Dragi prijatelji — somišljeniki! Naročajte, širite in propagirajte naj-cenejši in neodvisen dnevnik »Glas naroda«! Pristopajte k »Narodniprosveti«, da postane naš dnevnik lastnina vsega slovenskega ljudstva, kajti samo tisk, zasnovan na zadružni osnovi, je lahko resnični izraz na-rodove volje! Ne pozabite! »Glas naroda«, Gajeva 1., mesečna^jnrroč^ nina samo Din 20’—■■____________ Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana St. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Današnja številka vsebuje: Brezupni poskusi Italija in novi pakti z Rusije NARODA Banovina in Ljubljana zr, umetnost Zločin na Viru pojasnjen Naš inteligenčni naraščaj Za resnico Tehnika v službi gospodarstva Št. 48 I,haitndSnIva po'p'a’z'nnufClika V Ljubljani V petek, dllB 14. junija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I ŽŽesen položaj v žkfviki žaa žiziji Kal zahteva Hali la? Brezupni poskusi V podružnici glasila generalnega tajništva JNS v Mariboru je izšel članek, ki je ves posvečen nam in naši »brezvestni demagogiji«, ker smatramo JNS odgovorno za politiko, ki jo je vodila prejšnja vlada. A ne samo brezvestno demagogijo smo zagrešili s tem, temveč blatili smo s tem tudi »celokupni narod«. Naš greh je tako popoln, da nas glasilo mariborske podružnice kar primerja z ljubimci Katarine II. Posebno nizkotno pa je od nas, ker moramo vendar vedeti na kakšno iniciativo je bila ustanovljena JNS. Seveda pa bi morali tudi vedeti, kako se je JNS zaman trudila, da bi uresničila svoje velike načrte za rešitev gospodarske stiske, a so ji to preprečili drugi. Ta naša demagogija, brezvestna seveda, se bo še nad nami samimi kaznovala in nekoč bodo nas napadali z istimi besedami, kakor mi sedaj napadamo JNS. Naša krivda pa je tem večja, ker napadamo baš v času, ko bi morale biti naše vrste bolj stisnjene kakor kdajkoli. To je na kratko nevisoki smisel nam posvečenega pozdrava iz Maribora in že vljudnost zahteva, da reagiramo na ta pozdrav z enako ljubeznivostjo. Tem bolj, ker nam daje to možnost, da razčistimo tudi nekatera načelna vprašanja. Za vsako politično dejanje je nekdo odgovoren in čisto postranskega pomena 'je, če je ta odgovornost tudi z zakonom formalno določena ali ne, ker nekdo je vedno odgovoren. Če imamo parlament in vlado, ki ji načeluje šef stranke, ki ima skoraj vse mandate v skupščini in v senatu, potem bo pred javnostjo za vse politične dogodke odgovorna ta vlada in pa stranka, iz katere vrst je izšla ta vlada. Nobeni citati, nobeni izgovori nič ne pomagajo, za dogodke zadnjih štirih let bo pred javnostjo odgovarjala le JNS in od nje podpirana, vzdrževana in ponovno odobrena vlada. Drugo vprašanje je, kako se je JNS te odgovornosti zavedala in kako je bila kos svoji nalogi, ki je bila v času težke gospodarske krize še zlasti velika. A že samo dejstvo, da te odgovornosti sedaj sploh noče priznavati, dokazuje, da ni ravno trpela za premočnim smislom za to odgovornost. Še manjša pa postaja ta odgovornost, če opomnimo, s kakšno silovitostjo je odbijala tudi najbolj blagohotne kritike. Saj nihče ni smel niti na rahlo pripomniti, da ta ali druga stvar ni bila dobra. Takoj se je udarilo z loparjem po njem, ker v vsem je šla beseda le njej in njenim voditeljem. A ravno v časih težke gospodarske krize bi bil ventil konstruktivne kritike edino sredstvo, da ne bi počil kotel ljudskega nezadovoljstva! JNS je vladala v času težke gospodarske stiske. Že samo to dejstvo je opominjalo na potrebo, da se gospodarskim in socialnim vprašanjem posveča prvenstvena pažnja. Prvim zato, da se z ustvarjanjem novih dobrin premaga kriza, drugim, da se ljudje obvarujejo pred težkimi posledicami krize. Mesto gospodarskim in socialnim vprašanjem pa je veljala vsa pažnja ofi-cialnega vodstva stranice le strogo političnim — in moremo celo reči — strogo strankarskim vprašanjem. Celo v vrstah JNS same se je dostikrat opozarjalo, da ta strankarsko-politična vprašanja ne zaslužijo tega prvenstvenega mesta, toda vsa opozorila so dosledno naletela na gluha ušesa. Posledica vsega tega je mogla biti samo ena: neuspeh na vsej črti. In ta se je tudi pokazal brez vseh olepšav in čisto razgaljen. Izkazalo se je, da naše gospodarstvo te politike ne prenese, izkazalo se je, da narod te politike ne mara in zato je morala priti izprememba, ki je JNS pokopala in ustvarila novo situacijo. In situacija je karakterizirana z novimi gospodarskimi ukrepi nove vlade na eni strani ter s poudarjeno voljo naroda na jugi strani, da se začne z novo politiko, nL, ° •Sl0nela na gospodarski in socialni podlag,, ki ne bo deklamirala o narodnih slu/3’ 'i’ paČ pa dala nurodu kruha in za- z in brez vseh skritih misli se je vodilnega mesta naglasilo, da je vsakdo Demanti abesinskega poslaništva IJerlin, 13. junija. DNB poroča iz Rima: Abesinsko poslaništvo je izdalo komunike, ki pobija vesti italijanskega tiska o Abesi-niji, zlasti o razmerah pri sužnjih. Komunike pravi, da se abesinska vlada odločno bori zoper suženjstvo in upa, da bo v tem boju tudi uspela. Znano je, pravi dalje komunike, da je abesinski cesar obljubil, popolno odpravo suženjstva najkasneje v 15 do 20 letih in da je takoj po tej obljubi začel energično akcijo za odpravo suženjstva. Ta akcija je naletela na splošno odobravanje v državi in celo med uglednimi italijanskimi kolonijskimi politiki. Komunike ugotavlja, da so poročila italijanskih listov o tem, da namerava Abe-sinija napasti italijanske kolonije, popolnoma neutemeljena. Če bi Abesinija imela takšne namene, bi bil to abesinski cesar lahko storil tedaj, ko je Somalijo branilo samo nekaj sto vojakov. Toda abesinska vlada ni imela niti tedaj ne zdaj takšnih namenov. Le kot odgovor na silne italijanske vojaške priprave je abesinski cesar odredil potrebne ukrepe za obrambo države. Aneksija pokrajine Sahar? Peking, 13. junija. AA. Če bodo nove zahteve Japonske sprejete, bo po mnenju tukajšnjih političnih krogov postal velik del severne Kitajske japonska pokrajina. Kitajski uradniki pravijo, da pomenijo japonske zahteve prvi korak k aneksiji mongoske pokrajine Sahar 0 strani Mandžurije. Kitajski prvaki imajo celodnevna posvetovanja o novem položaju. Med njimi so tudi taki, ki zagovarjajo zvezo s sovjetsko Kosijo. Drugi pa so mnenja, da novih japonskih zahtev ni mogoče odklonili, čeprav so zelo prehrane. Položaj je zelo resen London. 13. junija. AA. Reuter poroča iz Pekinga, da tamkaj uradno demantirajo vest, da hi bil snoči potekel ultimat japonske vlade Kitajski. Položaj je navzlic temu zelo resen. Vojnega ministra Hoinčinga so poklicali nujno v Nanking na sestanek vlade. Japonske zahteve Pariz, 13. junija. AA. Havas poroča iz Šanga-ja: Zdaj so znane nekatere podrobnosti o zahtevah, ki jih je poslala Japonska po poveljniku svojih čet v Kvantungu. Japonska zahteva od Kitajske med drugim: 1. konec protijaponske propagande in proti-japonskega bojkota na vsem Kitajskem; 2. kitajsko izjavo, da se Kitaska odreče sleherne namere, da bi prosila pomoči ali posredovanja evropske velesile ali USA, s pripombo, da bi bila takšna zahteva brez uspeha; 3. gospodarsko sodelovanje med Kitajsko in Japonsko; dobrodošel, kdor hoče odkritosrčno sodelovati pri izgraditvi te nove situacije. Ta apel je bil zlasti med volilnim bojem podprt tudi s konkretnimi dokazi, o čemer jasno pričajo številne kandidature. A tudi po volitvah je bilo danih dovolj dokazov, da so vrata še vedno vsem odprta, ki hočejo res delati v smislu nove situacije. Kakor pa kažejo razni sestanki, številne več ali manj tajne okrožnice in o čemer zlasti jasno govore razne pisane in nepisane ljubeznivosti na naš račun, kot glavnih agitatorjev za to novo situacijo, nekateri tega sodelovanja nočejo, temveč hočejo zopet obnoviti staro politiko JNS. Ne moremo na: ta prizadejanja reči nič drugega, kakor da so to čisto brezupni poskusi. Ni mogoče nazaj priklicati starih časov, zlasti ne, ker ne dopušča tega mnogo presilni protest naroda. Narod noče starih strankarskih bojev, narod noče več dekla- Italijanska ponudba Pariz, 13. junija. Havas poroča iz Londona: Današnji »Dailly Herald« javlja, da se te dni vrši resna razprava o novem načrtu za rešitev italijansko-abesinskega spora. Ta načrt so sestavili italijanski krogi. Po tem načrtu naj bi rešitev slonela na tehle osnovah: 1. Italija se obveže, da ne bo pokrenila več nobene vojaške akcije proti Abesiniji, marveč, da sprejme ureditev potom razsodišča ne le glede nedavnih obmejnih spopadov, temveč tudi glede izpopolnitve meje. 2. Abesinija prizna Italiji pravico do gradnje železnice, ki bi vezala glavno pristanišče italijanske kolonije Eritreje Mas-sauo s pristaniščem v italijanski Somaliji Mogadiskom. Proga bi šla večinoma po Abesiniji, ki bi imela od tega tudi velike gospodarske koristi, ker teži abesinska zunanja trgovina večinoma v pristanišče Massauo. 3. Iz varstvenih razlogov za progo na abesinskem ozemlju prizna Abesinija Italiji iste pravice, kakor je svojčas Kitajska priznala za varstvo severno-kitajske železniške proge, in sicer bi se določila nevtralna cona na obeh straneh proge in bi policijsko in upravno oblast tod vršila Italija. »Dailly Herald« trdi, da preučuje angleška vlada zdaj ta predlog, ki pa abesinski vladi še hi bil uradno izročen. 4. gospodarsko sodelovanje med Kitajsko in Mandžurijo; 5. ustanovitev posebne uprave na severnem Kitajskem s sedežem v Pekingu, da se ustvari nevtralen pas med Kitajsko in Mandžurijo; 6. na čelu te posebne uprave bo visoka kitajska osebnost, ki jo bo predlagala japonska vlada; 7. Kitajska se obveže, da bo za guvernerja pokrajine Hopej imenoval katero posebno japa-nofilsko osebnost. Japonske čete prodirajo proti Pekingu Peking, 13. junija. AA. Snoči je nastal v od-nošajih med Kitajsko in Japonsko nov moment. V Šaharju so aretirali štiri japonske oficirje, nakar so jih kitajske oblasti nekaj ur zaprle. Vojni minister je moral iznenada odpotovati v Nanking in je odklonil odgovor na nov ultimat Japonske. Vesti o njegovi demisiji še niso potrjene. Japonske čete prodirajo proti Pekingu in Tientsinu. Danes bo japonska letalska demonstracija nad Pekingom. Japonci zahtevajo popolno izpremembo političnega režima na severnem Ki tajskem. Panika v Pekingu Japonske zahteve in držanje japonskih obla-stev je izzvalo v Pekingu zbeganost in pravo paniko. Mnogo civilnega prebivalstva je zapustilo mesto, mnogi drugi pa so že kupili vozne listke za potovanje na jug. Japonci nameravajo prirediti jutri nad Pekingom letalsko demonstracijo. Policija je obvestila prebivalstvo, naj ohrani mir ih hladnokrvnost. maci], narod hoče dela in praktičnih dokazov, da se izvaja politika, ki je v skladu z gospodarskimi in socialnimi potrebami ljudstva. Samo politična kratkovidnost je, če noče kdo vsega tega videti ali če se razburja, ko mi zvesti svoji dolžnosti javnega glasila to konstatiramo. Ne odločajo v političnem življenju želje in hrepenenja, temveč dejstva in ta so‘odločila proti politiki JNS, a tudi proti onim njenim voditeljem, ki tega nočejo videti. V tej realni presoji bivšega stanja in obenem v perspektivah nove situacije, ki •se ustvarja, ker se mora ustvarili, pa izginejo one slabotne besedice mariborske podružnice »Jutra:: ko prazna pena, da smo jih pač lahko na kratko citirali, da pa ni potrebno, da bi na nje tudi podrobneje odgovarjali. Nekatere reči so pač smešne same po sebi. Abesinija zavrača trditve italijanskih listov Bolgarske ladje za prevoz žita v Abesinijo Pariz, 13. junija. Havas poroča iz Sofije: Kakor javlja list »Utroc, je Italija najela Iri bolgarske ladje za prevoz rumunskega žita v Abesinijo. Angleški listi prepovedani v Italiji It im, 13. junija r. Rimska vlada je radi ostrega pisanja v italijansko-abesinskem sporu za nedoločen čas prepovedala prihajanje teh-le angleških listov v Italijo: Manchester Guardian, Daily Herald, Evening Standard in Sunday Express. Izgon novinarja Rim, 13. junija. AA. Iz Italije so izgnali Davida Daraha, dopisnika lista »Chicago Tribune«. Italijanske oblasti izjavljajo, da je Darah vede in sistematski napak'in tendenčno poročal svojemu listu o razmerah v Italiji. Transporti vojaštva Pariz. 