Lefo III., štev. 26. f V Celju, torek dne 1. rnarca 1921. Pavfialni franko. Stane ccloletno 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi zu vsak mm viSine stolpco 1 K 20 v. Reklama mcd tckstom, osmrtnice in zahvale 1 K 50 v. — Posamezssa šSevilka stane 1 EL. IzHaJa vsak torek, čefrtek tu soboto. Uretfnišfvo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon št. 53. UpravnišlTO Strossmajerjeva ul. St. 1. pritličje. Telefon St. 65. RaCun kr. poStnega čekovnega urada St. 10.066. Impozantna prof iklerikalna manlfestaclja v Mariboru. Maribor, cine 27. febr. 1921. Za denes ie skücala demoUratska Ftranka v Narodni tlom protestno zbo- rovanje zoper klcrikalno rovarenje proti ujedinjenju Jugoslovanov in So- kolstvu. Bil je prekrasen pomladanski dan. Za isto uro je bilo sklicano zbo- rovanje obrtnikov, hifinih posesfnikov in viničarjev. Vendar so začele 1-i ob 10. uri dopoldne pnhajati vc-Iikanske množrce Jjudstva proti Narodnemu do- frm. Qb začetku shoda ob pol 11. uri dop. je biia velika dvorana Narodnega doma in nahito polna, kmahi se je napoiniia tudi obsežnu galeriia in ko >e prof. Voglar kot predsednik onca- nizacfje JDS otvoril zborovanje, je bila tudi 2e mala dvorana poin3 zboro- vakev. Prvi je govoril bivši mirodni poslanik iz Mostara, Hrvat Gjuro Dža- monja. Bil je kot v Mariboru dobro poznan jugosfovanxki rodoljub iskreno pozdravljen in jt? nato v skoro eno- urnom govoru stvarno in prepričeval- no razkrinkal protinarodno delovanje jugoslovanskih klerikalcev pred pre- vratom in v JuKoIaviii. Pokazal je na nepobitnih dejstvlh, da je bil dr. KoroŠec v popolni harmoniji svojih pristašev vedno predvsem tudi v po- litik» samo hlapčevski suženj Rima in Habsburžanov in le v toliko Slovenec, v kolikor je rabil nerazsodno Ijudstvo za izvrSevanje svojih rimskih in av- striiskih cjljev ^ < 'e pre^e' Džamonja v govoru ^°2ivio Sokoli«. Govornik je go- vOril tisočeri množici naravnost iz sr- .a- dovoljui. Črnogorci se temu ne bedo protivili, ker oni so že zciavna vrgli Kvoje okn na Hercegovino in ju?:no Dalmacijo; kvečjenm, da jim iine po- krajine ne bi ugajalu. Tucli Dalmatinci južno od Neretvc se mend:i. ue, bodö zoperstavljali takSnemu iiacdu, ker dubrovačka republika, ki jc v srednjem veku nepretrgano se&ala od Neretve do Boke kotorsko, se jü nn. kopnetn ravno na račun Hercegovine razširila do one meje, ki se zcSaj tarn tcče mod Dalmacijo in Iiercegovino. Tudi her- ccgovski pravosiavni in katoliki se ne bodo branili takSncga ujedinjenja, ker pri Herccgovcih ni bilo posebne po- litične naklonjeuosli c!o Bosno, ne v srednjem veku za •'•-..... •.....ie Simdalja lli'auica (i - govo.^a nasiednika horctga Stjirpaiia Vuk- čiča (f 1466), ne v novem veku, ko je hercegovec Aliaga Rizvanbegovič za- radi svojih zaslug v borbi proti upor- nenm Bosnjaku liusejin - kapetanu od EViltana izposlova!, da se je Merce- goviiia oddelila od Bosne in so njemu podelila vezirska črst nnd njo (1832 do 1851). Ali tudi BoSnjaki ne bi iz zgodovinskih čuvstev Žalovali po Her- j cogovcili, čc bi se ti od njih cdcepili, | ker ne pri cnih ne pri ctrugih j;e niso nikjer pokazala skupna Ftremlicnja po vposiavitvi od Turkov 1, 1463 poru- Senega bosenF.kcg^ kraljcvstvn, nc po vpostavilvi istofasno od njih zarobljcne | države l]erccf;ovins'.:o, ne po zopc-tni združitvi obeli dežel v tno ss.mostalno državo, kakor je to bilo v srednjern veku. r3ni kakor drngi se deli jo do današrijcga dne po veri na muslimane, pravoslavne in katolike, in vsakr.