255. številka._Ljubljana, v sredo 7. novembra. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI NAROD. shaja vsak dan av«*«r, isimsi nedelje in prašnihr, ter velja po pošti prejeman ca avstro-ogerske deželo aa vse leto 16 gld., aa pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld., za jeden neeec 1 gld, 40 kr. — Za Ljnbljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 3» kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. ta Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnin* znaša. Za osna ni 1 a placnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvoje na Kongresnem trgu št. 12. Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Cegava posest je Celjska gimnazija? (Dopis) Iz Ljubljane, (i. novembra. „Ohranjenje posestnega Htanja" — to je geslo, pod katerim namerava državnozborska koalicija, podpirana od slovenskih konservstivcev, največje krivice delati Sovencem. Ako bi gosteč pravega gospodarja izriail ii hiše in ga pahn I pod kap, potem pa mogočno aedel za miso in trkal ob n|o, rekoč: „Tu sem jas gospodar, pa obraniva sedaj posestno stanje!" bi to gotovo za utiljenca ne bil napačen pred le g. Prati bedak bi pa moral biti gospodar, ki bi pod kapo* pritrdil, .prav, prav, pa ohraniva, kar imava, ti gospodar sa mizo, jaz pa pod kapom!" Prav it-te ra tantra ao pri vseh razpornib vprašanih mej Slovenci in Nemci, ia posebno v zadevi toliko razkri* čane Catjske gimnazije. Nemci si hočejo pridobiti legalnost, da bi obdržal« to, kar so nam po sili in zvijači vneli. Čutijo ps, da bi bila krivica preknčeča in v pravični Avstriji toizvedljiva, ako tudi aloven aka stranka ae pritisne svojega pečata na to grozno pogodbo. Kai naj tedaj storimo? Ne dvomimo za trenotek, da ima slovenski narod 8e toliko moštva ia pravicoljubjn, da bode takim krivičnim mesetariem naj ao jih dojile nemške, ali pa slovenske matere, odloCno odgovoril: , Nikoai: — Nafto posestno stanje je po zakonih nam zajamčena ravnopravnost, in dokler ae ta ne izvede, o posestnem stanju ne more biti govora". Najbolj pa slepijo svet prebrisani Nemci s tem, da dokazujejo, kako imajo samo oni zgodovinsko pravo do tega, kar je samo nase, ali pa nage vsaj toliko, kolikor njihovo. Posledoie velja posebno sa Celjsko gimoszijo. Nemci pravijo, da je to samo njihova laat. A to je v nebo vpijoča neresnica. Vpraša se, kdo gimnazijo vzdržuje in kdo jo je ustanovil? O (govorimo. Vzdržuje se Celjaka gimnazija, kakor druge državne &ole, iz davkov, in sicer posebno iz žuljev tistih davkoplačevalcev, v katerih okrožju g maazijn stoji in katerim je namenjena. Kdo more reči, da je Celjska gimnazija nameniena samo Celju in ne tudi delu dežele, ki leži okrog Celja? Ker pa plačuiejo Slovenci okrog Celja in v Celju najmauj desetkrat toliko davka, kakor nemški Crtl|ani, tedaj LISTEK. Lady Hilda. (Boinan, angleški spisala Ouida.) XI (Dalje) Madame Mila sodila je, da se je Freddie a aeatro ■pri zarad te stvari, da pa niata ne jeden ni drugi della U cei nič o tem povedala. Madame M la je torej sklepala, da je H Ida začela že Čutiti in da dela kakor vse diuge Žene, ni pa mogla razumeti, da ona zarad tega tako slabo izgleda — ona ravno ni vedela, kaj je nepokoj vesti. Nji aami na primero je bilo jako težko, da se ona, katulikinja, na veliko žaloat svetega očeta udaia za pravoalavnega, pa saj je to tako lepo, imeti pravoalavnega za soproga, ker je nn ta način možno obiskovati plesove fitiri-nsjat dnij dlje; doaler ima soprog de zmerom pred pust, kdo sme o tem kaj zlega reči ? A ona je mislila, da mora človek storiti vedno vse, karkoli je mogoče, da vsakemu ugodiš, a pred VBem mora skrbeti, da ugodi najpreje samemu sebi. Svet je doati ugoden, dn Živili v njem, če le ne vsameš ničesar na dulo; aaj je itak zmerom dosti nepla tudi desetkrat bolj vzdržujejo to gimnazijo in imajo desetkrat večjo pravico določevati, v katerem jeziku naj se na njej uči, kakor nemški Celjani. Kdo je pa ustanovil celjsko gimnazijo ? Ali mar res samo Nemci? Na to Slovenci doslej Se nismo odgovorili. Ttdaj na dan z resnico! Največ zaslug za utemeljevanje Celjske gimnazije s; je pridobi N-kolaj Igntcj Lipič. čigar ime kaže, da ga je rodila slovenska lipa. Rojen je bil ta znameniti nas rojak v Liobljaoi, dne 6 novembra (danes je obit t n c*!) 174G. leta. Bil je sodaik v Celju in umrl je v Mariboru 11 novembra 1817. Hodil je ta plemeniti mož 1. 1808 po kmetih, okrog duhovnov in drug h imovitih ter radodarnih slovenskih mož, in nabral v kratkem čaau za utemeljenje Celjake gimnazije zelo veliko svoto, namreč nad 150 000 goldinarjev. Ker pa Nemci rajši verjamejo svojim možem, citiramo nemškega zgodovinarja 1)-mitza, ki pifte (G^schichte Krains. IV. 288) o njem: „l)ie GiUnduDg des Qymnaaiums in Cdli (1808) ist sein Werk, indem er, im Lande heramreisend, in uueigeniUtziger Weise in kurser Zeit mebr als 150.000 ti. aammelte". Kaj ae pravi „im Laode*, menda razumejo tudi Nemci. In ko bi danes vstali iz grobov ti blagi dobrotniki z dežele, ki so s tolikimi žitvami ustanovili Celisko gimnazijo 1. 1808 , tirjali hi #»11« ae na ravnopr* t, katero sds po naših državnih Zakonu utivati tt telo ob nji* bovem času po krivici Se zabranjeno, tirjali bi z vso odločnostjo isto, kar zahtevajo danes n 11 h o v; slovenski potomci, namreč, da učni iezik oa Celjeki gimnaziji ne bodi samo nemški, ampak tudi slovenski. Celjski okoličani imajo tedaj popolno pravico do dedščine svojih očetov. Celjska gimnazija je tedaj tudi glede utemeljenja slovenska laat; do nje imamo Slovenci vsaj toliko zgodovin skega prava, kakor Nemci. K. Državni zbor. Na hnuaji, 6. novembra. V današnji seji poslanske zbornice se je kot Ono dognala splošna razprava o načrtu kazenskega zakona. Z* razpravo se ni nihče zanimal, toliko boli čanih menic — gotovo, a nič ni bolj gnusno, kakor to. A Hilda] ni imela nijedne neplačane menic«, toraj nima nikacega vzroka, da se izjeda. A propos, ksr se tiče menic, nadala ae je, da ne bode della Rocca izrabil avoj vpliv na njeno seetričino in da ji bode branil, plačati tuje menice; naravno, da on tega ne bode storil baš sedaj, a ko so ti moški že dlje čas« ljubimci, pomisli ona, zmerom prestvarjaio poezijo v prozo in postanejo ravio tako hudobni kakor soprogi Madame Mila je na aju pazila pozorno vea čas obeda. Ako vidim, da je on kriv, da tako skopari, bodem storila Bvoje, da postane ljubosumna na Julijo M d ci MalateBta, koj jutri, pomi »li onn. Madame Mila je, kadar je bilo treba, pospeševala ali razdirala odnoftaje svojih prijateljev ali