Naročnina mesečno -jlgfiM^^,	^mm^tmm ^^	Ček. račun: Ljub*
^^^r^H ^^^r	^^^^^^^^	^F ^^^^^^^^ ^^^Or^^^ liana
40 Din — ne-	MV W M^M	m	fl^^L M ^^M	JK^M	^P 10.349 za inserate;
ce- . rtata&th*.	JHaV	ml^M	H| ^HV	S flBu^	■ ^^Hmm^ Ab
^BMMBk	^Hfl ^^m M	M^^^^M	MSV
inozemstvo 120Din	HBK	H^B	M	Praga-Dunaj 24.797
v	^JBaK^rti^P "^BL.,^ms&r K/	W ^j^H^^M^n	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/111	^^^^^^	^^^^^^^^^^^^^^	^ ^^^^^^^^^^^^	jeva 6, telefon 2992
So -1 nofnf29^.1^ in1"^	2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	i^^t^aS
Frasacosfco finančno pismo
Pariz, januarja.
Dolgo časa so Francijo smatrali za srečni otok v sedanji svetovni gospodarski krizi. Sedaj pa se vedno bolj kaže, da tudi Franciji ni bilo priznne-seno in da ludi ona vedno bolj trpi radi gospodarske krize, število brezposelnih narašča in sanacij raznih podjetij in bank menda tudi še ni konec. Tudi v Franciji se opažajo posledice tezavriraujn gotovino kakor v drugih evropskih državah, kar naravno zelo otežuje normalni potek gospodarskega življenja. Zato vidimo, da je obtok bankovcev v Franciji izredno velik in dosega zadnjo čase rekordne številke. Nasprotno pa je vedno močnejši odmev Francije v mednarodnih vprašanjih, kar temelji na dejstvu, da je danes Francija edina država na svetu, ki more še komu kaj kreditirati. Toda ludi tu se opaža polagoma, da more javni trg kapitala sprejemati vedno manj emisij. V preteklem letu so znašale emisije v Franciji 16.2 milijarde frankov, dočim so še leta 1930. znašale 22.1 milijarde frankov. Toda pri tem je treba vpoštevati, da javni vpis ni zmogel teh vsot in da so morali velike deleže pri novih emisijah prevzeti garancijski sindikati sami. To je popolnoma razumljivo pri sedanjih borznih tečajih. Kajti veliki padec tečaja tako papirjev s stalno obrestno mero kakor delnic jo povzročil največje nezaupanje kapitalistov do novih naložb v papirje. Indeks tečajev je znašal na pariški borzi v začetku 1. 1929 1 56.8 (podlaga so tečaji konec 1. 1927., ki so vzeti za 100), v začetku 1. 1930. 134.7, v začetku 1. 1931. pa 92.0. Na dan 2. januarja 1932 pa je znašal indeks 47.8. V primeri torej z L 1927. so padli tečaji za polovico, ravnotako tudi v primeri z začetkom preteklega leta. Pri tako nizkih tečajih za večino papirjev ni mogoče misliti na kako večjo emisijo po ugodnem tečaju. Vzemimo za vzgled eno 1% posojilo, ki je bilo emitirano lani. pa takoj uvedeno ua pariški borzi. Uvodni tečaj je bil 85 (le malo nižji kot emisijski), te dni pa je znašal tečaj 45—47.50. Kapitalist, ki je lani podpisal posojilo, je izgubil v krajši dobi kot eno leto skoro polovico svojega denarja, če hoče sedaj vnovčili obligacijo. Pri tako nizkih tečajih so rlonosi papirjev inatni, pa vendar ti nizki tečaji ne vzbujajo veselja do nakupov, ki bi le-čaj dvignili.
Velike francoske banke se zavedajo tega dejstva in tečaji emisijskih bank so padli v večji meri kot tečaji d ni gib zavodov. Vsa teudenca francoskih velikih bank gre sedaj za tem. da si naberejo čim večje likvidne vsote, ki gredo pri največjih zavodih v milijarde frankov.
Končno ne smemo pozabiti še enega momenta. Francoz jo v svojih denarnih poslih tako zelo previden, da se mnogim zaradi tega zdi naravnost smešen. Kakor smo v Nemčiji videli, da je vladala v gospodarstvu velikopoteznost (ki pa se je sedaj tako žalostno zrušila), tako vidimo pri Francozih največjo y>revidnost, ki i>ovzrooa, da je sedanji finančni položaj Francije tako trden in da se oči vseh posojilojemalcev obračajo v Francijo.
Pač pa je Francija v stanu iz državnih sredstev dovoliti kakšno manjše posojilo. Tako poročajo listi, da je bilo obljubljeno Češkoslovaški posojilo 500 milijonov. Naravno je. da mora taka posojila odobrili francoski parlament, ki se sestane 12. januarja. Francoske finance so sicer že pod vplivom padca davčnih dohodkov, vendar ima Francija še velike rezerve iz prejšnjih let v gotovini, ko je bil donos davkov izredno velik. Že svoječas-no je iz teh rezerv podelila nekaj posojil. Vpraša-njr pa je, če ne bo z.magal pesimizem glede lxxlo-cega razvoja dogodkov, ko za enkrat še ni videli konca sedanji svetovnogospodarski krizi. Proračun za 1932 je bil sestavljen že v znaku teh momentov.
Sedaj išče posojila v Franciji tudi Romunija, kalere finančni minister gre v Pariz. Rolnunskc potrebe so velike, vendar ]>a vse kaže, da Romunija ne bo mogla dobiti kakega večjega posojila, pač pa je pričakovati, da bo Banque de France pomagala •/. deviznimi krediti. Podobno je bilo z Grčijo, kateri jo ravno tako Banque de France odobrila kredit 100 milijonov frankov. Mimogrede omenjamo ludi, da se za večstomilijonski kredit pogaja v Parizu tudi romunska monopolska uprava, ki potrebuje sezonski kredit za nakup tobaka.
Značilno je, da vse države, ki iščejo posojil v Franciji, potrebujejo predvsem dolgoročna posojila, katerih pa ni mogoče dobiti, pač pa lahko ra-hinajo samo na manjša kralkoročua posojila. Naravno je, da teh posojil ne morejo porabiti za investicijske svrhe, ker so premajhna in zalo (tako n. pr. v Romuniji) govore proti takim posojilom, čeprav priznavajo, da so v danem momentu edina možna rešitev finančne krize. Tudi Francozi sami se zavedajo teh dejstev in bi bili gotovo pripravljeni raje dati velika investicijska posojila, ker je le tako mogoče, da imajo od posojil države, ki jih dobe, večjo korist. Z donosi investicijskih posojil je mogoče izboljšati splošni gospodarski položaj in •/. doosi Ieli investicij je mogoče lažje plačevati obrestno in amortizacijsko breme. Takih dolgoročnih posojil si seveda žele posojilojemalci, vendar v danem momentu nI nanje mogoče misliti v večjem obsegu.
Francija se dobro zaveda pomena inozemskih posojil nu domačem trgu. vendar pa tudi francoska vlada sama ve in marsikdaj deli mnenje francoskih kapitalistov glede dajanja posojil. Francoska vlada danes obvladuje domači kapitalni trg v taki meri kakor nikjer drugod na svelu ne. Edino Amerika je kol posojilodajalec svoječasno poskušala vplivati na svoje kapitaliste glede dajanja posojil, toda njena politika ni bila konsekventnn in zato imajo danes Američani v Nemčiji j zmrznjene« milijard-
Politična borba okoli osebe Hindenburga
Bruning se pogaja s Hitlerjem - Hitler za Hindenburga, ako se nacionalisti pustijo v vlado in izvedejo nove volitve v Reichstag
Berlin, 8. jan. Za praznike je vladalo po vsej Nemčiji politično premirje, ki je bilo naloženo s propovedjo političnih shodov. Zato pa se zdaj opaža toliko bolj živahno vrvenje. V Berlinu se nahajajo voditelji vseh strank in vršijo se živahna posvetovanja, tako da dobiva javnost vtis, da stoji Nemčija na pragu velikih dogodkov. Vodja nemških nacionalistov Hugenberg zahteva novo nacionalistično vlado, nemška ljudska stranka, ki je prešla popolnoma k desnici, se še ne more odločiti, ali bi se stopila s Hugenbergovimi nemškimi nacionalni ali z agrarci. Centrom, ki danes vodi vlado, se boji, da ne bi prevladali desničarji, in zanimiv je članek osrednjega glasila centruma na Ites-senskem, ki poziva narodne socialiste, naj se že odločijo, ali hočejo ostati še nadalje izven vlade ali pa sodelovaM z vlado »s čutom odgovornosti«, menjati dosedanje metode in odobriti Briiningovo zunanjo politiko.
Že več dni je na dnevnem redu razpravljanje o reparacijah in stranke ne opustijo nobene prilike, da ne bi z zahtevo popolnega črtanja vojne odškodnine utrdile svoje postojanke med volivci.
, Toda dogodek dneva jc včerajšnji razgovor med Briiniiignm. vojnim in notranjim ministrom Grb-norjeni ter Hitlerjem. Podrobnosti razgovorov še niso povsem znane, vendar jc že javna tajna, da gre za vprašanje, ali naj Hindenburg, čigar predsedstvo zapade v smislu vveimarske ustave meseca maja, spričo tako važnih mednarodnih pogajanj, kakor so reparacije, razorožitev in podaljšanje kratkoročnih kreditov, ostane še nadalje ua krmilu nemške države ali naj se umakne. Rečeno je bilo, da bo Hitler še v teku današnjega dne sporočil Briiningu pogoje, pod katerimi bi bil pripravljen pristati nn kompromis glede Hindenburga.
Kako velik ugled uživa llindenburgova oseba po v^em svetu, je znano, saj vidijo v njem posebno
Francozi, jamstvo za notranji red v državi in pa za umerjenost nemške zunanje politike. Maršal Hindenburg je bil izvoljen I. 1925 za predsednika, in sicer kot kandidat desničarskih strank, ki so pri drugem glasovanju nastopilo sporazumno. Svet je videl v izvolitvi nekdanjega Wilholmovega maršala za predsednika pričetek nemške revanšno politike in tudi hud udarec vveimarski republikanski ustavi. Toda dogodki so pokazali, da jc bila ta napoved zgrešena, kajti Hindenburg se je čudovito prilagodil zahtevam povojne Nemčije. Omogočil je Strese-mannovo konciliantno zunanjo politiko kakor tudi sestavo Marxovega in Miillerjevega kabineta, nadalje sporazum v Haagu ter končno sestavo Brtt-ningove vlade. Nič čudnega, da so bile desničarske stranke nad njim razočarane in da se danes v prvi vrsti republikanske stranke potegujejo za Hindenburga.
Večkrat so narodni socialisti mislili na kandidaturo Hitlerja — ki bi moral postati šele nemški državljan —, na drugi strani se je imenoval tudi Gessler kot bodoči predsednik republike, ki bi bil naklonjen nacionalistom. Seveda te osebnosti niti zdaleč ne odtehtajo Hindenburga in pariški »Temps« je včeraj zapisal, da bi kandidatura teb oseb pomenila skok v temo. Vse kaže, da ni Hitler načelen nasprotnik zaželenemu kompromisu glede Hindenburgovega predsedstva. Tako mu jc
za novo leto poslal osebno čestitko, in mnogi vidijo v leni znak Hitlerjevega popuščanja. Stališče socialnih demokratov še ni jasno, vendar se čujojo tudi iz njihovih vrst glasovi za to, da bi Hindenburg ostal šc nadalje na krmilu države. Tako piše socialistična Rhcinische Zeitungs, da je samo ob sebi umevno, da ostane Hindenburg na svojem mestu, dokler se ne zaključijo pogajanja gledo reparacij, kratkoročnih kreditov in razorožitve.
V smislu ustave ni mogoče podaljšati Hindenburgovega mandata brez spremembe ustavo same. Za spremembo ustave je potrebna dvetretjinska večina v državnem zboru. Ako pomislimo, da štejejo narodni socialisti 107 poslancev, nemški na-cionalci 41 in komunisti 78, nam poslane jasno, da je mogoče podaljšati Hinrlenburgov mandat edino sporazumno z narodnimi socialisti. Volitve predsednika bi se morale vršiti že marca, in ako ne bi noben kandidat pri prvem glasovanju dobil absolutne večine, bi se moralo vršiti aprila drugo glasovanje. Kakšne pogoje je stavil Hitler za kompromis, ni točno znano. Nacionalistični tisk meni, da bo Hitler zahteval: liitlcrjevcem sc morata izročiti listnici ministrstva za notranje zadevo in ministrstva za narodno gospodarstvo; razpustiti se morata državni zbor in pruski deželni zbor ter izvesti uove volitve. Začasno naj Briiniug ostane državn kancler.
Pogoji nemških fašistov
Berlin, 8. jan. ž. Po informacijah, ki prihajajo iz krogov narodnih socijalistov, so le-ti pripravljeni, da se podaljša službena doba predsednika iv;mške republike Hindenburga, to pa le pod gotovimi pogoji Predvsem zahtevajo narodni »ocija-listi, da podaljšanje sluibene dobe Hindenburga ne
izvrši sedanji nemški državni zbor. Glavni pogoj pa je. da se ne odgodijo volitve za pruski deželni zbor. Govori se tudi o možnosti vstopa narodnih soriialistov v vlado. Oni zahtevajo notranje in eo-spmlarsko ministrstvo in jim je v leni slntnju »sečno, če lir. Briining ostane ali ne.
Kako se bo preosnovala Lavatova vlada?
1'ariz. 8. jan. ž. Večina današnjih listov piše. da bo Lavalova vlada, čim se sestane parlament, podala ostavko. Z druge strani se zopet povdarja, da Laval ne namerava dati ostavke vsega kabineta, temveč hoče izvršiti le rekonstrukcijo vlade. V slučaju rekonstrukcije, bo najbrž iz vlade izpadel Briand, vsekakor pa bosta odšla Douuiesnil in Reynaud. Laval bo poleg predsedstva prevzel Se zunanje ministrstvo. Kot kandidata za zunanje ministrstvo se imenujeta Boncour in Tardieu. Laval pravi, da ni izključeno, da pride do demisije vsega kabineln in bi v tem slučaju predsednik republike poveril mandat za sestavo vlade min. predsedniku Lavalu. Nova Lavalova vlada bi se orientirala bolj na levo, ker bi šla skupno z radikali. Če pride do te kombinacije, bo zunanje ministrstvo prevzel Laval, vojno ministrstvo pa Herriot. če se bo pa Lavalu posrečilo rekonstruirati vlado, pa bo vojno ministrstvo prevzel polkovnik Fabri.
Pariz, 8. jan. ž. Jutranji listi, med njimi >Pe-tit rarisien« i n ' Mat in«, poročajo, da bo Laval v torok, najkasneje v sredo, podal predsedniku repu-
blike deniisijo celokupne vlade. Listi trdijo, da bo predsednik republike ponovno poveril mandat za sestavo vlade Lavalu, ki sc bo trudil, da bodo po želji predsednika republike v novo vlado prišli ludi radikali, če zaradi stališča radikalne opozicije Lavalu ne bi uspelo sestaviti vlade, ne bo spo-polnil portfelja vojnega ministrstva, temveč le, nekatere druge resore. V zvezi s leni so javlja, da je Briand trdno sklenil, da domisionira, čeprav se je njegovo zdravje v zadnjem času znatno zboljšalo. Laval bo skušal pregovoriti Brianda za sodelovanje. čuje se, da bo Briand v novi vladi dobil ministrstvo brez portfelja. Iz Briandove okolice se pa te vesti demantirajo.
Brianda bodo izkrcali ?
Paril. 8. jau. AA. Havas poroča, da bo predsednik vlade g. Laval, če zunanjemu ministru g. Briandu zdravje ne bi dopuščalo, da obdrži zunanje ministrstvo, prosil g. Brianda, naj vendar še sodeluje v njegovi vladi.
Kaj bo z reparacijsko konferenco
London, 8. jan. ž. Britanski ekspert sir I.eilit Rchss jc danes ponovno odpotoval v Pariz, da nadaljuje preliminarna pogajanja s francosko vlado za odreditev smernic, ki jih bosta zastopali britanska in francoska vlada na reparacijski konferenci v Lozani. Pred odhodom iz Londona je sir Ross konferiral s predsednikom vlade MacDonal-dom, ki se je včeraj vrnil v London iz Švice, kjer je bil na počitnicah.
London, 8. jan. ž. Britanska delegacija za reparacijsko konferenco v Lozani je defimitivno sc-; stavljena. V delegacijo so imenovani finančni mi-! nister Chamberlain, trgovinski minister Runciman > in Baldvvin, V političnih krogih so mnenja, da bo i diskusijam rcparacijske konfercnce prisostvoval tudi predsednik vlade MacDonald. Pred odhodom v Lozano, se bo britanska delegacija ustavila najbrže v Parizu, kjer se bosta MacDonald in sir John Simon sestala s francoskim ministrskim predsednikom Lavalom.
no kredite. Politika vplivanja nn kapitalni trg se je torej izkazala za dohro.
V sedanji gospodarski krizi je mednarodno gibanje kapitala skoro |K>polnoma zastalo. Lahko tudi rečemo, da je sedanja ostrina gospodarske krize bila v nemali meri povzročena ravno po leni dejstvu. Kakor hitro se bo zopet začel ta mednarodni krogotok kapitala v normalni izmeri, ne bodo izoslale dobre posledice. Ravno Francija je danes najbolj poklicana, da pripravi temu gibanju proslejšo pol. Francija se lega zaveda, če pa je pri plasiranju svojih kapitalov previdmt, ji tega ni zameriti, saj s francoskega stališča na
Reparacijska konferenca se odloži?
London, 8. jan. AA. Javnost je sprejela vest o smrti francoskega vojnega ministra Maginota kot senzacijo. Listi se boje, da ne bi ta dogodek poslabšal položaja v Evropi in da bi utegnile njegove posledice povzročati, da bi morale vlade odložiti lausannsko konferenco.
Mednaroden moratorij?
London, 8. jan. ž. Vest nekaterih ameriških listov, da predsednik Hoover namerava sklicali ludi mednarodno moratorijsko konferenco, sc komentira v dobro poučenih krogih kot dokaj verjetna. Ta moratorijska konferenca bi bila nadaljevanje reparacijske konferenco. Britanska vlada bi sc lakemu pozivu rada odzvala. Toda kdaj bo sklicana taka konfercnca, 6C zaenkrat še ne more vedeti, najbolj verjetno pa je, da bo sklicana koncem lega leta.
Nov predlog za odplačevanje vojnih dolgov
Ivondon. 8. jan. ž. Znani britanski ekonomist Armstrong je objavil v Tempsu daljši članek, v katerem stavijn predloge, du naj bi se evropski vojni dolgovi odplačevali Ameriki v agrarnih in industrijskih proizvodih. Te dajatve bi namreč precej stabilizirale ekonomske prilike v Evropi. Armstrong opravičuje svoj predlog s tem, da je Amerika za času vojne dajala svojim bivšim zaveznikom v Evropi municijo orožje in živila, ne pa zlato. Zalo lahko bivši ameriški zavezniki s pravico zah-I levajo, da vračajo Ameriki svoje dolgove v indu-
Rojstni dan hraljice
Bolgrnd. 8. jan. AA. Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice 9. januarja ne bo nikakih posebnih sprejemov. Le vpisna knjiga bo kakor običajno ves dan na razpolago v maršalatu dvora.
f Minister Maginot
Pariz, 8. jan. AA. Vsi listi prinašajo spoštovanja polne članke o priliki smrti vojnega ministra Maginota. V nekrologih naštevajo zasluge, ki jih ima pokojnik za narodno obrambo, nekateri ii-sti pa tem bolj obžalujejo smrt Maginota, ker |e imela Francija popolno zaupanje v njegovo ostro-umnost in prisotnost duha — dve lastnosti, ki sta neobhodno potrebni za zagovarjanje francoskega stališča na bližnji razorožitveni konferenci.
Pariz, 8. jan. AA. Ministrski svet jc sklenil, da bo pogreb preminulega vojnega ministra Maginota na državne stroške.
Pogreb bo po vsej priliki v nedeljo. Predsednik vlade Laval je izdal nalog, naj bodo na vseh javnih in državnih zgradbah državne zastave raz-obešene v znak žalosti na pol droga.
Pariz, 8. jan. AA. Na seji ministrskega sveta je imel predsednik vlade g. Laval spominski govor za pokojnim vojnim ministrom Maginotom. Tudi predsednik republike Doumer jc imel govor, v katerem se je spoštljivo oddolžil manom pokojnega ministra. V znamenje žalosti jc vrhovni 6vct rarodne obrambe odgodil svojo današnjo sejo.
Huda poostritev deviznega reda v Avstriji
Dunaj, 8. jan. tg. V glavnem odboru narodnega sveta so danes sklenili novo poostritev deviznega reda. Novi devizni red prepoveduje privatni devizni kliring s tem, da sc dovoljuje dobro-vpis in polog samo za neposredne inozemske upnike. Najostrejia novost jc pa ta, da skuša vlada valuto šilinga izključiti iz inozemske trgovine. Izvoznik sme sprejeti v plačilo šilinge samo tedij, čc izvirajo iz svobodnega imetja inozemca v šilingih pri kakem avstrijskem kreditnem podjetju. Tudi plačilo v blagu ali vrednostnih papirjih mora odobrili Narodna banka, ravno tako tudi vsak uvoz in izvoz na kredit. Prepovedane so ludi zavarovalne pogodbe v tuji valuti pri tujih zavarovalnih družbah. Vlada skuša torej zapreli vsa pota, po katerih so .se skušali posamezniki do sedaj z velikim uspehom izogibati deviznim predpisom, tako da se računa, da znaša mesečna oddaja izvozne valute komaj 10 milijonov šilingov.
Romunija išče posojila
Pariz. 8. jan. ž. Romunski finančni minister Argetoianu je prispel včeraj v Pariz. Najpreje ho sprejet od predsednika republike, nato pa od ministrskega predsednika Lavala. Po teli avdijenrah se bo sestal z gospodarstveniki.