«. od teh veroizpovedi je vsc do p.cvrata iskala svoj državni cont-um izven zemlje: muslimani v Carigradu, pravo- siavni Bošniaki v Beogradn, pravosiavni Hercegovci na Cetinju, katoliki pa v Zagrebu. Ovire pri eventualni odcepitvi Hercegovine od Bosne bi po mojem mneniu delali samo muslimani in to bosenski iz politično-verskih, hercego- vinski pa tudi iz gmotnih razlogov. Treba uamrcč znati, da imajo musli- mani Bosne in Hercegovins svojo skupno izlamsko organizacijo z bogo- častno in vakufsko-mearifsko upravo. Njihovo verske posle vodi vcrski po- glavica »reis-ul-ulema« z zborom ulerna (učcni&ki), ki se imenujejo arabski »medžlis-el-ulema«. Avstro-Ogrska jim je leta 1909 dala Statut za autonomno upravo svojih verskih, mearifskih (uč- nih in prosvetnih) in vakufskih (usta- novskih) poslov v celi Bosni in Herce- govini. Po tern štatulu iinajo muslimani pravico, da upravi is jo s svojim vakuf- skim in mearifskim imetkom satno- stalno po propisih šerijata (božjega prava) in da njegove . dohodke po* rabljajo izključno za svoje verske in prosvetne namene. Za upravo svojega vakufskega in mearifskega imetka imajo posebne izvoljene organe. Za nadzorovanje njihovih sol (me- dres in mektebov) in islamskega veronauka na vseh mohamedanskih in državnih 5olah postavljon je v vsakem okrcžju po ecien mu- ftija. Njihov vakufsko-mearifski zbor v Sarajevu (^estavjjen iz icis-ul-uleme, vakufskega direktora, 6 mnftijev in 24 članov, ki jih volijo kotarska poveren- stva)ima pravico, da pobira za pokritje i/.datkov autonomne uprave davene dokiade na vsc ueposredne dfželne dttvke. (Dalje prihj JDS. Krajcvna or^anizacija JDS v Rogaski Slatlnl i:na svoj redni letni ol'Cni zbor ana 5. marca ob sedmih zvec-^r v salonu »MoteUt Splnce«. Ra- zven obicajnih porocil obsega spored govor urednika g". Spindlerja in štiri referate o najvaÄnejSih lokalnih zade- vah. Vstop ie radi zaupnosti dovolien samo clanoni in pristnäem, ti pa naj pride jo vsi, seveda tudi čhuiice. Ob&ii zbor kraj. org. JDS v Rogatcu se vrš.i v nedeljo 6. tm. do- p old nc-. Sokolstvo. Jugoslovanski SokoIsKi Savez je sklLMiil v seji 26. februarja osnovati Jugo^lovansko Soicolsko Matico kot zatfru&o za izdajo Kokoiskih knjig in listov. Jugoslovanski vsesokolsk! zlet so viSi letcs 1-1, 15. in 16. avgust» v Ljubljani. Dnevvaa kre^ika«, Kcvi občinski volfini red je raz- glasen v »Uradnem listu« z due 27. febrnarja. Prihocinjič objavimo najvaž- nejše podatkc. Učitiek naših represallj za nem- žke lopovSČine. na Koroškem se 2e k'älQ. KoroSka dežeina vlada je izdala n a prebivalstvo ntkdajne cone A oglaš, v katerem ga pozivljc, naj pa- dejo narodnostne mržnjo; vsi se naj zavfidajo de.kmskega položaja po gla- sovanju. Vlada cbeta v narodiiostnlh vpraSanjih stro^ö objcktivnost, prl- znstvanje na:oduouirah i:i manjäin- sl;!li n;iv!c( Bmno \ ideli. ' "¦rcvöljcev r.e je Ucmc:.U. :: v i i'jr.iiiu; |LI. KUlb liOČC Z VGO odlečnostjo del^vati za narodno in