu Železničarjev. Nastop Zagrebčanov je bil za skop-ljanske ljubitelje nogometa velik dogodek, za Železničarje pa dan plohe golov. Zagrebčani so zmagali z 11:0, polčas 7:0. Gradjanski : Fenus 3:3. V Zagrebu so gledali v soboto zanimivo nogometno tekmo med Venusom iz Bukarešte in domačim prvakom Gradjanskim. Moštvo Venusa je podalo živahno in tehnično dovršeno igro, kateri so bili domači komaj kos. Med gosli sta se prav posehno odlikovala vratar Justin in napadalec Radulescu, o katerem gre glas, da je bil sploh najboljši mož na polju. Izid prvega polčasa je bil 2:2, za tem pa so na obeh straneh dodali še po en gol. Tekma je ostala torej neodločena 3:3, 6000 gledalcev pa je bilo z igro, polno napetih prizorov in fair borbe, nad vse zadovoljnih. Sodnik Marek je bil prav dober. Hrvatski atleti so imeli 16. t. m. večjo prireditev, ki je bila nekakšna revija najboljših. Omenjamo nekaj boljših izidov: Urbič je zmagal v teku na 100 m v 11.5 sek., v skoku v daljino pa se je povzpel na 6.98 ni, kar pomeni nov hrvatski rekord; v teku na 1500 m je bil Kotnik brez prve konkurence in 6e je zadovoljil s časom 4:18 min.; Mihalič je pretekel 10 km v 32:52 4 min., Abramo-vič je skočil 1.75 m, Mrkušič je pognal kopje na 52.63 m, Lušicky pa je zmagal v teku na 400 m v 53 sekundah. V Bratislavi so gostovali hrvatski plavalci in tako vrnili obisk Slovakom. Kakor je bilo pričakovati, so zmagali Hrvati tudi tokrat, in sicer v razmerju 30:13. O Seidlrrju, znanem nemškem boksarju, poročajo, da je premagal De Boera, slovitega nizozemskega orjaka. Šestkrat Rim Malokdo ve, da ima »večno mesto« Rim še pet bratov istega imetla na svetu. Eden teh je majhna vas v Mecklcnburgu; drugi je v Qucens-landu v Avstraliji, tretji na otoku Gotlandu v Vzhodnem morju. Četrti Rim je na majhnem otočku severno od otoka Timorja v Indijskem oceanu — in peti imenski brat velikega Rima je mesto, ki so ga pred 80 leti ustanovili v Bušutolandu med Natalom in državo Oranje v Južni Afriki. Cigareta, ki se sama prižge Štirje mladi ogrski dijaki so iznašli cigareto, ki je ni treba prižgati ne z vžigalico in z vžigalnikom: kar sama se prižge. Na enem koncu cigarete so kemične snovi, ki se pri sesanju zraka, ko nastane bolj jak stik z zrakom, sama »name. Ta konec je obdan z mehko celulozno plastjo zaradi varnosti, da se ne vname o nepravem času. Mladi iznajditelji so dali svojo iznajdbo patentirati. Ženske brez zob na Sumatri Na velikem sundskem otoku Sumatri so se do današnjih dni ohranile čudne navade. Zlasti pleme Batakov ima mnogo takih izrednih šeg. Ženskam Batakov izpulijo vse zobe, ko imajo 14 let. Ta navada se nanaša na staro ljudsko praznoverje. Ba-taki, ki sc preživljajo večidel z rižem, mislijo, da je v rižu posebna božanska duša, ki se je> ne sme raniti. Če bi kdo riž z zobmi grizel, bi bila »duša riža« ranjena, razsrdila bi se in postala demon, ki bi se polastil človeka. Ker ženske nimajo zob, pa ne morejo raniti »riževe duše« in tudi ne morejo biti od demona obsedene. Moški — pravijo tam — pa imajo sami toliko pameti, da se ne bodo z zobmi dotaknili riža. — Kadar ženskam, oziroma deklicam, pulijo zobe, je to posebna slavnost. Medtem ko »zdravnik« — čarodej puli zobe, so zbrani vsi svojci deklice, ki prepevajo in plešejo po zvokih godbe, pri čemur vsaj ni slišati dekletovega kričanja od bolečin, ki jih morajo takrat nemalo prestajati. Malioglasi V malih oglasili velja pri Iskanjn službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L l,—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročila. | Službe j Dobe: Služkinjo, ki zna kuhati lil vsa gospodinjska dela, sprejmem takoj. Starost nad 25 let. Tlača 250 lir. Kunovar Valentin, vrtnarstvo, pokopališče pri Sv. Križu, LJubljana, (b Frizerko in vajenko za takoj ali s 1. septembrom sprejme Salon »Vena«, Gradišče št. 4. (b ]K»|iimD| Izrabite priliko prinesite vse vrste stare vreče, krojaške In šiviljske odrezke ter vse stare cunje, ki vam najvišje plača: Grebene Alojzij, Sv. Petra cesta 83, telefon 84-26. k ■ Sebe B Oddale: Samski osebi oddani sobo prazno ali opremljeno. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4627. (s Hišne gobe uničenje In zaščita z »MKUULIN« - preparati. Inž. Prezelj, Wolfova 3. Prodam lepo parcelo po zelo ugodni ceni. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »50.000« št. 4605. Spalnica (mogoča uporaba samsko sobe) iz trdega lesa, naprodaj za 3.800 lir. šu-šteršlč, mehanična delavnica, Tyrševa cesta št. 13 (Figovec, levo dvorišče). (š Naročajte in širite »Slovenca« 1 Deset služabnikov za psa Najbolj razvajena pasja pasma so bili pač pekingški psički v cesarskih palačah v Pekingu. Njih pasma izhaja iz 2. stoletja po Kr. Nikoli niso smeli iz vrtov in palač prepovedanega mesta. Vsak pes je imel svojega slugo; če je bil pa pes bele barve, je imel pa deset slug. Mladiči le pasme so imeli človeške dojilje. Če so postali posebno lepi, so bili psi odlikovani s svetinjami in častnimi naslovi. Krmili so jih samo s perutnino. Prvi par te pasje pasme je prišel v Evropo v času Taipingovega upora. Neki angleški častnik, ki je spremljal angleško odposlanstvo, je ukradel par mladih psičkov in jih je skril v svojem velikem pražnjem pokrivalu trivogelniku in jih je srečno prinesel domov in podaril kraljici Viktoriji. UUULDANSKI INEMATOfiRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob ne-iellah In praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 Ip 18.3C Filmsko veledelo po noveli slavnega H. Sudermanna Ljubezni nasproti Eden najlepših filmov sezone I Igralci: Fritz van Dongen, KristinaSoderbaum kino matica - tel. 22-41 Ustroj in delovanje podmornic boste videli v filmu Pod morsko gladino kino union . tel. 22-21 . Dramatična viteška zgodba o legendarnem junaku »Fanfulla da Lodi" Borba za ljubljeno dekle, dvoboji spletke. V glavni vlogi lepa Germana faolieri in Osvaldo Valcnti. kino sloo* - tfl. 27-30 Sobo s 3 posteljami v sredini mesta, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4610. (s | UaHMii B Učenko sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4567. (v Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri krušni oče, bratranec, svak In stric, gospod Martin Mlakar višji poštni kontrolor v pokoju v torek, dne 18. avgusta 1942, po kratki težki bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, 20. avg, 1942. ob pol 4 pop. z Zal, Iz kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana. 18. avgusta 1942. Globoko žalujoči: Marija, soproga, Jakopič Vekoslav, nečak in sorodstvo iovannl Vergal 44 Tone Nevolja Roman. Ob istem času so pripravili vse zaloge z« zimo, žito, bob in olje in dali so aro massaru Filipu za ono malo vina ob nedeljah. Zdaj so bili mirni. Tast in snaha sta zopet preštevala denar v nogavici, sodčke, ki so bili raz.vršeni na dvorišču in delala sta svoje račune. da bi videla, koliko je še manjkalo za hišo. Maruzza je poznaila oni denar posamezno po novčiču, oni od oranž in jajc, oni, ki ga je prinesel Aleš z železnice, oni, ki si ga je Meno zaslužila s statvami in je govorila: »<>d vseh ga je.« — »Ali vam nisein dejal, da si mora za veslanje vseh pet prstov na roki med seboj pomagati?« je odgovoril gospodar Tone. »Zdaj nam ga malo še manjka.« In tedaj so se spravili v kotiček, da bi kramljali z Dolginko, gledali so sveto Agato, ki je ubožica zaslužila, da so govorili o njej, »keir ni imela ne ust ne želje« te* je neprespano delala in prepevala pri sebi, kot ptiči v gnezdu, preden napoči dan. Samo ko Je zvečer slišala peljati mimo vozove, je mislila na voz botra Alfia Muhe, ki je hodil po svetu, kdo ve kje. in tedaj jc prestala prepevati. Po vsej vasi ni človek videl drugega k6t ljudi z mrežami okrog vratu in žene, ki so sedele na pragu in tolkle s karani. Pred vsakimi vrati je bila vrsta sodčkov, da si je kristjan osvežil nos, če je šel po cesti in eno mil jo pred prihodom v vas je bilo duliati, da je bij 6veti Frančiišek poslali blagoslova. Niso govorili o drugem kot o sardelah in razsoli, celo v lekarni, kjer so po svoji glavi popravljali svet, in don Franco jc hotel učiti nov način soljenja sardel, o katerin je bil čital v knjigah Ker so se mu smejali v obraz, je pričel vpili: »Živali ste! In še hočete napredek! In še hočete, republiko!« Ljudje so mu obračali hrbet in ga puščali tam, da je razgrajal kot norec. Odkar svet stoji, so pripravljali sardele s soljo in s tolčenjem kamnov. »Običajne besede! Tako je delal moj ded!