nepnja-teljev a kako dovtipno in premeteno mojstrijo ali kratkim brezimnim pisemcem, ali kakim drugim ne dolžnim sredstvom in slepilom Kakšna koiist naposled, če si na svetu in ae ne mešaš v vse, kar srečaš na potu? Biti samo donda v rokah usode in se kot taka kretati sem ter tja, kakor hoče usoda, to je bilo po njenem mnenju uprav nedostojno in nevredno ženske pameti. Oaa ni želela, da ae stvari razvijajo, kakor je ona hotela. A kdo pa za interpelaciji posl. S p i n č i ć a in posl. S t e i n-w e n d r a. Posl. dr. Faaderlik je zagovarjal vladni načrt. Generalni govornik cootra dr. P a c a k je srečno pobjal posamične določbe in izjavil, da bodo mladočeški poslanci glasovali zoper načrt, dočim se je generalni govornik pro grof P i n i n s k i odločno potegoval za načrt. Pri glasovanju je zbornica s 170 proti 26 glasom vzprejela vladni načrt za podlago specijalni razpravi. Zbornica ae je potem posvetovala o predlogu posl. grefa Palfirja glede drž. kredita za dobavo knnega seruma zoper davico. Posl. dr. Kathrein je priporočal predlog, ia se je ta po daljgi razpravi, v katero ao posegli poslanca grol Palflv in Wieder-sperg ter minister Bacquehem odobril. Zbornica je potem vzprejela predlog glede podpore kmetovalcem na Češkem, na to pa so prišle na vrsto iaterpelacije, mej katerimi sta zanimivi slssti dve. Posl. Spinčić je interpeliral zaradi čudnega poročanja c. kr. korespondenčnega urada glede političnih demonstracij v Istri ter očital koresponden-Čnemu uradu, da je navla&č poročal pristransko, zlasti zamolčal vse, kar je imelo iredeutiatičen značaj. 1 ■»■■• Ar RtMin w«*nr1 er le inrernehral finančnega ministra, kako to. da ae v razpisu aiuzoe evidenčnega geometra v Milstadtu zahteva od pro- ailcev znanja obeh na Koroškem deželuonavadmb jezikov. Pribodnia seja bo v soboto. Politični razgled. Notranje do/rlt'. V L 1 u bi j ae i, 7 novembra. Kaj pride za koalicijo'* Sedaj Be po časopisih večkrat naleti na to vprašanje, kar je gotovo slabo znamenje za koalicijo. Poli. dr. Klaić je v tem oziru govoreč z dopisnikom Prterburfikega lista .Kraj" rekel: Koalicija ne stoji na trdnih tleh. H henwartov, iz raznih elementov sestavljeni klub, ae more več dolgo ostati v njej. Če izttopi, ae ustanovi druga koalicija, v ka- tega ne želi? Da je bilo nekoliko mož in žen unesrećenih za celo življenje, da ae je dvoje dragih, ki sta se tako silno ljubils, ločilo za vedno, da se je v mnoge hifie, kjer je vlndala ljubezen in sloga, vteplo aumničenje in sovraštvo, tega vsega madame Mila ni bila kriva, prav činto nič — kakor tudi ni kriva, da so taki ljudje, ki ae o slabem vremenu vozijo po ozkih ulicah, da se pušvrkajo z blatom. A nobenemu niti na miael ni hodilo, d« more madame Mila kaj zlega storiti — dražestns, dobrodušna, zgovorna madame Mila, ki je sem ter tja letala s popkom rože v laseh in govorila tako milo, prisrčno: „Z* nase reveže — za naše drage reveže!" Najboljša ženica na svetu, kakor so Milo vsi znanci imenovali, poljubljala je svoje ženske nasprotnik« v obe lici, kadar bi jih srečala in kadarkoli je pošiljala kako brezimno pisemce (samo sbog Sale), poslala bi vedno isti osebi koj potem tudi poziv na obed. .Jaz bi Želela vedeti, kako se v resnici ima stvar mej njima," pomisli sedeč pri mizi, orna-hovaje mej svojo prirojeno željo, da vidi svojo se-stričino, kako je vrgla od sebe to „belo cvetko brezhibnega življenja", ki v nosnicah vsskega, ki je nima, smrdi kakor česen, in mej svojo tudi prirojeno sumnjo, da della R-cca ne bode dovolil svoji teri bodo združeni: nemška levica, Poljaki, Coroni-nijev klub, Malorusi in češko plemstvo. — Drugega mnenja je Dunajska ,Mo n ta gs - Re v u eV Vladino omahovanje in odnehanje glede iaterakega vprašanja zmalra ta list za dokaz, da so v koaliciji nastale velike teikole ter sodi, da po VVindiBchgraelzovem odstopu more priti na krmilo jedino In grof Taaffe. List pravi: „Ministarstvo Wiadisch graetzovo pomeni brezprogramno stagnacijo, gn f Tahil - pa nosi prapor volilne reforme, okoli katerega praporja se je zbrala vaa mlajša generaciia. V parlamentu sto|i VVicdiachgraetz a svojo koalirano večino, zunaj parlamenta pa stoji grof Taaffe s splošno volilno pravico. Kdo mora zmagati?" Istersko vprašanje. Kakor smo sinoči javili, je pravosodni minister Scbojborn obljubil sukcesivno izvedenje njegove naredbe glede dvojezičnih napisov na Primorskem. Vsled te obljube bo slovanski koaliraoci opustili namen, interpelovati vlado glede te b tvar i, dokler minister notranjih del marki Batquehem ne odgovori na interpelacije poslancev gr< fa A f reda Coroninija, S p i n č i t! a in K 1 u n a. Poljska demonstracija. Šele sedaj se pozoa ves pomen netaktnega postopanja poti. dra. L- wakowdkega o priliki, ko je naša poslanska zb»rn ca izrekla aozalje na smrti car|a Aleksandra. Poljaki so dobro vedeli, kaj namerava Lewakowski, ki je sicer pameten in pošten človek, kajti podpredsednik poljskega kluba dr. Jedrze|owicz K a je še mej govorom predsednika Chlumeckega nagovarjal, naj nikar ne (lemuDstruju, Češ, da bi to ruskim Pollaki m moćno školovalo. L vv.tki w-*ki pa, ki se je bil 1803. I. aktivuo uleležil poljske revolucije, se ni kakor ni hotel udati. Njegov protest je spravi Poljake v veliko zadrego, tembolj, ker je poslanska zbornica na izrecno željo cesarja samega izrekla svoje sožalje. M nistei Kal no k y je sporočil Cilumectemu to cesarjevo željo io spisal tudi govor, kateri je čital Chlumecky v parlamentu. Po Le-w*kovvskega demonstraciji se je sešel pojaki klub in obsodil L w*koWdkeg& postopauje, to pa jedino le zato, ker se je na cesarievo Željo izreklo sožalie. Z v poljske poslance ta af^ra ne bo imela drugih posledic, pač pa za Poljake na Ruskem. Tako vsaj sodijo poljski poslanci. Vitanje države. Italijanske agitacije. Iredenta v soaednt kraljevini ne miru e. Uprizorila je velijo ag tacijo zaradi naredbe avstrijske vlade i/lede dvojezičnih napisov. Jedrn .zahtevalo , ,,, ~,----- —». ...vKcuua uipiumatičnim po f m na Dunaji, na kar odgovarja vlada, da bi po tem vzgledu mogla tudi A.ar rim intervenirati v prid papežu, drugi pa kar brez ovinkov zahtevajo, na| se zoper Avstrijo zafne vojna. Iredentovci so izdali poseben manifest. Stvar pride gotovo le v italijanskem parlamentu na razgovor. Vlada italijanuka postopa korektno. Rusija. Trujil.) carja A'ekBandra se odpelje te dni iz Livadije. Naiprej se prepelje v Moskvo, kjer sa v Arhaogeljski katedrali položi na mrtvaški oder, pa samo za jeden dan, potem se prepelje v Pi-terburg. Moskva bo