clržavr.o edinstvo. Zadiija »Straža« jc zopet gnojiš- Ce nujbolj diSečili psovk na dernokrate in druge napredns stranke. Nsm je prav, saj Čim bolj psujete, tem bolje za nas. Zavrniti moramo »Stražino« laž, da dr. KuLovcc ne z;ia francosko. Ugotovimo, da najmanj toliko, kakor [ dr. Korošcc, xna frmico^dne tudi dr. Kukovcc. Sarajevo iina po urad.iem štetju 58.885 prebivalcav, od tch 21:297mu- slimanov, 18.253 k&toličanov, 12.160 ptavo-^lavp.'h in 7180 židov. Kovl dsželul predsednlk dr. Bal- tic jü -25. Im. dospel vLjubljano in prevzel posle. Poverjeii je tudi z vod- _stvom poverjuništVa za notranje za- deve. Nasiop rekrulov v Jugoslavljl. Nastop vojaSke službe za nove rekrute v naši državi je izvržen in je dal jako dobro rozultate. Najrazveseliivejši so rezuUati v Mticedoniji in Staii Srbiji, kjer so se odzvali rekruti skoro polno- številno, a vsi izostanki so opravičcni. Tudi v Srbiji je odziv rekrutov polno- Stevileu. Kar se tiče rskrutacije tostran Save in Donave, odziv ni bil sicer po- poln, ali vendar mnogo povoljnejši nego pri zadnji relcrutaciji. Veliko zinanjäanje prebivalstva v ruskih uiestih. Ljudsko Stetje v Rusiji kaže süen padec mestnega pre- bivalstva, povprcčno za 30°/c- Petro- grad šteje 709.000, Moskva 800.000 duS. Öontaiij. Šoštanj je v rajai Avstriji voljal kot nemSka trdnjava. Vsa bojna druStva so delovala s polno paro. Südmarka, Schulverein, Turnverein, Feuerwehr, Liederkranz, Volksbücherei, Schall- thaler Spar- und Kreditverein, razni klubi in konzoreiji, kakor Deutsches Haus, povfh pa Se nemčurstvo iz to- vame. Judeževi srebrniki so premotili marsikoga, da j^ zatajil svoj materni jezik in svoj rod ter postal janičar in izdajica. Obstoj Slovencev je bil radi ova- Siev. ^o. » N O V A D O IJ A « Si ran 3. duštev ogroZen, naSi vodite-lji, to je inteligenca, kolikor jih je spioh bilo, so iz strahu zahajali v najzagrizenejSe trgovine in pivnice, ter v teh bcznicah posIuSali rsajhujše p«ovke na naš narod. Ker zgledi vlečejo, ie tern slediio tudi kmečko Ijudstvo. Ni čuda, da so na5i • nasprotniki obogateli, Kapital, zbran od krvavih žaljev siovenskega delavstva, je predrzno iz svoje trdnjave napovedaiy boj cclo v drug okraj. v slovenski St. Janž pri Dravogradu. 'I'a boj je ztian po časo- pfsu »Deutscher Montag« pod irnenom »Die Schlacht bei Uriterdraubiirg«. Šte- vüni bojevniki so bitko zgubitj, ker so tamkajšrrjirn Slovencem pristopili ruski ujetniki v pornoc in naši nc-mükutarji so prinesli krvave in .otekle butice. Ni čuda, da so slovenski obrtniki ztrubiü pogiim, ker je Südmarka im- portirala nemčurske obrtnike vseh vrst, slovenske pa sp if ppbijalo z vsemi sredstvj. Narodno delo je bilo pre- puSčeno ssrno nižjim slojem, društveno ¦ deiovanje prekinjeno; edino Sokol je 5e bi! strah nemčurstvu. Pustimo žalostne spomine pretek- ¦Jbsti, vsaj sedaj imanto Jugoslavijo, verige so potrgane, sami smo gospo- ditrji in ne več ponižni sluge. Seveda se tega — žalibog — ne zavedamo zadostno. Ko so se vrSiie volitve v kon- stituanto, so vsi nemčurji hoteli biti Jugoslovnni po. rodu in jeziku. Človck je mislil, da bo res tsko, kakor pravi svfcto pisnio o sproobrnjenem greSniku. N;- pa dolgo minilo, 2e so pokaziü roge. Ob Ijudskc-m Stctju se