13. junija. AA. Iz Livorna poročajo, da so tamkaj vkrcali za Vzhodno Adriko prvi pehotni polk sabandske divizije. S tem polkom se odpelje v Vzhodno Afriko tudi Nino Staraee, sin glavnega tajnika, fašistične stranke. Z istim transportom odide v Afriko tudi ena divizija gorskega topništva. Novi transporti japonskih čet London. 13. junija. Reuter poroča iz Pekinga: V tukajšnjih inozemskih krogih govore, da je japonska vlada sporočila kitajski vladi, naj se nikar ne zanaša na pomoč iz inozemstva. Vesti, da bi bili japonske vojaške oblasti zahtevale od kitajskih v zasedenih krajih, da naj se ne obračajo po pomoč ali posredovanje do zastopnikov drugih držav, ne potrjuje. Ni pa izključeno, da bi bili Japonci takšno zahtevo, <'•:• prav neuradno, poslali nankinški. vladi. Japonci naglo povečavajo svoje čete. Doznava še. da sr na poti novi transporti čet z Japonskega. V pokrajini Čili je že več ko 40(ttl mož japonskega vojaštva. Neka eskadra 17 japonskih letal je opazovala, kako se kitajske čete umikajo s pe* kinške pokrajine. Po nekem Reuterjevem poročilu bo jutri letel« nad Pekingom 12 do 17 japonskih i-ial. Vsepovsod se čuti gibanje japonskih čet. Japonci dobivajo čedalje večja ojačenja. T,5d.edp na izpremembo režima na severnem Kitajskem ne bi bili v kitajskih krogih v šanga-ju baje prav nič presenečeni, č- bi Japonska zahtevala od Kitajske, da prizna novo vazalno državo v Kvantungu. Ruski vpliv v Srednji Evropi • P^riz, 13. junija. AA. Snočnji »Temps« se bavi z uspehom češkoslovaškega zunanjega minstra Beneša v Moskvi in pravi med di ugim, da je Stalin pokazal veliko zanimanje za neodvisnost Avstrije. To vprašanje mu je podrobno pojasnil dr. Beneš. V Moskvi so zdaj spoznali, da je neodvisnost Avstrije odločilnega pomena za politično stalnost v Evropi. Sovjetska Rusija je sklenila podpreti tozadevno politiko praške vlade. To pomeni, da bo odslej ruski vpliv viden tudi v delu za pomiritev srednje Evrope. Vorošilov—Beneš Leningrad, 13. junija. AA. Semkaj je prispel narodni komisar za vojsko Vorošilov. Obiskal je češkoslovaškega zunanjega mi-nistra dr. Beneša. Njun razgovor je traja) delj časa. Na čast dr. Beneša je Vorošilov priredil svečano kosiio. Prisostvovali so mu tudi mnogi predstavniki vojske in mornarice. Vremenska napoved Novi Sad. Pretežno jasno po vsej kraljevini. Ozračje se bo ohladilo v južnih krajih, v severnih pa se bo temperatura nekoliko zvišala. Sonce vzhaja ob 3.50 in zahaja oi 19 25. Dunaj. Jasno in toplo vreme. Položaj na Daljnem Vzhodu jiaSiia m §saMI s Že ob sklepanju francosko-i uske pogodilo o medsebojni pomoči, a tudi še pozneje ■a ponovno smo v našem listu v posebnih poročilih opozarjali na različna stališča po-. ameznih evropskih držav glede vprašanja 'a vezan ja tesnejših stikov s sovjetsko Ru-.ijo in njene deiinilivne pritegnitve v evropsko interesno sfero. Priobčili smo med drugim tudi nekaj italijanskih komentarjev, izmed katerih je v mednarodni javnosti vzbudil posebno pozornost članek znanega italijanskega politika in publicista Franeesca Coppole, ki velja za enega izmed najintimnejših prijateljev in sodelavcev samega Duceja in se njegova mnenja v političnih zadevah smatrajo za napol uradna. Že tedaj je izgledalo, da se Italija prav nič ne navdušuje za novo zvezo Francije z Rusijo. Coppola je italijansko rezerviranost v tem pogledu opravičil z italijansko zaskrbljenostjo pred morebitno obnovitvijo panslavističnega pritiska na Jadran, ki bi po njegovem mnenju sledil kot nujno posledica pritegnitve Rusije v evropsko politično sfero, češ da bi v tem primeru nedvomno tudi sovjetska Rusija stopala po stopinjah svoje caiistične prednice in tako v celoti obnovila nekdanji ruski vpliv na Balkanu. Le s to razliko, da bi bil ta za Italijo danes, ko ni več vmesnega klina bivše avstro-ogrske monarhije, neposredno in zato neprimerno bolj nevaren od predvojnega. Tako je Coppola pisal še pred sklenitvijo češkoslovaško-raskega sporazuma z dne 16. maja t. 1., torej še pred Beneševim potovanjem v Moskvo in pred napovedjo novega romimsko-sovjetskega pakta, ki bo že tretji te vrste in ki bo, prav tako kot prva dva, Rusijo še bolj navezal na Evropo. Ta hitri in nenadni preokret na Vzhodu je zdaj vzbudil v Rimu še večjo vznemirjenost. Ob podpisu č eš kosi o v aško-r usk e g a pakta se je Coppola v turinski >; Gazzetti del Popelo« povrnil k problemu evrop-kih političnih zvez s sovjetsko Rusijo in ie ob tej priliki panslavistično nevarnost še bolj podčrtal. Pred kratkim pa se je te->a vprašanja dotaknil v svojem zunanjepolitičnem ekspozeju tudi sam Mussolini, ki e že povsem odkrito in brez pomislekov zjavil, da sta francosko-ruski in češkoslo-aško-ruski pakt »zrušila ravnotežje sil«. Mussolini je s tem očividno namignil na • Kjkanje v takozvani »fronti velesil«, ustvarjeni z muko in težavo v Stresi in zdaj že skoro pokopani. S te strani bi bil Mussolinijev odpor proti ločeni francoski zvezi z Rusijo umljiv, saj bi bil do neke mere v skladu z znano Mussolinijevo zamislijo o nekaki hierarhiji držav z diktaturo velesil, ki dopušča morebitno sodelovanje Nemčije, a izključuje — Rusijo. Po žalostni usodi »pakta štirih« predstavlja zdaj razpad »fronte treh« — nov udarec za Mussolinija m njegovo ozkosrčno zunanjepolitično koncepcijo. A dasi nam ta Mussolinijeva, rekli bi, osebna prizadetost do neke mere zares utegne raztolmačiti trenutno rezerviranost Italije do novih zvez in paktov z Rusijo, je po drugi strani spet umljivo, da nam samo ti italijanski pridržki še ne povedo vsega. Prav Franciji je še v predobrem spominu, da je bil baš Mussolini tisti, ki je sovjetsko Rusijo prvi priznal in ž njo navezal politične in gospodarske stike... Seveda tedaj s Francijo še ni bil v dobrih odnošajih in na »fronto zapadnih velesil« morda niti mislil ni. Razlogi sedanjega Mussolinijevega proti-rimskega razpoloženja so torej še druge vrste. Italija se boji, da ne bi z novimi zvezami nekaterih srednjeevropskih in bal-kaskih držav prišla na tem terenu, kjer je že v konfliktu z nemško »interesno sfero«, v nov konflikt še z — rusko. Ta hipoteza se ji zdi čedalje bolj verjetna. Bene-ševo pot. v Moskvo in njegova izjava pred odhodom (»Prager Presse« z dne 9. t. m.), da pomenja vstop sovjetske Rusije v DN in njena pritegnitev v evropsko sfero »močno utrditev zunanjepolitične pozicije Češkoslovaške in cele Male antante«, sta ji mogla sugerirati samo nove pomisleke in novo — bojazen. To tem bolj, ker je prav Sedaj izven Evrope tako močno okupirana, da na nove akcije v tem predelu Evrope niti misliti ne more. Če ji je že zveza med Francijo in Rusijo, ki je po njenem mnenju sicer zaustavila nemški »Drang nach Osten«, a ga je obenem preusmerila proti jugovzhodu, posegla v njeno podonavsko in balkansko interesno sfero, bi novi pakti Rusije z državami Male antante in Balkanskega sporazuma zabili v isto sfero še — ruski klin, ki se ji zdi še bolj nevaren. Italija je zato v zadnjem času že poskusila z — reakcijo na vse te nove pakte. Sem spadajo napori za ureditev italijan-sko-pcljskih odnošajev, snubitev Nemčije, ki naj bi razdražila v prvi vrsti Francijo, a ne na zadnjem mestu tudi stremljenje po zboljšanju odnošajev z — Malo antanto. Vprašanja je seveda, v koliko ji bo afera z Abesinijo sploh dovolila energično po-segovanje v one komplekse, ki jih je nekoč smatrala za svojo izključno domeno. Ver- imm&skj r§z§$&w§ri ü^daUewame pogamrn — Sporazum med Bšemiiio ie Vel. BmismUo že dosežen? Nadaljevanje pogajanj London, 13. junija. AA. Veleposlanika Ribbentropa pričakujejo v Londonu danes radi nadaljevanja pomorskih pogajanj med Veliko Britanijo in Nemčijo. Vse kaže, kakor poroča Reuter, da je bil pred odhodom nemške pomorske delegacije iz Londona dosežen sporazum na podlagi razmerja 35 V« angleških pomorskih sil, kakor je to zahtevala Nemčija. To razmerje pa se bo izvajalo za vsako kategorijo ladij posebej in ho trajno. Povečanje pomorskih sil druge pomorske države ne bi smelo povzročiti povečanje nemških pomorskih sil. Velika Britanija je sprejela te določbe pod pogojeni, da jim nobena druga pomorska sila, ki je podpisala versajsko mirovno pogodbo, ne bo ugovarjala. Poročali smo že, da je britanska vlada o razgovorih informirala vse zainteresirane države. Amerika za splošni sporazum Washington, 13. junija. AA. Podtajnik zunanjega ministrstva Filips je izjavil zastopnikom listov, da je vlada USA že sestavila svoje mnenje o informacijah angleške vlade glede angle-ško-nemških pomorskih pogajanj. Ameriška vlada je razen tega odgovorila Veliki Britaniji, da bi uspehi teh predhodnih pogajanj po njenem mnenju mogli dovesti do skupnega stališča vseh glavnih pomorskih držav v Evropi glede medsebojnih odnošajev njihovih vojnih mornaric. To pa bi zopet pospešilo sklenitev splošnega sporazuma med glavnimi pomorskimi državami o omejitvi pomorskega oboroževanja. V Parizu — skepsa in pomisleki Pariz, 13. junija. AA. Listi so dokaj zapeti pri presojanju francoskega stališča do angleško-nemških pomorskih razgovorov. »Petit Parisien« samo ugotavlja, da nemške zahteve temeljno iz-preminjajo pomorske klavzule versajske mirovne pogodbe. »Matin« pravi, da more Anglija sprejeti nemške zahteve, ker si je zagotovila zaščitno klavzulo pri podpisu londonskega pomorskega pakta, ki sme stopiti v veljavo, kadar bi V nekai vrstah NRA podaljšana Washington, 13. junija. AA. Senat je z 41 glasovi proti 13 izglasoval podaljšanje preurejene NRA do aprila 1936. Volilni rezultati v Grčiji Atene, 13. junija. AA. Po zadnjih uradnih podatkih o grških volitvah so vladne stranke dobile 685.673 glasov, stranka