Pariz, 8. jan. ž. Poročajo, da je podpisana pogodba, glasom katere se je Francija zavezala, da bo uvozila iz Romunije 10.000 vagonov petroleja.
strijskih in agrarnih proizvodih, nikakor pa ne \ zlatu, hdinole obresti od teh dolgov bi morala Evropa plačali v dolarjih.
Španiji se pripravlja
monarhisiična reakcija
meščanstvo in konservativci na strani orožništva - Nevzdlržtpv položaj socialnodemokratskih ministrov - Rovanje monarhistov v armadi
l''riz, 8. jan. Kampanja, ki so jo zaceli anar-li:-ti in anarlioboljševiki proti orožništvu — tako zvrtni Guardia Civil — je silno ogorčila meščanske <krcge in konservativni del kmetskega prebivalstva. Guardia Civil sprejema od vseh strani na tiscče in tisoče adres in podpisov, s katerimi se ji izražajo največje simpatije. Lahko se reče, da z erožništvom, ki se je v Španiji vedno držalo nepristransko in ki se je zlasti po proglasitvi republike odlikovalo po izredni korektnosti ter je le v skrajnem slučaju posegalo po sili, s'i<mpatizira večina špan^kta« prebivalstva, tem bolj, 'ker so anarhisti pri spopadu v Castillo Jilanco nad trupli ubitih orožnikov uganjali najgnusnejša grozodejstva. Zato tudi veliko zmernih republikancev na tihem ljubimkajo z idejo demokratične diktature, čeprav je seveda zelo nevarna, kei- monarhisti samo prežijo na moment, ko bi se našel kakšen general, ki bi potom diktature zopet pripravil pot jiovratkn kralja.
Borba zmernih republikancev je sedaj naper-
jena v prvi vrsti proti socialistom in socialističnim ministrom, ki sedijo v kabinetu g. Azane. Položaj socialističnih ministrov je popolnoma ne-v/držljiv, ker jih ne napada samo meščanstvo, ampak tudi delavske množice, ki pravijo, da so se njihovi ministri pokazali popolnoma nesposobne, da izvedejo socialne reforme, ki hi prinesle deželi obetano novo ero.
Dne 7. januarja se je zopet zgodil v Madridu incident, ki bi utegnil imeti resne posledice. Guardia Civil je namreč dala v cerkvi Brezmadežnega spočetja brati mašo za orožnike, ki so bili od množice ubiti v Castillo Blajvco. Sv. opravila so se Udeležili general orožništva Sanjurjo In ves častniški zbor orožnikov kakor tudi velik del moštva. Po maši se je velika skupina prijateljev Guardie Civil podala pred ministrstvo vojske, kjer je vzklikala orožništvu. Zaradi tega je republičanska poli-■ rja nastopila proti manifestantom, pri čemer sta bili od pregorečih republikanskih policistov ranjeni tudi dve gospe. Ta nastop policije je še pomnožil
ogorčenje, ki vlada v gotovih krogih zoper sedanjo republikansko vlado, ki kolelja sem iu tja in vlada, kakor da ne bi vladala.
Dočim vprižarjajo ekstremisti po raznih, krajih dežele dalje štrajke in nemire ter hujskajo zoper orožništvo, pa tudi monarhisti ne mirujejo. Tako na pr. se poroča, da ro monarhisti v Baskih na vrhu velike gore 1 rasen na pri Sau Sehastianu razvili ogromno monarhistično zastavo, ki jo je morala sneti skupina socialistov.
V Valenciji so aretirali tri častnike sedmega konjeniškega polka, ki so obtoženi, da so snovali zaroto proti republiki. Zarota ima baje svoj sedež v Madridu in jc razširjena po vsej deželi. To gibanje se opazuje z, veliko skrbjo, ker jc usoda republike v Španiji odvisna od zadržanja vojaštva, ki se je smatralo doslej kot lojalno in republiki zvesto. Kljub spremembi vladavine je namreč ostalo v Španiji slej ko prej odločilen faktor položaja vojaštvo.
Ka\ zahteva in predlaga Bolgarija?
Sofija, 8. lan. tg. V posebni božični izdaji listov razpravlja ministrski predsednik Mnšamov o bodočih konferencah v Lausanneu in Ženevi, na katerih bo zastopal Bolgarsko skupno s finančnim ministrom Štefanovim. Mušaiiov navaja, da je Bolgarska ugodila vsem zahtevam finančnega odbora Zveze narodov glede omejitev in varčevanja kakor nobena druga država in da je s tem življenjski standard potisnila pod minimum, da v tem pogledu ni mogoče iti dalje in da dobra volja ter varčevanje ne zadostujeta več. V svrho podpore valute, ki
je omajana radi zmanjšanja deviznega stanja, je-bolgarski Narodni banki taja pomoč neobhodno potrebna, radi česar bo Bolgarija v Ženevi prosila za pomoč, brez katere nikakor ne ho mogla dalje izpolnjevati svojih obveznosti. Na razorožitveni konferenci pa bo Bolgarija ugotovila lastno razorožitev in zahtevala enako tudi od drugih držav. Dalje bo zahtevala odpravo plačane vojske in zopet no uvedbo omejene splošne vojaške dolžnosti, da se s tem zmanjšajo visoki stroški za vzdrževanje prostovoljske vojske.
Nemčija ne želi pomir$em$a med Rusijo in zavezniki Francije
Pariz. 8. jan. Umevno je. da v diplomatskih krogih posvečajo veliko pozornost pogajanjem med Sovjetsko Kusijo in Romunijo ter med Rusijo in Lat v i jo. Danes je že znano, da je bil sporazum za pogodbo <> neaapadanju med Francijo in Kusijo parat" >■<• n» koncu meseca avgusta. Do podpisa pos iii prišlo, ker mo>:a Francija prej pripraviti ug .dna tla tudi za sporazum med Rusijo in francoskimi zaveznicami, v prvi vrsti Poljsko in-Romunijo. Pogajanja med Rusijo in Poljsko so do-vedla v glavnem že do zaključka. Pobudo za pogajanja med Kusijo in malimi obmejnimi državami je dala Francija, in sicer je to deto glavnega tajnika zunanjega ministrstva Filipa Berthelota. Ta s" malodane že leto dni neprestano razgovarja v Jej zadevi z ruskim poslanikom Dovgalevskim,
Tudi vsebina načrta za irancosko-rtsko pogodbo o nenapadanju je znana- Načrt slo®i na nem-ško-ruski pogodbi iz leta 1029 in predvideva ustanovitev posredovalnega francos ko-rnskega odbora. V tem se besta nahajala po dva Francoza in po dva Rusa: predsedoval mu bo Francoz, kadar se bo sestal odbor v Parizu, in Rus, ko se bo sestal v .Moskvi. Redno se bo odbor sestajal vsako leto, lahko pa zahteva ena izmed držav izredno sklicanje. Odbor bo reševal spore med obema državama.
Sporazumu s Sovjetsko Riksijo nasprotujejo predvsem nacionalisti, ker vidijo v njem poraz
Pol milijona brezposelnih na Češkoslovaškem
Praga. 8. jan. Ig. Koncem decembra je zna-5alo število brezposelnih na Češkoslovaškem ISO tisoč. To pu so samo oni brezposelni, ki so prijavljeni pri delovnih uradih. V decembru je njihovo število narastlo za 143.000. Ob istem času lani je znašalo število brezposelnih '240.IKK).
Iz diplomatskega sveta
Belgrad. 8. jan. AA. Tajnik francoskega podanika v Belgradu g. Gauejuier je premeščen v Berlin za tajnika francoskega veleposlaništva.
Športne novice
je
Tielgrnd. 8. jan. AA. Današnja tekma med dunajskim >Wa<'krom in belgrajsko Jugoslavijo^ »e jc konrala i veliko zmago Jugoslavija- 5 : 1
(2 : 1). Gole za Jugoslavijo so dali Miloševič 8, NikiJie in Gller pa po enega. Za Waokei dal e lini gol Horvat. Občinstva je bilo 250O.
Prag«, 8. jan. A A. Češkoslovaška teniška /veza je poslala v Pariz ofieielno prijavo Češkoslovaške /u udeležbo pri letošnjih tekmovanjih za Da-vi-ov pokal.
KJfF». 8, jan. .\ A. Italija ?<• udeleži letošnjega tekmovanja za Davidov pokal. Kakor poroča ivVles-sr.gero , bo itafijan-ko moštvo sestavljeno i/, samih oni.-iilcrjev. vendar liet upa, da bodo častno znsto-!».'•) i svoj,- barv©.
Vremensko poročilo
Tn mi nsko poročilo Direkcije državnih že-\rzii,' \ I InSiljuni: Bislrica-Bobinjsko jezero 1, dež, ••it i'.i 15 fin: Brežice 3, oblačno, snega ■'> cm; Celje ti. tiieifia: Dravograd-Meža I, oblačno, snega 15 cm, ,!<■ ri.ire 2. dež. snega 20cm; Kamnik t, deževno, !>':•:. 'i;- ,:! goro I- dež, snega 30cm: Kočevje 8, dež, ntiojia 10cm. Kotoriba 5, oblačno, Ljubljana gl. kol. :!. <jfž. vno; Ljutomer 2, oblačno; Maribor gl. kol. :. oblačno, snega 15cm; Novo mesto 3, oblačno, Kuj;,, :iO«-m; ; Jani na Dolenjskem 1, oblačno. ;iegn f Trži'" t. elež, snega 10cm; Rakek 7, d, z, -p .i 5 cm. Promet je normalen.
Francije, ki je bila doslej sialno nasprolna vsakemu kompromisu z Rusijo. Nacionalistični tisk celo trdi, da je tudi Poljska nasprotna sporazumu, a da ga Hoče skleniti na pritisk Francije.
Varšava, 8. jan. Veliko pozornost je vzbudila ves!, ki jn je priobčil Berliner Tageblatt . o novi intervenciji nemškega poslanika Dircksena, pri Li-tvjnovu glede rusko-poljskih in rusko-romuusktir pobijanj. V diplomatskih krogih menijo, da je vest eficioznega izvora. Dircksen je v svojem razgovoru z Lrtvinovrm poudaril, da bi bila Nemčija nasprotna sporazumu, s katerim bi Rusija defioitivno priznala današnje romunske nrveje, to je, da bi se odpovedala Besarabijl. Veliko pozornost pa vzbuja dejstvo, da »Berliner Tageblatt« ne govori o poljski meji. za katero je tudi šlo na omenjenem razgovoru med Dirrksenom in Litvinovim. Očividno hoče to polustužbeno poročilo nekaj prikriti. Nemčija želi, da bi vprašanje Besarabije ostalo še nadalje odprto'in da bi njej pripadla naloga, da posreduje med Romunijo in Rusijo. Nemčija je že v dobrih trgovskih zvezah z Romunijo in pripravila je že tudi politično pogodbo z romunsko vlado. Nemška zunanja politika stremi za tem, da bi se prej sklenila pogodba med Nemčijo in Romunijo in da bi se šele potem definitivno uredili romun-sko-ruski odnošaji.
Z rasko-romunsh*m
ne bo nič?
Varšava, 8. jan. ž. Romunski zunanji minister Ghika je prispel v Varšavo, kjer je hil svečano sprejet. Ghika je bil danes sprejel od predsednika republike, ministrskega predsednika Pilsudskega in drugih predstavnikov.V ponedeljek se vrača v Bnkarešf. V spremstvu Ghike so tudi častniki romunskega generalnega štaba.
Bukarešt, S. jan. ž. Po najnovejših poročilih iz Rige se pogajanja med Rusijo iu Romunijo pre-o-;r;o zelo pesimistično.
Varčevanje v madžarskem proračunu
Budimpešta, 8. jan. ž. Odbor šestih, ki je bil izvoljen, da sestavi državni proračun za 1. 1932/33, je končal svoje delo. Odbor je predlagal vladi, da izdela državni proračun do višine 830 milij. pengii in bo torej novi proračun za 100 milij. pengojev nižji kot dosedanji. Ker pri materijalnih redukcijah ni mogoče nič več varčevati, istofako pa sc ne morejo znižati plače in število uradništva, se govori o redukciji ministrstev.
Protifašistični atentati na vseh koncih in krajih
Rim, 8. jan, AA. Po poročilu iz Vincenzc 'je v prostorih fašistične stranke eksplodirala bomba. Žrtev ni bilo.
Pariz, 8. jan. Ig. Danes opoldne je bil pred italijanskim konzulatom v Parizu izvršen atentat z revolverjem na italijanskega konzula Gentilcja. Konzul je ravno izstopal iz svojega avtomobila, da stopi v poslaništvo, ko je ne'ki človek, stoječ prcil vratmi. oddal nanj štiri strele iz revolverja. Trije streli so preluknjali samo konzulov plašč, četrti strel pa jo ranil konzula na stegnu, vendar ne hudo. Alentalor se piše Richichi, je doma iz Sicilije in ji* bil takoj aretiran po stražniku, ki je imel službo pred konzulatom. Navajal je, da je izvršil atentat iz maščevanja, ker v stiski brez posla ni dobil nobene podpore.
Pariz, 8. jan. AA. Pri zaslišanju je italijanski študent Richichi, ki je izvršil danes atentat na tukajšnjega italijanskega konzula, izjavil, da obtožuje s svoje strani italijanskega konzula, da mu je dal neugodno spričevalo, zaradi česar je moral zapustiti italijansko šolo Dante Alighieri , kjer je bil nastavljen kot profesor. Daljo mu je italijanski konzul onemogočil dajati pouk v privatnih urah. Po vsem izgleda, da je izvršil Richichi atentat '<-. osebnega maščevanja.
Tihotapstvo z zlatom
Kairo, 8. jan. AA, Carinske oblasti so zaplenile 4000 funtov zlata, ki so ga skušali inozemski trgovci v Aleksandriji z letali iztihotapiti iz Egipta.
Dunaj, 8. jan. ž. V »Grand Hotelu« so danes aretirali 3 elegantno oblečene Angleže in sicer ravno v trenofku, ko so hoteli odpotovati. Aretacija je bila izvršena na podlagi zaupne prijave. Aretirani Angleži so prišli na Dunaj že 3. januarja ter so v njihovih kovčegih našli 40 kg zlata. Značilno pri vsem tem je. da so bile zlate palice službeno ožigosane in se misli, da gre tu za mednarodno tolpo tihotapcev.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Spremenljivo, nekoliko hladnejše vreme. — Južne Alpe: Oblačno, deževno, južni vetrovi.
Spor med Briandom m Lavalom
Briand podal ostavko radi politične bolezni
Pariz, 8. jan. tg. Kakor doznaVa Vaš dopisnik pravkar z gotovostjo, je Briand danes popoldne stavil svoj portfelj ministrskemu predsedniku Lavalu na razpolago iz zdravstvenih razlogov. Po vesteh, ki jih ni mogoče kontrolirati, se je stvar uredila že na včerajšnjem ministrskem svetu.
Pariz, 8. jan. tg. V notranjem ministrstvu so zvečer izjavili, da vest o deinisiji Brianda ni res-
va?u svoj odstop, ki pa ga je Laval vedno odklo. nit. Tudi danes ni znano, kako stališče bo zavzel Laval. Briandovo domisijsko pismo se bo objavilo najbrž šele po pogrebu Maginotovein. Zaenkrat ju vse samo ugibanje o vzrokih demisije. fz odklonil-nega stališča Lavala sklepajo nekateri na to, da liriandov korak ni direktno v zvezi z njegovo bo-lezi) i jo, marveč se celo smatra, da je Briand v prvi
nična. V zunanjem ministrstvu pa te vesti niti ne j vrsti navajal politične motive za svoj korak. Toliko
potrjujejo niti ne zanikajo.
Pariz, 8. jan. tg. Današnji Briandov korak ni presenetil francoske javnosti. Govori se celo, da jc Briand po Maginotovi smrti že večkrat ponudil La-
pa je gotovo, da je Briand s svojo demisljo hotel prehiteti kolektivno demisijo kabineta. Smatra s,;, da stoji Francija pred novo fazo notranjenotitič-nega življenja.
in se obenem poga$a
London. 8. jan. AA. Včeraj je bil aretiran v I Del h i ju musliman dr. Ansari, ki je pred tremi dnevi poslal predsednik izvršilnega odbora kongresa in pozval vse muslimane, naj se pridružijo gibanju za državljansko nepokorščino. Drugi voditelji kongresa z generalnim tajnikom Jaimande Dau-latramo vred so bili konfhii^ani v Karačiju.
Vladarji raznih indskih držav so ponudili ind-ski vladi pomoč v borbi proti upornikom. Podkralj je povabil odgovorne indske politike in državnike ; .na odkritosrčen in informativen razgovor o delo-j vanju bodočih odborov indske konference in o vprašanju ustavnih reform. Voditelji so povabilo sprejeli in pridejo v Delili prihodnje dni.
Madras, 8. jan. AA. Rangasvani Ijengans, ravnatelj iudskega dnevnika in delegat na iml*ki konferenci v Londonu, je odpotoval v Ne\v Delhi na razgovor s podkraljem. Temu sestanku pripisujejo velik pomen.
Kalkuta, 8. jan. AA, Indskemu podkralju Wil-iingdonu so izročili spomenico o novi konferenci. Na tej konferenci naj bi bili zastopani vsi indski sloji. Na dnevnem redu te konference bi bil razgovor o izvedbi ustavnih reform v MacDonaldo-vem duhu.
London. 8. jan. AA. V Plymouth je prispela
pošiljka zlatu iz Indije, Pošiljka je vredna štiri milijone funtov.
New Delhi, 8. Jan. AA. Vesli o poskužauem atentatu na indskega podkralja so brez osnove.
5 peklenskih sfrojev v vlaku
London, 8. jau. ž. V Kalkuti so v nekem vlaku, ki jo privozil iz Bongalije, našli pet peklenskih strojev. Policija je nevarne predmete pravočasno našla in preprečila eksplozijo. Eksplozivne snovi je bilo v peklenskih strojih toliko, da bi lahko uničila v slučaju posrečenega atentata ves vlak. V Patni se vrši proces proti 11 lndcem. ki so obloženi. dn so pripravljali al mtat na imlskepa podkralja. V tem procesu so oblasti ugotovile, da ji; obstojala organizacija, ki jo hotela vršiti'po vs.-h večjih centrih atentate prodi angleškim oblastem. Eden izmed obtožencev je polrdil. d:; so preteki'! sobote položili nacionalisti v anglikansko cerkev pet bomb, ki bi morale eksplodirati, dn pa Je on to preprečil.
London, 8. jan. ž. Po vesteh iz Bombaya je po vsej Indiji nastal popolen tnir. Cuje se, da hočejo nacionalisti izzvati pri državnem sodišču proces v katerem hočejo dokazali, da aretacija Gandhijn'iii bila pravomočna iti upravičena.
Nenjorrk. 8, jan. AA. Ameriški listi priobču-jejo prvo stran note, ki jo je USA poslala japonski vladi. Newyork Times poziva ludi druge podpisnice pakta devetih velesil, naj store- svoje. Posebne izdaje vvashingfonskih listov zatrjujejo, da je ton ameriške note energičen, čeprav zmeren. V uradnih krogih ne vidijo v noti nobenega protesta, nego izjavo, s katero Amerika energično vztraja na svojih pravicah. V poučenih krogih iz-rečlto Baglašajo, da je Kellogov pakl v jiolni veljavi, in zalo pričakujejo, da se bodo tudi druge dr-žave-podpisnice priključile ameriški demarši. t?. Slinison pripravlja obsežno izdajo korespondence ameriških Združenih držav z japonsko vlado, da jo predloži senatnemu odboru za zunanje zadeve.
IVashington, 8. jan. ž. Po vesteh Uniied Pro sa do 10 dopoldne še ni prispela v Tokio ameriška not a, oziroma jo japonska vlada še ni objavila. Kakor se čaje, Japonska ne l»o odnehala od - tal i .-■ e a, da je Mandžurija zadeva Japonske in kitajske in da nima nihče pravice, da se vmešava v ta «por.
IVashington, 8. jan. :':. Vlada naglaša. .to v nobenem k lučaju ne n. rava vmešavati šntije mandžuifikrga s p, niti hoče j.jrpr Japonski vladi, da uspeš.i :>,iča težke raz.-.-.Te. ki sedaj vladajo v Mandžuriji.
mermo
vzšmja na svojem
Newyork, 8. jan. tg. Po izjavi Slimsona namerava Amerika porabiti proti Japonski v sporazumu /. dragimi državami energične odredbe i/, pogodbe med devetimi državami. Tudi predsednik Hoover jc zagotovil kitajskemu poslaniku, da Amerika pazno zasleduje razvoj v Mandžuriji v zavesti. da je i^aka država odgovorna za sprejete pogodbe.
Atentat na japonskega mihada
London, 8. jan. Ig. Ko se jc danes japonski ee--.11' lliroliiio vi-ačal /. vojaške parade v Tokiu in je kočija pripeljala do znanih vrat Sakrudainoii, je :'.2 letni Korejce Rihošo vrgel pred kočijo bombo. Cesar ni bil ranjen. Bomba je padla med noge konja pred kočijo in ga le lahko ranila. Atentator je bil takoj aretiran. V njegovi obleki so našli se drugo bombo. Motiv atentata, ni znan, smatra se pn. da ie indijski pokret po neodvisnosti podžgal tudi Korejce. Japonski cesar je svojo vožnjo v cesarsko palačo nadaljeval nemoteno in kmalu potem sprejel ministrskega predsednika Inukaj«. Civil«,. Id: i so prepovedale širjenje vesti o atentatu, japonski dnevnik pa jc že izdal posebne iz-i.. nakar se jc vest hitro razširila po vsej Ja-
•iSCto
ponski. Policija je aretirala mnogo ljudi v radikalnem predmestju Tokia.
Japons a vlada demislomraia
London, 8. jan. tg Japonski kabinet Inukaj jo odstopil. Nastopil je svojo službo šele sredi decembra kot naslednik kabineta Vakaenkija. Govori se. da je kabinet odstopil radi zahteve Američanov, naj Japonska spravi v sklad Kellogov pakt in zasedbo Mandžurije.