tedaj pokazala svoio globoko žalost ltunki Poljaki so odposlali h guvernerju Gurku posebno deputaci|o, da mu izrazi Čutila udanosti no vemu carju in izreče sožitje poljskega naroda Sploh pričakujejo Poljaki, da se utegnejo mih razmere za novim carjem premeniti Car zapusti že iiitri L vadijo in se odpelje s carsko rodovino v Ptferriurg. JBolgarsho sobranje. Predvčerajšnjim je bila v bolgarskem sobranju prva velika razprava, nanašajoča ae na razmerje mej Bolgarsko in Rusijo. M.nisterski predsednik Stoj lov je poročni o brzojavki ruskemu carju in o njega odgovoru, potem pa se je vršila razprava o adresi. Stojlov je obširno obrazložil avo| program, čegar jedro je, da bodi notranja politika glavno torišče vladmega delovanja. G>ede vnanje politike je rekel, dn m mora vlada z vestnim izvršavanjem vseh pogodb pridobiti simpatije najpre| turškega sultana, potem sosednih držav in končno vseh dru-g h sil. Bolgarska se bo rada porazumela z Ruiijo, a ta ne sme zahtevati, naj se odstopi kak košček bolgarske zemlje, niti naj se postavijo ruski častniki voiski na čelo ali sproži dinaBtičao vprašanje. Skupščina |e z veliko veČino odobrila Stojtova vnanjepolitični program. Francoska zbornica je na jako alovetea način izrekla svoje in vsega francoskega naroda sožalje na amrti caria Aleksandra, vlada pa ie dala brzojavko carja Nikolaja plakatirati po celi deželi. Vojna xa Madagaskar. Afriški otok Madagaskar ie bil doslej imenoma podrejen francoskemu protektoratu, ali vladajoči rod Ilivas. ki ima v lasti skoro dve tretjini celega blizu 600 000 Stirijaških kilometrov velikega otoka, se ui temu protektoratu nikdar uklonil in delal francoskim trgovcem in obrtnikom kar mogoče največ sitnostj Francoska vlada je tem večnim prepirom hotela narediti konec in je poslala poslanca L% Myre de Vilers na Madagaskar, naj izposluje pri Hovajski vladi francoskim Željam primerno pogodbo Vlada pa je njegove zahteve odklonila in Francija je sedaj primorana, priboriti si s silo zahtevano pogodbo. Vlada francoska bo od parlamenta zahtevala 50 milijonov frankov kredita in odpošlje 20 000 mož na Madagaskar. O končni popolni zmagi Francozov ni dvomiti, tem manj, ker se jim Angleška ne bo zoperstavljala, dasi so angleški misijonarji in trgovci krivi cele vome. Francija pridobi z Madagaskarom krasno in bogato provincijo, ki bo obilo povrnila trud in troske, katere bodo imeli Francozi s pridobitvijo. Kitajsko-japotiska vojna. Zmagujoči Japonci so na potu v Peking. Kitajska vojska se jim umika, v Pekingu bivajoči ino-/.emc bodo v kratkem pozvali, nai mesto zapuste. Kitaiska je popolnoma pobita in bi se rada spravila z Japonsko. Kitajski poslanik v L »ndoou je dobil nalog, prositi evropske velesile intervencije. Kitajska ie pri volu, pripoznati popolno neodvisnost Korejske in plačati Japonski odškodnino, storiti torej to, kar so Japonci U začetka zahtevali. Ali se bodo'Japonci sedaj, po toli#S -magabv s te** ^"»tjii., i« drugo vpiaoaujo j, -L__C-- Domače stvari. — (Shod kranjskih Nemcev) Graška „Tagespošta" javlja, da so kranjski Nemci imeli včeraj in predvčerajšnjim v Ljubljani nekak shod. Predsedoval mu je baron Schvvegel, kot poročevalec pa ie nastopil dr. Sehaft^r. Kaj se je sklenilo, tega Grsški list ne pove, pripoveduje samo, da je bila debata o političnem položaju .jako živahna", da so se zadnja imenovanja na učiteljišču ostro kritiko-vala, ker bo obudila veliko in opravičeno nejevol;o vseh nemških krogov na Kranjskem, in d i se je končno vzprejela nastopna resolucija: „V Ljubljani zbrani zaupni možje kranjskih Nemcev, uriaiii ne-omahljivo cesarju in državi, se drže načel o na predku m o svobodnem razvoju države. Oiločno povdarjajo vkupnost interesov vaeb Nemcev v Avstriji in zmatrajo jedinost in slogo nemških poslancev 2a najvažnejše jamstvo krepkega in uspešnega odb jaoja vedno moožečib se nasprotniških napadov; poganjajo se sa primerno popolnjenje Bocijalnopotitiških zakonov in za i/datno podpiranje kmetijskih in obrtniških interesov; pripravljeni so, primerno sedanjemu političnemu položaju ia v omogočanje plodonosaega gospodarskega delovanja podpirati obstoječo koalicijo, če bodo vse udeležene stranke postopale loialno in predpostavliaje, da bo vlada narodno posest Nemcev zlasti tudi na Kranjskem varovala in /. vso odločnostjo skrbela za popolno ravnopravnost nemških deželanov in nemškega jezika v vsakem oz»ru." — Vač uh ie o tem shodu povedati „Tagespošta" in mi tudi ne, zakaj v Ljubljani ni za ta shod nihče vedel, Še nemški krogi ne. Glede števila udeležoi-kov ne črhne Graški list nobene besede. Lahko si torej mislimo, kakov je bil ta „shod". Najbrž je bilo zbrsuo navadno kaxinsko omizje in dr. Schafier je nsBtopil v navadni njegovi ulogi, namreč kot neprostovoljni humorist. — (Slovenske predstave.) Rodoljube na deželi opozarjamo na prihodnje slovenske predstave ki bodo: v petek dne 9 t m. (M a m z e I 1 e N i t o u c h e pri navadnih cenah), v nedeljo dne 11 t. m. popoludne „M linar in njegova hči" (pri znižanih cenah), zvečer pa opera. — (Slovensko gledališče.) Prvi dramatični proizvod iz češčine v letošnji seziji je bil zelo srečno izbran. J. Vrchlickega „V Dijogenovem sodu" je biser Talijinega slovstva. J) antični razvoj dejanja, originalni način, na kateri nam pesnik člove-ko približa zgodovinske tipične značaje, ia fina atiška sol, s katero je potresen dijalog, so prednosti, ki dajo ti veseloigri mesto mej najboljšimi konverzacijskimi igrami — pa tudi mej najtežjimi, osobito ker se vrši v nevajenem grškem kostumu. Poskus na našem odru je bil smel, a posrečil se je. Iz početka so se slušalci in igralci malo začu-jeni gledali; po nastopu Melisse in Dijogena pa bo je igra oživila in občinstvo ugrelo, in najprej tiha potem pa glasna veselost je zavladala po dvorani ter spremljala simpatična zaljubljenca in nju robatega rešitelja do srečnega konca. Venec gre gospodu Inemannu. Zares klasičen v maski, našel je povsod pravi značilni sen i kiuizem brez odurne primesi za samega sebe, favnovo ljubeznivost v občevanji z ljubko Meliso, pravo dobrohotnost v dotiki s Par-menijem in naposled perečo ironijo, s katero zdravi in ozdravi zdivjanega Aleksandra. Brez pretiranja lahko imenujemo tega Dijogena najbolj originalno podobo, kar jih je še nastopilo na slovenskem odru. Gospod Verovšek, viaokostas in impozanten v kretanji in govoru, je veličastno stran vladarja sveta dobro pogodil. Nakatere strani svoje silno težke uloge je pač prezrl, česar mu pa ni zameriti ; kajti Vrehlickvjev Aleksander