ie naStelo v ooSttnju 1402 prebivalca. Od teh je nt'i°stilni Ježovnik ob mnogobrojni ude- ežbi iz vsth slojev odhodnico svöje- nm dolgoletnemu podpredsedniku, ob- Ce priljubljenemu distr. zdravniku g. dr. Podiesniku, ki se prese'i v Mari- bor. Pri tej priliki se je dražbala kras- na hruSka, ki jo je podari! v ta na- men g. na3učite!j Viher iz Št. Janža n. V. g. in se ji izkupil v prid Jugo- slovanski Matici znesek 1000 K. Vsem dnrovalcem najiskreneiša zahvala! Iz LoČ pri Konjicali poročajo, da so se ob priliki shoda Sam. kmet. stranke dne 20. tm., na katerem je govoril pos!. Drofenik, združili kleri- kaici in nemškutarji in hoteli shod r?jzbiti. Gliha pač vkiip 5triha! Zlasii sta se »odiikovala« krčmar Jesih in trgovec Flek, ki sta menda pozabila, d'i živita od slovenskih kmečkih y.u- Ijev. Dobro bi bilo preiskati, koliko nemške krvi se pretska po niihovih žilah. V OrmoŽu je bilo pri ljudskem žtetju vpisanih 926 Slovencev, 41 Srbo- hrvatov, 16 drngih Slovanov in 100 Nemcev. Središče. Tu smo naStcli 1118 Slovencev, 21 Srboluvtitov, 3 Nemcs. Rogatec. Ljndsko štctje i/.kazuje 535 Slovencev, 44 Srbohrovatov, 124 Nemcev. RogaŠka Slatina. Pri nas se je vpisalo za Slovence 416 oscb, za Srbo- hrvate 15, za Nemce 38 oseb. Zagorje pr! Kozjcm. Pe-vski zbov v Zagorju je uprizoril na pustno ne- deljo, dne 6. tm. Saloi^ri s petjeni: »Skriven zak'.ycl« in »Me vdajmo re«. Uspeli ste prav izvrstno, ker se mora upoštevati dejstvo, da so igralci vsi prvokrat nastopili. Nav&l je bil cgro- men, kar kaže, da tudi pri nas na- pri'dujemo. Ta dan bode ostal Zagor- janom v trajnem spcmiriu, ker odkar Zagorje stoji, se Šu ni kaj takSnega priredilo. Ko je prvikrat zvonček po- zvonii, se je zagrinjalo dvignüo in iz mladih p;rl igralcev je zadonela pe- sem: »Prišla bo pomlad zelenu«. Nato s(a se vrSiü predstavi. Po predstavi je pa zapc-1 moški zbor: >}Od Untla do Triglava«. Vso cast in priznanje izre- karno g. nadučitclju Lovše, ki se je toliko potrudi!, da je pripravil svoje nekdanje šolarje do toga, da so na- stopili na ocltu. Čisti dobiček se je odloči! za revne šolarje. Želitno, d;> bi se Še kaj sličnega priredilo. Narodno gospodarstvo, Sadjarsko drušfvo. Častua zadeva slovenskih zemlje- delcev je, da z lastno močjo spodbi- jejo podlag'o očitkom o pasivnosti zem~ Ije Sloven je. Zadeva lastnega žepa je, napcti v.ce siJe, da se povzidg-ne va- luta, izboljša pasivna trgovska bilan- ca. To ne gre po starih receptih vsa- kojakega pridelovanja v en dan iz stiiiih navnd, vt.emeljcnih v povsem v drugili razmerah preteUliii sioleiij. — Sveže smotreni pokret je potreben in specijalizacija pridelovanja, prilagode- nega danim razmeram. S to je name- njena posebna ulofra tadi sadjurstvu. Produkcija trpežnih namiznih jabolk najboljše kakovosti je posebno pri- mcrna razmeram na5e zemlje in pod- nebja. V tern oziru ne zamorejo kon- kurirati Sloveuiji sosedje v Jugosla- viji. Ta od n&rave odločen monopol mora jo Slovenci kar najbolje izrabiti. S?.djarstvo je toraj panoga pride- lovanja, ki zasluži pri nas osobito po- zornost z narodno-gospodarskega sta- lišča. Je pa obenem idealna stvar tudi izven ekonomskih ozirov. Zato imamo mno.eo navdušenih Ijubiteljev, ki se vneto pečajo z njim