Metaxasa 127.245 glasov, komunisti 94.140, neodvisni 74.094. Praznih in uničenih volilnih listov je bilo oddanih 64.089. Abstinenca opozicije ni dosegla 15 Vo. Protižidovski izgredi Varšava, 13. junija. AA. Iz Grodeka poročajo, da sta tamkaj dva Žida ubila nekega kristjana. Zato so bili hudi protižidovski izgredi. Manife-sianti so pobili okna in napadli občinstvo na ulicah. Ena oseba je bila ubita. Policija je vzpostavila red in aretirala več oseb. V mestu vlada zdaj popoln red. Za monarhijo v Grčiji Bruselj, 13. junija. AA. Grški minister brez listnice Mavromihalis je izjavil poročevalcu lista »Soir* med drugim: Neuspeh Metaxasa pri nedeljskih volitvah ni neuspeh monarhije, marveč njegov osebni. Prepričan sem, da bo monarhija vzpostavljena. Mnogi moji rojaki žele iz vsega srca, da bi se kralj Jurij vrnil. Svetovni kongres bivših bojevnikov London, 13. junija. Reuter poroča iz Melbourna, da bo zveza bivših bojevnikov iz avstralske države Viktorije v zvezi z nastopom angleških bojevnikov dala pobudo za sklicanje svetovnega kongresa bivših bojevnikov. Kratke vettš iz tmine Varšava, 13. junija. W. Časopisi poročajo, da bo vlada še tekom leta dala na razpolago dve milijardi zlotov za podpore brezposelnim na Poljskem. Madrid, 13. junija. W. Semkaj je prispel šef nemškega urada za organizacijo nacionalno-so-cialističnega časopisja v tujih državah Zeberer. Zeberer bo tekom svojega bivanja v Španiji priredil več predavanj zastopnikom nemških kolonij v Barceloni, Valenciji, Alicantu, Murciji, Kartagini, Grenadi, Malagi, Sevilji in Madridu. Berlin, 13. junija. W. Nenadoma je tu preminul Franz von Mendelssohn, šef berlinske banke, ki je užival mednarodni sloves. Berlin, 13. junija. W. Na pobudo prijateljev Južnoafriške Unije je v domu nemškega časopisja izročil danes načelnik Schowalter ministru Južnoafriške Unije g. Gie zbirko knjig, dokumentov, slik in drugih spominov, ki se nanašajo na bursko vojno iz leta 1900. Zbirka je bila dosedaj v nemškem zunanjem ministrstvu. jetno je, da se ji njena prevelika in prenagljena vročekrvnost na Jugu utegne maščevati kje drugje, kjer je bila njena pozi-zicija do zdaj, če ne že trdna in konsolidirana, pa vsaj začetek in prvi korak za nadaljnjo akcijo. Tega se Italija tudi prav dobro zaveda. Zato nam njenih novih zunanjepolitičnih naporov ni težko razumeti. se Anglija čutila ogrožena. Anglija se naslanja na to zaščitno klavzulo in misli povečati svoje brodovje. Želeti je. da bi Nemčija tako povečala svoje brodovje na 35 odstotkov v primeri z angleškim, da ne bo kršena dogovorjena razlika med brodovji posameznih držav. Francija je bila do leta 1932. vezana z washingtonsko pomorsko pogodbo. Zato mora vpoštevati vse možno- i in ne sme dovolili, da bi padla v inferioren položaj. Anglija se oborožuje London, 13. junija. A A. Letalsko ministrstvo je naročilo večje število novih dvomotornih letal za obrambo obale. »Times« piše v tej zvezi, da pomenijo ta naročila važen del angleškega načrta za letalsko oborožitev in da potrjujejo sklep letalskega ministrstva, da hoče izpopolniti letalske sile za obrambo obale z novimi topovi in letali, ki bodo mogla križariti tudi po morju dalj časa. Japonska zdaj pristaja London, 13. junija. AA. Japonski poslanik je sporočil zunanjemu uradu, da Japonska ne bo ugovarjala SSVoni tonaži, ki jo bo dovolila Velika Britanija Nemčiji za njeno mornarico. Snowden in Lloyd George za mir London, 13. junija. AA. V manifestu pripravljalnega odbora za mirovno in obnovitveno akcijo, ki so ga med drugim podpisali lord Snowden in Lloyd George, se zahteva, naj na čelo Velike Britanije stopi v interesu svetovnega miru vodstvo s primerno odločnostjo. Anglija razpolaga z ogromnim vplivom v svetu in moč Velike Britanije naj ho posvečena ohranitvi miru, preprečevanju razprtij med narodi, oboroževanju in preprečevanju sedanjega fatalističnega zaverovan ja v vojno. 1. in 2. julija bo ustanovni zbor akcijskega sveta za mir in obnovo. Spomenica poziva vse zveze in organizacije verskega, socialnega in političnega značaja, ki soglašajo z mejami miru in obnove, naj se takoj priključijo akciji in prično odločno agitacijo po vsej državi. I Današnje seje Jugoslov. kluba narodnih poslancev Beograd, 13. junija, b. Danes so se po kratkem odmoru zopet sestali narodni poslanci, izvoljeni na Jevtičev! listi, na sestanek novoustanovljenega Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev. Prvi sestanek kluba je bil ob 10. dopoldne v poslanski zbornici. Predsedoval mu je predsednik ministrskega sveta in predsednik kluba g. Bogoljub Jevtič. Na dnevnem redu je bilo obravnavanje poročila, ki ga je sestavil verifikacijski odbor o svojem delu. Drugi sestanek je bil popoldne ob 18. Na tem sestanku sev je obravnavalo o tekočih zadevah. Določili so se tudi govorniki, ki bodo jutri poročali o verifikaciji mandatov v plenarni seji zbornice ob 10. Jutrišnji seji Narodne skupščine bo predsedoval v smislu poslovnika predsednik verifikacijskega odbora g. Dragiša Cvetkovič. Bolgarski železničarji v Beogradu Beograd, 13. junija, b. V nedeljo obišče Beograd večja skupina bolgarskim železničarjev, da vrne obisk svojim jugoslovanskim tovarišem, ki so že dvakrat obiskali Bolgarijo. Iz sodne službe Beograd, 13. junija, b. Za sreskega podnačel-nika pri sreskem načelstvu v Sisku je postavljen g. Ludvik Komelj, dosedanji podnačelnik v Slav. Brodu. Iz železniške službe Beograd, 13. junija, b. Premeščen je pri zemunski kurilnici Fras Alojzij, k železniški kurilnici v Karlovac, v Osijek pa je prestavljen nadzornik proge Josip Poljšak. Prestavljen je iz postaje Jesenice na postajo Novo mesto prometnik Mihael Petrič. Povratek ministra Petra Živkovima v Beograd Beograd, 13. junija, b. Minister vojske in mornarice arm. general Petar Živković se je par dnevi mudil na inšpekcijskem potovanju in se je danes vrnil v Beograd. Zmanjšanje plač osebju beograjskega gledališča Beograd, 13. junija, b. Uprava Narodnega gledališča v Beogradu je zmanjšala svojemu osebju plače od 3 do 13°/o. Kakor smo že pred kratkim poročali, je uprava odpustila okrog 60 članov svojega ansambla. Težje pa je prerokovati uspeli njenih novih snubitev. Jasno pa je že zdaj, da ji po morebitnem neuspehu z Nemčijo in Poljsko, ostaja še edina rešitev — Mala antanta ... Bo-li Italija imela dovolj poguma, da vgrizne v to jabolko z odkritimi nameni in brez pomislekov? Položaj nam tega optimizma ne narekuje. -n. Kredit Državne hip. banke . beograjskemu gledališču Beograd, 13. junija, b. Današnje »Službene Novine« prinašajo uredbo o dopolnitvi uredbe o načinu pobiranja taks plačanih v korist državnih narodnih gledališč. V tej uredbi je dovoljeno v Drž. Hipotekarni banki v Beogradu, da lahko odobri na plačevanje dohodkov iz fonda gledališkega denarja beograjskemu gledališču kredit po tekočem računu v iznosu 1,175.000 Din pod pogoji, ki jih uredba navaja. Uvoz rastlin V Službenih novinah št. 69 od 22. marca 1935 je izšel seznam držav, kjer so obolele kulturne rastline. Po tem imajo tudi na Francoskem in v Italiji okužbo ščitne uši »San Jose«, zaradi česar je prepovedano uvažati živo rastlinje in dele rastlin iz teh držav. Naknadna poročila so dokazala, da v teh dveh državah ni več te okužbe. Zato se iz seznama držav, kjer je kulturno rastlinje okuženo, izločita Francija in Italija. Zanju veljajo za leto 1935 za ta uvoz določbe pravilnika o uvozu in tranzitu živega rastlinja in rastlinskih delov. Urad za nadzorstvo nad izvozom živine in živinskih izdelkov ter predelav pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je dal glede na vprašanje, ali lahko veterinar dovoli natovarjanje živine na katerikoli postaji, če izkazilo za izvoz živine urada za kontrolo nad izvozom živine ne navaja nato-varjalne postaje — tole pojasnilo: Strokovni odbor pri tem uradu je že prej izdal odlok, da mora pri prijavi za izvoz svinj v Avstrijo izvoznik vnaprej navesti nato-varjalno postajo. Ta odlok je izšel zato, da bi se razdelitev za izvoz mogla onraviti pa kapaciteti proizvodhie posameznih krajev. Razen tega je. ta sklep omogočil nadzorstvo na. terenu, v času, ko je bilo vehko povpraševanje za izvoz svinj, zlasti za Dunaj. Strokovni odbor pa ni odredil, da se ne navede natovarjalna postaja v izkazilu za izvoz svinj na češkoslovaško, in zato ni bilo potrebno, da se na omenjenem izk?>zuu navaja natovarjalna postaja. Za izvoz na češkoslovaško morajo namreč svinje biti dobre kakovosti in težke po 200 ali več kn in je izvoznikom težko dobiti ustreza ir'-'" „Slovenec“ o JMS Včerajšnji »Slovenec« je objavil formalno zelo izklesani uvodnik »Odkrita beseda«, v katerem najprej odgovarja na binkoštni uvodnik »Jutra«, nato pa precizira svoje stališče do JNS. Najprej opominja »Slovenec« na zmagoslavne napovedi o JNS pred štirimi leti v »Jutru«, nato pa citira isti list generalnega sekretarja JNS, »da je kot posledica volitev nastala nekaka politična negotovost in da so mnogi ljudje izgubili svoj kompas.« Pri nadaljnji analizi te »Jutrove« konstatacije pravi »Slovenec«, da se more smatrati kot edini razlog »Jutrovega« nezadovoljstva z rezultatom volitev ta, da JNS ne predstavlja več solidne politične tvorbe in da zato ne more nositi trdnega in trajnega režima, kakor ga potrebujemo. JNS doživlja akutno krizo, iz katere išče njen glavni tajnik zdravila v duhu državniške modrosti in politične treznosti vseh, ki tvorijo danes gibalno silo v našem narodnem in državnem življenju.« »Slovenec« pripominja na to, da spadajo med te gibalne sile tudi oni, ki se upirajo vodstvu JNS in ki zahtevajo njeno pomladitev in tudi oni, ki zahtevajo čisto novo formacijo za rešitev naših gospodarskih in socialnih problemov. »Jutro« je odločno proti novi formaciji, ker bi ta pomenila oslabitev stranke, kaj pa naj bi se storilo, tudi »Jutro« samo ne ve. Na podlagi »Jutrovih« izvajanj ugotavlja nato »Slovenec«, da je JNS brez pravega kompasa in da smatra samo glasilo njenega generalnega tajnika za potrebno, da to ugotovi. Po »Jutru« bi bilo najbolje, da bi se JNS pomladila v tem smislu, da bi bila zopet takšna, kakor je bila. To sredstvo pa smatra »Slovenec« za čisto brezupno ter pravi, da v politični zgodovini še nikdar ni bilo, da bi ozdravila politične razmere ista politična tvorba, ki je povzročila njih obolelost. Zlasti pa velja to za JNS, ki je bila umetno narejena in zložena, da z njeno izvesko ni bilo niti mogoče iti na volitve. Da je prišlo tako daleč, je krivo tudi to, da je stranka, ki je hotela likvidirati škodljivo strankarsko politiko, sama vodila naj-brezobzirnejšo strankarsko politiko. Za tako stranko velja, kar je poudarjalo opetovano »Jutro«, da se stare izgubljene forme ne smejo vrniti. Kaj še, da bi se mogle kakorkoli že obnoviti ali pomladiti, vzklika »Slovenec«. In nato zaključuje »Slovenc« svoj odgovor na binkoštne misli »Jutra« takole: »Smisel binkoštnega misterija je, da novega časa ni mogoče ustvariti na trhlih podlagah starega in da novega vina ni pretakati v preperele mehove. Tudi za naš politični preporod, kojega nujno potrebo nam dokazuje naš sedanji, od »Jutra« samega dobro označeni položaj, velja, da ga ne bomo pripravili in ustvarili s kakršnimikoli morda še tako dobro mišljenimi kombinacijami, v katerih bi igrala kakšno vlogo JNS kot taka ali kaka njej podobna druga tvorba istega starega in izrabljenega duha ...