« je dalje kričal za njimi lekarnar. »Osli ste, ki vam manjka samo reip! Kaj hočete napraviti s takimi ljudmi, Zadovoljujejo se z mojstrom Križem Giufft, ker je bil vedno on za župana. In zmožni bi vam bil reči, da nočejo republike, ker je niso nikdar videli!« Ta govor je potem ponavljali donu Silvestru, z ozirom na neki zaključek. ki sta ga bila napravila med štirimi očmi, četudi don Silvester ni odprl ust, res da ne, temveč ga je molče poslušal. Vedeli pa so, da je prelomil z Beto mojstra Križa, ker je hotela ona biti za župana in si je njen oče pustil nadeti krio nn vrat, taiko da je danes govoril belo in jutri črno, kot je hotela Beta. Drugea ni znal reči kot: »Župan sem jaz. presneta reč!« kot ga je bila 'naučila govoriti njegova hči, ki je uprla pesti na boke, ko je govorila z donom Silvestrom in mu očitala: »Mislite, da vas bodo vedno pustili voditi za nos onega tepca mojega očeta, da bi delali svoje kupčije in jedli z dvojno žlico? Ko celo dolina Rosalina pridiga, da si prigrizujete vso vasi Todu mene ne boste požrli, ne! Ker ne hle- pim po možitvi in skrbim za koristi svojega očeta.« Don Franco je pridigal, da se brez novih ljudi ne da ničesair napraviti in da je zaman hoditi iskat veljake kot gospodarja Čebulo, ki vam je govoril, da ima svoje po božji milosti in da mu na noben način ni treba hiti za služabnika ljudstva. Ali pa kot masaro Filip, ki ni mislil na drugo kot na svoje ograde in vinograde in ki je prisluhnil šele takrat, ko so govorili o zvišanju davka na mošt. »Starinski ljudje!« je zaiključil don Franco in molel brado kvišku. »Ljudje, dobri za dobo dvornih strank. Dandanes je treba novih ljudi « »Zdaj bomo poslali k žgailcu, da jih damo nalašč napraviti,« je odvrnil don Gia.mmaria. »Če bi stvari tekle kot bi morale teči, bi plavali v zlatu!« je dejal don Silvester: drugega ni dejal. »Ali veste, kaj bi bilo potrebno?« je svetoval lekarnar polglasno in preletel s pogledom po zadnji sobi. »Potrebni bi bili ljudje, kot smo mil« Potem ko jim jfc prišepetal v uho tp tajnost, je tekel po konicah stopal, da bi se postavili na vrata, z brado kvišku, gugajoč se na konceh no-žic in z rokami na hrbtu. »Vrli ljudje bi to bili!« je godrnjal don Giammaria V Favigna.ni ali v drugih kaznilnicah jih najdete, kolikor jih hočete, ne da bi posilali k žgalcu. Pojdite to povedat botru Ti-netu Gosji nogi ali onemu pijancu Roku Spatu, kajti ta dva skladata z idejami vaše dobe! Jaz. vem, do so mi iz moje hiše ukradli pet in dvajset on z in da ni nihče šel v kaznilnico v Fa-vignano! To so novi časi in novi iljudje!« V tem trenotku je vstopila v prodajalnico Gospa z nogavico v roki in lekarnar je hitro pogoltnil, kar je hotel reči; nadaljeval je z godrnjanjem v brado, medtem ko je Minil, da gleda ljudi, ki so hodili k vodnjaku. Ko je videl, da nihče ni več dihal, je don Silvester nazadnje rekel brez ovinkov, da sta nova človeka bila edinole Tone gospodarja Toneta in Brasi Čebula, kajti on ni imel strahu pred lekarnarjevo ženo. »Ti se ne vmešavaj v to,« je tedaj oštevala Gospa svojega moža. »To so zadeve, ki se te ne tičejo.« »Jaz se ne razgovarjam,« je odgovoril don Franco in si gladil brado. Zdaj ko je bil vikar v premoči in je don Francova žena bila tam, da je lahko metal kamenje izza zidu, se je zabaval, da je jezil lekarnarja: ^Lepi so, ti vaši novi ljudje! Ali veste kaj dela l?rasi Čebula, zdaj ko ga njegov oče išče, da bi mm navil ušesa zaradi Ose? Teka se skrivat sem in tja kot paglavec. Nocoj je spal v zakristji. Včeraj mu je morala moja sestra poslati krožnik makaronov v kurnik, kjer je bil skrit, kajti ta tepec že štiri in dvajset ur ni bil jedel in bil je ves poln kurjeka! In Ione Nevolja! Drugi vrli novi človek! Njegov ded in vsi ostali se znoje in ženejo, da bi si znova opomogli. On pa. ko pod pretvezo uide. se hodi potikat po vasi in pred krčmo, prav kot Rok Spatu. Sinedrij je bili razpuščen kot vsakokrat, ne da bi kaj sklenili, kajti vsakdo je ostal pri svojem mnenju in tokrat je bil« po vrhu tam prisotna Gospa tako dn si don Franeo ni mogel dati duška na svoj način. Za Ljudsko tiskarno u Liubiiani: Jožo Kramar Ii Izdajatelj: Inl Jože Sodu Urednik: Viktor Cenčit