je pravi kameleon, ki skoro od stavka do stavka izraža drugača čutila. Najprej ljubosumen na Parmenija, skuša potem premagati svojo blaziranost, se sili k ljubezni, nalaže se sam, da je zaljubljen, zdivja v svoji oholosti, ko se mu ne uda prijateljeva ljubica, in se na- Dalje v prilogi ~~W ljubici, da plačuje tu|e dolgove in da bode brez dvoma videl vsa njena pisma. .Ona mu bode povedala vse o vsakomur,* šepne madsme Mila nezadovoljno, ker so oči della R cce drzno razodevale toliko srečo, kar je po njeni rafinirani izkušnji ob-H' zalo cele zvezke romanov. Istodobno mučila jo je tudi še druga skrb, da ne bode mogla namreč pravočasno oditi k Vegliooeu, kjer jo je čakal Maurice, loža in dobra večerja, če se nadvojvodinji zljubi, da igra kako igro, izgub Ijeno je vse upanje, do zore ne moreš uiti, a grofici je bila igra z nadvojvodmjo tako soperoa; s takimi oseb »mi se je bala, da varajo ia je morala z gotovim plačati. Zaradi tega z vsem onim ostroumiem in z vso ouo veščino, kakor ie to moisterski umela, razgovarjaie se z gostino prične govoriti o denašnji zabavi pri Veglioneu, in navdušila jo za to misel, tako da se je nadvojvodinje, ki je o svojem času obiskala Bvojih petsto maskiran b plesov, Lt U želja, da še ta ples ob.šiV , baš kakor da je osemnaiat letna deklica, ki je ravnokar prišla iz penzijouata Madame Mila z velikim veseljem atavi sojo ložo na razpolaganje Njeni kr visokosti, a Nje visokost pozove vse ca v zo^ne goste, da gredo Ž njo. Tu ne gre obotavljati se, hočeš nočeš h vzprejeti po- /. va in tako je iady Hi.da, kateri je bil hrup in šum isto tako zopern, kakor menim konjem ma škare, morala na ples, kamor jo je vlekla ta vesela, brbljava in razuzdana žeoa, kateri je bilo kaj tacega v največjo zabavo in ki je ljubila šalo in tak dir in daj kakor kak pouličnjak. Lady II Ida. držala je Vegliooea in Željo, iti tja, izpod svoje časti, ali ni baš nerada vzprejela to vabilo, samo di se ukloni vsaki mogoči priliki, da bi bila z della Rocco sama bodisi tudi Hanio za trenutek. Vedela je, kaj ji bode rekel, njegove oči so to cel večer vsaj tisočkrat oznanjevale. Gostinja in madame Mila popili sta nekoliko čaš šampanjca, popušili nekoliko smodk, zopet svojo ž jo gasili s šampanjcem in s Beltersko vodo in tako ni manjka o, da sta bili naposled vesele in jako A roke volje. Nič boljšega na svetu, nego iti k Veglionu, — v ostal* m, gospoda so tudi undaj, kadar vino pijejo, sama dobre volje. Vesela in brezskrbna, zamotana in maskirana, da je nihče ne bi spoznhti mogel, pripravljena na Viako budalaščino ni ostala goBtinja v loži dlje. nego par minut, ker jo ie 2 ■ lj -c vlekla mej tisto tolpo maskiranih ljudij. Madame Mila je šla drage volje ž njo in za njima je sledilo kakih pet šuat moških. Lsdy H Ida se je izpričala, da ne more iti, češ, da jo boli glava — kar ni bila laž — in je v družbi Sc. Louisa čakala, da se vrne gostinja. Ona vzame krinko z lica in jo položi kraj sebe in potem odloži domino, ker je bilo v loži strašno soparno. Bela njena obleka je sijala, kakor lilije na mesečini. Nasloni glavo na roko in gleda to piBano, hrumečo in kričečo družbo, ki se ju gnetla v dvorani. — Vam nocoj ni dobro, madame? prične St. Louis z ljubeznivo brižliivoBtjo, ki jo je gojil vsaki lepi žeui nasproti. S skrbjo ga je napolnjevalo, kako daleč je že napredovala njena ljubezen z della Ricco; tisto uoč je mislil, da je vse v najboljšem redu, a zdaj ni bil o tem tako globoko uverjen. — Vselej, kadar pri gostinji obedujem, me tako zelo boli glava, odvrne H Ida. Ona je dobra duša, a njeno govorjenje je upravo . . . — Jako dobra duša, kakor ste pravili, ali prava pokora za ušesa iu za dobri ukus. Ctairvauz je torej einoč odpotoval? — Da, Cbeviot mu je zbolel. — Mislil sem, da mu je zbold kak konj in da je zato tako pobit. B 1 Bcm ž njim samo nekoliko m mit skupaj. Daljo prib. Priloga M8loveB8kemn Naroda" fit 255, Ani 7. novembra 1894. zadnje kot pravi Grk da ukrotiti po dovtipni modrosti Dijogenovi. Skok iz stroke dobrih očetov v str<-kn ljubimcev seje ir. Verovšku v ob<'e posrečil; kar še ne doataj", bo k svojo poznato pridnostjo in nadarjenostjo lahko dodal. Gospod Danilo (Parmenij) je dobro pogodil lahki ton, ki je za take igre jedino pravi, naj hh vršf v Parizu ali v Korintu; tudi plasti«"no, kostumu primerno kretanje zaslugi, da ga omenimo; kratka, n nenavadno poetična uloga Melis*« je nsišla v gospici Slavce v i najboljšo zastopnico. Melissa je pravo dete večno mlade Helade, kakor nam jo opisuje Parmenij, zgolj lepota in ljubezen. Sladko gol.'anje, zapeljiva gibčnost in mirna odločnost nam je predoče val a klasično devico, ki vidi na vsem svetu samo svojega ljubimca in se mu uda z dušo in telesom — lično lepoto pa je poviševala izreduo ukusna toileta. Mimogrede naj tu omenimo, da sta tudi gospoda Ve-rovšik in Danilo nastopila v kostumih, ki bi bili največjemu odru na čast. Gospod Orehek je govoril gladko, igra njegova pa je bila malo pre-burna, lip i zorite v (režiser Inemann) je bilu zelo spretna. Presenetila nas je tudi nova scenarija, posebno jako lepo ozadje, zasluga g. Stadlerja. — „ Dijogena" je sledila znana mična opereta „Mornarji na krovi" Pravimo: znana, pa naj nikar ne misli, kdor jo je prej kedaj jedenkrat ali večkrat videl, da mu je n treba letos hoditi gledat — tako je v Ljubljani še' ni slišal, ni videl Melodijozna godba in komična pa dostojna snov je prišla sinoči izredno dobro do veljave Največ zasluge za to ima gospa A niče v a, ki je pela Emo. Čista intonacija in gladka koloritu r a sta glavna znaka izurjene pevke. Hvalevredna je tudi diskrecija, s katero je vladala svoj močni glas, da ni zatemnila svojih sopevcev. Največjo pohvalo je dobila za uprav briljantno koloraturno arijo Igra ]e bila živahna in degažirana, pa nepre-tirana. Gospića Tovvarnicka je bila zal Maks. Nje glasu se je sicer poznalo, da se je ta večer žrtvovala in kljub bolezni uastopila, da je vzmogo-čila predstavo. Vender je dobro zmagala pevsko stran svoje uloge, osobito nastopno pesem, in imela svoj dobro zaslužen delež tudi pri aplavzu po duetu in tercetu. Prijetno iznenadila nas je lepa slovenska proza in neprisiljena živa igra. Gospoda Freud en-reicha Pitfard nam je jako ugajal. Samo na sebi komiško ulogo je osolil spretni igralec še z mnogimi dobrimi ekstempori. Petje njegovo je bilo primerno njegovemu glasu, a kakor smo že pri drugi priliki omenili, razločno in muzikalično čisto, in to nam je mnogo ljubše, nego li silen ali lep glas, a nejasno izgovarjanje. Najboljše