« Skratka pravi torej »Slovenec, da z JNS nikakor ne! Pripominjamo le, da je ta »ne!« podrt marsikatere upe! Banovina in Uubliana za umetnosi Ljubljana, 13. junija. Kakor smo že poročali, je minuli teden že drugič obiskal umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu njen pokrovitelj g. ban dr. Dinko Puc in si obenem ogledal lista dela, ki mu jih je posebna v ta namen sestavljena žirija priporočila za nakup iz banovinskih sredstev. Po sedanjih dispozicijah bo banovina kupila pastel »Otočec« Božidarja Jakca, Zdenka Kalina mramorno skupino »Mlada mati«, Fr. Pavlovca oljnato sliko »Krompir«, Maksima Sedeja oljnato sliko »Dvojica«, Alberta Sirka oljnato sliko »Soparno« in oljnato sliko »Iz okolice Ptuja« Frana Koširja. Skoraj isto razsodišče, namreč zastopnika mestne občine ljubljanske v odboru Narodne galerije g. dr. Ivan Vrčon in g. dr. Milan Šubic, upravnik Narodne galerije g. Janez Zorman in mestni prosv. referent g. Lojze Slauovec, je odbralo tudi nekaj del za nakup iz mestnih sredstev. Mestni predsednik g. dr. Vladimir Ravnihar si je davi prav pozorno ogledal vso razstavo, zlasti pa od razsodišča priporočena dela ter se končno odločil mestnemu svetu priporočiti v na- kup naslednja dela: Dore Klemenčič »Zimski motiv«, olje; G. A. Kos »Ribe in lonec«, olje; Tine Kos »Mati«, les; Janez Mežan »Opuščeno pokopališče«, akvarel; Franc Mihelič »Vas«, risba; Zoran Mušič »Sardine«, olje; Karel Putrich »Dekliška glava«, sadra; Saša šantel »Tkalec«, olje; Mirko Šubic »Sv. Boštjan«, olje; Anton Trstenjak »Ob potoku«, gvaš; Fran Zupan »Ribiška barka v Zlarinu«, gvaš. Pa tudi privatniki se prav zelo zanimajo za to prvo pomladansko razstavo Društva likovnih umetnikov naše banovine in so tudi nakupili že nekaj prav dobrih del, namreč Frana Pavlovca mojstrsko sliko Kruh«, Rajka Slapernika sliko »Canal d' Auteille«, Toneta Kralja sliko »Pomlad«, kjer neso h krstu, Božidarja Jakca »Otočec« (razstavil je namreč več slik tega slikovitega dolenjskega gradu), Henrike Šantlove »Belokranjsko zatišje« z narodno nošo in Maksima Sedeja tempero »Mati z otrokoma«. V primeri z drugimi razstavami ima ta tudi z gmotne strani prav nenavaden uspeh, ki naj ga pa prijatelji umetnosti še povečajo z nakupi. Afilfela zaradi inkorporaciie v Celju, Mariboru in Ptuiu Ljubljana, 13. junija. Kakor mestna občina ljubljanska, imajo tudi ostale naše mestne občine Maribor, Ptuj in Celje največje težave in skrbi zaradi inkorporacij okoliških občin po zakonu o mestih. Kako so se v Ljubljani zedinili zastopniki mestne občine ljubljanske in okoliških občin, smo obširno poročali v včerajšnji številki. Davi se je ban g. dr. Dinko Puc z referentom g. dr. šrajeni in tajnikom g. dr. Brelihom odpeljal najprej v Celje, kjer je bila ob 9. anketa o tem vprašanju in so se je udeležili predsednik mestne občine dr, Goričan, sreski načelnik dr. Vidmar, mag. direktor g. Šubic in zastopniki občin Celjske okolice, Petrovče in Teharje ter zastopstvo celjskega mestnega sveta. Zlasti so zastopniki občine Celje okolica trdili, da je njihova občina finančno in gospodarsko zmožna življenja, posebno so pa proti temu, da bi bilo inkorporirano samo Gaberje kot zaželjena »bogata nevesta«, druge občine bodo pa bedno životarile. Za stopniki okolice menijo, naj se priključi vse ali pa nič. Okoličani ne puste raztrgati svoje občine, drugače pa niso proti priključitvi. Kakor povsod hočejo tudi v Celju eni imeti združeno vse na uro daleč, drugi pa žele potegniti meje čim bliže mesta. Ob pol 12. se je pod predsedstvom g. bana pričela že anketa v Mariboru glede istega vprašanja in so bili prisotni sreski načelnik, predsednik občine dr. Lipold, podpresednik g. Golouh in župani petih okoliških občin. V Ptuju je bila anketa popoldne in so se je tudi udeležili predsedniki prizadetih občin s sreskim načelnikom. Predsedoval in vodil je pa anketo tudi v Ptuju g. ban sam. Na vseh treh anketah so razpravljali o predlogih mestnih občin ter o izjavah okoliških občin. Razmotrivali so razne proje-kte- ki so jih predložile mestne in okoliške občine že leta 1934. in tudi šele pred krat-kim, vendar nikjer ni prišlo do kakih definitivnih zaključkov in bo treba stvar proučiti ponovno. Pred občnim zborom Kmetijske družbe Nad 164 milijonov prometa in za 33 in pol milijona več kakor leta 1933. Jutri ob pol 11. bo v Delavski zbornici občni zbor naše Kmetijske družbe, ki že več generacij skrbi za napredek našega kmetijstva. V upravnem letu 1934. je glavni odbor KD usmeril svoje delovanje v smislu službenih pravil ter zaradi pomanjkanja kmetijskih zbornic opravljal naloge stanovske zastopnice kmetijstva v Dravski banovini, odnosno z vnovčevanjem kmetijskih pridelkov ter dobavo kmetijskih potrebščin pomagal kmetu v času najtežje gospodarske stiske. S svojimi posredovanji, predstavka-mi in predlogi na merodajnih mestih je dosegla KD prav lepe uspehe v korist našega kmeta, saj so jo vse oblasti upoštevale kot pravo zastopnico kmetskega ljudstva. Tako je KD sodelovala tudi pri posvetovanjih o osnutkih raznih zakonov in uredb, ki se tičejo kmetijskega gospodarstva ali vsaj vplivala nanj. Z velikimi gmotnimi žrtvami je izdajala strokovni list »Kmetovalec«, ki je slavil tudi 'iyojo 50 letnico. List bi moral imeti vsak kmetovalec in marsikatera akcija KD glede vnovčevanja kmetijskih pridelkov ni rodila pričakovanih uspehov, ker članstvo ni čitalo tega svojega glasila in ni bilo poučeno o tržnih prilikah. Delovanje KD kot vnovčevalnlce kmetijskih pridelkov in posredovalnice za nakup kmetijskih potrebščin se najbolj vidi v zaključnih računih iz obavljenoga prometa v znesku 164,289.464 Din. Ta znesek je za 33 in pol milijona ali za ZoT1/« večji od prometa v letu 1933. Prav tako je tudi promet blaga narasel za nad 4 milijone Din ali za 15"/o. Ker je Kmetijska družba prodala za 4,200.000 Din več kmetijskih pridelkov, kakor leta 1933, je povečanje prometa pripisovati le akciji vnovčevanja kmetijskih pridelkov, med tem ko je prodaja kmetijskih potrebščin nazadovala za nad 260.000 Din. To nazadovanje ni le viden izraz težkih gospodarskih prilik, temveč, ga moramo pripisati tudi skrajni pocenitvi, ki jo je Kmetijska družba izvedla pri prodaji raznih potrebščin. že te ogromne številke jasno pričajo, da je ta najmočnejša centralna organizacija naših kmetskih gospodarjev storila svojo dolžnost, a o občnem zboru in poročilih raznih funkcionarjev bomo poročali v nedeljski številki. Težave $ cejfo Liubiiana-Krani njuoijana, 14 7,2e .“kširno smo pisali o tej stva ra j*-111!.1 javnost s težavami, ki so na «a * tJarrlvajske proge med Ljub • vidom. Maloželezniška družba j'ecla^ ko i® gradila električno ’ Prevzela razne obveznosti, ki j ne more izpolniti. Zarati tega je bil na banski upravi konferenca, ki Ž“Pana S- dr. Ravniharja i zastopniki mestnih uradov in sekcij6 dniŽ?e ter seveda tudi šef Naš htr8- Miklavec, ki vodi v lo"riP7 • -,e ze Pisal, da bo mor «železniška družba plačati vsaj ti ki ga bo treba kupiti, da se cesta razširi za toliko, kolikor je zavzema tramvajska proga. Predsednik Maloželezniške družbe g. dr. Fcttich je sprejel na novo modificirane obveznosti, vendar je pa izjavil, da nima Maloželezniška družba na razpolago za nakup s\eta potrebnih 2 milijonov Din. Kupiti bo namreč treba okrog 10.000 m2 sveta, da bodo lahko preložili progo. O težki zadevi bo moral v kratkem razpravljati še občinski svet, ki bo skušal najti pot, kako bi se najlažje rešilo to težko vprašanje. Stvar je namreč taka, da drugače prično tlakovati cesto šele od št. Vida dalje proti Kranju, saj so načrti gotovi že do Jeperce. Na višku sezone sladokuscev Ker smo imeli mrzlo pomlad, je ta sezona najblaženejših vžitkov šele sedaj na višku, ko bi se drugače morala o kresu že zaključiti. Blago se smehljajoče gospode vidimo vsako popoldne romati proti Posavju s prazničnimi obrazi, kakor k veliki maši. Zvečer se pa vračajo razneženi in zadovoljni ter rdečih lic nemi v mesto. Ali kaj rdeča lica, saj je najznačilnejša vendar njih okrogla brada na večstažnih mehkih podstavkih, ki se vsa sveti, kakor pravi kitajski lak. Uživajo kakor nikoli v letu, in nikdar ni Posavje tako v časti, kakor te tedne, ko iz peščene zemlje lezejo nežne glavice špargljev. Z misterijem in tajinstvenostjo je obdana njih rast, da smatrajo za največjega umetnika, kdor zna pridelati to najdelikatnejšo zelenjavo. Zelo skrbno pokrivamo slonokoščene stebriče, da bi jim ne zagorela in ozelenela sloka nežna te-lesica. Zajetni, mehki in voljni stebrički z lu-skinastimi popki, ki se kar sami tope, prihajajo na mizo pod odejo zlatih drobtinic potopljenih v sladkem maslu. Posebno svečan obrednik predpisuje vsak gib pri ceremoniji uživanja in individualnosti prepušča le izbiro vina po lastnem okusu, r- Pod košatimi starimi jablanami na zeleni trati in pod kostanji na belem pesku stoje belo pogrnjene mize in okrog njih zamaknjeni sladokusci tiho brez razgovorov in može vanj pobožno srkajo iz nežnih stebelc tisto posebno sladkost, ki ji ni para in tudi nima imena. V nasladi drhteče brade se oblivajo s svetlim lakom. Drugi so «pet taki, ki niso za slonokoščeno. rožno nadahnjeno barvo, temveč za zelenkasto zagrenjeno pikantnost. Ponašajo se, za aristokrate, češ da je tak francöski okus. I V resnici je pa stvar prav prozaična, ker gren- j koba špargljev prihaja od pomladanskega gnojenja, pravilno jim pa moramo gnojiti že prejšnje leto, če hočemo imeti fine šparglje brez grenkobe. In tudi pridelovanje špargljev ni ni-kaka umetnost, saj jih po drugih deželah goje kmetje kar na njivah. Nekdaj so izkopali zemljo tudi dva metra globoko, ko so sadili šparglje, in navozili v te jame starega lesa, trsk in druge podobne šare, sedaj pa zrigolamo zemljo le 60 cm globoko in špargljem gnojimo, kakor drugi zelenjavi. Tudi pokrivati jih ni treba, ker jih lahko režemo takoj, ko pokažejo glavice iz zemlje. Pridelovanje špargljev torej ni niti tajnost niti umetnost in jih ima lahko brez večjega truda in z malimi stroški na svojem vrtu vsak meščan in tudi na njivi vsak kmet. Prav mnogo špargljev uvažamo tudi iz tujine, čeprav so slabši od naših in bi jih lahko doma pridelovali na veliko, jedli poceni in krili tudi potrebe konserv-nih tovarn. Z uspehom dela propagando za saditev špargljev ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva in sedanji ban g. dr. Dinko Puc ji je že kot župan omogočil