London. 8. jan. tg. Japonski kabinet je odstopil radi bombnega atentata na japonskega cesarju, ker stara japonska navada predpisuje, da mora kabinet odstopiti, če se izvrši atentat na vladarja. To je nekakšen duhovni harakiri kot kazen za nepopolno varstvo, katero jr- kabinet dolžan posvečeni osebi vladarja. Cesar demisije do sedaj še ni sprejel. Verjetno pa je, da bo dogodek porabil za to, da ho sestavil nadstrankarski narodni kabinet, ki hi imel močnejši položaj nasproti Ameriki v maiidturskem vprašanja. Japonska vlada še ni zavzela svojega stališča glede ameriške note. Pričakujejo pa spravljiv odgovor, da bo japonska vlada izrekla, da je pripravljena držati r.r Kello-vega pakta in politike odprtih vrat na Ki-tnjakom. Ta atentat na cesarja je že četrti, cesar pu je vedno ostal nepoškodovan.
Steklarji v boju za svoj obstoj
Ljubljana, 8. januarja.
Hrastniku grozi orna beda in te dni trepe-lajo delavsko družine ter s strahom gledajo, kaj jim prinesejo prihodnji dnevi. Steklarna v Hrastniku namreč resno grozi, da opusti svoj obrat ali l>a da zniža delavstvu mezdo za 30%.
Včeraj so zastopniki delavstva in Delavske zbornice intervenirali v Hrastniku pri šefu steklarne g. Abelu. Ta je izjavil, da ima steklarna dela še za nekaj dni, potem pa bo obrat ustavila ter bo obdržala le eno samo malo peč, kjer bo zaposlenih le nekaj desetin delavstva. Obenem pa je g. Abel izjavil, da namerava steklarna znižati mezde za 30%. Zastopniki delavstva so imeli vtis, da gre kljub vsem okolncsti-m le za manever steklarne, ki hoče izrabili krizo ter znižati mezde delavstvu.
Danes dopoldne s- je zglasila pri podbanu dr. Pirkmajerju d epu taci ja, v kateri so bili tajnik Delavsko zbornice g. Uratnik, oba obratna zaupnika gg. Kellner iu .lager, tajnik splošne delavske zveze g. Jakomin, g. prof. Pavlic in pa zastopnik steklarne. Zastopnik podjetja je g. podbanu razlagal krizo podjetja, ker ni nobenih naročil in je tudi kupna moč kcnzuma padla ter je opravičeval korake sle-klarne, ki je prisiljena, da odpušča delavstvo.
Delavski zastopniki so izjavili, da sicer razumejo položaj steklarne zaradi krize, da pa imajo vtis, da hoče podjetje lo krizo izrabiti za znižanje
inozd za 30%, čeprav je že lani znižala delavstvu mezde za 20%. Prosili so g. pod bana, naj s svojim > vplivom skuša to preprečili. Obenem so tudi zalile- , vali, naj podjetje dokaže za koliko je samo znižalo ■ ceno svojim izdelkom! Tudi je v slučaju, ko nastopi brezposelnost, prva dolžnost podjetja, da podpre brezposelne.
G. podban je obljubil delavskim zastopnikom, da bo s svojim vplivom skušal doseči od steklarne, naj ne zmanjšuje delavstvu že itak skromnega življenjskega standarda. Obljubil je tudi, da bo pre-skrbel, da se dovoli v Hrastnik brezplačen prevoz enega ali več vagonov moke za prehrano delavstva.
Deputacija se je nato zglasila tudi pri predsedniku Borze dela dr. Karlinu in posredovala, da bo v slučaju brezposelnosti v Hrastniku Ia borza preskrbela delavstvu vsaj nekoliko podpore. Dr. Karlin je lo obljubil. Ta deputacija odpotuje v ponedeljek v Belgrad, kjer se vrši 13. januarja konferenca zaradi položaja steklarskih delavcev v naši državi. Ob tej priliki naj omenimo, da se je prav v tej krizi izkazalo, kako nesrečna je bila špekulacija s prevzemom in modernizacijo steklarno v Pa-račinu in opustitvijo steklarne v Zagorju. Če bi tega nc bilo, bi sedanje krize v steklarski industriji najbrž ne bilo, oziroma vsaj v tako akutni obliki ne. kakor je danes. Ponesrečeno špekulacijo pa mora seveda, kakor je bilo že v dostili takih slučajih, zopet najbolj Irpeti in plačevati — delavstvo!
Ljudje umirajo brez zakramentov
Žalostne verske razmere v Istri
Reka, januarja.
Kako žalostne so verske razmere pod fašistov-skim konkordalom, priča zlasti stanje v reški škofiji. Znano je, da so se reške mestne župnije od eno pomnožile na pet, toda v vseh petih ni nobene službo božje za vernike hrvaškega jezika. Tem bolj žalostno je, da se niti v bolnišnici ne skrbi za postrežbo vernikov raznih jezikov. Svoje čase so duhovniki v bolnišnici znali hrvaško, laško, nemško, madjarsko, da je bil vsakdo poslužen. Zdaj opravljajo lam dušno pastirstvo kapucfni, ki znajo samo laško, pa jim tudi ni dosti mar, da bi se priučili vsaj hrvaščine. Tako se je zgodilo n. pr„ da se je neka bolna dekle hotela spovedati, a kapucin ni razumel nje, ona pa njega ne. Delal je nad njo neke križe, a revica ni smatrala tega za zadostno in je prineseno sv. obhajilo vztrajno odklanjala, češ da se mora prej pošteno spovedati.
Smrt veselega
krščanskega Dolenjca
Šl. Jernej na Dol., 3. jan. Kar verjeli nismo mogli, pa je vendar res. Posestnika SimiČa Janeza iz št. Jakoba pri Šl. Jerneju ni več med nami. Zavralna pljučnica mu je po komaj enotedenski bolezni nepričakovano pre-strigla nit življenja. Kako se je veselil svoje zlate poroke, ki bi jo obhajal letošnjo jesen. Toda ni mu l^ilo usojeno, da bi bil dočakal ta slovesni praznik svojega življenja, katerega je tako željno pričakoval. Bog ga je prej pokiical k sebi.
OTRPLI UDJE naglo ožiue
Brez odlašanja se morete naglo osvoboditi bolečin in otrplosti v členkih in mišicah. Rabile nalahno malo SLOAN-OVEGA LINIMENTA — brez utiravanja, brez odlašanja. TAoj bole čutili njegov topli pomirjajoči učinek. Bolečine prenehajo.
Rabite SLAON-OVO mast proti revmatizmu, išiasu, bolečinam v križu, bolečinam v hrbtu, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah.
Dobiva se u vseh LEKARNAH in DROG* RIJ AH
SLOAN-ov LINIMENT
odpravi bolečine
Delavski dom v Murski Soboti
Pokojnik jo bil čvrsla in vesela dolenjska korenina, daleč naokoli znan, povsod spoštovan in priljubljen. V njegovi družbi jc bilo vedno veselo, prijetno in zabavno. Bil pa je tudi vzgleden gospodar, dober mož, skrben oče. Vse svoje otroke je lepo krščansko odgojil in jim preskrbel primerno službe. Bil je dolgoleten naročnik »Domoljuba . pa tudi »Slovenca« je rad bral.
Zadnja leta ko je vodil gospodarstvo že njegov sin, smo ga večkrat videli kljub starosti veselega in neutrujenega pešačiti k svojemu nad dve liri oddaljenemu vinogradu na Kiro pod Gorjanci, kjer se je pametno in veselo pozabaval s svojimi i starejšimi tovariši, ki so kaj radi zahajali v njegovo družbo. Marsikdaj je zapel:
»Prišla bo grenka smrt, moj hramček bo zaprt...«
In izpolnilo 6e je hitreje kakor je mislil... \jegov hramček je postal nem in tih, ljudje pa, ki hodijo mimo, in vsi njegovi številni tovariši žalujejo za njim in prosijo pokoja njegovi duši. Počivaj v miru dobri krščanski niož!
Dimež v Trebnjem
Trebnje, 7. januarja.
Dajmo se žandarje in ravbarje!« Kdo še ni izgovoril kot otrok lega strašnega bojnega alarma'.' Zlasti pomladanske, in poletne dni teče kri iz nosa. Zdaj nn zimo pa se otročaji le bolj po peči ravsajo in k a vsa jo.
Če pa ni nobenega gibanja, sc še voda skvari. kamoli človek. Zato so pa rekli naši fantje pro-svetnjaki nekega večera pri sestanku: Dajmo se rokovnjačet Kravcar, li boš Dimež, Nadrih bo tvoj oča, drugi bomo pa pomagali. Saj nocoj nas je tu [•elih 34 (reci trideset štiri)«. Kdo bi jim verjel? Pa glej spaka, ni minilo 14 dni, kar zagledamo plakat in na njem hudo besedo »Dimež«.
Kje?« »Kako?« »Kdaj?« »Res?« Tako so se trgali preplašeni glasovi nad Trebnjem. Komaj jih je potolažil neki Pateči Lojze, ki jo stvar pojasnil, da so bo na »Tri kralje; v Prosvetnem domu Jo samo predstavljalo, da je pa Dime! v resnici že mrtev.	.
To je zadostovalo. Ljildslvo je dvorano liapol-
Poiskali so v meslu nekega duhovnika, da je prišel vršit iz ljubezni službo, ki jc italijanski ka-pucini nočejo znati vršili, dasi bi bila njih uradna dolžnost, ker so redni dušni pastirji.
V poreški škofiji ni dosti bolje. V Vodnjanu pri Puli je za župnika zelo izobražen in verziran Italijan. Piše učene razprave, zelo se zanima za ruski jezik itd. Toda hrvaškega jezika se nalašč brani, čeprav je lo jezik njegovih faranov. On se je pri vsej svoji obsežni teološki izobrazbi izrazil, naj se verniki naučo laščine, 011 da se hrvaščine 110 bo.
To 111 katolicizem, to je le nacionalistična omejenost, daleč od duha Kristusovega evangelija in Pavlovih pisem? Saj ni čudo, če protestantizem dobiva tla v Italiji in je pričelo ljudstvo, ki nima duhovnikov, kateri bi mu oznanjali božjo besedo v materinščini, odpadali od Cerkve.
nilo in gledalo in poslušalo. Nekaterim je bilo tesno pri srcu, ko je počil prvi strel: Dimež je kaznoval razbojnega rokomavha. Toda kmalu so spoznali, da to pač mora biti tako. Ob koncu, bil je že mrak, je bilo okoli Doma« v hipu vse prazno. Strah pred Diinežem je dobro pometel.
Fantje pa so vrgli od sebe prazne malhe in svojemu veselju dali duška v fantovski pesmi, ki je napolnila vso dvorano.
Ko so se razgovorih in okritizirali drug drugega, so se vračali v oddaljene domove z naročilom: Jutri zvečer na svidenje pri sestanku!« Kdo bi si mislili Tudi pri zabavi mislijo na resne in potrebne stvari. Takih fantov pa res mora biti človek vesel.
Pa tudi dekleta -prosvelnjakinie« so imele važno besedo zraven. Za rokovnjača seveda ni upala biti nobena. Zato pa so pred igro in med odmori s svojimi milo donečimi glasovi in srebrno zvenečimi strunami taniburic skušale ublažiti težke vtise v srcih občinstva, ki so jih zadali hudi rokoma vh i.
Skratka: kdor je bil zraven, je moral priznati: »To pa to!«
V Domžalah sveti
velenjska elektrika
Domžale, 8. jan,
Nocoj jc v Domžalah prvič posvetila velenjska elektrika, kar je vse Domžalcc navdalo z nepopisnim veseljem. Dva manjša transformatorja, ki bosta oddajala električno energijo Domžalam in delu Vira, sla bila namreč priključena danes po-popoldne na glav. transformator na Črnučah. S tem jc realiziran prvi del elektrifik. kamniške kotline.
Delavec v objemu
železnega stroja
Trbovlje, 8. jan. 1932. Na praznik sv. Treh kraljev popoldne je mazal tečaje jermenice v strojnici žične železnice Neža-Retjc na Pleskcni strojnik Eberlinr Franc, žičnica je bila v obratu in po nesreči je Eberlinca zgrabilo vrteče se kolo iu ga grdo zmrcvarilo po rokah, vratu in glavi. Dobil je tudi notranje poškodbe. Zmečkalo mu je prste, odtrgalo kose mesa in polomilo nekaj kosti. K sreči se jc tedaj obrat usta-vil, tovariši-delavei so rabili dve uri, da so rešili Eberlinca iz železnega objema koles. Z avtom jc bil potem prepeljan v rudniško bolnišnico, kjer se zdravi. — Nogo je zlomilo posestniku Jul. Forteju ravno pred gostilno Ane Forte, ko je vozil premog Splašili so se konji in mož je padel pod voz ter mu je zdrobilo levo nogo nad stopalo. Iz Pod-meje tudi poročajo, da je tamošnjemu gospodarju pri nalaganju lesa padel hlod na nogo in 11111 jo zlomil. — V čelrlek pa se je mudil v Ljubljani tukajšnji krojaški mojster Škerbic Miloš po svojih poslih in mu je spodrsnilo na ledenih tleli — in si je ludi zlomil nogo. Pred par Ieli se mu je zgodila enaka nesreča.
Splašeni konj v avtobus
Ljubljana, 8. jan.
Dane6 popoldne bi se bila na Dunajski cesti skoraj zgodila nesreča r. večjimi posledicami. Le previdnosti šoferja je pripisovati, da je karambol, ki se je pripetil mestnemu avtobusu, pač povzroči! dovolj občutno škodo, večjih posledic za potnike v avtobusu pa ni bilo.
Okrog treh popoldne jc peljal mestni avtobus v smeri od mitnice na Dunajski cesti proii Ljubljani. V istem čase je vojak Jokovič Dobrovoj jezdil po cesti v isti smeri mladega konja, last lopničarskega poročnika Jeliča. Avtobus bi bil imel konja prehiteti pred Kačičem na Dunajski cesti. Šotcr Jamnik je dajal predpisane signale, katerih se je konj najbrž ustrašil. Konj je z jezdecem skočil vstran, potem pa jc nenadoma začel zadenski tiščati nazaj na cesto, naravnost pod prihajajoči avtobus. Vojak je sicer skočil s konja ter je hotel žival z vso silo pridržati, toda zastonj.
Avtobus je oprasnil konja po zadnjih stegnih, avtobus sam pa je bil tudi močno poškodovan vsled sunka s konjem. Konja so dali v oskrbo voj. živinozdravniku, dočim je poškodovani avtobus po ugotovitvi nezgode nadaljeval vožnjo
t:Z %
M. Sobota, 8. januarja.
Leto za letom se obrne v Soboti na tisoče (do 10.000) sezonskih delavcev od vseh strani Slovenske krajine. Prostor pred pisarno Borze dela je bil vsako leto skozi mesece dan za dnem lako poln, da je bil celo promet po cesti oviran. Tam so stali delavci v dežju in vročini, v prahu in blatu. Na noč so se vrnili domov, naslednjega d n q pa so se vrnili. To se je pri mnogih ponavljalo po več dni. V Soboti uiso mogli prenočiti in tako so morali potovali semtertja, dokler svoje zadeve niso uredili. Da je bilo vse lo že itak ubogemu delavstvu v veliko nadlogo, je popolnoma jasno.
Kritični položaj delavstva je vzbudil v srcih nekaterih socialno čutečih gospodov usmiljenje. Z žalostjo je gledal obupne razmere zlasti g. Kerec Franc, vodja borze, ki je bil svojčas tudi sam v vrstah delavcev in je tudi sam okusil bridko usodo sezonskega delavstva. Začela so se posvetovanja, kako bi se dalo delavcem pomagati. Zaključek vseh razmišljanj je bil la, da morajo dobiti delavci v Murski Soboti streho. Tako se je rodila misel »Delavskega doma-. Osnoval se je poseben odbor.
ki si je stavil nalogo, da delavstvu Slovenske Krajine postavi dom.
Delavstvo je sprejelo vest o postavitvi Delav. doma z velikim veseljem in razumevanjem. Od ležko prisluženega denarja je od vseh strani začelo pošiljati večje in manjšo vsote v stavbeni fond. V kratkem se je nabralo več tisoč dinarjev. Komaj pa se je nabiralna akcija nekoliko razvila, so se pojavile ovire, ki so celo delo za dalje časa ustavile.
V drugi polovici preteklega lela pa se je delo za postavitev doma obnovilo z vso vnemo. Izselje-niški odsek je nakazal za dom 500.000 Din. To je dalo odboru vzpodbudo. Spremenil se je v zadrugo. Pred prazniki je odbor kupil stavbišče. Dom bo stal ob Kolodvorski cesti v bližini bolnice. Prostor je eden najbolj prikladnih v Soboli. G. Novak, ki študira ua Dunaju tehniko, jo izdelal načrt kakor ga podaja slika. Taka stavba bo v ponos ne le Soboti. marveč vsaj Slovenski Krajini.
Daljnje priprave za postavitev doma so v splošnem končane in sinemo pričakovali, da v kratkem pride do uresničenja najbolj vnete želje vsega delavstva Slovenske Krajine.
Ljudsko gibanje po slovenski deželi
Župnija Vič izkazuje za preteklo leto glede gibanja ljudstva sledečo sliko: Po zadnjem štetju • šleje župnija 736-1 duš. Rojenih je bilo doma 93, j v bolnišnici 51, skupaj 144. Umrlo jih je doma I 47, v bolnišnici 6, skupaj 53. Za tuberkulozo jih i je umrlo le pet. To poudarjamo prav posebno zato, ker je Vič že od nekdaj veljal za kolišče tuberkuloze. Posebno je padla umrljivost otrok. Do starosti 3 tel. je umrlo le 11 olrok. Oklicann sla bila 102 para, porok pa 00. Sv. obhajil se je podelilo 45.000.
Kranjska fara v številkah. Statistike, ki se navadno delajo ob sklepu starega leta, so kaj zanimivo in tudi važno merilo ljudskega gibanja. Vsa kranjska župnija šteje 5730 prebivalcev. V Kranju samem so ob priliki zadnjega ljudskega štetja našteli 4201 prebivalca. Od teh pa je treba odšteti predmestje Gorenja Sava, ki spada v šmartinsko župnijo, kateri je podložnih 358 prebivalcev, tako da šteje župnija Kranj v mestu samem le 3843 prebivalcev. V okoliških vaseh Cirčiče, Klanec, Huje. Primskovo. Gorenje in Rupa pa spada v župnijo Kranj 1887 prebivalcev. — Rojstev je bilo v župniji v 1. 1931. 125, in sicer v mestu rojenih 59, v okolici pa 06. To se pravi, da je mesto že daleč zadaj za normalnim prirastkom 30 rojstev nn 1000 prebivalcev, če primerjamo številki 3843 in 59. Na število mestnih prebivalcev bi moralo priti približno vsaj 120 rojstev. V okoliških vaseh pa 1111 število 1887 prebivalcev pade 66 rojstev, torej še nekaj proniilc več kol znaša normalni prirastek. — Mrličev je bilo v I. 1931. 65 pokopanih 11:1 kranjskem pokopališču. in sicer doma umrlih 61, od drugod pripeljanih 4. Najstarejši mrlič je bil star 87 let, nad 70 let starih je bilo 19 mrličev. — Oklicev jc bilo 84, doma poročenih 66 parov, drugam se je šlo poročat 14 parov, od drugod v Kranj 10 parov. — Najstarejši ženin jo bil rojen 1873. najstarejša nevesta 1882. Najmlajši ženin je bil rojen I. 1910., najmlajša nevesta pa 1. 1913. — Versko življenje se zrcali v prejemanju svetih zakramentov. V I. 1931. je bilo ; v kranjski župniji 62.140 obhajil.
Zagorje. V preteklem letu je prijokalo na svet 199 novorojenčkov, v boljše življenje se je pa pro-j selilo 85 ljudi. V zakonski jarem je stopilo 67 drugov in družic. Od teh je bilo doma poročenih 60 parov. 7 parov pa drugod. Preteklo lelo nam je prineslo marsikaj veselega in dobrega. 11 tudi trpljenja 111 bridkosti je bilo veliko. V jeseni že smo imeli novo mašo. ki jo je pel gospod V. Snoj, najmlajši duhovnik cele škofije.
Trbovlje. Leta 1931 je bilo rojenih 397, 212 dečkov in 185 deklic - ravno slo manj, kakor prejšnjo leto. 58 nezak. in 8 mrtvorojenih. — Umrlo: skupaj 202 farana: 110 moških in 92 žensk (sedem več kakor 1930). Pod 7 Ieli 96 in nad 80 lel 12. najstarejši 89 let star. — Vzrok sm ril je bil pri 21 jetika. 26 srčna napaka, pri j 44 otrok i h življenska slabost, rak pri 8, 1 samomor. 2 smrtni ponesrečbi pri rudniku. Poro-' če ni h: 121 parov (prej 128) Drugam je šlo k 1 poroki 9 in v celem oklicanih je bilo 176 zaročencev. Po zu k on lic v je bilo 27 — Sv. obhajil je bilo v župni cerkvi in bolnišnici brez Hrastnik« 55.120. Iz rim. kal. cerkve so izstopili trije, dva farana sla se vrnila v rim. kal. vero.
Metlika v sedanjosti in Metlika preti sto leti.
Rod za rodom pada. rod za rodom prihaja, tako pripovedujejo slare knjige iu lako potrjujejo dogodki sedanjih dni. V letu 1931 je. bilo rojenih 83. Od teh jo 47 dečkov in 36 deklic. Torej kar 11 dečkov več. Umrlo pa je vseh 61. Pri teh imajo pa žensko večino: žensk je umrlo 32, a moških 29. 12 jih je umrlo med 70 in 80 letom. Od 50 do 70 leta jih je umrlo 16. Nad 80 let starih jc umrlo 5. Najstarejši jo bil Anton Kralj iz Metlike, star S4 let. Porok jc bilo 31. — Precej drugačno stanje kažejo knjige pred 100 leti, leta 1831. Rojenih je bilo 215. Umrljivost pa je bila to lelo izredno velika, ker jo morila ljudi nekaka strupena megla Umrlo je 277 ljudi. Najstarejši je umrl Marko Fir iz Hrasta st. 5, star 97 let. Kakor število rojstev in smrti daleč presega sedanjo številke, tako pa število porok za sedanjimi celo zaostaja. Poročna knjiga navaja samo 29 parov.