celo brez dobič- karije. Upoštevajoč prednosti sadjarstva z ekonomičnega, estetičnega, etičnega itd. stališča je nujna potreba v njegov prospeh združiti kar največ sile. Zato se je ustanovilo dne 20. tm. v Ljubljani pod vodstvom zaslužnega viSjega sadjarskega nadzornika gospo- da Humeka sadjarsko druStvo za celo Sluvenijo z začasnim sedežem v Št. Jurju Gb j. ž. Njegova naloga je pospeševati sadjarstvo glede obsežnosti, smotre- nosti, smeri ter povišati splogno kot tudi sorazmerno produkeijo, nabava potrebščin, primernejša uporaba in raz- pečavanje sadja itd. Vrhovni cilj je spraviti sadjarstvo Slovenije na tako stopnjo, da se bodo z njim kar naj- intenzivnejše izkoristile naravne ugod- nosti. Takim namtnom mora v prvi vrsti služiti društveno glasüo. Sadjar je ostal vsem naročnikom v najboljšem spominu ter se sploSno obžaluie, da je nehai izhajati. Prva skrb drnšiva je toraj, da zopet oživi to cenjeno stro- kovno glasilo v veščih rokah prej- šnjega urednika. Pri danaSnji draginji pa je odvisen obstanek lista^ od več- jih gmotnih moči družtva. Članarina ss je morala nastaviti na 40 K, kar bo stal že list sam. Za razvoj društva pa samo to ni dovoij, ono potrebuje tudi posebnih Ijubiteljev oziroma in- teresentov, ki mu naj dajo bolj trdno podlago z veCjimi prispevki kot do- smrtni ali ustanovni čiani s 300 ozi- roma 1000 dinarji. Te svoie so ome- | jene samo na spodaj. Ivan Belle, ravnatdj Slov. kmetijske sole v Št. Jurju ob j. ž.( predsednik. Gojcnje tobaka v Slovcnijl. Pri- jav za kuituro tobaka je prispelo do 23. tm. Ijubljanski tobučni tovarni iz 29 občin. ki so priglasile 160 sadilcev z 450.000 sad;kami, kar odgovarja pri- bližno 20 oralem zemlje. Z zadovolj- stvom beležimo, da^ je doslej prispelo največ prijav iz Štajerskc, manj iz Doleniske in Prekmurja. Opozarjamo, da se prijave za sajenje tobaka mo- rajo zaključiti in tovarni v Ljubljani dcposlati do konca tega meseca. Opo- i zarjamo nadalje, da se bo vsak nasad | tobaka, ki ne bo prijavljen in oblast- veno dovoljen, unici'l in bo lastnika zadela visoka kazen. To velja tudi za najmanie število sadik. To se opeto- vano razglaša, da ne bo pozneje praz- nih izgovorov. Interesente opozarjamo, da se bodo tobačui nasadi zavcrovali zoper nastalo škodo po toči. Način zavarovanja bo n*:.kratko popisan v navodüu, ki ga vsebuje dozvo'a, ka- tero dobi vsak prijavljen sadilec v roko. VeSčak z:i tobaČno kuituro je že izbran in nastopi v kratkem svojo Klužbo v Plujn. Niegova glavna naloga bo letos, da praktičuo pocučuje pro- ducenle na licu mesta v vseh fazah tobatne kulture. GospodinisM tečaj se vr5i od 15. marca do 30. aprila v Ptuju, če se bo prijavilo povoijno število kmetskFh de- klet. Priiave sprejema ptujski ukrajni zaslop. Trošarlne prosla žganjekuha za dümaco potrebo. Člcu 116, toi^ka 6 trošarinske&a pravllnika doloCs, da: »Kdor hoče prodati izvesren del žganja, ki ga je tro§arine prosto skuhal za domato potrebo, ga sme produti samo, če to prej prljavi pristojneinu od- dclku finančne kontroie in Če i>ri pristojneinu dnvčmvmu uradu plača tjošarino za ono količino žganja, ki jo hoče prodati«. Dogajajo ss slučaji, da si oni, ki trošnrine prosto kuhajo žganje za domačo potrebo, izposojujejo žgalne