vzoren špargljev nasad na Prulah, kjer so vsako leto tudi predavanja in razkazovanja, kako je treba šparglje pravilno saditi in gojiti. Šparglje vi nasadi so tudi prav rentabilni, saj vsaka rastlina donaša do pol kilograma in povprečno tudi več špargljev. Imamo tudi že nekaj večjih nasadov, vendar naj se pa špargljev! napadi razširijo po vsej naši banovini v korist kmeta in meščanov. Vsaki junijski malici na Posavju slede tudi globoke učene disertacije o ledvicah in mehurju, ki upravičeno povzdigujejo šparglje za najučinkovitejšo medicino in za vsakega zdravo jed. Nasadimo jih čim več, da bo ta zdrava slaščica tudi cenejša! Zločin na Viru pri Domžalah pojasnjen Hribar Franc trdovratno taji, Pirc Janez pa priznava zločin V sredo smo poročali, da je bil na Viru pri Domžalah storjen zverinski zločin, katerega žrtev je postala 57 letna preužitkarica Marija Penko s Podrečja št. 19. Požrtvovalnosti domžalskih orožnikov, zlasti pa komandirju gospodu Skoku se je zahvaliti, da je danes zločin že skoraj popolnoma pojasnjen. Orožništvo je prijelo one, o katerih se je dalo slutiti, da bi mogli karkoli izpovedati o zločinu. Med prvimi, na katere je že takoj spočetka padel sum, je bil gospodar na Pod-rečju št. 19, brezposelni mizarski mojster Franc Hribar, star 27 let in stanovalka Angela Ga-berškova, stara 31 let. Orožniki pa so aretirali tudi Hribarjevo ženo Angelo Gaberškovo in Janeza Pirca z Goričice št. 4. Prav tako pa so aretirali tudi še staro mater Marijo Dolničar starejšo in njeno hčer Marijo. Kaj pripoveduje Janez Pirc? Medtem ko Hribar Franc dejanje trdovratno taji, je Janez Pirc, kakor smo zvedeli, podal obširno razlago, kako sta s Hribarjem Marijo Penkovo umorila. Povedal je nekako takole: 27. februarja t. 1. se je vračal od dela kot klobučarski pomočnik pri Flerinu Francu v Domžalah h Gaberškovi na Podrečje št. 19. Tu mu je Hribar Franc začel prigovarjati, naj bi šla v bližnji gozd Šumberk po drva, češ da misli umoriti Marijo Penkovo. Pirc je soglašal s predlogom, vendar pa ni bil pripravljen umoriti Penkove, ampak samo pomagati nesti do potoka Rače. Hribar mu je dejal, da se misli Penkova vrniti tega dne domov od bistriškega mostu, ki veže cesto iz Domžal proti Ihanu in da bo krenila pri Mostnarjevi hiši po stezi cez Šumberk na kolovozno pot po gozdu in da bo po tej poti prišla na cesto pod kamnolomom na severni strani šumberka. Sklenila sta jo počakati. Postavila sta se za grm na kolovozni poti približno 40 m na ovinku kolovoza od banovinske ceste, ki veže Vir z Ihanom. Ob tri četrt na osem zvečer je prišla Penkova mimo grma in tedaj je skočil Hribar izza ovinka k Penkovi, jo zgrabil za vrat in jo toliko časa davil, da je bila mrtva. Po dejanju je poklical Pirca, ki je bil skrit za grmom: lanče, pojdi dol, zdaj je mrtva Hribar je imel pripravljen kol in vrvi v žepu. Nato sta oba truplo zvezala in ga odnesla k potoku Raci. Pirc je pobegnil domov, po kakih 10 minutah pa je prišel za njim v podstrešno sobo na Podrečje tudi Hribar in mu dejal: „Zdaj je končano“ Pirc mu je nato samo prikimal, češ da je dobro. Baje mu Hribar za pomoč ni obljubil nikake nagrade. Ob napadu na Penkovo, ki je morala imeti s seboj v torbici več naberačenili živil, ni mislil, da bi pogledal, kaj ima s seboj. Po 14 dneh ga je Hribar povabil, da si njeno zlatnino razdelita na polovico. Nekako sredi marca mu je Hribar izročil zlatnino, katere se je Pirc spočetka branil sprejeti, a je le vzel: en par uhanov, 2 prstana, 1 medaljonček in 4 srečke ratne štete po 1000 Din. Od obleke je dobil še eno prevleko za pernico in eno rjuho-kapno. Vse to je odnesel domov v Hudo št. 21 in je povedal, da mu je omenjene stvari dal Hribar, on pa je dobil to blago od Petkove Marije, matere umorjene Penkove. Na binkoštni praznik, ko je bilo truplo Penkove najdeno, sta se Hribar in Pirc sestala doma v veži. Hribar je že tedaj sumil, da bodo zločin orožniki kmalu izsledili, zato je Pircu naročil, naj mu vrne zlatnino in srečke. Pire pa je srečke skril doma na stanovanju v okvir med šipo ogledala in podložka, zlatnino pa je dal v papirnato škatlico ter jo zakopal na njivi kakih 10 korakov od hiše. Ob tej priliki mu je Hribar naročil, naj ob eventualnem odkritju zločina ničesar ne prizna, čeprav bi ga še tako silili. Potem z njim ni več govoril. Zadeve zato ni prej prijavil orožnikom, ker se je bal, da bi Hribar vrgel Angelo Gaberškovo iz svoje hiše. Zdaj pa je priznal vse, ker mu vest ni dala miru. Do zločina je prišlo zavoljo tega, ker se je hotel Hribar na vsak način znebiti Penkove, ki je imela v njegovi hiši dosmrtno stanovanje in del njive za užitek. Od umorjene Marije Penkove pa si je Hribar prilastil zlato uro in verižico, ki jo je dalje prodal, in nekaj perila. Ta dejstva je Pirc priznal, medtem ko Hribar še vse taji. Obrtništvo brez strokovne organizacije je obrtništvo brez bodočnosti XV. redni občni zbor Združenja tesarskih mojstrov v Ljubljani 13. junija. Na binkoštni praznik so zborovali v restavraciji štrukelj tesarski mojstri iz Ljubljane in okolice, da proslavijo 15. obletnico svojega obstoja. Društveni predsednik g. Fran Ravnikar se je v svojem govoru najprej toplo spomnil pokojnega kralja Aleksandra, ki so mu na to vsi izkazali čast z enominutnim molkom. Njegovo poročilo je izzvenelo v obžalovanje, da je današnji položaj tesarjev v zastoju in da si moja zato organizacija pomagati z bojem proti šušmarjem, ki jim odjedajo kruh, ne plačujejo pa nikakega davka. Po govoru se je predsednik zahvalil za izkazano mesto predsednika, katero mora zaradi starosti odložiti. Občni zbor ga je nato na predlog podpredsednika izvolil za častnega predsednika. Zdaj je predsedniško mesto prevzel podpredsednik g. Josip Kregar, tesarski mojster v Ljubljani. Tajniško poročilo je izkazalo, da ima udruženje 151 članov. V zanimivi debati se je nato govorilo o propagandi za lesene hišice, ki so za malega človeka cenejše in tudi bolj zdrave. Vsi so soglašali tudi z okrožnico sreskega načelstva v Kranju, češ da gradbeniki po členu 47. o. z. ne smejo vršiti tesarskih del v nobenem primeru. Udeležba je bila polnoštevilna in je pokazala zanimanje tesarskih obrtnikov za njih težki življenjski položaj. Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopajmo k Braniboru! Dnevni do$pocUki X Polovična voznina je dovoljena vidovdanskim romarjem na Oplenae. Potniki si kupijo pri odhodu cel vozni listek do Mladenovca ali Arandjelovca in rumeno železniško legitimacijo. Takšni listki bodo veljali za brezplačen povratek. Popust velja za odhod in vrnitev v času od 25. do vštetega 30. junija. X Sokol v Dolu pri Hrastniku bo v nedeljo, 1.6. junija popoldne proslavil 15letnico svojega dela s tem, da bodo nastopili vsi telovadni oddelki z izbranimi točkami. Uvod k telovadbi pa bo slovesna razvitje članskega prapora, ki nosi posvetilo svojemu viteškemu kralju: Čuvajte Jugoslavijo! Praporu dece in praporu naraščaja bo sedaj pridružen še članski prapor, ki je priča dosedanjega dela na sokolskem polju, kakor Uidi dober omen za bodoče dni sokolskega poleta. X Planinci, člani SPD! Društvena pravila SPD določajo v § 8.), da izgubi članstvo redni in izredni član SPD, ako kljub opominu tekom 1. polletja ne plača članarine. Člani SPD, ki plačajo članarino po 1. juliju, morajo plačali razen članarine še zamudnino. SPD v Ljubljani vabi planince, ki dosedaj članarine za 1.1935. še niso plačali, da takoj, a nadalje do 30. t. m. poravnajo za 1. 1935. določene članske prispevke v društveni pisarni, Aleksandrova cesta 4, ali po Poštni hranilnici na ček. rač. št. 11.004. XPo velikih vročinskih počitnicah, po vročih mesecih juniju, juliju in avgustu nas čaka za duševni oddih kaj prijetno iznenađenje :r Kongres Jadranske straže, ki bo letos v dneh od 5. do 9. septembra v Ljubljani. Gradim, štedim kupim....................LUTZ X V pijanosti se je ubil. Šofer Anton Makek iz Zagreba je popival snoči v neki gostilni. Ko je prosil gostilničarja, da bi mu pokazal klozet, je po neprevidnosti zašel na stopnice, ki vodijo v klet, padel in se težko poškodoval. Zadobil je težke rane na glavi in ludi notranje poškodbe. Z rešilnim avtomobilom je bil Makek prepeljan v. bolnišnico, kjer je pa zaradi težkih notranjih-poškodb umrl. čisti temeljito in enostavno vse Vaše gospodinjske predmete iz bakra, medenine, alpake, aluminija, pločevine, zlata, srebra itd. Dobite jo v vsaki železninski in špecerijski trgovini X V pretepu mu je odgriznil uho. Pred malini senatom okrožnega sodišča v Petrinji je bila včeraj .zanimiva sodna obravnava, kjer sla se dva prijatelja zagovarjala zaradi pretepa. V pretepu je namreč Juro Kesič odgriznil svojemu nasprotniku Nikoli Kozarraninu uho. Pa tudi Kesič je dobil lažje poškodbe. Pri razpravi sta bila oba vročekrvneža obsojena in sicer Kozar-čanin na 7 dni zapora, Kesič pa na tri mesece zapora. Državni tožilec je prijavil priziv, pa tudi Kozarčanin se ni zadovoljil s sodbo in izjavil, >da je njegovo uho vredno več ko tri mesece»:. X Vsaka gospodinja, ki hoče svoje perilo ohraniti dolgo let, pere dosledno le z Zlatorogovim terpentinovim milom. Zlatorog-ovo terpen-tinovo milo sestoji le iz najboljših surovin, vsled česar zajamčeno ne škoduje niti najfinejši tkanini. Zlatorog-ovo terpentinovo milo je domač izdelek. Priporočamo ga vsem gospodi-jam! X Prijeta cerkvena tatica. V Apatinu so že dalj časa opazovali, da iz kalvarijske cerkve izginjajo različne dragocenosti. Uvedena je bila preiskava, ki pa ni mogla izslediti prebrisanega tatu. Oblasti so, ker so se v zadnjem času spet pojavljale tatvine, postavile stražo, da zasači predrznega lopova. Baš ko je straža zapustila cerkev, se je prikradla do altarja neka ženska, ki je hotela ukrasti prt sv. Antona. Slučajno navzoči župnik je tatico takoj prijel in jo izročil policiji. Tam so ugotovili, da je cerkvena latica Katarina Nečaj. Oblasti so takoj izvršile hišno . preiskavo in našle mnogo pokradenih predmetov. Po zaslišanju so drzno tatico izročili sodišču. X Redek lov v Primorju. Pastirji iz Krasice, ki iMsejo poleti svojo živino in drobnico v planinskem predelu Gornje Jelenje, so z žalostjo opazili, da jim nekdo krade drobnico. Pred kratkim pa je opazil neki pastir, kako se bliža staji velik volk. Posrečilo se mu je zver pregnati. Na binkoštno nedeljo pa je imel bančni direktor Mikuličič iz Krasice posebno lovsko srečo. Ustrelil je volka, ki je napravil siromašnim pastirjem toliko škode. Volk je bil star nad 10 let in je tehtal 45 kg. X Trije dečki rešili obupanega invalida. V Dubrovniku je nastala v zadnjem času prava manija samomorov. Pred 4 dnevi se je ubila v samomorilnem namenu mladenka Jelka Meki-šič, včeraj pa so v zadnjem trenotku rešili smrti časopisnega kolporterja Avda Čoklija. Od sebe je že odvrgel .