je pel svoj kuplet „Presneti samokres", pa tudi v tercetu storil svojo popolno dolžnost. Gospića G. Ni gr i nova in go spodaPerdan in P o d g r a j s k i so v svojih vlogah kot dobri znani. Izvrstno je zopet pel in tudi igral zbor, sosebno ženski, kateremu je po šegavem zboru klepetulj zadonela burna pohvala. Pri tej priliki naj izrečemo željo, ki jo imamo že dlje časa na srci: kadar občinstvo izzove zbor zopet na oder, naj bi se dotična točka vselej ponavljala. Za uprizoritev gre vsa hvala gospodu režiserju Freudenreichu, za priučenje prikupljive godbe pa gospodu kapelniku F. Gerbicn. Sploh je cel večer naredil tako dober utis, da je bil vsak obiskovalec lahko ž njim zadovoljen. Zadovoljno je z uspehom tudi lahko „Dramatično društvo", kajti gledališče je bilo dobro obiskovano. Danes radi prerečemo svoje očitanje o zadnji predstavi, da pogrešamo izpremembe, ter izjavimo, da nam je mnogo ljubše na teden jedna dobra in dobro pripravljena nova igra, nego pa dve površno prirejeni novosti. Vsaki letošnji predstavi se pozna skrb in delo, pa tudi napredek od večera do večera. K. — (Koncert .Glasbene Matice'.) .Glasbena Matica" v Ljubljani priredi v ponedeljek, dae 12. novembra 1894 I. v deželni redutui dvorani prvi redni ki ncert pod vodstvom koncertnega vodje gosp. M. Hubada. Sodelujejo: gospodična B rta Leščinska, operna pevka slovenskega gledališča; g. Karol H Umi ister, pianist in učitelj .GUsbene Matic«" ; gospod Karol Jeraj, violinist in učtelj „Glas bene Matice" ; pevski zbor in drugi oddelek šolskega moškega zbora ,Gatb*ne Matic"; godba si c. ja. Hodil se je 1 1818. v Sevilli. BI je poslanec, senator, španski grand in Bi je h svojo ne-unioruosrio pridobil milijone. •(Rodbinska tragedija) V Curihu je Zadavila mlada Žena svo]e otroke, potem pa se je obt-sra sama. Uzrok temu obupnemu ćmu ju bil, da so ji moža odvedli v zapor. * (Grozna nesreča na lovu) se je pripe tiIh v Belgiji pri B juillonu U treljeni so bili štuje otac, ki so se igrah za i.ek'in grmovjem. N-..■npretui lovci, člani nt ke fratcoske lovske družbe, So se a um ovad li sodišču. * (Goreča nevest«) Nenavadna nearefca se je pripetda te doi pri poroki v katoliški cerkvi v Kothusu (Kcć-bus) na Pruskem. Nevesti, ki |e klečala pred oltarjem, držeč v tedni roki šo^ek v drugi pa gorečo svečo, se je vnel zavoj in na mah je bila ^sa v plamenu Duhoven ju pre m lit* l z obredom in pomagal gušiti ubit-ko gon Će ne V t ste. Navzlic hitri pomoči je nevesta bila hudo jo.Škodo-vat>a m sfi jo morati domov ud'-esti Književnost, — aVienac" ima v št 44. naslednjo vsebino: Vienceslav Novak: Nezasitnost i bijeda; — Kristijana Solvejgs: Crveno ruho; — A diraše k: Raj svijeta; — Mirza Safvet: Prevodi iz arapskoga; — Pabirci po kajkavskoj literaturi. — Ilustracija: U pustoj samoći. — „Sport". Glasilo za sve sportske struke. Urednik Etbin Kristan. Se.'; t* k 1. N"govauje vseh v rat sporta se je mej lužnimt Slovani, sosebuo mej Slovenci in Hrvati v zadnjih ietib modno razvilo, le sportu posvečenega „iasna še ni bilo. Sedaj se je ustauovilo tudi tako glasilo in sodeč po prvi številki je uredništvo zadelo pravo. Ako najde list zadostne podpore, koristil bo mnogo. „Spcrt" bo izhajal po dvakrat na moste in velja za celo leto 6 krou 60 vin. Administracija je v Zagrebu, Guo-dul čava ul. 26. < — H ar t m an o v „U r v a t s k i k o u d u k t e r.* Izšel je sešitek za mesec december. C na 20 kr. Tisk in zaloga Kugli in Deutacb v Zagrebu. Bizojavl^e. Gorica 7. novembra. Naučno minister-stvo je odbilo rekurs Goriškega obč. sveta zoper naročilo dež. šolskega sveta, da mora mesto ustanoviti slovensko ljudsko šolo. Obč. svet je v zaupni seji sklenil, pritožiti se na upravno sodišče. Trst 7. novembra. V Balah so orožniki po naročilu preiskovalnega sodnika zaprli d- vet največjih hujskačev in je izročili okrožnemu sodišču v Rovinju. Iz Fulja ae je poslala v Hale stotnija vojakov. Buzet 7. novembra. Nepoznani zlikovci so nocoj na poštnem poslopji viseči dvojezični napis popolnoma zatnazali. Budimpešta 7. novembra. V današnji seji poslanske zbornice je predsednik Baiihr izrazil sožalje Madjarov na smrti ruskoga carja, ki je bil prijatelj našega vladarja in zaščitnik miru. V imeni silno razgraja joče opozicije jo posl. T hali v se izrekel zoper to izražanje sočutja, češ, da obuja ime umrlega carja žalostne spomine in da. hi Poljakom gotovo no bilo ljubo, če bi Madjari za carjem žalovali. Izraz sočutja se je postavil v zapisnik. Pariz 7. novembra. Iz Livadije se jav Ija, da novi car sedanjega notranj ga in vna njega političnega sistema ne bo premenil, da pa je pričakovati važnih personalnih prememb. Na Giersnvo mesto pride baje ruski poslanik na Dunaju knez Lobauov tn sicer kot drž. kancelar, odstopita pa tudi vojni in učni minister ter razni poslaniki. Bruselj 7. novmbra. V včerajšnji prvi seji piovincijalnega zastopa brabantskega so socijalisti uprizorili velik skandal. Ko je gu verner zaklical običajno „Slavo" kralju, so so cijalisti upili: Ne pozna tub kralja! Slava na rodu I Noben socijalist ni hotel storiti navadne obljube. Jednaki prizori so se primerili tudi v drugih provincijalnih zastopili. Narodno-gospodarske stvari. , Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Koneo.) VIII Zborn svet. Alojzij Len ček poroča o prošnji občine Krške za pomnožitev letnih in živinskih semajev in o sejmskih pristojbinah za letne in živinsko semnje ter tržne dneve v Krškom. Poročevalec podrobno priporoča prošnjo in predlaga v imenu odseka: Zbornica naj se izreče za pomnožitev letn h in živinskih annnjev v Krškem in za odo britev sejmskih pristojbin za ondotne letne in živinske semnje ter tržne dneve. — Predlogu se pritrdi. IX. Zbor. svetnik Oroslav Dolonec poročno prošnji mestne občine v Ložu za pomnožitev živin skih semnje? od treh na pet in predlaga z ozirom na narodnogospodarske koristi: Zbornica naj prošnjo mestne občiue v Ložu priporoča pri c kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme. X. Zbor. svetnik Kratic Hren poroča o vprašanju, če spada trgovina z lesom mej trgovino z mešanim blagom in predlaga imenom odseka, da naj se na c. kr. dt želno vlado poroča v tem zmislu, da niti trgovina i deskami ni zap padina v obsegu mešane trgovine niti žaganje desk. — Predlogu zbornica pritrdi. XI. Zbor. svetnik Avgust Skaberne poroča o prošnji občine na Slapu za preložitev letnega in živinskega semnja iz ponedeljka v velikem tednu na dan 1. junija vsakega leta in predlaga z ozirom na utemeljene razloge prošnje: Zbornica