priprave in za to izposojanje pla(!ajo postjatniku žgalnih pri prav ne v dentrju, amp-ik z Zganjcm, katero so troSarine prosto za domačo potrebo skuhali. Ker se tako dajanje zganja mora smntrati ?a prodajo, se ima v vseh takih slučajih postopati po gori- citirani naredbi troSarinskega pravil- nika. Ako pa oni, ki na ta način ku- hajo žganje, ne bi plačali troSarine za ono količinožganja.kateroniorajopo pogodbi dati za uporabo isposojene žgalue pri- prave posestniku, r;e bode proti njim postopalo po odredbi čl. 116 troSarin- skega praviinika, ki določa, da se talci sSiičnji kaznujejo s Stirikratno do oscm- kratno trošarino, ki pripada na žganje, prodano zoper te predpise. Delo upravo za zaščiio inidiistpijske las^nine. Uprava za zaščito industrijskg lastnine je začela poslovati s tekočim letom ter izdaje prvega vsakegame- seca svoj »Glasnik«, ki priobčuje vse zakone in naredbe, ki se nanašajo na predmete industrijsVe lastnine (pa- tente, vzorce, znamke). V »Glasniku« se tiskajo tudi naredbe tujih držav o predmetih industrijske lastnine, naša in tuja judikatura, nastavljanje osobia up rave, objave v patentih, vzorčuih in znamkinih zadevah. Za izvrševanje svojega dela potrebuje Uprava zlasti pri izdajanju patentov sposobne tehnike. V to svrho razpolaga Uprava z goto vim Stevilom svojih slalnih članov — te- hnikov, ki se bavijo z gotovimi te- hničnirni strokami, in v kratkem se bo njih število povečalo. Radi tega se opozarjajo interesenti na možnost na- stavlienja kot stalni člani v Upravi. Razen stalnih članov je zlasti v spor- nih slučajih predvideno postavljanje za- časnih članov, ki bodo imenovani z ukazom za pet let. Začasni člani se bodo imenovali iz krogov prakličnih tehnikov tsko izmed državnih uradni- kov kakor iz privstnili industr'Jskih podjetij. Naloga začasnih Č!anov bo, da dajejo na zahtevo Uprave svoje mnenje, da bodo člani odbora za pri- tožbe in izpodbijanja v slučaju more- bitnih sporov. ZaČasni člani dobijo svojemu delu primerno posebno na- grado. Ministrstvo trgovine in indu- strije se je obniilo na razna ininistr- stva radi imenovanja začasnih članov, vendar je potrebno, da se o tern ob- vesto tudi privatni strokovnjaki vseh tehniških strok, ki se zanimajo za po- klic pri Upravi 2a zaščito industrijske lastoine, ker v dfJavnih poklicih niso zestopani strokovnjaki vseh tehničnih panog. TehniCne stroke, po katerih je razdeljeno delo Uprave, se razvidijo iz naredbe rninistra trgovine in indu- strije z dne 17. novembra 1920 S!už- bene Novine 5t. 267. Posebna izdaja medbe in naredbe se dobi v knjigarni Gece Kona kakor tudi »Glasnik« Uprave za zaščito industrijske lastnine. Po naredbi ministra trgovine in indu- strijt z dne 23. decembra 1920 se na- stavijo pri upravi tolmači z nalogo, da prevajajo patentne spise iz tujih držav, ki se predložijo Upravi zaeno s prijavo inozemskih patentov. Ta po- sel bo obSiren, radi čosar se pozivljajo izobra^enci, ki obvladajo tuje jezike, zlasti oni, ki poznajo tudi tehnično terrninologijo, da se prijavijo Upravi za zaščito industrijske iastnine v Be- ogradu, Krun&ka ulic" Rezervni zakiad 80.000 K. 401 156-121 Denarni promei 60,000.000 K. Pol milljo.na dlnarjev za prehrano Bosne. Beograd, 