časopise, denar in palico, ter hotel skočili v prepad. V zadnjem trenotku pa so trije dečki preprečili njegov obupen korak. Cokli se je obupno branil in hotel na vsak način izvršiti svoje dejanje, medtem pa so prišli gasilci, ki so obupanca naložili na voz in ga prepeljali v Dubrovnik. Pri zaslišanju je ponovno zatrjeval, da si bo končal življenje in da mu tega nihče ne more zabraniti. Ko so mu na policiji javili, da bo izgnan v svojo domovinsko občino, je začel jokati in prositi, naj ga ne izženejo, ker bo doma prav gotovo umrl öd gladu. X Proslava osvobojenja .Šibenika. Včeraj so v Šibeniku slavnostno proslavili dan osvoboje-nja, ko je italijanska vojska zapustila leta 1921. Šibenik. Mesto je bilo v zastavah, topovi pa so naznanjali slavnosten dan. Proslava je bila ob veliki udeležbi na vojaškem vežbališču v Šubičevem. Slavnostni govor je imel polkovnik Božič, ki je končal svoj govor s pozdravom Nj. Vel. kralju, nakar je godba zaigrala himno, poleni pa je sledil defile vojaških edinic. X Poljski učenjak med muslimani. V Sarajevu je prispel iz Vilne univerzitetni profesor La-zarev.-ki, musliman iz Poljske. Obiskal je v Sarajevu vse uglednejše osebnosti in se zelo zanimal za življenje naših muslimanov. Iz Sarajeva je odpotoval v Dubrovnik, kjer bo «stal s svojo soprogo nekaj dni na oddihu. X Vse planince opozarja Turistovski klub Skala, da se vrši v petek dne 14. t. m. ob 19. uri v radiu predavanje gosp. ing. Avšiča »Ne hodite v planine brez prave opreme!« Lepota in toplina.....................LUTZ X Tretja državna razstava čistokrvnih psov vseh pasem bo pod okriljem Mednarodnega tedna v dneh 3. in 4. avgusta 1935 v Mariboru. Lastniki čistokrvnih psov naj pošljejo svoje prijave Klubu ljubiteljev športnih psov v Ljubljani najdalje do 10. julija. Razstava je mednarodno priznana ter se bodo ua njej oddajala tudi potrdil o sposobnosti za mednarodno prvenstvo v lepoti. V zvezi z razstavo bo tudi produkcija psov s policijsko dresuro. Lastniki dresiranih psov in dreserji naj se javijo klubu v istem terminu. Liubiiana DNEVNA PRATIKA Danes: Petek 14. junija, kat.: Bazilij, škof, pravosl.: Justin, m. DEŽURNE LEKARNE Leustek, Resljeva c. 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12. * Gospodarsko, kulturno in narodno društvo za Trnovski okraj v Ljubljani priredi dne 15. junija 1935 ob 20. uri v prostorih gostilne Breskvar Franc, Cesta na Loko, predavanje. Predaval bo g. ravnatelj mestne vrtnarije Lap Anton o temi »Kako vzgojiš sam vrtnice«. Vse članstvo in prijatelji društva se vabijo, da se podučnega predavanja zanesljivo udeleže. * Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Ako hočete kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovine. * Pri olimpijski akademiji, ki bo v soboto ob 20. uri v veliki dvorani Uniona, nastopi poleg športnikov tudi naše Sokolstvo. Pri akademiji bo nastopila vrsta Ljubljanskega Sokola na drobu, Sokol I. in Sokol II. pa z izbranimi točkami. Opozarjamo na to akademijo, ki bo nekaj posebnega, vse sokolsko članstvo, da v čim večjem številu pohiti v soboto v Union. Zdravo! * Najden stotak. V »Zvezdi« v parku je včeraj našla gdč. Jenko Francka Din 100'—. Kdor jih je izgubil, naj se zglasi v mlekarni na Kongresnem trgu 15, kjer dobi denar nazaj. * Fantovski stan je zapustil — prav na tihotna — kot nam sporočajo njegovi ožji prijatelji — g. ing. Janez Zaplotnik. Vzel je brhko Gorenjko Milko Murijevo iz ugledne rodbine na Gor. Jezerskem, kjer je bila tudi oheet. Iskreno čestitamo! * Predstave v Nar. gledališču za časa Evharističnega kongresa. Ljubljansko občinstvo in vse, ki pridejo na Evharistični kongres v Ljubljano, opozarjamo na predstave, ki se vrše v pelek, soboto in nedeljo, t. j. 28., 29. in 30. junija. Vse tri večere se bo igrala Gregorinova pasijonska drama »V času obiskanja«. V soboto bodo peli v operi Wagnerjevega Parsifala . v nedeljo pa bodo igrali kot nočno predstavo Hoffmaniistha-lovega »Slehernika«. Predvidoma se bodo vršile dramske predstave pred Nunsko cerkvijo. Vstopnice se naroče lahko pismeno do 25. t. m. pri upravi Narodnega gledališča, ali pa telefonsko, štev. 23-06, 22-31. Štedljivost za zimo...............LUTZ * Bloudekova komična opera »V vodnjaku« se bo v celoti pela na III. javni produkciji operne šole drž. konservatorija ljubljanskega, ki bo v torek 18. t. m. ob 20. uri v operi. Nastopijo: Rudolf Vida. Iglič Jelka, Burger Drago, vlogo Janka pa poje ravnatelj Betetto sani. Zbor tvorijo gojenci konservatorija in nekaleri člani Matičnega pevskega zbora. Ostali spored obsega poleg scene iz opere »Kavalir z rožo« same plesne točke. Predprodaja vstopnic po globoko znižanih cenah pri dnevni blagajni v operi. * Otroško pomladansko slavje 20. junija 1935 Atena Tivoli. Prijavnice, ki so obenem vstopnice za nastopajoče otroke, po Din 5'— dobite vsak dan od 10. do 12. na atenskem igrišču v Tivoliju ali v atenski pisarni Prečna ulica 2. * Pevski zbor Glasebne Matice ima drevi ob 20.^ zadnjo vajo mešanega zbora pred letnim občnim zborom, ki se vrši v pondeljek, dne 17. t. ni. ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani. — Odbor. * Izlet na Vrhniko priredi krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani dne 16. t. m. Izlet bo z motornim čolnom po Ljubljanici. Odhod iz Ljubljane je oh 6. zjutraj (zbirališče ua Špici), tako da bo udeležencem omogočeno prisostvovati slavnostnemu razvitju zastave vrhniške Jadranske straže. Motorni čoln bo primerno okrašen. Vožnja tja in nazaj stane samo dinarjev 10-—. Vabljeni so člani in prijatelji JS, da se izleta v čim večjem številu udeleže. Prijave sprejema do sobote 15. t. m. pisarna krajevnega odbora JS v Ljubljani, Tvrševa c. št. ia/IV. Maribor Mariborsko uredništvo in uprava »d las naroda« se nahaja od danes dalje v lastnih prostorih ua Aleksandrovi cesti 16. (Začasni telefon 2107.) — Prosimo vse javne ustanove, organizacije in društva, da nam vse objave splošno informativnega značaja pošiljajo na gornji naslov. — Prav tako prosimo vso ostalo občinstvo, da se v vseh mariborskih, tako uredniških in upravnih zadevah obrača izključno na navedeni naslov. — Vsakodnevna redakcija se zaključi oh pol 13. uri, le nujne objave in osmrtnice se sprejemajo do 18. ure. A Kino Union. Danes biser filmske lepote, Schubert-film »Pesem mojega hrepenenja« z. Marto Eggert in Hans Jarayom. A Nočna lekarniška služba. V petek imata nočno lekarniško službo Minafikova lekarna na Glavnem trgu in Königova lekarna na Aleksandrovi cesti. A Ban dr. Puc v Mariboru. Včeraj zjutraj je prispel iz Ljubljane v Maribor ban Dravske banovine dr. Puc. Na magistratu so se vršila važna posvetovanja, ki so jim prisostvovali ban, mariborski župan in vsi okoliški župani. Razpravljalo se je o priključitvi okoliških občin Mariboru in še o nekaterih drugih važnih ku-munalnih zadevah. O poteku posvetovanj bo banska uprava izdala poseben komunike. A Konec stavke. V sredo popoldne so se pričela pogajanja med Delavsko zbornico, delavskimi organizacijami in tovarnarjem Schon-skym, da se doseže sporazum glede spora, ki je prisilil 500 delavcev, da so pričeli v torek zvečer stavkati. Pogajanja so končala z uspehom in je šlo že danes delavstvo zopet na delo. V sporazumu, ki je samo začasen, je tovarnar Schonsky zvišal delavstvu v predilnici in tkalnici mezde za 8 odstotkov, v delo pa so zopet sprejeti vsi oni, ki so bili 8. in 11. t. m. odpuščeni. Obenem je delavstvo dobilo zagotovilo glede kolektivne pogodbe,: katero bo predložilo v osnutku tekom 2 mesecev delavstvo po svojih zastopnikih. A Prebivalstvu Pobrežja! Uprava občine Pobrežje vabi vse prebivalce-občane na javen shod, ki bo v nedeljo, 16. junija ob 10. uri na sokolskem letnem telovadišču, v primeru slabega vremena pa v Ridlovi dvorani. Razpravljalo se bo o priključitvi k Mariboru! A Strokovno predavanje ZD. Danes, v petek ob 17. uri priredi mariborsko Zdravniško društvo v prostorih Splošne bolnice strokovno predavanje z demonstracijo bolnikov. Tema: »Potreba operacije pri vnetju slepiča . A Pismo obupanke. Pretekli torek je odšla od svojcev v Zagati št. 4. 37-letua artistinja Marija Ozvaldičeva. Na mizi je pustila pismo, kjer našteva vse svoje življenjske bridkosti, ob koncu pa pravi, da naj šele po osmih dneh, ko bodo našli njeno truplo in jo pokopali, odpro kovčke in kar je v njih, zapušča svojim sostanovalcem. Policija še ni mogla ugotoviti ali je obupanka res šla v smrt iii na kakšen način. A Vlomilci in tatovi. V društvene prostore kulturnega društva »Triglav« v Narodnem domu so vlomili neznani plena željni tatovi in , nasiloma odprli vse omare in predale. Kaj so vse odnesli se še ne ve, napravili pa so občutno škodo na inventarju. — Najemniki njiv na šmidererjevem posestvu pa so prijavili policiji, da so jim neznani poljski tatovi v pretekli noči obrali več gred česna, čebule, graha in druge zelenjave. A Razprave in obsodbe. Pred mariborskim sodiščem so se te dni vršile ne' »re važnejše razprave. 67-letni posestnik Jožef K. iz Zg. Sv. Kungote je bil obsojen na 4 mesece zapora, pogojno za 5 let, ker je letos v februarju napadel izvršilnega organa sreskega sodišča iz Sv. Lenarta in mu potrgal z obleke vse gumbe. — 21-letni delavec Martin Bukovšek pa je bii obsojen na 18 mesecev strogega zapora, ker je v prepiru v Laporju sunil z nožem nekega Ladislava Dolničarja v prsa in mu ranil pljuča. — Na zatožni klopi je sedel še 38-letni delavec Avgust Fras iz Andrevcev, ker je kradel kokoši, konjske opreme in druge stvari kar na veliko. Ker je poznan kot velik lenuh in nepridiprav, so ga zašili za 18 mesecev, obsojen pa je bil tudi na izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. A Gori! Ponoči 11. t. m. je izbruhnil ogenj v stanovanjski hiši posestnika Martina Greifo-nerja v Podovi in se naglo razširil tudi na gospodarsko poslopje. Škoda je 15.000 dinarjev. A Slika bede. Pri Ptujskem gozdu na Teznu stanujeta v neki odprti šupi dve revni družini: Pipenbacherjeva in Skrablova, obe s številnimi nedoraslimi otroci. Naša želja je, da bi se za te nesrečneže pobrigala pobreška občina in jima nudila primernejšo streho, oziroma da bi za nje zainteresirala pristojne občine. Take žalostne slike socialne bede, ki so v Mariborski okolici pogoste, nam gotovo niso v čast. Ce9!e ■ Za olepševalno društvo. Združenje trgovcev za mesto Celje je naklonilo Olepševalnemu in tujsko-prometnemu društvu v Celju podporo 1000 Din, Celjska posojilnica d. d pa 250 Din. B šahisti v Gaberju so si ustanovili svoj lasten klub, ki je že vložil pravila. ■ Občni zbor podružnice N. S. Z. v Celju bo prvič dne 16. junija v Skalni kleti. Začetek ob 17. uri. ■ Čebelarska podružnica Celje priredi svojo letno čebelarsko strokovno predavanje v nedeljo dne 16. junija ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku g. Močana Josipa v Zagradu na posestvu ge. Stegujeve. Čebelarji iz Celja in okolice so vljudno vabljeni. ■ Mali Celjani v Bakarcu. Kakor vsako leto, je odšla v počitniško