naj podpira prošnjo pr» c. kr. deželni vladi. — Predlog se vsprejme XII. Zbornični podpredseduik Anton Klein poroča o vprašanju, če so gostilničarji opravičeni za svojo potrebo klati tudi govejo živino. Poročevalec je mnenja, da so oni goBtilničarji, ki imajo pravico prodajati jedila, opravičeni klati govejo živino in meso gostom nuditi v svojih prostorih. Ne smejo pa tega mesa surovega ratpečavuti. Predlaga torej, da naj se zbornica v tem zmislu izreče. — Predlog se vsprejme. XIII. Zbornica odobri izvolitev gosp. Leopolda Gangla kot zastopnika v šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole v Metliki, go«p. Alojzija Krennerja kot zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole v Škofji Loki in gosp. Smona Jovana kot zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole v Šh. Vidu. Dalje zbornica vzamo na znanje dopis c kr. deželne vlade, vsled katerega je vis. c. kr. min -bterstvo za uk in bogocaatje z odlokom z dne 17. septembra t. 1. št. 19 016 naznanilo, da se a početkom šolskega teta 1894/5 otvori na c. kr. stro kovni Šoli za umetno vezenje io šivanje čipk po predlogu vodstva strokovne šolu poskusoma tečaj zs absolventinje zavoda v svrho, da se še spopol-nijo in vspusobijo za prihodnje samostojno delovanje. Neposredno nadzorovanje tega tečaja se je izročilo strokovni učiteljici Ivanki Koleri. Ob jednem je visoko ministerstvo dovolilo v pokritje stroškov zs prvo opravo naponoinanega tečaja znesek 300 gld , dalje v pokritje vsakoletnih upravnih stroškov 50 gld. in da se omogočijo podpore obiskovalkam tečaja, 250 gld. na leto. — C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic javlja, da je b .Io pri izžrebauji prioritetnih obligacij I in II. em sije, potem em;8ij» 1890 nadvojvode Albrecbta železnice, ki 'te ju viš.lo 1 no erebra 1894 izžrebnn'h : pri XLII. izžrebunit 5°/9 srebornih prijoritetnih obligacij (I. emi-aije) 69 komadov in sicer: št. 474, 2639, 3043, 4317 6171, 6183, 9196, 10 433, 10 768, 11.748 11-848, 17.933, 18 196, 18.4:13 20.275, 21 008, 21.410, 23 262, 23 604 23 758, 23 907, 24 215 24.850 25 680 26 438 27 360. 28 366 28.475. 30.804, 32 400, 32828, 33 136, 33 678, 33.792 34 062, 34 539, 35 543 35 708 36 429 36 562, 36 610. 36 670, 36937 37 120 38 125. 38 235 38 878 39 061 30 971 42 202 42 748 42 760 42 040 42 941 43 666 43 816 44 003, 44 213 44 689 45 978, 46 103, 46 595, 46 978, 47 027, 47.807,48 273, 50 054 50 257 50 517 ; pri XXX izžrebanji 5°/0 zlatih prijoriteta*n obiig*c i (II. mi.' * je) 95 k madov in sicer št: 242, 284, 610, 858 894, 990, 1800 2054 2193 2260, 2309, 2489, 2684, 2783, 3029, 3060 3089, 3530, 3574 4210, 4258 4397 4473 4579 4605 4686 4820 4861 4969, 5313, 5397 5502 5580 5fi34 «101. 6103 «157 67ol 6841 7096 7323 7362 7582, 7752 7876, 8155 8388 8491, 8755 8775 8816, 8968, 8979 9848 94X9 9879 9902 9962 10 «577 10 772 10.909, 1 1.092 11 218, 11 818. 11 851 11 994 12 570, 13 193 13 603. 13 648, 13 705 13 711 13.819 14 352 14 722 14 869 15 217. 15 362, 16.661, 16 907 17.009 17 401 17 443 17 533 17 «6« 17.760, 17.800, 18 266, 18 394, 18 575. 18.807, 18824, 19 163 19.257, 19 626; pri IX iz*rebuti]i 4% srtberuih prijoiitelnih obi Khcij (eoi'-sijV 1890) 26 Beni in s cer št.: 136 1453. 1559 2 200, 2.774, 2 798 6.516, 6 690, 6 777, 6 812. 7549,7.563 7 055,7.791 8 205. 9 886 to je 16 ko mol v rx. 1000 gld., potem številke: 10 360/10 370, 11926/11930, — 15 946/15 950 16 270 16 280 30.801 30 865, — 39.770,39.780 43 701/43.705 51 326/51 330, — 52 861/52 865 54 660/54 670, t. i. 50 k »ntadrtv po 200 «ld. — Vzvratno j 1 če-vauje toh izžreban h oblgacij ae bode od 1. maja 1895 dalje vršilo in sicer pri 5°/» srebrnih prioritetnih obligacijah I era sije z a. v. gld. 300. — v srebru komad, pri 5% zlatih prijoritetnih obligacijah II emisije z a. v. gld. 200. — v zlatu komad in ori 4°/0 srehr.iih prijoritetnih obligacijah emisije 1890 z a. v. gld. 1000 — v srebru odnosno a. v. gld. 200 — v srebru komad. Z imenovanim termini m dalje neha vsako dala e nbreatuvanje izžrebanih obligacij P o s 1 a o o. Neustein ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, (1227-2) skušeno in od znamenitih zdiavnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 škatljica a tb pil velja 15 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld a. v, — P< ed |m»iiiii-«>|hii|*'iii ae |h!co »mri. — Zahtevaj izrecni* Neti-ateln»<»*e Kilaabetne pile. — Priatue ao NHiiio. če i um vHiiliH Nk»Mjii-u rntleCe liakmio iiiino {»roiokolovitiio \ umiveno zua.it ko ,,Mv. Leopold" In nafto firmo: lekHrna ,.|»rl hv. Leopoldul»iifiuj„ ■tM-MVo. Eeke «ler N|»li>K**l- imd IMaiiUSngNM'š< — V Ljubljani se dobivajo pri g. lekit -Ji ii. lB|«coll-|l. Tu jci: 6. uovemOra. Pri ni onu: W; miner, Dnby, TrebiČ. LTiIrich, B^ger, VVoias, Gninbaum z Dunaja — Ki*meric Monakov« ga. — Sslvorsetj ii rarita. — Grilc I« V>ič. — rrejsleln, M naratti, Buh:ik i/. Trsta. — BorU? Auib «»>. i/. Poln. — Zolnor, Krainc iz II. Hi»tiiuo — Hribar, Poinat, Aljančič iz Do-biovo. - Pomlad s ii II. Biarrioa. Pri itlttlieii B erich, Goscbl, S■•iilnnr, 8(**f;iHser, Pfelfunheraer. Firclier, Žaru r, .Muli! •/. Dun-ija. — Soiitca iz CV-lja. — B lina i/. Litici. — Kh I il Fai.ikohri.di. — Dr. I) iVancscIii pl Ficliteimii z noVe^fa masti. — Santa iz Višnje goro. Po južnem koio4l.oru i Lukar Ia AjdovSditio. — Scbopbi N Htiirjev. — Kovač ii iz Hun^rjov. Umrli %H» v I,i 8a>lj,i.ii : f>. novembra: A"ton Steplo, dt-luv.c, 23 lat (.e»ta v mostni lotf fit. 13. — Bajka Kosom, pom. titaulnika siti, 5 let, Btreillku ulico »t. 11. V d ef> e 1 n I bolnici 3. novembra: Reca Bokal, gostija, 4'J let. — Marija Bobck, dekla, 45 lot — Janez Močnik, deluvec, 30 let. 5.novembra.; 3>t t' Kne«, delavec, 74 let Meteorologićuo poročilo. Ca« opazovanja Stanje baromstra v nam. Tem-peratort'. Ve trovi Nebo alo-krina v mm. > i. zjutraj 40 0 . . — 10 C brez v. megla l c J. pojiol. si. vzh. jasno OOOa«. 1 1 9, zvečer 41 4 40 1 si. v zh. I d. jas. Srednja teiupuntturu 4 5", za l*4n j»od Dorinalom. dne 7 novembra t I. Skupni državni dolg v notah..... 10U gld. Skopni državni dolg v srebru .... 10O . ajstrijska zlata nmta....... 124 , \vstrijska kronska renta ....... 99 m Ogemka zlata renta 4°'0...... 123 9 Ogerska kronska renta 4u/e . , . JI7 n avHt.ro-ogcrskiA bančne delnice .... 1043 „ Kreditne delnice......... 31)1 . London vista........... IM • Memski drž. bankovci /a 100 mark t',1 , 20 ir.aik............ || , iO franko«.......... *J m Italij-mski bankovci ....... 