Koroška Bela. V letu 1931 je bilo rojenih 83, od Iph 50 dečkov, 33 deklic; 5 nezakonskih, 4 mrtvorojeni Umrlo jih je 56, od teh 6 tujcev, poročenih je bilo doma 20 parov, drugod 5 parov. - V preteklem letu je bila ustanovljena Viucenci-jeva konferenca zu podpiranje reveže*, istotako ludi Elizabetna konferenca. Popolnoma dosegala svoj namen.
Mozirje, V preteklem letu jc bilo rojenih 61 otrok, umrlo pa je 33 oseb. Porok smo imeli 8.
Rečica ob Savinji. V letu 1931 jc bilo rojenih 86 otrok, umrlo je 44 oseb. Od teb je bilo R oseb starih 80 in več let. Poročenih jc bilo U parov.
Murska Sobota. Od rim. katoliškega župnega urada smo dobili statistične podatke o ljudskem gibanju v preteklem letu. Župnija šteje nekaj nad 5000 duš. Upravlja jo g. kanonik, dekan in župnik Szlepccz Ivan. Ljudsko gibanje jc bilo v preteklem letu sledeče- 187 rojstev (98 olrok moškega in 89 ženskega spola), 52 porok in 173 smrtnih slučajev (86 moških, 87 žensk). Z ozirom na predlansko leto je število rojstev poskočilo za 12, število smrtnih slučajev pa za 69. Smrtnih slučaje* jc bilo izredno veliko. K temu je pripomogla bolnišnica v kateri so griža in druge bolezni spravile s sveta 47 oseb. Mrliči so večinoma oiroci do dveii lel in stari od 60. lela naprej. Med mrliči jih |c bilo 26 starih 70—80 lel, 13 pa jih je prekoračijo 80. leto. Zanimivo je, da so ženske splošno dočakale višjo starost nego moški. Najstarejša mrliča sla bila stara 86 let; lo sta Antolič Katarina tn Vereš Ana. Najmlajši mrlič jc bila Rantaša Kornelija — stara en dan.
Cerknica. V letu 1931. je bilo rojenih 98 olrok. umrlo je 54 oseb. poročenih pa je bilo 26 parov
(Vodo mesto
Skioplično preduvanje o Kolonijalni razstavi v Parizu priredi v nedeljo 10. t. 111. ob 4 popoldne Prosvetno društvo v dvorani Prosvetnega doma. Predaval bo gospod ravnatelj Fran Oabrovšek.
Ljubljana
v
Številke o trpljenju in nadlogah
Statistični podatki za I.1931 iz ljubljanske bolnišnice
Ljubljana, 8. decembra.
Danes je bila dovršena statistika ljubljanske bolnišnice za leto 1981. Naprosili smo uradnika uprave bolnišnice g. Štepica, ki je dovršil to ogromno delo, naj nam da nekaj najvažnejših podatkov, da postrežemo z njimi čitateljem. Zdravje, bolezen, smrt, nesreča — to so pojmi, ki izpolnjujejo velik del razgovorov vsakega človeka. Nikakor nimajo te številke namena, da bi zabavale naše čitatelje. Preveč gorja, preveč trpljenja se skriva za temi mrtvimi številkami, pač pa ima tukaj objavljena statistika namen, čitatelje poučiti o obsegu bolezni, o tem, katere bolezni so najbolj nevarne in najbolj splošne. In še en namen imajo te številke. Ljudje se namreč preveč bojijo bolnišnice, ker mislijo, da tam prej umrejo kakor doma. Naši jjjrv-datki, ki jih tu objavljamo, pa kažejo ludi. da ta odstotek ni tako zelo velik ter da je neprimerno večje število onih, ki ozdravljeni ali vsaj z izboljšanim zdravjem zapusto bolnišnico. Domovanje trpljenja na Založiti cesti jo torej obenem tudi kraj zdravja, neprimerno bolj kakor kraj smrti.
Bolnišnica je sprejela lani skupno 19.650 bolnikov. 635 pa jih je bilo še od .predlani v bolnišnici. Konec leta pa je bilo v bolnišnici 060 bolni kov, vsi drugi pa so bili prej odpuščeni ali pa so umrli. Med sprejetimi bolniki je bilo 11.070 moških in 8580 žensk. Leta 1930 je bilo sprejetih 18.643 bolnikov, leta 1931 torej dober tisoč več. Umevne so torej pritožbe o p r enapoln j enost i bolnišnice, če se število bolnikov tako naglo dviga. Lani je bolnišnica odklonila 3380 bolnikov. Večino je morala odkloniti ravno radi pomanjkanja prostora. Med odklonjenimi je bilo 5 mrtvih. Ti so namreč umrli med prevozom.
Skupnih oskrbnih dni za bolnike izkazuje bolnišnica v lanskem letu 276.089. Povprečno ie bilo na dan v bolnišnici 699 bolnikov. Umrlo je 621 bolnikov in sicer 378 moških in 2-13 žensk. V odstotkih 3.5%.
Na kirurgiji je bilo 8521 bolnikov, umrlo 159, na internem 4202, umrlo 241, na o to loškem oddelku (ušesa, grlo, nos) 1760, umrlo 16, na dermato-loškem oddelku 1524, umrlo 18, na očesnem oddelku 2462, umrla 2. na infekcijskem oddelku 464. umrlo 29, na nevrološkem in psihijatrijskem oddelku 765, umrlo 38, na otroškem oddelku 1210, umrlo 124.
Posebno velik je bil torej naval na kirurgični oddelek, čeprav je bila kirurgija 6 mesecev v popravilu in je sprejemala le najnujnejše bolnike. Povprečno se je zdravilo na kirurgiji 180 bolnikov na dan. Ozdravljenih je bilo v bolnišnici 3855 moških in 3185 žensk. Zdravje se je zboljšalo, tako da so mogli biti še pred popolnim ozdravljenjem odpuščeni, 7553 moškim in 5675 ženskam.
Sprejetih je bilo zaradi tifuenih bolezni 45 moških in 89 žensk, zaradi malarije 55 moških, po večini odpuščenih vojakov, in tndi dve mali deklici. Možnost, da v naših krajih dobiš malarijo, se je zadnja leta namreč zopet pojavila. Za ošpicami je bilo sprejetih 11 dečkov in 10 deklic, zaradi škrktinke 87 moških in 108 žensk, zaradi <la-vioe 110 moških in 92 žensk, zaradi vseh drugih infekcijskih bolezni 78 moških in 75 žensk. Zaradi tuberkuloze jo bilo »-prejetih 916 moških in 848 žensk, zaradi lue.ia 179 moških in 172 žensk, zaradi gonorejo 210 moških in 143 žensk, zaradi ulcus m-olle 6 moških in 2 ženski. Zaradi raka je bilo sprejetih 212 moških in 210 žensk, zaradi akutnega in kroničnega revmatizma 124 moških iu 116 žensk, zaradi meningitisa 20 moških in 22 žensk, zaradi bolezni na možganih in živcih 272 moških in 246 žensk, zaradi kapi in omehčanja možgan 17 moških in 28 žensk, zaradi očesnih bolezni 984 moških in 922 žensk, od teh približno 5% zaradi trahoma, zaradi bolezni ušes. grla, nosu 169 nicSkih in 362 žensk, zaradi srčnih bolezni 253 moških, 214 žensk, zaradi akutnega bronhitisa 81 moških in -18 žensk, zaradi kroničnega bronhitisa pa 31 moških in 22 žensk, zaradi pljučnice 125 moških in 180 žensk, zaradi drugih bolezni dihalnih organov 159 moških 5n 128 žensk, zaradi želodčnih bolezni 341 moških Sn 173 žensk, zaradi griže 41 moških in 29 že"sk, zaradi slepiča 2!;3 mcškili in 438 žensk, zaradi kile 273 moških in 87 žensk, zaradi bok/.ni žlez 482 moških in 624 Zen3k, zaradi uroloških slučajev 337 moških in 117 žeflsk, zaradi ledvičnih bolezni 60 moških in 47 žensk, zaradi tumorjev 21 moških in 54 žensk, zaradi ženskih bolezni 17 bolnic, zaradi bolezni po porodu 2 ženski, zaradi kožnih bolezni 488 moških in 391 žensk, zaradi prirojenih telesnih hib 72 dečkov in 71 deklic, zaradi starosti 9 moških in 9 žensk, zaradi pešk od b 3218 moških in 1346 žensk, zaradi samoumora 18 moških in 24 ?<ensk. zaradi vseh drugih bolezni 1600 moških in 1791 žen ali.	*
Kako so pa umirali v bolnišnici? Otrok pod 1 letom je umrlo 62 dečkov in 36 punčk, v starosti od 1 do 3 let 20 fantkov in 14 deklic, v starosti od 4 do 6 let 11 fantkov in 9 punčk, v staTCsli od 7 do 12 let 8 dečkov in 9 deklic, v starosti od 13 do 17 let 12 dečkov iu 5 deklet, v starosti od 18 do 27 let 47 mlad eni če v in 32 mladenk, v starosti od 28 do 37 let 46 mož in 22 žena, v starosti od 38 do 57 let 79 moških in 55 žensk', v starosti od 58 do 77 let 84 moških in 85 žensk, v starosti nad 78 let pa 9 starčkov in 5 staric.
Katere bolezni so najbolj kosile? Tifus je zahteval 6 moških in 2 ženski, škrlatijika 4 dečke in 6 deklic, daviea It dečkov in 7 deklic, druge epidemične bolezni 4 moške in 9 žensk, morilka tuberkuloza 28 moških in 20 žensk, lues 7 moških in 1 žensko, rak 24 moških in 13 žensk, bolezni možgan in živcev 8 moških in 13 žensk, očesno bolezni nobenega bolnika, bolezni ušes, grla iu nosu 8 moških in 4 ženske, srčne bolezni 28 moških m 27 žensk, bronhitis 3 moške in 2 ženski, pljučnica 23 moških in 7 žensk, druge pljučne bolezni 10 moških in 4 ženske, želodčne bolezni 9 moških in 3 ženske, vnetje slepiča 5 moških in 13 žensk, griža 7 moških in 4 ženske, kila 10 moških in 4 ženske, bolezni žlez 7 moških in 11 žensk, uroluški slučaji 8 moških in 2 ženski, bolezni ledvic 4 moške in 7 ženek, tumorji 2 moška in 2 ženski, 1 ženska je umrla takoj po porodu, kožne bolezni so zahtevale 2 moška in 3 ženske, starost 3 starčke in 8 starice, poškodbe 53 moških in 17 žensk, samoumor 2 nvoška in 3 ženske, vse druge bolezni 61 moških in 39 žensk.
H kancu omenjamo še, da je kuhinja kuhala dnevno povprečno za 1015 oseb, bolnikov in v bolnišnici zaposlenega osebja.
Da se naval na bolnišnico vedno bolj dviga, naj v ilustracijo navedemo, da je bilo leta 1931 sprejetih 8U00 bolnikov več kakor leta 1920. Kljub temu, da je bila kirurgija v popravilu, je morala letoe sprejeti 900 bolnikov več kot leta 1930. Otolo-ški oddelek pa ima samo 31 postelj, pa je vendar sprejel 1760 bolnikov. Velik naval je tudi na nevrološki oddelek, kjer čaka za sprejem 30 žensk, ki so težko bolne in od katerih že nekatere čakajo nad |>ol leta. Vse to so sami dokazi, da je ljubljanska bolnišnica postala za sodobne razmere mnogo premajhna. In to je tretji namen naše statistike.
„Pomožna akcija" v Ljubljani
Mestna občina ljubljanska je v zadnjih dneh preskrbela delo večjemu številu brezposelnih pri kidanju snega in snaženju cest ter ulic. Toda že drugi dan po končanih delih, je bil naval brezposelnih na mest. soc. pol. urad tako velik, da je bil urad prisiljen na hodniku postaviti reditelja, ter dodeliti oddelku za brezposelne posebno sobo. Razdelitev podpor se vrši z vso natančnostjo, o čemer so se prosilci sami opetovano mogli prepričati že sami. Socialno politični urad ima namreč štiri oddelke, in sicer za brezposelne, za mladino, za stare onemogle in pa splošno pisarno, kjer se obravnavajo tekoče nujne zadeve Za vse one, ki so bili deležni že podpore, je naložeua posebna kartoteka po abecednem redu, ki obsega že sedaj nad 4000 v mesto Ljubljana pristojnih podpirancev, ki uživajo stalno podporo, ki dobivajo brezplačna zdravila, hrano v dnevnih zavetiščih, izkuhih itd. Nadalje okoli 3600 pomoči potrebnih tujih občanov, ki rlo-Divajo podporo na račun svojih občin, to so večinoma iz bolnišnic odpuščeni rtkonvalescenti, stalno v Ljubljani bivajoči brezposelni, bolniki, ki potrebujejo brezplačna zdravila itd. Končno je še kartoteka, v kateri je v evidenci okoli 1740 preklicancev, t. j. takih, ki radi delomržnosti potujejo po svetu iu izkoriščajo podpore na račun svojib domovnih občin. Pri tako strogi kontroli je vsak poizkus izrabljanja skoraj izključen, ker se vsak referent, preden komu nakaže podporo, prepriča v kartoteki, ali je dotičnik podporo že dobil, kdaj in v koliki višini. Priporoča se, da se vsa dobrodelna društva po možnosti poslužujejo kartoteke mest. soc. polit, urada in se tamkaj prepričajo, če njihovi podpiranči mogoče dobrodelnost ne izkoriščajo v preveliki meri in pri raznih podpornih akcijah.
Kaj bo danes
Drama: »DVE NEVESTI«. Red C.
Opera:: »LUIZA«, Red E,
Ljudski leino Vič-Glince. Ob 8 veleiilm v 11 dejanjih »Zmagovalci vsemirja«.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. U-star, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34 (Lj. VII.)
0 Ljudska igra »Pri kapelici«. Na splošno zahtevo se bo ponovila priljubljena ljudska igra »Pri ka[>elick jutri v Rokodelskem domu, Romanskega ulica 12. Vstopnice se dobivajo v predprodaji nocoj od 6—8 in jutri od 10-12 dopoldne v Rokodelskem domu. Pričetek igre je jutri ločno ob |>ol petih popoldne,
© Ga. Lovšetova nam bo na svojem ponedeljkovem koncertu zapela tudi R. Straussovo ritmično zelo zanimivo pesem »Utripajoča srca«, originalni orientalski napev Rimskega Korzakova in Moszltovv-skega turobno pesem nezakonske matere. Od modernih skladateljev bodo posetniki čuli šo Rusa Akimenka veliko romanco Znani zvoki: in čeških skladateljev Asmana in Novotnega Imel sem domovino«, oziroma »Tvoje telo . Iz ljubke Blechove zbirke otroških pesmi bo zapela hčerka Majda še-gavo »Pesem za mamo«. Občinstvu priporočamo, naj si nabavi vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni, kjer dobi tudi besedila vseh pesmi in arij.
Q Vodstvo dečjega doma kraljico Marije se
najtoplejše zahvaljuje vsem, ki so darovali za božičnico revnih otrok.
PUSTNE KRAPE, PRIZNANO NAJ-FINEJŠE, PRIPOROČA SLAŠČIČARNA KOŠAK. PRI VEČJEM ODJEMU ZNATEN POPUST.
O Zlobna navada se je razširila po Ljubljani, da se gotovi objestni ljudje, ki podpore niso potrebni, hvalijo okoli, da dobivajo podporo na magistratu, pri »Caritas; itd. Pošteni in uvidevni ljudje, ki laico hvalisanje slišijo, ovadijo take ba-liače na mest. socijalno političnem uradu, kjer se iz kartoteke ugotovi, da nima dotičnik niti vložene prošnje za podporo, niti ni nikdar nobene podpore dobil. Prosimo, naj se take razvade opuste, ker se s tem le škoduje dobri stvari.
0 Gremij trgovcev za mestu Ljubljana, kakor tudi za ljubljansko okolico opozarja p. t. člane, da bo razposlal v prihodnjih dneh davčno prijavo za pridobnino in navodila o napovedi. Načelstvo gremija trgovcev za Ljubljano in okolico.
0 Ne povišujte najemnin! V času, ko cene povsod padajo, ko se nižajo mezde in zaslužek vseh slojev, v tem času, ko javne oblasti poživljajo — žal, le z malim uspehom, hišne posestnike, naj znižajo najemnine, pa je v Ljubljani hišna posestnica, ki je celo povišala svojim najemnikom najemnine za stanovanje. V tej hiši je bilo povišano strankam kar za 200—300 Din pri mesečnih najemninah! Povrhu tega pa morajo stranke še same ribati in čistiti stopnice, hodnike in okna na hodnikih. Z novim povišanjem morajo stranke plačevati točno 100% nad zlato pariteto. Ta slučaj res zasluži, da se z njim pečajo tudi oblasti!
Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
0 Surov napad na starca. Pijančevanje, čezmerno alkoholiziranje, se v naši lepi deželi vedno bolj širi in pojavljaijo se vedno bolj strašni ekscesi. Na božične praznike so neki fantje v Loškem potoku pili kar tri dni skupaj. Med te je slučajno zašel tudi 531etni Janez Knaus, posestnik s Hriba pri Loškem potoku. Ko je šel iz gostilne, mu je nekdo spotaknil nogo, možiček je padel in nanj je planil drugi fant ter ga tako obdelal, da je moral včeraj v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili težke notranje poškodbe.
O Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani naproša svoje p. n. abonente, da vplačajo 5. obrok gled. abonmana do 14. t. m.
0 Glasbeni vrtec. Radi slabega vremena se prekine za nekaj časa. Pričetek bo objavljen v časopisih. — Angela Trcst.
0 Primerno obleko prosi vojak dimnikarske čete v Belgradu, ki je prišel na stalni dopust v vojaški obleki, katero pa mora takoj vrniti. Kdor bi lahko pogrešil kako ponošeno obleko, naj sporoči svoj naslov uredništvu »Slovenca«. Po obleko bo prišel dosluženi vojak sam.
0 čajanka v salonu hotela Tivoli jutri ob 4 popoldne.
Marfbor Strah obmejnih krajev
Zaslišanje St. Faleša zaključeno — Mohorhove vrste
Maribor, 8. jan.
Dva zločinca velikega formata je dobilo mariborsko okrožno sodišče v minulem letu v roke, da izreče nad njima sodbo za storjene zločine. Eden, Rudolf Mohorko, se je sodil sam, ko si je končal življenje v lastnoročno zadrgnjeni zanki, drugi, ki sicer zaostaja po številu umorov za Mo-horkom, kar se tiče propalosti in nevarnosti za soljudi, pa ga 6koro dosega, Štefan Falež pa se že nahaja v zaporih ter čaka, da pride pred sodnike, ki bodo odločali o njegovem življenju in smrti. Te dni je bila zaključena preiskava napram Štefanu Faležu in drž. pravdništvo je že uvedlo postopanje. Iz materijala, katerega je zbral preiskovalni sodnik o Faležu in njegovih zločinskih delih, je šele razvidno, kako nevaren je ta zločinec, in kako številni 60 njegovi grehi.
Kdo in kakšen je Štelan Falež nam jasno kažejo njegove predkazni, katerih je lepo število. Začel je že zgodaj, leta 1914 je stal prvič pred poroto ter bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. Falež je bil rojen leta 1899 v Spodnji Polskavi ter je preživel svojo mladost na domu pri starših. Že zgodaj se je pričela udejstvovati njegova zločinska narava. Kot smo že omenili, je bil obsojen prvič, star šele 15 let. Pred sodnike je prišel radi zločina posilstva in radi nevarne grožnje izsiljevanja. To kazen je prestal leta 1915. Drugič je prišel v nasprotje s paragrafi leta 1920 in sicer radi prestopka telesne poškodbe. Obsojen je bil na tri dni zapora. Leta 1920 je zapustil našo državo ter 6e podal v Avstrijo. Leta 1924 se jc vrnil za kratko dobo ter med tem izvršil roparski napad in vlom v stanovanje Frančiške Hcričeve,
Kutturm obzornik
»VIGBED-. DEKLlsKI LIST
Prva številka Vigredi za l>-io 1932. po svoji slikovitosti in programu preseneča. Od prejšnjih letnikov se loči v tem, da prevladuje pripovedna vsebina, ki glasneje pripoveduje kakor še tako živi članki. Vodilna povest »Tončka«, ki jo pisalelj Nnrle Vrlikonja v živo zadeva s strašno realno resnico in sočnim jezikom, obeta po prvem poglavju širok razplet. Izseljeniške povesti smo neizrečeno rabili, saj nam je že toliko krvi v tuje žile izteklo, pa niiiče ni kriknil od bolečine. Velikonjevo pero bo zadelo v srce. — Pod zaglavjem Tirna v preteklosti in sedanjosti« napoveduje K. M. F. članke, slike, življenjepise in eseje o delu slov. žena v preteklosti in sedanjosti, kar naj bi razjasnilo pravi ženski poklic v tem velikem socialnem vrvenju, ko žena zapušča domače ognjišče in zibel svoiih otrok, pa stopa na govorniške tribune; kako naj torej žena stopi v javno življenje in k je ... — Gerra van den Buofiaurd. llolandka. Ki proučuje naše socialne raz-■.Vtere, v katerih misli govoriti pri naših izseljencih na Nizozemskem, piše v članku »O holandski ženi«: Mala je moja domovina, pa veliko ljudstvo njeno. Velika ravnina je moja domovina in prostrano morsko obrežje... Mal je moj rod. pa ponosen naš rod ... Pravi, da bo v Vigredi pisala o ženskem vprašanju, o soc. delu žene, o mladinskih organizacijah in o življenju žene nn llolandskem, M koncu vzklika: Tebi, slovenska /.ena. pa bi rada dala nekaj najlepšega In najboljšega, kar živi v holand-ski ženi: ponosnega, resnega, stoprorentnega kato-licanstva. — V članku »Žena in naš čas« pišo Žena o upravičenosti oz. neupravičenosti žene v moških službah, pa podčrtava sodobno kulturo kot sovražno družini, sovražno materinstvu in zato bistveno sovražno ženski sami, čeprav se tod in lam zdi in trdi nasprotno... — V Dediščini našili oče-
tov« toži L. F. nad strašno spremembo domače vasi, ki je bila do danes skrita pred vandalsko kulturo: običaji, noša ... vse je šlo ... — Še mnogo leposlovnih stvari, kakor Krevhov »Pastir«, novela, ki bo šla naprej, pa Herbertov »Ljubljen hiti«, ki teče iz lanskega leta: in drobna vprašanja, ki so strašno življenjska: »Naša tovarniška in ročna delavka«...