kolonijo v Bakarac tudi letos skupina 60 otrok iz Celja. Mladina je odpotovala v torek in ostane ob morju tri tedne. ■ Delo Jadranske Straže. Obračun o zadnji prireditvi Jadranske Straže je pokazal, da je dobička 14.000 Din. Na seji je bilo sklenjeno, da se nakloni vsaki celjski šoli brez razlike — vseh je devet — po 500 Din za letovanje mladine ob morju. ■ Občinska seja, ki bi se bila morala nadaljevati 7. t. m., je bila odpovedana. Prihodnja seja bo v četrtek 4. julija. Spored: Poročilo finančnega odbora, poročila drugih odborov, komasacija mestne in okoliške občine in volitev v upravni odbor mestnega avtobusnega podjetja. ■ Veslašlca tekma Jadranske straže na Savinji bo to nedeljo. Tehnično jo je organizirala mornariška sekcija. ■ Kanalizacija na Jožefovem hribu. V sredo popoldne je priredila občina Celje-okolica komisijski ogled za kanalizacijo na hribu Sv. Jožefa. Moramo reči, da so člani komisije pokazali veliko razumevanja za potrebe prebivalstva, česar o vseh prebivalcih tam ne moremo trditi. Občina bi prispevala k napravi 33 odstotkov. Stroškov bo menda 33.000 Din, dočim bi se ostanek razdelil po primernem ključu med interesente. ■ Kopališča so odprta. Od lepih binkoštnfh dni so že odprta vsa kopališča ob Savinji. Le- tos bomo zopet mogli videti, da že davno več ne ustrezajo potrebam časa. ■ Nezgode in nesreče:. Kolenc Mihael, 32 let stari tovarniški delavec, je v torek zvečer doma v Trnovljah sekal drva ter si je s sekiro presekal levo zapestje. — Resnik Jože, 2 leti stari sin posestnika v Bukovem žlaku, je pri igri padel tako nerodno, da si je zlomil levo nogo. — Pušnik Ana, 12 leta stara hčerka premogovniškega paznika pri Sv. Lenartu nad Laškim, je padla z voza in si nalomila leva rebra. — Čebela Pavel, 23 let stari krojaški pomočnik z Jožefovega hriba, se je v torek zvečer vozil s kolesom v mesto ter se je pri voglajnski brvi zadel z drugim kolesarjem, da je v loku odletel in si nalomil lobanjo. — Vse ponesrečence so spravili v bolnišnico. Brezovica V nedeljo 16. junija ob pol treh popoldne bo^ blagoslovil novo avtomotorno brizgalno naše prostovoljne gasilske čete velečastiti gospod kanonik dr. Mihael Opeka ob asistenci čč. gg. domačih duhovnikov. Kumovanje sta blagovolila prevzeti minister g. dr. Drago Marušič, velik zaščitnik gasilstva, in narodni poslanec g. Stanko Hočevar, vrhniški župan. Kumice bodo ugledne domače gospe in gospodinje. Pokrovitelj vse slovesnosti je naš priljubljeni starosta gasilske zajednice g. Josip Turk. Vse prijatelje gasilstva vabimo k slovesnosti ! Cerknica Desetletnica gasilske godbe. Letos praznuje naša gasilska godba svojo desetletnico. Ta svoj jubilej proslavi s celodnevno prireditvijo dne 7. julija 1935. Opozarjamo vsa gasilska, sokolska in kulturna društva Notranjske na to prireditev ter jih prosimo, da na ta dan ničesar ne prirejajo. S proslavo desetletnice bo združeno svečano zborovanje, velik koncert in ljudska veselica. Notranjci, pridite v velikem številu na to slavje!- Železna gora Za primer, da bi bilo na doslej objavljeni dan slabo vreme, priredi naše Društvo kmetskih fantov in deklet svojo tekmo koscev dne 30. junija. Sveta gora mi Utiši Težka nesreča se je primerila na binkoštno soboto zvečer v vasi Brezniku. Po neprevidnosti in nesrečnem naključju je 231etni Ivan Osolnik ustrelil 15 letno Albino Gradiškovo, doma iz iste vasi. čistil je lovsko puško in pri tem je nesreča hotela, da je morala uboga deklica darovati življenje. Vitanje pri Celju Težka avtomobilska nezgoda,. Za tukajšnjega veletrgovca g. Jerneja Kuzmana, ki dobiva večkrat vag’onske množine žita in moke, je prevažal pred nekaj dnevi prevoznik g. Valter Jerale iz Celja s tovornim avtom koruzo od celjskega kolodvora do Vitanja. Ko je prispel s svojim šoferjem v Vitanje in se nahajal z vozilom že skoro na vrhu klanca pred Vo-duškovo hišo, je odpovedal iz neznanega vzroka volan, hkrati pa tudi zavore tako, da je moral šofer vozilo spuščati nazaj. Zaradi ovinka v ravnini pa je zadel z vso silo v mostno ograjo. Sunek je bil tako močan, da se je pri tem zlomila na avtomobilu zadnja os. Pri sunku je padlo iz avta kakih 15 vreč koruze naravnost v potok Hudinjo, katero so pa večinoma rešili iz vode, tako da trgovec Kuzman ne trpi posebne škode, pač pa znaša škoda na tovornem avtu skoro 4000 Din. Prevozniku in njegovemu šoferju, ki sta močno prestrašena še o pravem času skočila iz avtomobila, se ni zgodilo ničesar. Šmartno ob Savi Na binkoštni ponedeljek se je vršila pri nas lepa kmetska slavnost. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo tekmo koscev in domačo zabavo. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje med prebivalstvom in je udeležba, preko 300 ljudi, to tudi potrdila. Krasna povorka, katero so tvorili krepki kosci 'in brhke grabljice poleg drugih skupin, je dvignila razpoloženje pri starih in mladih in vsi so bili veseli pristne kmetske prireditve. Tekmovalo je 9 koscev in so dosegli Frane Zajc '32'3 točk (I. nagrada), Janez Zajc 32 točk (II. nagrada), Ivan Mihelič 31T točk (III. nagrada), Matija Ježek 26'2 točk (IV. nagrada) itd. V imenu Zveze kmetskih fantov in deklet je govoril g. ravnatelj Fran Trček iz Ljubljane, ki je v svojem jedrnatem govoru podčrtal važnost kmetskega dela in kmetske sloge. Mladina se mora tega najbolj zavedati, da pride do svojih pravic. Za svoja izvajanja je žel splošno odobravanje. Kot gostje so se udeležili prireditve tudi člani društev iz Beričevega, Št. Vida in Dravelj. Kočevje Na drž. realni gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti za L razred dne 26. in 27. junija in ne 1. in 2. julija, kot je bilo prvotno določeno, obakrat ob 8. uri. Učenci, ki so dovršili IV. razred vsaj z dobrini uspehom, naj vlože do 25. t. m. pri ravnateljstvu s 5 Din kolkovano prošnjo, napisano lastnoročno, in naj prilože šolski izkaz o uspešno dovršenem IV. razredu ter rojstni list. Dve pomembni slovesnosti v Stražišču Dne 8. t. m. smo pod tem naslovom priobčili daljši članek o otvoritvi nove ceste Stražišče— Javornik. V članku sta nehote izostali imeni zaslužnih mož, ki sta nemalo pripomogla, da se je omenjena cesta sploh izvršila in sicer sta to: bivši sreski načelnik v Kranju dr. Ogrin in sedanji sreski načelnik dr. Gregorin, ki je slovesni otvoritvi tudi osebno prisostvoval, kar so čitatelji itak videli iz priobčene slike. Oba sta šla krajevnim činiteljem vsestransko na roko ter posredovala, da je bil nakazan potrebni denar za gradnjo nove ceste, zakar se jima prebivalstvo iz Pševa in Javornika najtopleje zahvaljuje. Razsisva kSuta iMovamkS lik" v Zagrebu Med tem, ko imamo v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu veliko razstavo Društva likovnih umetnikov Dravske banovine, so pa naši umetniki, ki jih navadno imenujemo za najbolj ekstremne, priredili v Zagrebu v umetniškem paviljonu na Zrinjevcu veliko razstavo svojih del. France Kralj, Fran S. Stiplovšek ter Drago in Nande Vidmar razstavljajo slike najnovejšega datuma, Stiplovšek in France Kralj imata tudi več grafik in risb, poleg tega je pa razstavil France Kralj tudi večje število svojih plastik od prvih pa do najnovejšili. Razstava je napolnila. vse velike prostore umetniškega paviljona, saj je v tej strogo izbrani kolekciji 72 oljnatih slik, 80 grafik ter 45 plastik. Otvoritev razstave se je nekoliko zavlekla zaradi podaljšanja razstave zagrebških umetnikov in je zato tudi odpadla slavnostna otvoritev, ki bi morala biti že minulo nedeljo, zato je bila ta prav pomembna razstava otvor jena na tihem šele v četrtek ter bo odprta do 15. t. m. vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. Upamo, da se bo »Slovenski Lik« prav močno uveljavil tudi v Zagrebu. Made »Slovenec« (Resnična novela in odgonetka) »Križem kražem •— nič ne lažem,« tako-le je boter švrk v nedeljskem »Slovencu« razodel svetu svoj patent na mladinsko prilogo. Pomislite vsi (ne samo otroci), da imamo med Slovenci ženija največjega kalibra. Ime mu je Kotičkov striček. Po vsem svetu so se največji in najuglednejši dnevniki protizakonito polastili te epohalne iznajdbe. In strmite, tega »Slovenčevega« izumitelja nima prav nobeden svetovni leksikon, medtem ko se z njegovo slavo šopirijo: »Onkel Fritz«, »Onkel Sepp«, »Tante Frieda«, »Lo zio Beppo« in še vsi oni številni strici in tete, ki polnijo nedeljske priloge svetovnega časopisja, in to brez dovoljenja Kotičkovega strica. Samo stric Matic, ki ima naibrže licenco na Kotičkov patent, ne prilntja v poštev. Pač pa gg. Doro-poljski in Mirodolski se bosta morala prav resno zagovarjati pred odsekom za zaščito industrijske svojine, zaradi kršitve patentnih pravic Kotičkovega strica. Prav pravi boter švrk, da je stric že star, saj mu gre res že precej na otročje. Samo, če boter švrk ni cvetka z »Vrtca« na livadi Kotičkovega strica. Pravijo, da je rubrika »Mlada greda« živela že takrat, ko se je Kotičkov striček mamice še za krilo držal. Botra Nerga (ne patentirana). Nad 300 kg rib so polili z lizolom Ljubljana, 14. junija Zaradi bogatega ribolova na Jadranu, ko ribiči vjamejo v nekaterih dneh nad 3 tisoč kg rib (največ skušev), je tudi ljubljanski trg zmerom dobro založen z morskimi ribami (zlasti skuši). Poprej je stal kilogram rib 14—18 Din, a sedaj je njihova cena padla tako nizko, da lahko dobiš na trgu kilogram rib že za 6 do 8 dinarjev. Tedensko porabi Ljubljana precejšnjo množino 4000 do 5000 kilogramov morskih rib. Tržno nadzorstvo, ki stalno vrši pregled, pa je v sredo zaplenilo nad 300 kg morskih rib, ker so bile že nekoliko pokvarjene. Mnogo pozornosti je vzbudilo, ko so tržni organi vpričo občinstva polili pokvarjene ribe z lizolom. * Radio Petek, 14. junija. „ Ljubljana: 11.00: Šolska ura: Pevski nastop šolskega zbora PJS iz št. Vida nad Ljubljano, pod vodstvom Maksa Jovana — 12.00: Mojstri na strunah (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.000: Čas, obvestila — 13.15: Mi f?mo štirje (kvartet »Hmtadra«) — 14.00: Vreme, spored, borza — 18.00: (llazunov: Stenka llazin (plošče) — 18.20: Radijski prenos svotovne katastrofe (dr. I’. Breznik) — 18.40: Čas, poro-ričila, vreme, spored, obvestila — 19.00: Ne hodite v hribe brez prave opreme (inž. Avčin) — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Odlomki iz Priljubljenih oper: pojo ga. Mila Kogejeva, g. Marčec s spremijevanjem radijskega orkestra ~~ 21.30: Čas, poročila, vreme, spored — 22.00: Nekaj sanjavih napevov v toplo poletno noč, nalo rad. orkester — Beograd: 20.00: Prenos )z- Zagreba — Zagreb; 20.00: Vokalni koncert Berlin; 20.00: Händel: . Mestas« oratorij za so-bsle, zbor, orkester in orgle — Beromünster: p T5: Akustični pregled — Bratislava: 20.30: Prenos iz Brna — Breslau: 20.00: Prenos iz Beriiila — Brno: 20.30: Rojstvo opere — «eutsehlandsender: 23:00: Zabavni koncert — c nuikinrf; 23.00: Pestri večer v oddajnem »K/ožju — Hamburg: 23.00: Pester instrumen-k,ovno združenje vseh proizvajalcev in tehnPu°da5?leev ^oktrične energije ter elektro-v- 'bov in elektroinstalaterjev Dravske bano-deia r..kot zast°Pn‘k najjačje elektrificiranega škn.n ■•rzave — ponovno in odločno opozarja na steni V?Si u.vedbe trošarine, ki bremeni kori-ien.ie_ električne energije. ro.