'ti m C. kr re.kini........... 5 d 30 25 15 45 10 55 10 30 20 89'/. Bn 88 kr. J ..ii J i-/, ti <".'n«-«*lc roj, j^iij«*, odvot-nikova soproga v Ptuji, javlja v svojem im. nu in v imenu svojih sorodnikov pivtužno vest, da je njuna presrčno ljubljena tota, gospa Josipina Čadež roj. Zaje, c kr. finančnega nadkomisarja vdova, jut dolgi, mučni bolezni, prejemsi svetotajstva za umirajoče, danes dn6 6. novembra 1894 ob j>ol 10. uri dopoldne v U3. letu ddbe svoje mirno v Gospodu Raspala, Pogreb bode v četrtek, dne £, t. m. ob 3. uri jmjioludno iz hise žalosti n.-i Minoritsketn trgu h. fit. 8, nn mestno pokopališče. Sveto mnse /.aduSinco brale se bodo v tukajšnji župnijski cerkvi, (|->64 V Ptuji, dne (J. novembra Dne IS. novembra 1884 dopoludne od 11. do 12 ure bode t notarakl l»i»urni v lludolfovena prostovoljna dražba na fSC»50 f$l«l. cenjene Bolimo ve hiše št. 210 spritiklino v Hucloliovem. 11225 —2; iT*!. ranaJtmi Dr. Albin Poznik, c kr. notar. C. tr. §lavpB ra^oaieljsivo avstr. drž, telerau Izvod iz voznega reda i. olctoTora. 1894 Nastopno omenjani prihajal >l tn orthajalni časi oauacanl ao i *r*itnjrrvri>}>.thi,tn rnitu. Srednjeevropski uas je k rajnemu času t Ijjiih ljani sa 3 minuti naprej. Odhod li LJubljane juž. kol.}. Ob IV. hH A min. po nuri osebni vluk v Trbiž, Poutabcl, Haljak, 0» lovec, Kraiisonsfosto, Ljubno, > "* Selathal ▼ Ausaee, li.-hl, Onimi-h, Inomnsta, /nll.i na jasam, nniul-Oasloiiia, l.ji.l.inv* Ofluvf«, blanM, Piiiitahla, Trblia iHi tli. uri -40 min. pfljntluttne ineaaul vlak ia KodevJ*, Novoua inotta Oh 4. url 4H min. jitifiolmliif nsiihiii vlalt i Dunaja, l.jti 1,111-«», Hol/.t hala, llnlh-ka, CVlovua, Fraii/.uiiHfPAtn, Pontabla, Trhlza Oh S. url HI min. zvirrr malanl vlak i/. Koi:evja, Novii«a Musta. «»'< U. uri ii I min. zrtf.r ........... vluk a DunajA pruku Amstettiuia ti 11) 111.11 14u. Il.itjiika, (!iikiv(*a, 1'nntiilila, Trhiln. Odhod lz LJubljane (dr-V kol.y i>b 7. Mri ~:t min t)utrtil v Kamnik. n 'J. , OH „ jni)n>lutlnr , _ n n BO „ «i'|.#-»»r B » ,, IO. ,, tO ,, evrrrr ,, ,, (sla.lnjl vlak le oktobru ino- BOCU ob llt."l|.l Jib in 1 1 :w 1.1 kil, ) Prihod v LJubljano idr*', kol.). Ob n. uri /to' *Mfn< zinlrit) Iz Kumniha urn „ ti. „ tli „ ihmutMtnr „ ,, (4— 2l)2 1 ,. ,, UO ,, tn-fr^r ,, „ it. „ Uli K tvrrvr „ „ (slednji vlak le oktobra, imi- seca u h nedeljah in praznikih.) * Na tutfnovejlf in na.fbotJII hni\t> i v ii o« , 'm- (1180—7 (int-ivlia vnntMk itt Orot vtinkin bo|nAirj *t\r nurft\lja |»l<>u»l><»- ^ vpi> ,-.t»'tft-i ,»<•:!•-, — odritrHiijuje 4 l>4»leclne z tisturteujoiu živca ^ # zobozdravnik A. Paichel, J i polejf rovi jar.Hko^a i.ioaiu v KOlilor-jovi biii, I. hHO'uf.r. J Zahvala ia jrijoročilo. Cist mi je, vtdcspaStovantMim p. n. obifnntvtl. ki mi je događaj i-ka/ovalo svoj« zunpinj« in svojo naklonjenost v moji prođajatnicl na Kala, Itreći tetu |>oront svojo nafprisrćnejlo zahvalo i*x ob jedricm naznanjati, da 8»'m «<• preselil v Matenjo vas pri Prestranku. Z zagotovilom, da si hodmu kakor »losedaj tudi v pribodnjo vestno prizadeval, zadostiti vsnn zabtiuHin CHiijfiiih kupovalcev, priporočam aa tudi itailalje njih naklonjt-n h ti. Proseč d3qo|(pbrojuega obinku, beleiim (12B6) z veb'spošttivniiji-io Iv. Znidaršič, trgovec. Brezov balz a a. ii ii Stanovanje obst.ijrfe ii dveh aob in ^iiimmte, ois'rotna i', treh sob, ali dveh suh m prostorno kuhinjo, h<* iiiee v l.j 111»I jmii m ISa BOTembrom ni i 1. deMmbrona« — PriJHiue ponudilo pod „1». O.*« im c. kr. poštni arad r Kropi, (;or»'tiJ,k«. (1254 — 3) JuMejske ustanove. Podpisana zborn c-i razpi|uje za lefo 1894 osem cesar Frančišek Jožefovih ustanov po 25 yid za onemogle ohitnike viikkI »e KranJHk"- PrnSine 11 k 1 se vpoftlifjo zbornici no-vi'inhra I. I. in \ rdoži nai km jim ol župnij-ckej^a in občinskega urada potrfenn d oka Bilo, da je prosita I j knk t brt pamo-^tiijno (ua rvojo roko) ti*T* (Sevat, da zdaj zaradi onemoglosti ne m irn več delati in da je ubop V Ljubljani, dno 5. novembra 1804. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (i?63-i) Žo tnon rastlinski «ok, kateri tofts i/ breza, ako h«i navrtk /ijcim deblo, je ud patntivelfa znan kol riajizvraitiejSe lepotilo; akti se jia ta sok jio predplaO iziiuiitelja jiiijinn i keuiionim jjo-toin kot balzam, sadobi pa ču-d«' ilrn;.-! i(:tii 11. Kontu«* lUMllillv* oal |io!1i. Ki pitHllftiie \ »led Je;.« eislii In In itl-illM. Ta balzam zgladi tia obraza nastale gube in ko-zftve piko ter um daje mladostno barvo; p»lt! pode* bije beloto, aaanoat in dvratoat^ odalrani kaj naglo jiege, ioltavoat, ogerce, nosno rudećino, zajedce in drugo tifsna/.nosti na polti. — Cena vrrii z navodnm vred Kl«J. (ot»—-Ji Dr. Friderika Lengiel a ĐENZOE-MILO. N»!Juiile|fte Iq najdobrotiidnej4« milo, sa kolo nalaao pripravljeno, 1 komad BO >*r. Dobiva B6 v L|iil»lj*iiii v Ub. pl. 'rnikor/.v-jis lekarni in v vseu Veojib lokam ah. — Polona tuirii-eila VSprejtitna \\. Ileun, . X. Dosnng- Dobiva ae povsod. 9 (2; SOVO ■ in j!m»I j£e I ll dc;i ji# iiii<«- -t. a. 1 *.» r — 5 (Vlklur Itimlli /<27) 1^ jii1>l)tiii9i. >Itii-i;iii tr-x 1 j)ri|)oro^» veliko zalogo eprem ca krojače in čevljarje, bslcprterje^a "blaga m podvlek, tombaža in orčje volne, proje za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji-čan-e, tkanega in nog:vičarckega blaga, predpasnikov, iivotkov in rokovic, po-zamentirskega m drobnega blaga, trakov, čipk m petljanj, ćiLkastih zaves ia . preprog, umeteljnih cvetk In njtb di-ltiv. Ljubi juna, Židovske ulice it. 4. Velika zaloga obuva! lastnega i^tlt-lka za danio, ^oijiode in otroki) je volno na izborih Vaakerina naročila isvrliijejo točno in po tii/.Ui eeui. Vse nun- hi- shranjujejo in za/.tiHiin'iiuii'jo. Uri sunatdib na-rućilib blagovoli naj so v/.oree vposlati. »',IJ..IIIHIITJv«IIJ«l^t)M,lIIBa 1 Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon In kegljišče Priznano izvrstne jedi in pijaee in skupno ohednvuiije. (22) F. FflllinC, restavrater. AK >k.^W M ♦ •■»»♦♦Bi* i o.- tn » .*«■•>•! 1. <■ i .".m sssssssssssssVHHB tr Podobe umrlih urednikov „Slovenskega Naroda" (Ant.Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan Železnikar) tiohivajo ae na karton-papirjl tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih. Maksimilijan Patat-ova naslednika I'". *i «'■■*» In «.