II koncu se vrste »Naši pomeniti« (7. gos|io Selmo), »Naš rožni dom pozimi«, kjer so pogovori o gospodinjskem delu pozimi, kuhinji: odgovori na vprašanja. I11 še vrednostna zaglavja »Doma iu drugod«. »Dobre knjige«, »Iz uredništva«, pa »Za dobro voljo«, vsako v svojem prav dobro obravnavajo.
»Vigred« je jirvovrsten sodobni dekliški list, ki ne smo mimo nobene hiše, kjer domuje dekle; brez nje Ti bo jiusto in prazno in nihče Ti ne bo odgovoril na vprašanja, ki Te teže. Naroča se za 25 Din v upravi Vigredi ', Ljubljana, \1asorykova cesta (palača Vzajemne zavarovalnice). /. y.
La Fonfaiiic: Ba-.ni, Tlf. zvezek. Prevel Ivan Hribar. V lastni založbi. Ljubljana, 1931. Str. 280. — Tako smo dobili končno vse znamenite La Fontaine-ove basni tudi v slovenskem prevodu, lies je, da današnja doba ni preveč naklonjena uživanju starih umetnin, ker zanje pogosto sploh nima več pravega umevanja, toda v marsikaterih ozirih je la duhoviti francoski basničar še danes aktualen, saj je v svoje prijetno kramljajoče basni tako pogosto zavil le — ostro satiro, kar je tedanja cenzura tudi prav dobro čutila. Skratka: prav je, da premore naš knjižni trg tudi to delo svetovne slave in prevajalcu moramo bili zanj le hvaležni, saj jih je tudi založil sam. Sploh imamo Slovenci prevodov iz klasično francoske, nemške, angleške in ruske literature vse premalo, zalo je Hribarjev prevod tem bolj dobrodošel. Prevajalec je tudi dobro pogrniil duha avtorja in časa, samo ponekod bi si želeli slovenskega izraza mesto našemu besednemu skladu neodgovarjajočega. — E.
□	Zadnja pot profesorja Valentina Jemca. Ob
! izredno številni udeležbi se je vršil včeraj popoldne pogreb priljubljenega pokojnika prof. Valentina Jemca. Udeležili so se ga skoraj vsi maribor-
1 ski profesorji, med njimi ravnatelja dr. Tominšek in Zupančič, številno dijaštvo ter mnogo občinstva in prijateljev pokojnikovih. Pogrebni sprevod je vodil ob asistenci profesor Bogovič, ob grobu pa so izrekli pokojniku prisrčne besede v slovo prof. Bogovič in ravnatelja dr. Tominšek in Zupančič. Dijaški zbor je pod vodstvom profesorja Schvvei-gerja zapel žalostinki.
□	lil let izobraževalnega društva v Krčevini. Izobraževalno društvo v Krčevini je imelo te dni svoj deseti redni občni zbor. Društvo šteje 247 članov. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s požrtvovalnim in neumornim predsednikom F. Pin-terjem na čelu. Agiluo delujočemu prosvetnemu društvu toplo priznanje!
□	V gledališču bo jutri zvečer premijera znane Audranove operete »Lutka«. Letos poje tenorsko partijo popularni tenor B. Sancin.
□	SSK Maraton. Plavalna sekcija. Danes ob 19 trening zi dame v bazenu mestnega kopališča.
□	Mrtvaški zvon. V visoki starosti 84 let je umrl v bolnišnici vpokojeni železničar M. Osoinik.
, Pogreb pokojnika se vrši danes ob treh popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V Koša-ltih, št. 77 je umrla včeraj zjutraj soproga znanega iu obče spoštovanega posestnika, ga. Marija .šaiitl. Pogreb blage in pri vseh znancih iskreno priljubljene pokojnice se vrši v nedeljo jiopoldne ob treh i/, mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Rajnkima časten spomin, žalujočim naše globoko sožalje!
□	Vložitev davčnih prijav za I. 1982. Tukajšnja davčna uprava razglaša: Vsa podjetja, obrati kakor tudi vse osebe s samostalnim poklicem in \>i drugi, Iti so zavezani pridobnini, so dolžni vložili v roku do 5. februarja 1932 prijavo o dohodku, ki so ga dosegli i/, teh poslov v letu 1931. Prijavo jo vložili za vsak obrat in vsako vrsto poslovanja, torej tudi za vsako podružnico posebej. Prijavo izpolni in podpiše lastnik obrata ali podjetja,, v slu-čaju zakupa pa zakupnik; ako je več lastnikov, vsi skupaj, za mladoletne njih starši ali skrbnik, za maso njen zastopnik. Prijava naj so izpolni le na prvi strani po vrsti v vseh rubrikah in podrobno. Kdor ne izroči ali dopošlje prijave v določenem roku, plaai kot kazen 3% osnovnega davka, če pa I t'a pismen poziv ne izroči prijave v 8 dneh, plača ' 1095 kot kazen. Kdor da v prijavi netočne izjave ! z namenom izogniti se plačanju davka ali zataji kak objekt ali vir dohodkov, ga zadenejo posledice zakona o neposrednih davkih. Tiskovine za prijavo se dobijo pri županstvu ali pri davčni upravi jio nabavni ceni. Opozarjamo nadalje na razglas davčne uprave za vložitev prijav za znižanje Po-
sedaj že pokojne sestre druge Faleževe žrtve Ju-lijane Heričeve. Prisilil jo je takrat, da mu je pod smrtnimi grožnjami izročila denar. Radi tega dejanja je bil leta 1925 aretiran ter obsojen od porote na 8 let težke ječe, katero je deloma odsedel, del pa mu je bil odpuščen. Po prestani kazni 6e je leta 1930 zatekel k svojim staršem ter hodil na delo. Toda njegova narava ni dolgo strpela pri poštenem delu. Potegnil jo je v Avstrijo, kjer je izvršil dne 9. julija 1930 zločin posilstva. Da bi se izognil zasledovanju, je pobegnil zopet in siccr to pot na Bavarsko, od koder je bil izgnan ter se je priklatil nazaj v Avstrijo, kjer 60 ga aretirali ter zaprli. Izročili 60 ga našim oblastim radi raznih dejanj, katerih ije bil obdolžen, da jih je izvršil kmalu po prihodu iz ječe. Preiskava pa je bila ustavljena, ker ni bilo zadostnih dokazov. Ohsojen je bil samo radi tatvine dveh sukenj; ker pa je bil povrhu še vojaški begunec, so ga predali vojaški oblasti. Ob priliki vojaške eskorte pa je pobegnil; od tega časa datira njegovo najživahnejše pustolovsko in zločinsko udejstvovanje. V kratki dobi enega leta je izvršil nič manj kot 7 tatvin, 3 posilstva, 3 roparske napade in en roparski umor. O teh njegovih zločinih, zlasti pa o roparskem umoru Julijane Heričeve v Gačniku pri Jarenini, smo že obširno poročali svoječasno. Sodišče je zaslišalo v njegovih zadevah 35 prič, ki pridejo deloma tudi k razpravi. Razprava »ama bo razpisana v najkrajšem času. Falež 6e je v svojo usodo mirna udal ter tudi preiskovalnemu sodniku ni delal toliko preglavic, kakor svoječasno Mohorko. Pričakuje čisto sigurno smrtne obsodbe ter piše v ječi že poslovilna pisma.
polnilnega davka na zemljarino za 1. 1932. Davčni zavezanci, ki imajo v smislu zakona pravico do znižanja dopolnilnega davka na zemljarino, morajo vložiti prijavo v mesecu januarju ali najkasneje do 15. februarja 1932. Pogoji, po katerih se davek zniža in ostale podrobnosti so razvidne iz tozadevnega razglasa, ki je obvezancem na vpogled pri davčnih uradih ali na občinah.
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji leden Vladovičeva lekarna pri Zamorcu.; v Gosposki ulici.
□	Ribji trg je bil včeraj kljub burji in viharju na Jadranu razmeroma dobro založen. Sardel je bilo 32 kg po 12 Din. molov 15 kg po 27 Din. orad 15 kg po 36 Din, polenovka po 22 Din.
□	Opaano sankanje. Pri sankanju se je ponesrečila v Krčevini 15-letna E. Vukasinovič Pri padcu je zadela v i/, snega štrleč oster predmet ter je zadobila hudo krvavečo rano. Rešilni oddelek je ponesrečeno prevzel ter prepeljal na dom.
Lf Boben poje... Dne 8. febr. se vrši ob 11 na okr. sodišču, soba št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Poli., vi. št. 9 in 213; _ zemlj. knjiga Keceniak, vi. št. 10. Čenilna vrednost znaša Din 682.734.30, vrednost pritikline Din 16.315.—, najmanjši ponudek pa 360.885.97.— Din. — Dne 10. febr. se vrši na istem sodišču v sobi st. 11 dražba nepremičnin, zemljiš. knjiga Ci-glence, vi. št. 28. Cenilna vrednost Din 94.832.-, vrednost pritikline Din 2595— in najmanjši ponudek Din 62.888.-. - Dne 17. febr. se vrši pri mariborskem okrajnem sodišču ob 10 v sobi št 11 dražba nepremičnin, zemlj. knjiga Bohova, vi. -I- 41. Cenilna vrednost Din 111.342.50, vrednost pnlikliiie Din 7055— in najmanjši ponudek Din 74.228.40.
□	Občni zbor mariborske podružnice Sadjarskega m vrtnarskega društva se je vi"šil preteklo sredo v tukajšnji vinarski šoli. Zbralo se je lepo slevilo sadjarjev in kmetovalcev iz Maribora in okolice in častno so bili zastopani tudi naši priznani gospodarski strokovnjaki. Iz poročila društvenih funkcionarjev jo bilo razvidno živahno delo, katerega jo podružnica razvijala v preteklem lotu na polju splošnega gospodarstva, zlasti pa šo na pospeševanju panog iz njenega področja. Tajniško poročilo jo pokazalo, koliko predavanj in poučnih tečajev je priredila podružnica, dalje je or-ganizalorično sodelovala pri redni letni skupščini sadjarskega društva in sadjarskem kongresu, ki se je vršil za Dravsko banovino dno 11. maja ild. Po občnem zboru, ki jo potekel povsem stvarno, je imel ravnatelj vinarske in sadjarske šole prof. Priol zelo zanimivo predavanje o novejših izsledkih glede biologije korenin sadnega drevja. Podal je lo /.11 strokovnjaka kakor za lajika zanimivo snov poljudno in razumljivo ter razložil sadjnrjein celo vrsto praktičnih nasvetov, ki slede iz biologije.
Dnevna
Koledar
Soboto, 9. januarja: Peter, pušOavnik; Julijan, mučenec.
Novi gpoboci
•j- Na Jescnitah je včeraj umrl gospod Franc S m r e k a r delovodja Kranjske industrijske družbe, star Ci) let. Pokojni je bil dolgoleten naročnik Slovenca in drugih naših listov. Pogreb bo v | nedeljo popoldne ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti na Savi na mestno pokopališče na Jesenicah. Mir in pokoj njegovi duši. Žalujočim naše iskreno so-žalje!
•J* V Ljubljani jo za vedno zatisnil svoje oči gospod Karel Okorn, krznarski pomočnik. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Šmartinska' cesta 16 na pokopališče k Sv. Križu. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše iskreno sožatje!
OseJrffse vesli
— Premestitve v železniški službi. Premeščeni uradniki Vili. položajne skupine: Zurlini i Maksimiljan, Ljubljana gor. kol. v Ljubljano glav. kol.; ligo Ferdinand, šef Vuzenica Muta v Maribor glav. kol.; Debevec Leopold, Trbovlje, za šefa postaje Dolnja Lendava; Polanee Ivan, Ptuj, za šefa postaje Kraljevec Prelog; Pihler Franc, Maribor glav. kol., v saobračajno-komercijelno ode-lenjo direkcije; Kupljen Enierlk, Maribor gl. kol, v Celje; Pakiž Jožef, kurilnica Ljubljana gl. kol., k strojnemu oddelku' direkcije; Poljak Lovro, strojni oddelek direkcije, v kurilnico Ljubljana glav. kol.; Železnik Franc, kurilnica Ljubljana gor. kol., k strojnemu oddelku direkcije; Prof Ana, strojni oddelek direkcije, v kurilnico Ljubljana gor. kol.; Wagner Nikolaj, kurilnica Ljubljana gor. kol., k strojnemu oddelku direkcije; Šluo-bar Anton, šef postaje Dolnja Lendava, v Maribor gl. kol.; Cichoski Franjo, Maribor gl. kol., v Ljubljano gl. kol.; Mihaljevič Mato, Čakovec, za šefa postaje Ormož; Raner Martin, Kočevje, na Rakek; Sovre Franc, šef postaje Kraljevec Prelog, za šefa postaje Vuzenica-Muta. — IX. položajne skupine: ščeglovski Vasilija, strojni oddelek, v kurilnico Ljubljana gor. kol.; Fertin Franc, kurilnica Ljubljana gl. kol., v kurilnico Ljubljana gl. kol.; Nach-tigall Julij, kurilnica Ljubljana gor. kolodvor, k strojnemu oddelku direkcije; Varbovšek Josip, strojni oddelek direkcije, v kurilnico Ljubljana gor. kol.; Tavčar Ivan, Rakek, v Ljubljano glav. kol. — X. položajne skupine: Urh Maks, strojni oddelek direkcije, v kurilnico Ljubljana gor. kol.; šušteršič Jožefa, strojni oddelek direkcije v kurilnico Ljubljana gl kol.; Žvan Viktor, kurilnica Ljubljana gor. kol., v kurilnico Ljubljana gl. kol.; Zlatnar Peter, Rakek, v Ljubljano gl. kol. — Uradniška pripravnika: Lasič Bogomil, Rakek, v Maribor glav. kol.; Iirovatin Franc, Škof ju Loka, na Rakek.
LefcarftarsVa zbornica
Sokcija za Dravsko banovino v Ljubljani.
Meseca decembra preteklega leta se je ustanovila v smislu naredbe ministrstva aocijalne politike itt narodnega zdravja od 17. jan. 1931 lekar-narska zbornica kraljevine Jugoslavije — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani. V upravi sekcije so sledeči gospodje: Mr. Gvido Bakarčič, lekarnar v Ljubljani; dr. Rikard Karba, lekarnar v Kamniku; mr. Fran Minarik, lekarnar v Mariboru; <lr. Gabrijel Piccoli, lekarnar v Ljubljani; mr. Rudolf Ranior, lekarnar v Ljubljani; mr. Rikard Sušnik, lekarnar v Ljubljani; mr. Ivan Vidmar, lekarnar v Mariboru in mr. Leo Trost, asistent lekarne Sušnik v Ljubljani, kot zastopnik službujočih lekarnarjev. — Za namestnike so bili izvoljeni gg.: Mr. Josip Ančik, lekarnar v Ribnici; dr. Stanko Kmet, lekarnar v Ljubljani; mr. Anton Ustar, lekarnar v Ljubljani in mr. Stevan Zlokas, asistent lekarne Vidmar v Mariboru.
Na prvi seji uprave sekcije, ki se je vršila 80. dec. p. 1., je bil izvoljen za predsednika mr. Gvido Bakarčič, lekarnar v Ljubljani; za podpredsednika mr. Rikard Sušnik, lekarnar v Ljubljani. J5a tajnika sekcije je bil imenovan mr. Milivoj Leu-stek, lekarnar v Ljubljani.
Disciplinsko sodišče sekcije tvorijo sledeči gospodje: predsednik mr. Rudolf Kamor, lekarnar v Ljubljani; člani: mr. Milivoj Leustek, lekarnar v Ljubljani; mr. Ivan Vidmar, lekarnar na Jesenicah; mr. Josip Oblak, asistent lekarne dr. Kmet v Ljubljani. — Namestniki s ogospodje: mr. Janko Koritzky, najemnik lekarne Bohinc v Ljubljani in mr. Branko Hus, asistent lekarne Ramor v Ljubljani.
Uprava sekcije prosi, da se v bodoče vsi sekciji namenjeni dopisi, vloge itd. naslovijo naravnost na Lekarnarsko zbornico, sekcijo za Dravsko banovino v Ljubljani, ne pa privatno na posamezne člane uprave.
Ostale vesti
—	SPD objavlja: Tisti člani avstrijske organizacije »Oesterreichische Bergsteiger-Vereinigung«, ki so člani ali Osrednjega društva ali kake podružnice Slovenskega planinskega društva, lahko pošljejo do 11. t. m. svoje članske legitimacije navedenega avstrijskega planinskega društva na pisarno Osrednjega društva SPD, Ljubljana, Masarykova cesta 14-1., da jim bo pisarna Osrednjega društva SPD preskrbela podaljšanje veljavnosti legitimacij za leto 1992. — Kdor reflektira na to ugodnost, naj pošlje v navedenem roku pisarni Osrednjega društva svojo člansko legitimacijo »Oesterreichische Bergsteigar-Vereinigung« in 35 Din, v katerih so vsebovani poleg' članarine tudi poštni stroški za pošiljanje na Dunaj in z Dunaja ter pošiljatev vsakemu članu. Pripomni se, da uživajo na podlagi najnovejše tozadevne konvencije člani »Oesterreichi-sche Bergsteiger-Vereinigung'. vse. članske ugodnosti italijanskega planinskega društva »Club Alpino llaliano , zlasti ugodnosti v mnogobrojnih kočah navedenega italijanskega planinskega društva.
—	Hcitauck pevovotlij in predsednikov ozir. njih namestnikov v llubadovi župi J. P. S. v Ljubljani včlanjenih društev sc vrši v nedeljo, 17. januarja t. 1. (ne 10. jan.) ob 10 v dvorani ljubljanske Glasbene Matice. — Uprava Ifubadove zupe.
— Kadio komarji. V področju ljubljanskega jHištncga ravnateljstva je bilo že veliko radio-komarjev občutno kaznovanih, navzlic temu pa njih število ne pojema, marveč še narašča. Najbolj sumljivo pri tem je pa to, da je med njimi dokaj poučnih oseb, ki bi z lahkoto plačale naročnino ter z mirno vestjo poslušale dan za dnem zanimive in zabavne radio programe. — Na Nemškem je bilo v mesecih juliju, avgustu in septembru zasačenih iu kaznovanih '388 radlo-komarjev proti 221 osebam v enaki dobi predlanskega leta ler proti 320 osebam v drugem lanskem četrtletju. Sledila je občutna denarna globa, v nekaterih primerih pa še
kronika
Celje
zapor. Kazen je zadela tudi 10 komarjev-sokrivcev. — Velika truma radio-komarjev je tudi na Angleškem. Da bi jim prišel do živega, jo poštni minister razglasil v dnevnem časopisju, da je izumljen stroj, s katerim se dajo ugotoviti vsi radio-ko-niarji. Da bi razglas bolj učinkoval, mu jo bila pridejana fotografija novega izuma v podobi črnega voza z veliko okvirno auteno na strehi, vso prepreženo z žico, z vijaki, gumbi, s cevmi itd. Čez čas se je ta skrivnostni voz pojavil na londonskih ulicah. Aj, kako je v njem vse šumelo, piskalo, momljalo, brnelo. Na vozu je bil velik napis: »Ali ste prijavili svoj radio aparat?« Uspeh tega trika ni izostal. V nekaj dneh se je prijavilo okoli 80.000 radio-komarjev ler plačalo v našem denarju čez 10 milijonov Din pristojbin, ki bi sicer angleški pošti ušli.
—	Pristojbina za premestitev zatičnih kontaktov (vtikalnikov). Prometni minister je odredil, da je pristojbina za premestitev zatičnih kontaktov na drugo zemljišče ali istih prostorih enaka polovici instalacijske pristojbine, to je 75 Din za vsak vti-kalnik. Popravila in zamenjave izrabljenega instalacijskega materiala pa so izvršujejo brezplačno.
—	Odkupne pošiljke z Mndjarsko. Prometno , ministrstvo razglaša, da je madjarska poštna upra- , va. začasno ukinila izročanje odkupnih pošiljk (pi- | semskih, vrednostnih pisem in škatelj ter paketov) iz inozemstva. Potemtakem pošte do nadaljnjih odredb ne sprejemajo odkupnih pošiljk, ki se glasijo na Madjarsko.
—	Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajtrkom kozareo naravne »Franz-Josef« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi zemljejo »Franz-Josef« vodo posebno bolni na želcdcu, črevesu, jetrih, ledvicah iu žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Vlomilci v davčni urad umorili uradnega slugo. V davčnem uradu v Belovarju je imel vsako noč eden od uradnih slug službo nočnega čuvaja. V noči na 7. januarja je opravljal lo službo 50 letni uradni sluga Andrej Hunjec, ki je služil že dolgo vrsto let pri davčnem uradu. Kakor običajno je sedel v prvi sobi, katero so železna vrata ločila od blagajne Nenadoma je Hunjec začul na hodniku korake. Skočil je po koncu in vzel samokres. V tem treuotku so se odprla vrata in v sobo je vdrlo več oboroženih mož. Še preden je Hunjec mogel misliti na odpor, so ga vlomilci napadli, vrgli na tla in ga toliko suvali z nogami, da je izdihnil. Nato so vlomilci skušali vdreti železna vrata, da bi prišli do blagajne. Ker se jim to ni posrečilo, so šli v tretjo sobo, ki tudi meji na blagajno. Tu so v steno izkopali luknjo in se skoz njo splazili v blagajniško sobo. Spravili so sa takoj na delo. Prevrtali so blagajno, ki je stala tik vrat. Ker tu niso našli nič denarja, so se spravili še nad drugo blagajno, v kateri pa tudi ni bilo nič denarja. Nato so skušali vdreti v tretjo blagajno, v kateri je bilo nad pol milijona dinarjev. Ko so blagajno že na pol odprli, so bili vlomilci najbrže prepodeni, zakaj zapustili so poslopje, ne. da bi kaj opravili. Umor in vlom so odkrili zjutraj. Policija je takoj uvedla preiskavo, ki pa doslej še ni imela nobenega uspeha.