27. febr. Ministrstvo prehrane je dovolilo pol milijona di- narjev za prehrano pasivnih krajev v Bosni. Prlstop Zedfnjenih držav Zvezi narodov ? Pariz, 27. febr. Iz Washingtona poročajo, da bodo tndi Zedinjene dr- 2ave pristopile Zvezi narodov. SploŠnl de!avskl kongres v Llvormt. Livorno, 27. febr. Včeraj se je sestal kongres splošne delavske zve- ze. Med socijalisii in komunisti je prišlo do dejanskih spopadov. Madžari znlžajo obrestl za vojna posojlla. Budi m p eäta, 27. febr. V kon- ferenci zastopnikov bank in poslancev je finančni minister Megedü.s naznanil, da bo vlada poslanski zbornici pred- ložila zakonski načrt glede znižanja obrestne mere za vojna posojila na tri odstotke. Lastnica in izdajateiiica; Zvezna tfskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Razgias. Celjsko Olepševalno društvo sprej- me vrtnarskega vajenca. Učna doba 2 Ieti. Podrobnejša pojasnila poda dru5tveni oskrbnik g. ravnatelj Bizjak (Osnovna sola.) S 1. aprilom tl. se odda služba paznika za društvene «asa- dc. Plača po dogovoru. Pojasnila daje društveni predsednik vladni koncipist Subic (mestni magistral, soba St. 6). Celjsko olepševalno društvo. 257 1 lep nov mesarskl voz v gostilni pri Pavlincu, GledaliSka ulica — zadaj okrajnega glavarstva v Celju. 106 13 Jakvet obleka se poceni proda. Ogleda se lahko i/. prijaznosti pri Ivan Bizjak modni alelje Celje, Prešernova ul. 244 2—2 Dva pGR?oČ9?ifcLi usrsjas«- ske o&p*i, vešča v'seh v to stroko spadajočih del, sprejme takoj Domlnih fforiili usnjar 238 33 Braslovče. Mlada hobila in dve mladi kravi se prodajo. Celie, Medlog §t. 14. 3-:-3 Tpgovsha opravo se proda. KRUŠIČ, trgovina, Celje. 245 3 --'-> Sprejme sc hišnik Poizve se v Posojilr.ici Celje. 248 2—2 Proda se hisa po nizki ceni radi preselitve na lepem prostoru v bližini mesta. Poizve se Vrvarska ul. 1. I. nadstr. levo. Istotam se sprejrnajo na hrano. 261 1 ,KQVINOI/ 154 tckof.e v steklenicah, 12-9 »VASTOL* v plehnatih škatljicah, zajamčeno najboljša sredstva za čiščenje vsake kovine. Izdeluje P. dvojnatili ali 2 vclike Epeci- jalne steklenioe 42-— K. Revin» pralek in tablete zoper revma I5-- K. Aspirin praKki 15 — K. AH kašljate? Sluz odstranjuje in kaSelj tolaži ZagorsWi prsni sok pala. Pogreb pr«fblage ranjke se vrSi v sredo dne 2 marca zjutraj ob pol 9. uri iz kolodvora v Št. Jurju ob j. ž. na tanikajšno pokopališče in se poioži k večnemu počitku v rodbinski grob. Sveta maša zadušnica se bode brala isti dan ob 9. uri dopoldne v Št. Jurju ob juž. žel. Maribor — Št. Jurij ob juz.'zel., dne 27. februarja 1921. Marlja Rel.ar R f, R„, Franc Černovšek Lina MatekovlC T-?ezHa sSar ' Alojz ?ernovSek Antonija Lukšlč T.rezija Slivnikar Roža černovšek iHüiäjorji, pozGFi I veiika su^iinica BtompJptna aea htnel] se proda pri 3os. Roister, Šošton) vinsko trto in palice za fizol. — Celjer vila Krišper. 254 1 Sprejmejo se moSke in ženske delavne moči za e'elo v vinogradu. Celju, vila Krišper. • CENE ZMERNE! HqUi iii fiiiiii TBGOVINA Cežje, Kralja Pe'ra c. : se pripopoča za : g mnogobroien obisk. | IPOSTRBŽBA TOCWa! Ppodsin 2 pisalni mizi in eno regisiraturno omara amerikanski sistem, i!,..- <¦ dvo- kolesni ročni voz. Ogledati ,<- pri tvrdki P. NOVAK Gregorčičeva uHca 3,