%• IBoim-s v LJubljani, sv. Petra oosta št. 32, >.li pa sv. Petra nasip št 27 pripurofata se |i. n. obČillitVU ta Ri nfl te in moške obleki-, rasparane m < al a, iste se lopo nčriUjo; v/pn-jiMiiata vseko-\ ratna pregrinj -* roben in trakove SS pran je m po tiar I it m j «», ka-kt*r tudi a\i'iiat<>, Iniion.iMi'* in nukano blatjti \silt barv. Obleka Hr olstt« pere in birro, «1. liro in po tii/.ki coni J. Kunčič jiriporofta ji. u obomsr \ n uvojo iiJelovaliiico soda-vode Ljubljana, Sv. Petra casta 5 (nI*ri a\atrijskem cesarju*) z upom njo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji filiali -rr Xj©scsl1x rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti llledu. lil) Zunanja naročilu izvrće ae teinu. S. J. J. NAGLAS si mint-£ Ijrnu tovarna pohištva v Ljubljani. Turjaški trg it. 7 in $ " Oospodske ulice (Knežji dvorec). Zaloga jednostavnoga in naJAneJega le» 5 ^ isuoga in oblaslidenega jiohistva, zrcal, 3/ strii^itrski'tra in poziatarskega blaga, jmi-£ bistvene robo, zaves, odej, preprog, za-jj siiral na valjeib, polknuv (iallisi|), Olro->2 Ski VOstČki, že.lt^na in vrtna oprava, m- progome blagajuiea. (;i.r>) Brata Eborl i jb- i yubijana, Frančiškanake ulice 4. i Slikarja napisov, W, »tavbinsk^ in pohict7ena pleskarja. *J Tovarna za oljnate hnrve, lak s tn pokosi. ('M) ^ (ilavtii zastop lt«:|.lii»l|i*% «-^t» «>ri-,•• uiiialui'uii liiirhe, (12511—1) res t h vrater. Ženitna ponudba. Premožen trgovec v lepem kraji na Gorenjskem si išče tem potom soprogo; ista naj bi bila iS—22 let stara, izobražena, marljiva, iz dobre hiše in dobra nnrodnjakinja. Prednost imajo domačinke, ki imajo kaj premoženja. Ponudbe naj se pošljejo s priloženo fotografijo, ki se vrne, upravni.stvu Slovenskega ^ Naroda" pod „1000". d253-2) l»voiiu«l«lropna lilAa, prikladna za vsako trgovin", s lilevm za ktave in konic, 31 oral /eni Ijišca, ff"zdi, lenim vrtom, vse v bližini bide, Nt» |»o ceni ]>ro«lti, ker odpotuje lastuk tega po* eestva. Vpraša naj hp pri e< » <>du uotarju NI It ll ■ j«'!!«1«'!*-!! v Šbofjl Loki. i 1237—2) ^Želodčne kapljice koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom 1 Marijinceljske kapljice. Te kspljice so /.elo pro-speSne (provzrooujejo sla-t do jota, raAStvarjajo sliz, so pomirljive in ulsjlujnoe, ustavljajo krč in kraposjo ftelodeo ; rabijo pri napenjanji oi zapečenoatl, proobloienem telodol s Jedili in pijačami i. t. «1. Steklenica % rabllnlm navOdom velja 20 kr., tacat 2 gld., 3 tucate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča lih Lekarna Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. (1010») Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. t t ► » ) 1 1 ft ■ P.n......' Približujoča se jesenska in zimska sezona mi daje povod, da iznova opozarjam na moje proizvode, ki so si pod imenom „Ditm ar-svetiljke" pridobili svetovno slavo in ki se od leta do leta bolj razširjajo. — Stagnacija je nazadek! Po tem principu sem si neprestano prizadeval, da do- sjj^ssiBB^BsiBmšssl m\ sT^ sežem spopolnitev petrolejskih svetiljk toliko glede palilnika, III I HM mm tC kolikor 9Iede oblik in vnanje opreme objektov; to se mi je . posrečilo v tako veliki meri, da se zdaj povsod tam, kjer se oni način razsvetljave, ki provzroea več stroškov — plinova in električna razsvetljava — iz gospodarskih ali lokalnih razlogov ne more uporabiti, kjer se pa želi močnih svetlobnih efektov, zamore uvesti razsvetljava z „Ditmar-svetilj-kami" in sicer z naj- mm^m^mmmimm ^mu M-TW MJ9 psi boljšim uspehom. Zla- sti opozarjam spošto- I^F^TKIiI ssF sa jlJSLsm sF vane moJe kupovalce na moje „astralne ■ ■ palilnike" s svet- lobno močjo 58 do 130 sveč, ki so se v velikih prostorih in povsod tam, kjer je potrebna posebno briljantna razsvetljava, n. pr. v salonih, restavracijah, kavarnah, v bolj preprosto izdelanih objektih za pisarne, šole, tovarne, delavnice itd izkazali kot neobhodno potrebni. Vsled prebogate svoje za- _ m^—^^mmm mmww^ *°9e v*sec^n» namiznih in stenskih svetiljk, stebernih F |MU m Mmm. Lt* svetiljk in svetiljk b pod- stavkom, latern, svetilnic, ^ ' ■ssta^sVHmB« Bem v prijetnem položaju, da zamore m vsem mogočim zahtevam glede raz s vetij a v ne stroke in v vsako svrho: za salone, za kleti, za veže, za dvorišča in za ceste takoj ustreči. Ditmar svetiljke se mogo naročiti v vsaki boljši trgovini s svetiljkami. R. DITMAR c. kr. deželno priv. tovarna za svetiljke in kovinsko blago DUNAJ 1131—ft) III., Erdbergstrasse 23 -27, Sobwalbengasse 2—4. CHINA SERRAVALLOzželezom neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast do jedij, krepi živce, zboljša kri. Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mednarodna razstava Benetke 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Klel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894. Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. t»i»ron Uralt'(-i:hlii)r, prof. dr. vile*. Momel Ig;-Jloin-liof, prof. dr. Nvhuiitii, prof. dr. .Tlonii, prof. dr. Staiiniser, primarij dr. %lie-#. Nlcoltali, najbolje priporočevan itd. itd. To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (1257—1) Prodaja se v steklenicah po y9 litra in I liter v vseh lekarnah. Lekarna Serravallo, Trst. Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848. Glavna ?aloga v Ljubljani: l^ltHrini Piie»ni, Dunajska cesta, dalje lekarne 5l»yer, I,. (.roelNcliel in 9IurUelMeliliiKer. (-errucinosa roiricn Ffibbrifugo R[.-.->EtiruHcte ljt,i;iiumiml.»Si.Mmi-'')r»»w!knm«1«Ji(trfi[V(fl l|i 'Atu.heii .ta Zj3:h<-.-(junintfif.Ui JaSHACIKSeRRAVALLO - Nfi Trifjtc VIZITNICE * priporoea po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. C. in kr. drž, vojno minžsterstvo. K oddelku 13, ti 2122 ex 1891 Izvleček iz razglasa. Državno vojno ministerstvo namerava del opravilnih in oblačilnih predmetov iz usnja za c. in kr. vojsko v letu 1895. dobavljati pri malih obrtnikih. Glede natančnejih pogojev za udeležbo pri tuj dajatvi se opozarja na ra/glas v št. 251 „Slovenskoga Naroda" z dnć 2. novembra 1894t ki je tam v polnem obsegu razglašen, in na seznama A. in B. Na Dunaji, dne 10. oktobra 1894. 7-i; iooooooeoeeoeoooo Otvoritev nove prodajalnice. P, h. slavnemu občinstvu si iisojam uljudno naznanjati, da sem otvorila dne 20. oktobra t. 1. nov o prodajal nico v lastni hiši v Grrtaclišci Itl. v poprej Mauser-jevi hiši. Častite gg. trgovce iti slavno občinstvo prosim, tla mi doslej skazano zaupanje tudi v prihodnje ohranijo in me blagovolijo podpirati z mnogobrojnim! naročili. Vsa došla naročila bodem skrbno in točno ter po kolikor mogoče nizkih cenah izvrševala. (1188—8) Z odličnim spoštovanjem Največja zaloga sladčic in raznih času primernih izdelkov po najnižji ceni. 1 'iKh'"i| is oilKovurui u red u ta : J ■> h i \> Noili. L*«tu*iia iu tlak lNdiniiiiti Tifkarue*. EL 54