—	Žalostna smrt mladeniča. V Zagrebu je prišel 25 letni Živko Junkovič k svojim tovarišem, ki so obhajali pravoslavni božič. V veselem razpoloženju je Junkovič vzel iz žepa revolver in se začel z njim igrati Naenkrat jo revolver sprožil in strel je zadel Junkoviča v glavo. Ves okrvavljen se je mladenič zgrudil nezavesten na tla. Poklicali so hitro reševalni voz, ki je Junkoviča prepeljal v bolnišnico, kjer mu je zdravnik nudil pomoč. Bil pa je ves trud zaman. Okrog 11 dopoldne je Junkovič umrl. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženejo, kako se je nesreča zgodila.
—	Nesreča grofice Draskovič. Na zagrebško kliniko so pripeljali Mediko grofico Draškovič. Grofica je šla iz svoje hiše, pa je naenkrat padla. Na kliniki so ugotovili, da si je zlomila nogo.
—	Nove postno pesmi »Golgota«. za mešan zbor zložil P. Ilugolin Satlner, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena parlituri 20 Din, glasovi po 3 Din. — Besedilo M. Elizabete je novo, jako lepo in globoko občuteno. Besedilu primerne so tudi skladbe, resnobne, plemenite, občutne. So sicer homofonne, vendar se skladatelj včasih poda tudi na horizontalno linijo. V harmoničnem oziru so skladbe neoporečne, melodija izvirna, plemenita. Skladbe imajo knezoškofijsko dovoljenje za natis, Id je lep in razločen, papir močan in trpežen. Skladbe so prišle o pravem času na svetlo; pred-pust je kratek, do posta še poldrugi mesec, dovolj časa za nabavo skladeb in naštudiranje.
—	Dve novi ediciji Glasbeno Matice ljubljanske. Izšel je v založbi Glasbene Matice ljubljanske Ostrrčev najnovejši mešani zbor Oče naš. Prvo izvajanje bo na koncertu dne 4. t, m. V isti založbi je Izšla tudi P. II. Sattnerjeva kantala za tenor solo, mešani zbor in orkester: V kripti sv. Celicije (klavirski izvleček). Kantata se bo prvič izvajala na dobrodelni akademiji dne 14. t. m. v Unionski dvorani. Obe deli izvaja zbor Glasbene Matice. -Cena Oče naša je 15 Din, V kripti sv. Cecilije pa 25 Din. Dobiva se v knjigarnah.
■O" Gregorčičeva proslava. Celjsko društvo Soča«; priredi v soboto Iti. t. m. ob 8 zvečer v Narodnem domu akademijo r. izbranim sporedom Gregorčičevih pesnil v spomin 25 letnico njegovo smrti. Sodelujejo Katoliško prosvetno društvo, ('oljsko pevsko društvo, mladi vijolinist M. Milier, pevska solistka in solist, slavnostni govornik in deklu-matorji. Ker jo čisti dobiček namenjen celjskim brezposelnim, prosimo, da se udeleže prireditve vsi nesrečnim in pomanjkanje trpečim naklonjeni Celjani v obilnem številu. Sedeži po 12 in 8 Din, stojišča po 5 Din, dijaki in vojaki i! Din. Z ozironr na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
& Smrtna kosa. Na svojem stanovanju v Gledališki ulici 2, Obrtni dom, je umrla v četrtek, dne 7. t. m. zvečer v starosti 49 let ga. Marija Flegova, žena odvetnika v Laškem. Rajna gospa jo bila velika dobrotnica revežev, katere je podpirala ob vsaki priliki po svojih močeh, zlasti je storila mnogo dobrot revnim dijakom, ki so našli pomoči pri njej, kadarkoli je bilo potrebno. Pogreb pokojnice se bo vršil v soboto popoldne.
j3< Mestni avtobus objavlja, da Je sedaj, ker j so ceste zopet za vožnjo pripravne, zopet vzpostavljen redni avtobusni promet na vseli progah v istem obsegu in po istem voznem redu kakor je bil veljaven poprej.
& Statistika Reševalnega društva. Začetkom j februarja lanskega leta si je nabavilo Celjsko reševalno društvo rešilni avtomobil, ki se je izkazal te- j kom leta za zelo kofistno in potrebno sredstvo v ; primeru nezgod. Avto je imet voženj in je prevozil , ua kilometrih: II. mesec (februarja) 12 prevozov, 73 km, III. (mesec) 25 voženj, 332 km; IV. 30 voženj, 212 km; V. 35 voženj, 161 km: VI. 37 voženj, 171 km; VIL 45 voženj, 356 km: VIII. 44 voženj, i 252 km; IX. 19 voženj, 85 km; X. 37 voženj, 384 km; XI. 34 voženj, 140 km; XII. 52 prevozov In 355 km; skupno se Je izvršilo 370 prevozov na progi 2527 km in stopil je rešilni avto v akcijo vsega v 302 dneh. Bilanca obsežnega dela, ki ga vrši osebje reševalnega društva, je torej zelo razveseljiva.
a Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote 9. t. m. dalje do vključno petka 15. t. m. lekarna vPri orluc na Glavnem trgu.
& Občni zbor Obrtno pekovsko zadruge se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 8 dopoldne v hotelu : l'ri ; pošti ', z zelo važnim dnevnim redom.
•©■ Poneverba. V torek 5. t. m. sta se s popoldanskim osebnim vlakom ob 16.08 pripeljala trgovec s črevami Murič iz Prijedorja s svojim tovarišem Sinanovičem. Čreva sta shranila v neki celjski gostilni, potem sta si pa šla iskat sobo, katero sta najela v hotelu »Pri zvezdi . Murič je poslal svojega tovariša po sedem sežnjev črev v prej imenovano gostilno z nalogom, da bi jih skušal prodati po mestu. Sinanovič je pa pobasal kar vsa čreva, i katerih je bilo 525 kosov ovčjih črev v skupni vred-! nosti 4000 Din in jih prodal nekemu obrtniku za j bagatelno ceno 144 Din ter izginil z denarjem. Kakor je doslej ugotovljeno, se jo vsedel na večerni vlak proti Mariboru, od tam pa izgine vsaka sled za njim.
\	Fini
Gregorčičev večer. V nedeljo, dne 10. t. m. ob 3 popoldne priredi Prosvetno društvo v Ptuju :.Gregorčičev večer:, v dvorani minoritskega samostana. Predaval bo pisatelj g. dr. Al. Remec. Na sporedu so tudi pevske točke in deklamacije.
Na naslov mestne uprave. Čez cesto od vojaškega skladišča v kolodvorski drevored pri hiši mesarja Žilavca, vodi kanal v železniški jarek. Ta jarek je bil svoj čas od strani zavarovan z neke vrste plotom, od katerega pa danes štrli le še dvoje podrtih rant. Tudi je ta jarek poln raznih smeti, odpadkov, starih loncev in druge tako ropotije! — Nevarnost, da sc lahko v ta neogiajen nesnažen rov kar na lepo zvrneš in pobiješ, ie podana csobito. ker ie tudi razsvetljava tega križišča vse drugo prej kakor zadovoljiva. Pritožbe o tem nedostatku se množijo, posebno od strani tujcev, ki prihajajo ponoči od kolodvora in morajo pasirati !o mesto. Najumestneje bi seveda bilo, da se ta rov, ta kanal zagradi in pokrije in da se to nevarno mesto primerno uredi.
TrbovHe
Znižane cenc. Občinski pogrebni zavod je znižal cene za krste in jih bo zanaprej oddajal po last-nih cenah. Do tega sklepa ga je pripravila konkurenca mizarjev. Javnosti pa je s tem ustreženo.
Dobrodelna misijonska prireditev bo prihodnjo nedeljo popoldne v Društvenem domu.
Poročili so se: Herman Štefan, brivski pomočnik z Vivod Marijo; Ziška Kari, ruti. kovač z Hvala Angelo; Kmet Franc z Kozole Gizelo in Plavšak Robert, rud. kanclist s Stražtšar Franjo, učiteljico. Bilo srečno!
Cerknica
Kmetijska, šola. Po počitnicah prične redni pouk v torek, t. j. 12. januarja, ob običajni uri.
Kino. Na dan sv. Treh kraljev se je predvajal v dvorani film »Švejk na fronti«, L del. Dvorana je bila nabito polna. V nedeljo 10. t. m. pa se nam bo pokazal: II. del, :Švojk v ruskem ujetništvu .
Velika snežena brozga je po Cerknici. To pa zato, ker skoraj vsi hišni posestniki puste ležali sneg na cesti (kateri se sesuje raz strehe), namesto (In bi ga odstranili, kakor je bilo že naročeno.
Naše prevozništvo zelo trpi. Prejšnja leta je šlo do 100 sank naloženih z lesom na Rakek, a sedaj jih gre kvečjemu 20.
Ali ho šlo kar naprej? Za Novo lelo nam je sporočilo Jutro:, da je bila v zadnjem času komisija od kr. banske uprave in krajevnih činite-Ijev in si ogledovala končno pvrženo .tavbišče za novo šolo pri Rošu in da je tisti svet treba drena-žirati, dn ne bo ogrožal rudniške železnice, rud. hiš in Roševe hiše. Potemtakem naj bi tisto zemljišče ostalo v stalno breme občanom. Res lepo novoletno voščilo. Kakor da bi ne imeli drugih potreb in bi ne bilo svoječasnega sklepa šol. odbora, tla se proslor kupi pod pogojem, da je primeren za stavbišče. Roš sam je bil takrat načelnik šol. odbora, ko jo prodajal ta svet in je še danes njegov član, pa tudi druge odbornike na to spominjamo, saj ni bilo skoraj nobenih sprememb, ali pa naj pojasnijo, zakaj hočejo zemljišče obdržati, drugi vidimo v tem samo breme za občino Proslor naj se vrne prejšnjemu lastniku! Vemo, da se bo za manj ko polovico tiste vsote dalo kupiti novo pa primernejše stavbišče.
Stavbišče za novo šolo prihaja sedaj v poštev njiva poleg Logarjevega kozolca na hribu. Načrte za novo stavbo bodo izdelali na banski upravi v Ljubljani.
SI. Jarii ob Taboru
V četrtek 7. t. m. so spremili Št. Jurčani ob ogromni udeležbi ljudstva k zadnjemu počitku go. Kozo Luk mano vo, roj. Hribovšek, mater univerzitetnega profesorja dr. Franca Luk mana. Po-' grobne svečanosti je opravil mil. g. stolni dekan dr. Maks Vraber iz Maribora ob asistenci 11 duhovnikov, med katerimi smo opazili tudi univerzitetnega profesorja prelata dr. Slaviča iz Ljubljane. Ob krsti je izpregovoril dr. Vraber rajni v slovo in navzočim v tolažbo v srce segajoče besede. Iz oblakov je pri-sijalo opoldansko zimsko solnce, ko so padale zadnje grude na krsto preblage Ramšakove mamo. — Duši pokojnice večni mir in pokoj, žalujočim pa naše iskreno sožalje.
Sv. Pave! v Sav, tioSini
Občili zbor Kat. izobraževalnega društva so jo
vršil 3. januarja. Iz poročil, ki so jih podali odborniki, je razvidno, da jo društvo delovalo v lepem razmahu. Izvoljen je bil stari odbor. — Na Štefanovo jo društvo uprizorilo komedijo Skopuh . Igra je bila dobro obiskana. Tudi igralci so dobro rešili I svoje vloge. Dal Bog, da bi bilo še večkrat tako!
Pogreb. Dne 4. januarja smo spremili k zadnjemu počitku Antonijo (irnhor \r Kaplje vasi. Umrla jo po dolgi mučni bolezni v najlepši dobi 30 let. Beg naj ji bo plačnik za potrpežljivo prenašanje mučne živčne bolezni, ki je trajata nad štiri , leta. Naj v miru počival
Ošpice so se pojavilo v našem okoliša.
ir w • w
Trz ic
Umrla je 7. januarja zjutraj gospa Jerica Tavčar, lastnica brivnice na Glavnem trgu. V vrstah članov Prosvetnega društva je nastala z njeno smrtjo občutna vrzel. Skozi leta Je podpirala dramatični odsek s prepisovanjem vlog, vsaka igra jo šla najprej skozi njene roke. Vstopnice za vso prireditve je rodno žigosala in jili potom vestno prodajala v predprodaji, a njeno Izložbeno okuo je bilo nekaka oglasna tleska Prosvetnega društva sv. Jožefa. Vse to je vršila iz ljubezni do prosvetnega dela za »Bog plačaj«, četudi jo živela v skromnih razmerah. Tihi iu skromni prosvetni delavki bodt ohranjen časten spomin. N. p. v m.!
Hrani
Francoski tečaji Krožka prijateljev Francije v Kranju sc bodo spet pričeli s ponedeljkom, dne 11. januarja. Začetni tečaj v ponedeljek 11. t. ni. ob pol 20, nadaljevalni v torek, 12. t. ni. ob 19, in konverzacijsko-literarni v sredo, 13. t. m. ob pol 19, Tečaji se bodo vršili poslej redno, brez ozira nu udeležbo. — V teku lega meseca bo priredil Krožek prijateljev Francije slovensko predavanje o pariški kolonialni razstavi ob skioptičnih slikah. Za predavatelja je naprosil g. prof. Prezlja iz Ljub ljane.
Mttrsha Sobota
59 letna žena tehtala 15 kg. Žrtev želodčnega raka je postala 59 letna vdova Seredi Julijami. Dolgotrajna grozna bolezen jo je tako zmučila, da je na koncu tehtala lo okrog 15 kg.
Kurji tatovi. V Korovcih so se prav pridno začeli oglašati kurji tatovi. Obiskali so domala vso hiše. Pri svojem delu so bili tako usmiljenidu so od vsake hiše odnesli le po dve, tri kure.
Z voza jc padel. V tukajšnji bolnišnici se zdravi 60 letni Tišlarič Mati ja iz Ljutomera. Mož je padel z voza in se je hudo pobil. Najbolj je poškodovana hrbtenica.
Nova odvetniška pisarna. V hiši Kmečke posojilnice je odprl odvetniško pisarno g. odvetnik Fran Koder. Kot koncipijent je nastavljen g. Fran Bajlec. Sedaj ima Sobota osem odvetniških pisani in devet odvetnikov.
Sv* Anion v SSov. Goricah
»Slovenca« lahko dobite od zdaj naprej vsako nedeljo po rani sv. maši v knjižnici tukajšnjega Prosvetnega društva. Segajte pridno po Slovencu , ki je edini katoliški dnevnik.
Poskusen vlom. Na božič zvečer okoli 12 so uzmoviči nameravali vdreti v trgovino g. Franca Markoviča. Toda sreča jo nanesla, da se je trgovec vsled treska, ki so ga povzročili tatovi pri vratih, zbudil in jih pregnal. Pustili so tam od nekega voza lestvico in en drog. Kaj so s lom nameravali, ni znano.
70 letnico rojstva je obhajal dne 27. decembra 1931 v krogu svojih domačih g. Ivan Jurančič, čebelar v Andrencih. Ob tej priliki mu jo prišel čestitat tudi nntonjevski pevski zbor. Zapel mu je več ganljivih pesmic. Dal Bog, da bi še proslavljal 80-letnico in še več, kar mu iz srca vsi želimo!
»Mala pevka« nas je obiskala s svojo krasno I prireditvijo in lepim petjem na Novega lota dan v i našem 'Društvenem domu . Na našo prošnjo nam je obljubila, da nas obišče še enkrat na našem odru dne 17. januarja, na praznik našeea farnega pa-troua. Gotovo se bomo takrat odzvali njenemu vabilu vsi, ki še nismo slišali njenega milega petja.
Iz raznih hs-a ev
Ii Dravsko doline. Sv. Pankracij. Na tej lepi
točki ima vsak prijatelj narave imeniten užitek. Tudi /.ima je lepa, navadno je v teh mrs.-cih topleje kakor v dolini. Oskrbnik zavetišča SPD si je omislil tudi radio, da lahko izletnik izve važne novico od vseh strani. Sedaj ni resnega razloga ogibati si' tega kraja. Od [vostaje ni daleč, »trmo jo le proti koncu poli, v topli subi so človek lahko odpočije in solidno postrežen z zadovoljstvom ogleduje na vse strani sveta vsestransko naravno krasoto. Zato na mejo! Na Pankracijal Oni slavni športniki naj se kosajo za prvenstva drugod, a Ti, povprečen sankač, skijaš in turist, pridi ven ua hrib!
Sv. Ana v Slov. goricah. Kat. prosvetno dru-j štvo pri Sv. Ani v Slov. goricah priredi v nedeljo, ! dne 10. januarja 1932 po voternicah igro Skriven zaklad« in Za srečo . Obenem jo občni zbor kat. prosvetnega društva.
Pro&raml C$rs tli o-H Ju h Hn no s
Sobota, 9. januarja: 12.15 Plošče. — 12 45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plo.ice. — 17.00 Salonski kvintet. — 18.0'J Vitkor Pirnal: Žumberaški Uskoki. — 18.30 Pedagoška ura: Napake otroka (Pero Horn). - 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. — 19.30 Podbevšek: Trgovska reklama. — 20.00 Dr. Lovrenčič, predsednik lovskega društva: Novi lovski zakon. — 20.30 Večer šlagerjev, poie gosp. Mirko Jelačin. — 21.00 Trobenta v naravi in imitaciji. — 21.45 Kuplete poje g. Bučar. — 22.15 Čas in poročila, plošče.
Nedelja, 10. januarja: 8.00 Ing. Eiselt: Mlekarstvo. — 9.00 Prof. Jarc: Regulacija Ljubljanice in kultivacija ljubljanskega barja. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 P. dr. R. Tominec: Galerija siovečih konvertitov. — 10.30 Dr. Pavel Brežnik: Basel. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, poročila, plošče. — 15.00 Dr. Fr. Veber: Poročilo o rezultatih experiment. fonet. študije. — 15.15 Dekliška ura: gdč. A. T ©barieva (Pogled v dvorano prednikov). — 15.45 Dvoboj na harmoniki: Magister in Kokalj. — 16.15 Samospevi g. Lovra Korenčana. — 16,45 Salonski kvintet. — :0.00 Komorni trio: violina ga. Brandlova. čelo ga. Lobc-Folger, klavir g. Šlritof. — 21.00 Samospevi g. Marijana Rusa. — 21.45 Salonski kvintet. Vmes poročila in časovna napoved.
Urugi p/opremit >
Nedelja, 10. januarja.
Belgrad; 12.30 Opoldanski koncert. 20.00 Ciganska glasba. 20.30 Pester program. 23.00 Ciganska glasba. _ Zagreb: 11.30 Plošče. 17.30 Plesna glasba. 20.30 Radio orkester. _ Budapest: 11.15 Opoldanski konccrt. 14.00 Radio orkester. 20.15 Koncert opernega orkestra. — Duncj; 11.30 Zabavni koncert. 19.45 Jazz. 20.15 Igra. 22.15 Plesna glasba. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. 12.30 Plošče. 21.00 Vokalni simfonični koncert. — Milan: 10.50 Nabožna glasba. 12.30 Pestra glasb a. 21.00 Operni prenos. — Laugenberg: 11.30 Kan lata od J. S. Bacha, 20.00 »Gasparone«, opereta od K. Miliikor-ja. — Stultgurt: 12.05 Zabavna glasba. 20.15 Pesem ljubavi«, opereta. 23.35 Ples»a glasba. — Berlin: 20.15 Prenos iz gledališča »Pesem ljubavi«, L, Hercer. 0.30 Plesna glasba. — Barcelona: 13.30 Radio orkester. 17.30 Operni prenos. 21.00 Plošče. — Piaga: 20.25 Poljudni večer. 21.00 Društveni koncert. 22.20 Lahka glasba. — Toulouse: 13.00 Koncert vojaške godbe. 20.15 Operna glasba. 22.40 Vokalni koncert. 23.45 Argentinska glasba. — Trst: 10.00 Bogoslužje. 13.00 Pestra glasba. 22.25 Pestra glasba.
Božič v sovjetski Rusiji
Dopisnik Koinische Zcitung/ iz Rusije Just poroča:
December mesec je brezbožnikom in sovjetski vladi nepričakovano povzročil dosti težkoč. S 1. decembrom so večina državnih uradov, predvsem pa vse tovarne, upeljali šestdnevni tednik. Na ta način se je nedelja srečno spremnila v delavnik. Reformatorji pa niso slutili, da bo na ta način : proletarski praznik postal 6. december (19. po novem koledarju). To je dan sv. Nikolaja, ki je bil v carski Rusiji največji praznik, bil je dan godu carja. Na ta način |>okazan« spoštovanje na zverski način ustreljenemu carju je seveda v tem enoličnem ruskem življenju povzročilo veliko značilnih smešnic in zabavlja1. Prest i-šene oblasti so po tem neljubem dogodku /. grozo ugotovile, da bodo delavci praznovali tudi 12., 18. in 24. december. In 24. december je Sv. večer! Kaj storiti? Pričela se je vneta propaganda in zavedni delavci< so se prostovoljno odločili, da tega dne ne bodo počivali, marveč delali in zaslužek naklonili za Obrambno zvezo. (Slednja kupuje letala in plinske maske v pričakovanju nove vojne.)
Na ta način bo vsak delavec vedel, da tuu je vlada odvzela prost dan samo radi praznika Kristusovega rojstva.
Ali kdo letos obhaja božič v sovjetski Rusiji? Še celo Lenin, — ko ga je strašna bolezen pregnala v graščino Gorke —, je lastnoročno prižigal sveče na božičnem drevescu, ki ga je priredil za kmečko deco. Vodilni komunisti so več let sledili temu primeru in zgledu diktatorja, samo da so betlehenisko zvezdo vrh drevesa nadomeščali z rdečo peterokrako sovjetsko zvezdo. Po padcu Troc-kega je Stalin prepovedal tudi lo buržujsko razvado . Napetost, ki je zavladala s petletnim načrtom, je uničila vsako svečano razpoloženje. Zvonenje je sploh in povsod prepovedano. ker moti pri dolu in počitku . Marsikateri uradnik, ki je bil slučajno prost na praznik, je prihajal v urad in delal, da mu ne bi očitali verske miselnosti . Vendar so ljudje tudi lani na la dan skrivaj prinašali v svoje domove majhna drevesca ali vsaj
smrekove vejice, skrbno zamašili okna, vrata, ključavnice, da bi bili varni pred prostovoljnimi vohuni, in prižigali so svečice. Dobro vem — piše dopisnik da se dobro pripravljajo vse maloštevilne moskovske cvetličarne na Božič, ker jim kljub vsem pretnjam in grožnjam ta dan vrže največ zaslužka! Samo inozemed, ki bivajo v Moskvi, imajo pravico nemoteno obhajati praznik. Konzulati so si preskrbeli nakaznice za božična drevesca in naročili iz inozemstva okraske, svečice. sladkarije in drugo. Nemška evangeljska občina je lani razstavila v svoji kapelici dve božični drevesci in razdelila na stotine vstopnic ljudem, ki so prihajali občudovat pravi Božič . Kapelica je bila neprestano natlačeno polna in je v njej vladalo tiho, plaho, a iskreno veselje. Ni nobenega dvoma, da se bo to ponovilo tudi letos, čeprav bodo vohunom ha ljubo navidezno zasmehovali ruski obiskovalci nazadnjaško kapitalistično miselnost .
Reševalna dela \ rudniku Beuthen. V ponedeljek se je v rudniku Beuthen. v glavnem rovu Karsten zgodila strašna nesreča. Radi neprestanega deževja se je pričelo udiranje in tega dne je nenadoma zasulo rov, v katerem je delalo 15 rudarjev. Takojšnja reševalna dela so rešila samo enega delavca; nato so morali prenehati, ker je rešilna ekspedicija vsled novih zasipavanj prišla v Sivljen-sko nevarnost. 14 rudarjev jc bilo žrtev te kata-
strofe.
e. Radi neprestanega udiranja v rudniku še niso mogli izkopati trupel nesrečnežev.
Kristusov red. To najvišje papeško odlikovanje je ustanovil papež Janez XXII. leta 1312. Red obstoja iz krasno izdelanega križa iz belega in rdečega emajla in i/, zlate krone. Od ustanovitve tega reda do danes je bilo odlikovanih samo par osel). Pred dnevi je papež \ znak sprave med Vatikanom iu italijansko državo s lem najvišjim redom odlikoval italijanskega kralja Emanuela.
Novoletna burjo
Španski listi poročajo o strahovitem razdejanju, ki ga je povzročila novoletna burja v Gibraltarskem prelivu. Največ je trpela okolica Malage. V Algecirasu je razdrt vihar mestno elektrarno. Blizu Cadiza je v rglo morje na kopno 11 mrtvih ribičev. Burja je odnesla veliko streh in izruvala drevorede. Škoda znaša milijone peset.
Prašiček - 15 rlmarjev
Poročevalec Beri. Zlg. ani Mitlag poroča iz Varšave: Poljedelska kriza na Polj-kem je vedno ostrejša. Cene kmečkih pridelkov nevzdržno drvijo navzdol, in je sedanje stanje naravnost obupno. Po podatkih državnega gospodarskega zavoda je zaslužila dnevno povprečna kmetija leta 1928 po 20 Din, predlani po 12 Din in lani (leta 19:10) samo po 0.90 Din! To pomeni, da so zapravljali kmetje že lani premoženje. Ni nobenega upanja. da bi se utegnil ta |>oložaj izboljšati v de.gledni bodočnosti. Mali in srednji kmečki posestniki zelo potrebujejo denar in niso v stanju ničesar kupiti. To je povzročilo smešno nizke cene živine, zelenjave, krompirja itd. Poseben obup vlada v Galiciji in Sleziji. A tudi I. zv. normalne cene v nekdanji Ruski Poljski so izredno neugodne. Tako so prodajali kmetje po božičnih sejmih v okolici Ka-lis/.a dobro kravo za loti Din. konja za 250 Din, prašička za 15 Din. race ;>v po 5 Din.
vsled lega najvažnejšo uiogo pri procesu mišljenja. Prof. Vogt je ugotovil, da je bil ta sloj pri Leninu izredno razvit in v vseli ozirih nad-krilil ono stan je, ki ga opazujemo pri pov prečnem človeku.
1'ozarna katastrofa v kopališču Salzig oh Reni. Pred par dnevi je v glavni kopališki zgradbi v znanem porenjskem kopališču Salzig izbruhnil požar, ki se je vsled hudega vetra s strahovito naglico razširil in uj>epelil številne privatne iu javne zgradbe. Vsi napori požarne hrambe niso bili kos strašnemu požaru, ki je zahteval tudi več človeških žrtev.
Leninovi možgani
Neu. Wieu. Journal prinaša razgovor z berlinskim znanstvenikom prof. O. Vogtoni, ki se je povrnil iz Moskve, kjer je na povabilo sovjetske vlade dve in pol leta raziskoval Leninove možgane. Široka javnost nima pojma o izredni zamudnosti tega znanstvenega postopanja. Možgani romajo takoj po smrti v kopel, ki pokonča bakterije, nato pa v pa-rafin. Slednji poviša odpornost in prožnost možganskih stauic. Poseben stroj reže na ta način preparirane možgane v tenke sloje, t. zv. mikroionie v debelosti 'I-mo mm. Število inikrotomov znaša pri človeških možganih do 30.000. Nova kopelj cdstrani zdaj nepotreben parafin. Mikrotomi se pobarvajo in ta barvna ko""dj beleži s svetlejšo modro, oz. temnejšo v často snovjo vse podrobnosti staničevja. Nato se nalepi vsak mikrofoni na posebno steklo. V tem stanju je gotov za raziskovanje. Šele na temelju podatkov vseh 30.000 inikrotomov se lahko izdela točen možganski zemljevid . Prof. Vogt, ki vodi berlinski Viljemov zavod za možganska raziskovanja, je iz Moskve prinesel tri zemljevide . ki visijo zdaj v sprejemni dvorani berlinskega poslopja kol največja dragocenost. Samo boljše-viki so iiašli v sedanjih težkih časih denar za nabavo potrebnih aparatov, ki jih pogrešajo ostale prestolnice po Evropi. Trije moskovski zemljevidi so posneti po možganih Lenina, znanega komunističnega leoretičarja Bogdanova in slaboumne žene-inorilke. Raziskovanje Leninovih možganov je hotelo pred vsem ugotoviti razliko med povprečno in Leninovo možgansko sliko. Strokovnjaki pripisujejo poseben pomen I. zv. tretjemu ali piramidalnemu možganskemu sloju, ki posreduje med posameznimi možganskimi deli in ki ima
Stekleni plane arinm. Mcnakovski inženjer SeudI -ner je dobil od Franktinovega muzeja v Filadelfiji naročilo, naj izdela steklen nebesni globus. Ta globus, ki ima v premeru dva metra, je kopija onega, ki ga je Sendtner pred leti izdelal za znani Nemški muzej v Monako vem. Konstrukcija je iz redno fina in kaže ne samo medsebojno razmerje med planeti, marveč tudi njihovo gibanje v občem solnčnem sistemu.
Smesnice
Ne moreš si mislili, kako dolgo sem mora) prigovarjati krojaču, da je vzel 200 dinarjev.
Neverjetno, ne razumem!
»On jc hotel imeti na vsak način 1000 Din." *
Kaj, lako draga so jajca? Pred vojno je slalo eno kvečjemu -I vinarje!
»Da — žalibog, nimam nobenih predvojnih jajc naprodaj.t
»Ti bi sc moral oženiti že zaradi lega, da plačaš upnike.
Če moji upniki rabijo denar, naj sc kar sami ženijo.
Šolski radio
Ženi sem danes povedal, da se moramo v izdatkih zelo omejiti. No, in — ?
Sklenila sva, da se odpovem kajenju. *
A.:	Se bavite s športom?.
B.:	Seveda, kako naj si sicer čuvam svojs zdravje!
A.:	»Kateri šport pa gojile?«
B.:	Zbiram poštne znamke!
Olajšam pešci
Zedinjene države so objavile novo vojno uredbo, ki hoče pred vsem zvišati gibčnosl pešpolkov. Vojaki ne bodo nosili ničesar razen pušk. V lo svrho dobi vsaka slotnija pomožen motorni oddelek . ki šteje pet osebnih avtomobilov, S motornih koles s priklopnimi /.ički, 13 težkih tovornih avtomobilov. 1 lažji lovoru i avtomobil, ki bo vozil strelivo. 1 avtoniobil-cisterno za vodo iu pel motornih poljskih kuhinj.
Nemiri v Indiji. Pogled na : mošejo mošej v mostu Delili . največjo na svetu. V Delili je središče mohamedanskega pokreta v Indiji, ki ga izkoriščajo Angleži v borbi proli Gandiju, voditelju Indijcev,
ki pripadajo hinducem.	.
Angleška vlada je vpeljala radio pouk na vseh ljudskih in srednjih šolali. Poslužuje se ga predvsem za žive jezike. Strokovni učitelji za francoščino, nemščino, španščino itd. so slejkoprej navzoči v razredu, a poleg njih sodelujejo zvočniki, ki nudijo zglede za pravilno izgovarja v o tvrdke Linguafonc
Abeginski prestolonaslednik Asfau Wosen je prispel v Pariz, kjer bo 15lotni mladenič študiral politične vede, da bi znal bolje vladati nad to eksotično država
Pariški bankir Albert Oustric obsojen. Znani pariški bankir Oustric jc bil te dni pred pariškim sodiščem obsojen na poldrugo leto ječe, ker so j mu dokazali sleparije z delnicami raznih tovarcn in bank. Ta slučaj je vzbudil v Franciji svojčas ogromen škandal, ker je bilo zapletenih tudi več uglednih politikov. Razvem Oustrica je bilo obsojenih še več njegovih pomagačev nn zaporne kazni do enega trla. Obtoženim pa so oblasti zasegle tudi vsi- premoženje in bodo ubogi vlagatelji, ki so jih hoteli ociganiti. dobili ves svoj denar nazaj.
Opečni format
Ljubljana, dne 8. decembra 1931.
Danes dopoldne se je pri Zbornici za TOI vršila anketa o standardizaciji opečnega formata za celo državo. Ministrstvo za gradbe hoče v najkrajšem času vpeljati s posebnim zakonom enoten format za celo državo, po katerem bi so povsod Izdelovala opeka. Prt nas kakor tudi v ostalih delih države je večinoma v rabi op"čni format 29/14/0.5 cm, po novem pa naj bi se vpeljal format 25/12/5.5 cm, ki ie precej podoben nekaterim nemškim formatom.
Ankete so so udeležili zastopniki gradbenega ravnateljstva, stavbnih uradov v Ljubljani in v Mariboru, nadalje zastopniki inženerske zbornice, tehnične fakultete, dalje stavbne zadruge in ope-karnarji iz ljubljanske okolice, skupno 200 gospodov. Poročilo je podal ing. Dimnik, ki je povdaril, kako imajo druge države urejeno enoten format opeke. Večinoma imajo še vedno po več formatov opeke. Dalje je navajal najprikladnejše formate z ozirom na soliaHost stavbe kakor tudi z ozirom na
Racionalizacija
Mednarodni urad dela v Ženevi je izdal zanimivo publikacijo o posledicah racionalizacije. Iz publikacije je razvidno, da je v splošnem povečanje produkcije radi spealizacij znašalo 10—40%, radi novih metod vzgoje delavstva in izobrazbe pa za 27—200%, radi dela na tekočem traku za 40— 200%, zaradi uvedbe pavz med delom za 2.8—33%. Prva številka navaja vedno najnižji doseženi odstotek, druga pa najvišji. Racionalizacija maieriala je prinesla povečanje produkcije za 30—44%, zaradi izboljšanja prostorov, kjer se vrši delo, za 36—159% pa z izpopolnitvijo strojev in orodja.
Raziskovanje po posameznih državah daje sledečo sliko: Od 1925 do 1928 je bilo v Nemčiji producirano v raznih industrijah za 16—100% več, v Avstriji je znašalo povečanje od 1924 do 1927 za 27—78%. V zadnjih 6 letih je v severoameri-škib Združenih državah vsak delavec produciral povprečno v 4 najvažnejših produkcijskih panogah (kmetijstvo, rudarstvo, tekstilna industrija in že-lczaiice) 27% več kot poprej. V Angliji je bilo povečanje v 10 industrijah in za leta 1924—1930 izkazano z 11%, pri tem je pa splošna zaposlenost padla povprečno za 8%. Povečanje donosa radi racionalizacije je znašalo v rudnikih od 1913 do 1929 v Nemčiji 34%, v Holandiji 54.5% in v Belgiji 16%.
Nadalje obravnava Mednarodni urad dela tudi vpliv racionalizacije na delovni čas, plače, preprečevanje nezgod, poklicno higijeno in razmerje med delodajalci in delojemalci. Čeprav statistični podatki nišo tako popolni, da bi se dal popolnoma točno ugotoviti vpliv racionalizacije na zaposlenost, vendar je razvidno, da je imela racionalizacija za posledico vedno izvestn-o splošno brezposelnost 6talnega trajanja, knlere obseg pa je bil odvisen od obsega in tempa racionalizacije.
Kožni sejem v Ljubljani. Lovccm se nudi najugodnejša prilika, da kolikor mogoče dobro vnov-čijo svoj tozimski lovski pridelek, ako se poslužijo za vriovčenje kož lovsko - prodajne organizacijo »Divja koža« v Ljubljani. Dražba, po vrstnem redu 13., sc vrši dne 25. t. m. Za to dražbo vlada posebno s strani inozemskih kupcev veliko zanimanje in bo za blago dovolj zanimanja. Uspeh jc torej močno odvisen od lovcev samih. Čim več blaga bo na razpolago in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem lepši bo uspeh dražbe. Oklenile se »Divje kože« in pošljite vse pridobljene kože nemudoma le njej v prodajo. V današnjih težkih časih posameznik še celo nc opravi ničesar, le v slogi in medsebojni podpori je moč in zagotovilo čim boljšega gmotnega uspeha.
Informativno predavanje o davku na poslovni promet. V ponedeljek dne 11. t. m. ob 8 /.večer predava o davku na poslovni promet v dvorani Trgovskega doma višji finančni svetnik g. Josip Mosetich. Zbornica za TOI uujno vabi vse trgovce, obrtnike in industrijce, da se tega predavanja, ki ima namen interesente seznaniti z intencijami zakonodajalca in jim dati navodila zit praktično poslovanje z davkom na poslovni promet, udeležijo v čim večjem številu.
Tečaj za mizarsko luženje v Kamniku. Zavod PO Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Kamniku v soboto in nedeljo dne 10. in 17. januarja t. I. eeloduevni tečaj za mizarsko luženje in sicer v delavnici g. Avguština Justina, mizarskega mojstra na Šutni. V tečaju bo predaval učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak Opozarjamo na ta tečaj mizarske mojstre in pomočnike kamniškega okoliša s pozivom, da se prijavijo za ta tečaj. Prijavo je poslati Obrtni zadrugi stavbnih strok v Kamniku neposredno najkasneje do 14. januarja t. 1. Pripominjamo, tla je prostih samo 30 mest. Pristojbina znaša za mojstre 50 in za pomočnike 25 Diu. V primeru, la bi bil vreden posebnih czirov, dovoli Zavod na prošnjo izjeme. Vsafc udeleženec mora prinesti s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10> 30 cm in v del.o-lini 6—8 cm (masivne ali furnirane). Po vrstah lesa so potrebni trije komadi češnjevega, 3 hruše-vega, 6 bukovega, 5 jelševega, C orehovega, 10 ,;a-vorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem tečaja potrdilo o udeležbi. Ako bo mogoče, se bo s tečajem za luženje združil tudi tečaj za politirnnje.
Povišanje glavnice. Gradjanska dionička šte-jdionica, Daruvar, razpisuje emisijo novih delnic: 4000 kom, po nom, 250 Din in se s teni zviša glavnica od 2 na 3 milij. Din. Na dve stari delnici odpade ena nova. Vpis se vrši po nominali.
Dne 8. januarja 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Bruslja iti Curilia. Višji so bili tečaji Londona, Newyorka, Prage in Trsla. Slabejši pa so bili tečaji Amsterdama in Pariza. Promet je bil slab, ker jc Narodna banka dajala devize samo za kritje že zapadlih menic in za račune od I. januarja dalje. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo prišlo v ponedeljek do obnovitve deviznega prometa z Av-
''' Linblfltna. Amsterdam 2256.05—2262.89, Bruselj 782.21 —784.57, Curih 1097.85—1101.1.5, London 187.83—195.33, Ne\vyork 5608.56 5025.50, Pariz 220.72—221.86, Praga 166.65-167.15, Trst 288.41 —280.41.
Xagrnh. Amsterdam 2256.05-2202.80, Berlin 13.25—13.35 (18.40 privat.), Bruselj 782.21—78U7, London 187.83 195.33, Milan 288.4.1-289.41, New-vork kabel 5680.56-5647.56, ček 5608.56—5625.5(3, Pariz 220.72—221.38, Praga 166.05—167.15, Curih 1097.85- 1101.15, Madrid (privatno) 4,65 den., 5.65 zaključek.
Skupni promet brez kompenzacij 3.80 milij.
Curih Belgrad 9.10, Pariz 20.1050, London 17.5750, Nevvvork 512.87, Bruselj 71.25, Milan 26.10,
solidnost instalacije, toplote in mraza kakor tndi glede ekonomskih in socialnih razlogov. V nadaljnji debati se je udejstvoval tudi ing. Skaberne, ki jo navedel historiat dela za enoten opečni format v zadnjih letih ter ugotovil, da je bilo svoje-časno zakonito določeno, da ostune format, kakor se je porabljal po Avstriji in se še danes tudi porablja v vseh nasledstvenih državah. Nadalje je še poročal uniV. prof. dr. ing. Kral, ki jo bil SVoječas-no v ministrstvu na tozadevni konferenci, da je bilo na konferenci za enoten format precej razpoloženja. G. Ogrin je poudaril, da je že pred 20 leti deloval za uvedbo novega formata opeke, na podlagi kalkulacij je prišel do zaključka, da bi se opeka podražila, ravno tako se tudi ne bi pocenilo izdelovanje opeke. Končno se je po vsestranskem raz-motrivanju anketa v veliki večini izjavila, da je za sedaifji format ter je izrazila željo, da naj Zbornica žaslavi Vse sile pri ministrstvu za lo, da ostane pri sedanjem formatu, Ugotovljeno je bilo ludi, da so se Hrvatje izjavili za stari format opeke in poslali tozadevno izjavo ministrstvu.
Madrid 43.20, Amsterdam 205.60, Berlin 121.00, Slockholm 97.75, Oslo 95, Kopeiiltagen 96.25, Sofija 3.72. Praga 15.19, Varšava 57.45, Atene 6.70, Carigrad i Ki. Bukarešta 3.08, Helshigfora 7.50.
Dunaj. Dinur notira na Dunaju: valuta 12.60.
Vrednostni papirji
Tečaji domačih državnih papirjev so ostali danes v glavnem neizpremenjeni, le vojna -koda je bila nekoliko čvrslejša, dočim so bili zaključki po včerajšnjem tečaju. Po slabšem tečaju kakor včeraj so bile zaključene begi. obveznice. Med dolarskimi papirji je bilo 8% Blerovo posojilo nekoliko slabejše, dočim se je 7% Bler pri izredno znatnem prometu učvrstil. Promet je bil na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 600 kom., begi. obv. 50.000 in 7% Blerovo posojilo 20.000 dol.
Ljubljana. 8% Bler. [ms. 54 bi., 7% Bler. pos 47 hI., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pa p.: 7% inv. pos. 5-1—57, agrarji 28-31. vojna škoda ar. 251—252, kasa 251-252 (250), 2. 245—280, H?o liter. pos. 52—54, 7% Hler pos. kasa 46—40.25 (46, 46.50, 10.625, 47. 45.50), 7% |K)S. DHB 54 bi., 6% begi. obvez. (37.25).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. k89.30, \Viener Bankverein 11.65, Kseompteges. 113, Živno 77.75, Ruše 12.50. Mnndus 93.50, Alpine 12.80, Trboveljska 32.75.
Žitni trg
Budimpešta. Tendenca slabša, za koruzo stalna. Promet srednji. Pšenica marec 12.72—12.95, za kij. 12.71—12.72, maj 13.63 -13.78, zaklj. 13.02— 18.63, rž marec 14.90—15.15, zaklj. 14.90—14.92, koruza maj 14.47-14.49, zaklj. 14.47—14.50.
\V in n i peg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 63.50. jul. 64.25, okt. —.
Chirago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 50, maj 57.375, julij 56.25, sept. 57.50, koruza tnarec 89.75, maj 41.50, julij 43.125, sept. 48.50, oves maj 26.375, julij 25.875, rž maj 46.75.
Šport
Zavedanja vredni
so prijatelji zimskega športa v Avstriji. Iz Sport-Tagblatta posnemamo vest, da so dobili tamkaj tudi v tretjem razredu posebne klopi, na katerih bodo lahko potniki spali. Uprava Zveznih železnic je uredila posebne vozove tretjega razreda, ki imajo na sedežih napravljene deske, ki se čez dan dvignejo, ponoči pa spuste, tako da je deska pripravljena za ležišče. Nahrbtnik pod glavo, pa se prijetno spi. Ravno tako so na poseben način pripravljene police nad sedeži. Skratka, za potovanje prijateljev zimskega športa je v Avstriji dobro poskrbljeno. Železnice gledajo predvsem na to, da potniki potujejo udobno in pridejo na cilj, kjer se smučajo, lepo spočili. Na ta način bo seveda marsikateri potoval v kraje, kjer so lepi smučarski tereni, in opustil s#iučanje okoli hiše. S tem, da nudi železnica take ugodnosti športnikom, pomaga pasivnim krajem. Za ležišča v osebnih vagonih zahteva železnica malenkostno odškodnino. Tako v Avstriji.
Pri nas? Težko je govoriti o kaki udobnosti. Zimsko-sportna Zveza se bori že več let, da bi se vpeljali izletniški vlaki tudi pozimi. Ti vlaki so za Gorenjsko življenjskega pomena. Kdo si pa danes lahko privošči odhod na Gorenisko že v soboto zvečer. Tak izlet je dražji najmanj 50 Din, kar jc za sedanje razmere že lepa vsota. In vendar tak vlak ni nič težkega ali celo nemogočega. Izletniški vlaki, ki bi bili gotovo polni, bi vsako nc-neljo vozili stotine smučariSv v kraje, ki so odvisni od tuiskega prometa. Narodu v pasivnih krajih Slovenije bi bilo s tem veliko pomagano. Sicer pa kaj bi govorili o posebnih vlakih, ko pa niti pri rednih ni posebnih ugodnosti. Izletniki, ki so se vračali v nedeljo v Ljubljano, so videli v Ratečah kako so bili preskrbljeni zarfreb^ki potniki. Zagrebčani so se vozili v modernih Pullman-vago-nih, v katere mi kranjski plehejci še smeli nismo. Za nas so bili dobri stari, razbili in slabo kurjeni vagoni. Naravno, da je bilo dosti protestov, ki pa niso nič pomagali.
Pa še drugo ugodnost imaio smučarji v Avstriji. Za majhno pristojbino (1 šilingi ima vsakdo zavarovane smuči. Ravno tako ima Avstrijska smučarska Zveza zavarovane vse smučarje, ne samo tekmovalce. Plačati je treba le majhno pristojbino. Zavarovani so proti nezgodam, celo smrtnim slučajem, ter trajni in delni invalidnosti. Zato tudi ni čudno, da se tamkaj, kjer sc nucliio take ugodnosti, smučarski šport še vse drugače razvija ko pri nas.
V prvi vrsti se mora gledati na potnika in mu nuditi za njegov težko prir.luženi denar primerne ugodnosti. Potem je treba šele delati propagando. Želeli bi, ds bi me.rodajni činitelji vsaj malo gledali na udobnost potnikov. Spalnih voz ne želimo, ker za nas niso potrebni, nujno so pa potrebni izletniški vlaki s splošno polovično vožnjo če ne četrtinsko. To je v interesu Gorenjske, ki živi od tujskega prometa
Praška S*avi:a v Zagreba
Kakor posnemamo iz zagrebških listov, igralci Sla vije niso posebno navdušeni. Po igri z Gradjan-skim so nekateri neodgovorni elementi napadli najboljšega igralca Srednje Evrope Svobodo. Zakaj so Svobodo napadli, se ne ve, najbrže, ker je purgerjein« zabil par golov. Svoboda |e v pogovoru, kaj misli o zagrebškem nogometu, izjavil: Ako bi vaši igralci bolj pazili na obvladanje žoge. kot na nasprotne igralce, bi bili veliko boljši igralci!
Kar lice zadnjega odstavka, so tudi ml strinjamo. Saj smo v liginih tekmah videli, kako so ravno zagrebški klubi delali z našimi igralci. Upajmo, da so izjave Svobode zadele v živo. Nogomet jo lepa igra. ne pa uaskakovanje soigralcev. Za-
REŠITEV URŠIH LHS
Jttffl*
Žepni model »tltindbng«
Din 100-»
Veliki model »Standard«
Din 200 —
VpBrabllaifg redno

zjutraj in zvečer električni glavnik „\Vhite" in v enem tednu bodo vaši lasje popolnoma spremenjeni. Mili električni tok, ki prihaja izpod la-sišča, rogenerira korenine in stori, >le porastejo novi lasje. Vaši lasje 1 odo kmalu zopet bleščeči, mehki in valoviti in to kot učinek elektrike, brez nevarnosti in brez električnih tresljajev.
Imate U orhliaf?
Prhljaj povzročitelj večine bolezni Insišča izgine v nekoliko dneh in se nič več ne vrns, ako redno vporabljate električni glavnik „Whitett.
HH uam postajajo tasle siui?
Sivi lasje dobe zopet svojo prvotno prirodno barvo.
Ali vam izpadajo las e?
Na redkih in golih mestih, ako imate še korenine in ako zares redno vporubljate električni glavnik „White", vam bodo korenine ponovno oživele in vaši lasje na novo porastli.
1,250.000 elektrjCvrta
glau^ftou „W*i fe"
se že nahaja v upoiabi po vsem svetu in dospelo je že na tisoče navdušenih zahvalil c.
JRmSiTUOS
Ne stane vas nič, samo dn glavnik doma prei'k>isite. Ako n sle v teku osmih dni popolnoma zadovoljni z glavnikom, nam ga lahko v. nete in mi vam izplačamo popolen znesek.
Ali vam moremo staviti ugodnejšo ponudbo? Ako električnega glavnika „Whito" ne morete dobiti pri svojem stalnem dobavitelju tedaj izvolite iztezati priloženi kupon in ga nam poslati z odgo\arjajočim zneskom in Din 15 za poštnino. Mi -'am bomo po prejemu denarja takoj odposlali zahtevani model.
Z glavnikom dobavljena baterija traja več mesecev Rezervna baterija za e -en in drug model stane 15 Din.
Električni glavnik „White" prodajajo drogeiije, parfumerije, lekarne in frizerski saloni.
Poz ttvvn dokaz!
Gospodična D. Š. iz Siska nam piše: „Iz-volite mi poslati dve bateriji za žepni glavnik „Han<lbag", katerega sem uri vas kupila. Čutim, da mi glavnik „White« deluje, ter ga hočem vsakomur toplo priporočiti."
MmiBIIIMUMUAMMIURblJOn
flarofrlncs:
Gospodu llinko Maycr i diu*, parfum, oddelek, generalnima zastopnikoma za električni glavnik „\Vbite" Zagreb, Praška ulica fi.
Pošljite mi po povzetju z bateriio in natančnim navodilom
za vporatio .................... kbmadov električnega glavnika >\Vtiite»
model sStandard* po Din 200.
.................... komadov električnega glavnika :>White:: model
Ilmidbag-c po Din 100.
(Nepotrebno prečrtati.)
Naročam ta glavnik pod pogojem da mi boste, ako bi me tekom sedmih dni glavnik popolnoma ne zadovoljit potem ko vam vrnem glavnik, moj denar popolnoma povrnili.
Ime
Naslov
ELEKTftiCM GlRVniK „WHITE"
grebško občinstvo, oziroma oni del istega, pa poznajo tudi naši igralci. Čudimo se samo, kako je bilo mogoče, da so se spozabili nad tako slavnimi igralci, kot so oni od Slavije.
Običajno so v Zagrebu gor plačali« samo Kranjci.. Toda počasi se bodo gotovo spametovali in tisti del gledalcev ukrotili.
CELJE : HERMES
Jutri popoldne se vrši na igrišču Hermesa prijateljska tekma med omenjenima kluboma. Celje je dosegel v jesenski sezoni lepe uspehe in bo resen tekmec SlŠkarjeni . Pohvalno je, da se tudi manjši klubi spomnijo, da je treba igrati tudi druge tekme in ne samo prvenstvene. Čas, kdaj se tekma vrši, javimo v jutrišnji številki.
Turistovski klub »Skala« v Ljubljani sklicuje v ponedeljek 11. januarja ob 20.30 v damski sobi kavarne Emone sestanek vseh smučarjev Skala-šev. Razgovor o klubovi prireditvi Lov na lisico-?, ki se bo vršila v nedeljo 17. januarja na Kopriv-niku. — Odbor.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Wclta, Certo Itd ima vedno v zalogi
loioodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zahtevajte ceniki
Ljubljansko gSedalSšče DRAMA
Začetek oh 20
Sobota, 9. Jan.: DVE NEVESTI. — Red C. Nedelja, 10. jati. ob 15: J HRČEK. Premijera mladinske igre. Izven.
Ob 20: > Z A PR A V L JI VEC . Znižane cene. Ponedeljek, 11. januarja: CVRCEK ZA PEČJO. Red B.
OPERA
Začetek ob 20
Sobota, 9. januarja: LUIZA. — Red E. Nedelja, 10. jan. ob 15: »CARMEN . Znižane cene Ob 20: -VIKTORIJA IN NJEN HUZAR . Znl žane cene.	,
Ponedeljek, It. januarja: zaprlo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sobola, 9. jan, ob 20: »VIKTORIJA IN NJEN HUZAR-, Ah. A. Nedelja, 10. jan. ob 15: »RDEČA KAPICA;. Znižane cene otroška predstava. Ob 20: LUTKA«. Prvič.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 11. januarja ob 20: »ZEMLJA SMEHLJAJA , Gostovanje mariborskega gledališča.
Za naš denar naj se kupujejo naši domači proizvodi!
___— 4.^1___x____
prašek za pecivo
vv ,H.lt»M »»k <«<*pt
i*K<MOt->
liriM
1*1«	' Okli*,
to** » ■ 5

ii»ic»i n»do,.>«»<tJi j
i«	WNl .# tt»^tr.y,
•>• Mfo^t* 5*»>IU. Xttox« -C*ko» ikvmmAi* l-A btmss t »it ,w>#xj*<» :« «.«»»»■••:♦» .?«khf*!oi«:i.)-
r.:***** /a v»4 v.csV«t» « ><•>.■: •♦>!«« •:o. -K-KMJ;« PKtoliJjjbKtfi
Še vsak izum se je tekom časa izpopolnil. Do najvišje popolnosti se je pa dvignil pecivni prašek naše domače znamke »A DR I A«, ki tudi jamči za sigurno in popolno uspetje. Nekaj izbranih receptov je odtisnjenih na samih vrečicah blaga; ako pa želite kaj posebnega, izvolite se obrniti na
Tovarn« pecilnih praškov
LJUBLJANA, poštni predal št. 124
ADRIA
MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilca 1*50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas	5 Dfn. Oglasi nad devet vrstio se računajo više.
Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
llužbodobe
Vajenca
za slaščičarsko in medi-čarsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. E. Starij, slaščičarna — Krško.
Vajenca
poštenega, krepkega, s predpisano predizobrazbo za specerijsko trgovino, sprejmem takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 195.
Pouk
Čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana Prospekt it. 16 zastonj Pišite ponj!
Stanovanja
Kabinet
z ali brez hrane sc odda. Tavčarjeva ulica 4, desno.
Dve stanovanji
eno z dvema sobama, eno s tremi sobami, se takoj oddasta v Zeljarski ulici št. 11.
Sobo
z železni pečico, išče gospodična, najraje v bližini Sv. Petra. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod "Nujno«.
Sobica
v sredini mesta se odda mirni gospodični. Naslov v upravi >Slovenca< pod št. 257.
Mesečne sobe
odda hotel Tivoli. Cena 260 do 360 Din s postrežbo.
Lep salon
za klube ali društva odda mesečno hotel »Tivoli«.
Velika soba
opremljena, s posebnim vhodom s stopnišča, se odda v Ljubljani, Kralja Petra trg 3.
Sobico
iščem. Ponudbe na upravo -Slovenca'' pod Mirno« št. 235.
Enosobno stanovanje
v kleti se odda s 1. februarjem. Poizvc se na Vodovodni cesti št. 26.
Citajte in širile
»Slo
venca«:
I/padanje las
bolečine lasišia, temena, prhliai. jrbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasie se zopet zara-«tejo, prhliai in srbež izgineta če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV.
Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara. I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb. Jelačičev trg 20
Lokal
na Bregu oddamo. Poizve se: Breg 2/II.
3!
Kupimo
Srečke, delnice,
obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6. II. nadstr.
Obrt
Fr. Ševčik Ljubljana
Židovska ul. 8. - Orožje, municija, vse lovske potrebščine po znižanih cenah. Največja izbira. Zahtevajte cenike!
PSenltn« tnoho
najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žila in mtevikib Izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Reatjeva celta 24.
Jedilnica »Žedom«
na Novem trgu 2, prej Turjaški trg. — Cene: juhe 1.50 Din; prikuhe, kompoti in solate 2 Din; kuhano goveje mesto 3 Din; pečenke in druge mesne jedi 4 Din; moč-nate 2 Din.
Posestva
Parcela
550 m', stavbna, v Ko-leziji, ob glavni cesti, naprodaj. Poizve sc: Ljubljana, Opekarska cesta št. 31.
Hišico
blizu cerkve v Ljubljani, kupim. Ponudbe na Pot k domu« št. 237.
Kupi m o ležeč
parni
hotel
s kurilno ploskvijo od 35 do maksimalno 50 m5. Po možnosti z obratnim pritiskom 8 atmosfer v obrata zmožnem stanju, proti predložitvi certifikata. — Tovarna zaves »Štora« d. d. v St. Vidu n. Ljublj.
IŽŽMEP
Psica
volčje pasme naprodaj pri Iv. Mrharju, Stane-žiče, Št. Vid n. Ljubljano.
Konj
težak, 16 in pol visok, petleten, brez hibe, ceno naprodaj. — Poizve se: Ljubljana, Opekarska cesta št. 31.
Perutninarstvo
Amalije Lottspeich v Rimskih Toplicah proda poceni čisto pasmo kokoii Rhodelander, amerik. Leg-horn in Khaki-Campbell race, priznano najboljša vrsta jajčaric. Mnogo priznanj na razstavah!
+	Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo
tužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat, svak in slric, gospod
KAREL OKORN
krznarski pomočnik
danes 8. t. m. ob 8 zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, Bogu vdano zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb pokojnika se bo vršil v nedeljo 10. januarja ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti Šmartinska cesta 16 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 8. januarja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Nogavice
rokavico, robce, perilo, torbice, kravate nizko cene, samo pri
PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Kuria oCcsa
1 Najboljše sredstvo pr« ! kurjim očesom CLAVEN je masi
Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča
II. HRNJAlf
lekarnar ~ SISAH
Varujte se potvorb
Inserirajte
v
.Slovencu1!
Pohištvo
Moderne spalnice iz trdega in mehkega lesa, kuhinjske oprave in razno drugo pohištvo dobite najceneje pri MATIJA ANDLOVIC, Komenskega ulica št. 34.
Puška
dvocevka, lahka, kal. 16, lino noseča, za brezdimni smodnik, naprodaj. Poizve se- Ljubljana, Opekarska cesta št. 31.
Kompletno opremo
spalne sobe in kuhinje, radi odhoda poceni prodam. Vprašati v Rožni dolini cesta VIII. št. 2, I. nadstr.
Preselil se je v boljše življenje, pokrepčan s sv. zakramenti, naš dobri soprog, oče, stari oče, tast, gospod
Franc Smrekar
delovodja Kranjske industrijske družbe
v 69. letu starosti. Pogreb nepozabnega nam rajnika se bo vršil v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol 16 iz hiše žalosti na Savi na mestno pokopališče.
Jesenice, Št. Vid n. Lj., Bjelovar, Šibenik, 8. januarja 1932.
Žalujoče rodbine: SMREKAR, TORKAR, ARHAR in NOČ.
DRUŠTVO NAMEŠČENCEV KRANJSKE INDUSTRIJSKE DRU2BE javlja tužno vest, da je njegov dolgoletni član, gospod
Franc Smrekar
tovarniški delovodja
danes po dolgi in mučni bolezni umrl.
Pogreb dragega tovariša bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol 16 iz hiše žalosti na Savi na mestno pokopališče. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu! Jesenice, dne 8. januarja 1932.
DRUŠTVO DELOVODIJ IN INDUSTRIJSKIH URADNIKOV javlja tužno vest, da jc umrl po dolgi, mučni bolezni nicgov dolgoletni podpredsednik, gospod
• France Smrekar
delovodja Kranjske industrijske družbe
Pogreb nepozabnega tovariša se bo vršil v nedeljo, dne 10. 1. m. ob pol 16 iz hiše žalosti na Savi na mestno pokopališče.
Pokojnika ohranimo v blagem spominu! Jesenice, dne 8. januarja 1932.
ODBOR.
Si? gSo n
a Is "C 5 3 -g00
aSaa Eccg
j S3.§ >"55?as!o
Si^Ss
-S - »R^ jS«S"«

o
% I
Ir . o
a x —
x Q ii -r = _
Ij^J
52 <5 « ¥ :
> t
./. N » - 0> -j s " > v C fc, ---
jZ >
1 S
- — -J X
I
~ .o c
i. a 'Ji -..O => «
- ----" C s*
a, »J * .-. a.
. Cj >
s M
r? O . _ Q m ><j! -C I
S .;
_ .. O
i -J iS -g- <M
•a o g "' —'
-S N

c a cz >
— C3 —
= 05
-Jsaž 1
Dr. Joža Lovrenčič:
finali izumrlega naroda
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
Medlem ko sta Opalo in Suro pobirala zlato, ki se je bilo sesulo s tehtnice, in jima je še Oso pomagal, ko se je zahvalil kraljici, je Ena pobrala Kvinkcijevo glavo in jo zavila v togo, česar ni nihče opazil.
Na konja, kraljica, in v tabor! je dejal Opalo, ko so bili gotovi.
Oso je žalostno gledal, zakaj težko mu je bilo, da ne bo mogel spremljati kraljice.
Pa ga je potolažil Suro.
Nič se ne boj, ne pustimo te, da bi te spet zajeli Rimljani! Pohiti, lam za prvim grmovjem čaka s konjem limpeto, ki je naju spremljal. Njegov konj lahko ponese oba!c	,
Oso je poskočil in ni čulil nog, tako je šel.
In še so trije jadrni konji vzbrzeli čez ravan, ko da jih nese veter. Med potjo je kraljica izvedela, da Epula ni v taborišču, a da ga vsak čas pričakujejo, če sc ti i že vrnil med tem, ko sta onadva, Opalo in Suro, odšla ponjo. Na Belenovo ostrvo da je odšel k stravi njenega očeta, ki ga je dal žrec Scko prepeljati z Medejskega gradišča ...
Epulo se ni bil še vrnil, ko so pritopotali in pri-hrzaii spenjeni konji z Eno, Opalom, Surom in še z Empetom in Osom skozi temni les do lihega gore-njega Timavskega jezera in okoli njega do taborišča, kjer je bilo vse živo, čeprav so šle zvezde že proti jutru.
Da niso zaspani! se je začudil Oso na konju za Empetovim hrbtom.
Kaj bi bili zaspani, če še jaz nisem, ki sem prebdel dve noči! Ali misliš, da so mogli spati, ko so težje čakali kraljice kakor kralja!, je odvrnil Empeto.
Če bi ne bilo mene, bi jc ne pričakali! se je i pozdel Oso, ki se ga je lotevala prešernost.
Ne širokousti se! Kajpa, ti si pripravil zlato, ki naj bi kraljico otelo! Belena, Belena zahvali, da te je I kraljica rešila rimskega volka, kateremu bi moral I sicer streči svoj živ dan!«
Prijezdili so v tabor in Oso je moral požreti odgovor, čeprav ga je imel na koncu jezika, zakaj voj-niki, ki so čakali ob ognjih, so zagledali kraljico, planili pokonci in jo vzprejeli z radostnimi klici, kateri so rastli v oglušujoč vihar navdušenja, da je odmevalo iz temnega lesa, budečega sc v rano jutro, iz tihih globeli, ki so še sanjale v lesu, od belih pečin in ostrih čeri, ko da bi oživela vsa zemlja Karnov i 11 bi pozdravljala svojo kraljico.
XVII.
Ko so se menjale v Akvileji ob Prctori jskjh vralih straže, je prva straža povedala drugi, da sta odšla dva, očividno nadzorujoči centurio s svojim optijo-nom — narednikom, iz tabora in se nisla še vrnila.
Mogoče sta obhodila vse utrdbe in se vrnila pri drugih vratih, jo menila izmenjana straža, a vendar glejte, da boste budni in je ne izkupite! Centurioni niso Quinctius, ki te dni vse dovoli, da mora biti človek vesel takega poveljnika!
Tako je šla beseda od prve nočne straže do druge
in od druge do tretje in četrte straže, ki je budna pričakala jutro, a centuriona in njegovega spremljevalca ne.
Oni, ki so culi prvo vigilijo, so nas vse povlekli, da bi nam ukralili spanje, ko so vedeli, da smo ga po veselih nočeh potrebni! O, pridejo že spel na vrsto, da^ jih potegnemo tudi mik so se jezili, ko se jc začelo zoriti in se je ravan pred njimi drami la in budila v novo življenje.
:>Kra ... kra ... kra ...«
Krokarji, ki so se spreletavali tam onkraj mosta okoh visokega topola v ravni, so kakor izzivali slražo s svojim hripavim glasom. Nenavadno veliko jih je bilo in drli so se, kot bi se delali norca iz solnca. ki 111 se vzslo. Iz jeze in radovednosti so jih neprespani stražniki začeli opazovati in čudili so se, kaj imajo črni ptiči pod drevesom in v drevesu, da jih jc toliko in se lako ženejo.
Gledali so in gledali, črnih ptičev je bilo vedno več. Od vseh strani so še priletavali in sedali na topol ler sc spuščali na 11 a.
Skoči in poglej, kaj imajo! jc pozval eden izmed straže, ki je menil, da je le treba pogledati, kaj je privabilo gavranc, da jih jc kar črno in so drug drugemu v napotje.
Ni bilo treba reči dvakrat; kar dva sta se pognala izpred vrat proti topolu.
"Kra... kra... kra... so se zadrli gavrani v zboru, ko so opazili, da se bližata legionarja, in nekaj jih j« zletelo v vrh topola, kjer so se zazibali na upo-gibajočih sc vejah, drugi pa so krožili po zraku in se spustili daleč v ravnini na tla, da bi se vrnili, ko mine nevarnost.
Za Jugoslovansko tiskarno t LJubljani: Karel Ce&,
(zdaiateli: Iran Rakore*
Urednik: Franc Kromžar.