šarina, ki je bila upeljana z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 14. avgusta 1932, znaša pri razsvetljavi Din 070 za KW, pri pogonu pa 10 Din, odnosno 0‘05 za KW. To trošarino morajo elektrarne zaračunavati konzumentom in jo s posebnimi izkazi odvajati davčni upravi. Da bo ta nova obremenitev, ki je padla baš v dobo, ko sta zahtevala socialni in gospodarski interes, da se cene električnemu toku znižajo, imela za posledico padec konzuma, je bilo mogoče že v naprej predvidevati. Danes lahko poteg tega dejstva potrdimo še drugi znatnejši vpliv, ki ga ima uvedba trošarine na zastoj elektrifikacije. Električni tok, ki je postajal ob znosljivih cenah v Dravski banovini od 27)0 do 6 — Din za K\V že last in potreba najširših ljudskih krogov in gospodarstev, je prodrl v naše vasi, ki so za elektrifikacijo žrtvovale visoke vsote. Omrežja so se razširjala, konzum je rapidno naraščal, izgledi električnega gospodarstva so pri tem razvoju dovoljevali misel na znižanje cene toka in tako na nadaljnji razvoj elektrifikacije in okoristenja dežele s to vredno in potrebno tehniško pridobitvijo. V tem razvoju pa je nastala zapreka z uvedbo trošarine. 2 zaračunavanjem in pobiranjem trošarine se je povečala režija elektrarn za ca. lü'Vo, cena loka se je povišala za ca. 30 •/« do 12%>, konzum pa je padal skoraj za prav toliko. Pri tem povišanju režije, podražitvi toka in krčenju konzuma se elektrarnam in električnim zadrugam ne morejo amortizirati investicije, ki so jih vložile v svoje naprave pri računu in pri izgledih, ki so bili predvideni pri razvoju pred uveljavljenjem trošarine. Na starih omrežjih število kon-zumentov, ki je prej znatno naraščalo, ne raste več in ponekod celo pada; novi kraji pa se ne zanimajo več za dragi lučni lok. Padel je tudi konzum toka za pogon v razmerju s podražitvijo toka vsled 'trošarine. Vsled nezanimanja kmetskih naselij, ki so v največji meri interesent za lučni tok, je onemogočena tudi elektri- fikacija obrtnih in industrijskih centrov — skratka: elektrifikacija je zavrta. Ta zastoj pomeni korak nazaj v napredku dežele, ker se njena gospodarska moč ne dviga, kakor bi se dvigala s sinotreno elektrifikacijo. Z zastojem elektrifikacije trpi socialni, trpi gospodarski in kulturni razmah podeželja, kar ima za posledico, da radi sorazmerno male davčne moči trošarin trpi istočasno drugi mnogo večji državni doprinos iz drugih gospodarstev: Še več. Električna energija ni več konkurenčna drugim silam v pogonskih obratih in ji lahko konkurirata premog, katerega črpanje v domači deželi pomeni dnevno zmanjševanje njene gospodarske vrednosti ter import petroleja, nafte in bencina iz inozemstva. DEVIZE Ljubljana, 13. junija (s primo Narodne banke): Amsterdam 2952-45—2967 05, Berlin 1756-03—1769-95, Bruselj 738-47—743-53, durih 1424-22—1431-29, London 214-98—217 03, Newyork 4327 88—4364-19, Pariz 287-82— 289-26, Praga 181-76—182-86, Trst 359 32— 362-40. Curih, 13. junija. Beograd 7, Pariz 20-22, London 1513, Newyork 306-375, Bruselj 51-90, Milan 25-275, Madrid 41-91, Amsterdam 207-30, Berlin 123-70, Dunaj 57'90, Stockholm 78, Oslo 76, Kopenhagen 67-50, Praga 12-77, Varšava 57-90, Atene 2-90, Carigrad 2-48, Bukarešta 3-05, Helsingfors 6 675, Buenos Aires 0-805 VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana, 13. jun. Inv. pos. 1921 80—82, Bier 7°/o 76—79, Bier 8% 65-50—66-50, Obv. drž. hip. banke 1927 72—74, Agrarno pos. 45—47, begluške obveznice 62—‘64, Obv. štab. pos. 1931 80—82, Vojna škoda 357—359. Zagreb, 13. junija. Inv. pos. 80-50—82— 80-50, Vojna škoda kasa 360—363—358—360, julij 363r, 7»/o Bier 65-50—66—65-50—66, 8% Bier 76—76-50—76, 7% pos. hip. banke 72-75 —73-50, 6°/o begi. obv. 63-25r, Dunaj-Zagreb klear. 867-50—877-50—872-50, Dunaj-Beograd klear. 881-75—871-75, Grčija-Zagreb klear. 38-65—39-35—39, Grčija-Beograd klear. 38tr, Priv. klir. Lond-Zgb 234-70—236-30—235-50, Priv. klir. Lond-Bgd 235-86—234-26, Priv. ki. Madr-Zgb —, Priv. klir. Madr-Bgd 632 pon, Trboveljska 130r, Sladkor Osijek 136—152, 7°/o štab. pos. v Parizu 83-50r. Beograd, 13. junija. Inv. pos. 83—81-50, 4% agr. obv. 47 —, 7% štab. pos. v Parizu 83-50 — (83-50), 60/o begluške obv. 64-25— 63-75 (64-25), Ratna šteta prompt 360-25— 361-50 (360), Ratna šteta ultimo sept. -— — (360), Ratna šteta ultimo okt. — — (362-50 —360) 7% Bier — 65 50 —, Agr. Priv. banka 223-50—223 (223—222). BLAGO Ljubljana, 13. junija. Tendenca čvrsta. Nudi se žito: Koruza: 73—75 (popolnoma suha) fco bačka postaja; popolnoma suha fco banatska postaja 73—75. Oves: zdrav, suh, rešetan, fco slavonska postaja 107—109. Pšenica: 78 kg 2'7o fco bačka postaja 140—145, 78 kg 2% fco banatska postaja 139—142. Molca: pšenična Og banatska post. 235—245, pšenična Og bačka postaja 230—240, pšenična 2 bačka postaja 210—220, pšenična 5 bačka postaja 190—200. Otrobi: pšenični debeli i00—105. Novi Sad, 13. junija. Vse je neizpremenje-no. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Budimpešta, 13. junija. Tendenca čvrsta, promet srednji. Pšenica: junij 16-60—70—68 do 16-69—70. Rž: junij 11-60 do 11-60—63. Koruza: julij 11-10—08—28 do 11-24—25, avgust 11-03—10 do 11-13—15. Chicago, 13. junija. Pšenica: julij 80-375, sept. 81-125, dec. 83. Koruza: julij 80-25, sept. 73-75, dec. 61-625. Winip. lišen.: julij 81, okt. —, dec. 82-275. _______ Gospodarske vesBi — Kongres obrtnikov Male antante in Balkanskega sporazuma. Predsednik delavske zbornice v Bukarešti Ilie P. Calciu je sprožil misel, da se skliče kongres obrtr:' iv Romunije, Jugoslavije, Češkoslovaške in bi ..inskih držav. Na kongresu naj bi se pretresala vprašanja, ki so v zvezi s sodelovanjem tega stanu. Na kongresu naj bi se osnovala obrtniška Mala antanta, ki bi imela nalogo, da pomaga skupnim interesom obrtništva v vseh teh državah. Namen bi bil predvsem ta, da se obrtniki medsebojno spoznajo in najdejo pota in cilje kako bi posamezne obrtniške panoge dosegle pogoje, kjer še ne obstoja samostojni obrtniški stan za ugoden in vzajemni razvoj obrtniškega stanu. — Možnost izvoza naše pšenice v Italijo. 12. t. m. se je sestala v Rimu posebna konferenca za žito. Predsedoval je sam predsednik vlade g. Mussolini. Zasedanje te konf. je v sedanjem času za Italijo zelo važno, ker se mora država, posebno pa vojaški erar pobrigati za dovoljne količine pšenice v teku tega kakor tudi naslednje- ga leta za vsak slučaj vojnih operacij v Abesi-niji. Tuji listi, ki prinašajo to vest, smatrajo, da bi prišla kol dobaviteljica v kombinacijo luđi naša država. = Borzno razsodišče v Ljubljani. Pri razsodišču Ljubljanske borze za blago in vrednote v času od 1. julija do 15. avgusta t. 1. ne bo ustnih razprav, pač pa se bodo prejemale tožbe. = Bilanca Združenih papirnic Vevfc-Goriea-ne in Medvode d. d. Ljubljana, čisti dobiček družbe je znašal za leto 1934., pri delniški glavnici 25 milijonov dinarjev in rezervi 12 milijonov 588.025-39 Din in 1,525.950-49 Din. Narodno gledališče v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri 14. junija, petek: Zlato tele. Red A. 15. junija, sobota: V času obiskanja. Red A. Opera Začetek ob 20. url 14. junija, petek: Zaprto. 15. " junija, sobota: Boccaccio. Red A. Drama Drevi ponove v drami Vombergerjovo veseloigro »Zlato tele« za red A. Kar odlikuje Vombergerja kot tvorca in dramatika, je njegovo neposredno zdravo gledanje slovenskega podeželja, sveži in neprisiljeni humor, ki izhaja iz značajev in dejanja. »Zlato tele« je plod lega gledanja na posmrtninsko zavarovanje in posledice, ki izvirajo iz človeškega pohlepa po denarju. Delo je jako zabavno. Zasedba je običajna. Režiser: Milan Skrbinšek. Produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve se vrši 24. t. m. v dramskem gledališču. Spored je jako zanimiv, ker obsega nazorno sliko o pouku.Na sporedu so tehnični elementi plesa kot: nastavek stopala, korak in način hoje, nadalje osnove koraka: prenos teže, izpeljava in prehod druge noge, nadalje načini hoje: v poskok, v vibracijo in prožnost, vzmahi rok itd. Poleg tega bodo izvajale učenke menuet, ter plesne studije, ki so jih same zasnovale. Velik del programa obsegajo solistični plesi in plesi v skupinah. Opera »Boccaccio« staroznano in priljubljeno opereto, katere melodije so znane in popularne, poje 15. v soboto za red A. Posrečena inscenacija, novi dovtipi in aktualni kupleti so pripomogli delu do lepega uspeha. Režiser in dirigent je g. Niko Štritof. Premiera Gounodovega »Fausta« bo prihodnji teden. V popolnoma novi režiji in zasedbi bo opera gotovo na novo pritegnila zanimanje našega občinstva. Gounodova sočna, tipično francoska glasba s prekrasnimi arijami in blestečo instrumentacijo nosi znano fabulo o drju Faustu. Glavne partije pojo: dami Karena in Kogejeva, ter gg. Gostič, Primožič in Janko. Dirigent: A. Neffat, režiser: Primožič. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi s« plačljivi takoj pri naročilu. IZURJENO ŠIVILJO za dom iščem. Naslov v upravi »Glas Naroda«. MAJHNO POSESTVO v ljubljanski okolici (gorenjska stran) je zaradi odselitve zelo ugodno naprodaj. Posestvo ima najlepšo lego ob vodi. je gosposko urejeno in je zlasti primerno za letovišče. Ponudbe pod »Mirni dom« na upravo »Glasa Naroda«. „Qfas ncutoda"! Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE. UUBUANft Gledališka 12, Telef. 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah S V > ~ -V. A t V globoki žalosti sporočamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm. da nas je zapustil naš predobri soprog, dobri oče, stari očka, brat, stric, svak in tast, gospod ŠKULJ RUDOLF posestnik In gostilničar „Pri Amerikancu" dne 13. t. m. po kratkem trpljenju, v 62. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 15. junija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Florjana ulica št. 20, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. junija 1935. Globoko žalujoče rodbine: Škulj, Vesel, Ladiha, Bäck In Ooršič Vnaiviššš piammki koži na svetu (Pod Elbrusom v višini 5300 m.) (Nadaljevanje. Ponatis prepovedan.) Tiste dni je v Visoki Tatri zelo deževalo. Vsi potoki in rečice so zelo močno narastle in se valile proti Visli, ki je nato izstopila iz struge in poplavila daleč naokoli polja in travnike. Porušila je tudi nekaj mostov, med temi je železniškega, na glavni progi Krakov—Lvov, tako občutno poškodovala, da je bil promet za nekaj dni prekinjen. V velikem loku smo se tej poplavi umaknili, vendar smo zato zgubili en dan na vožnji. Ko smo se vozili skozi Przemysl in Lvov, smo vzbujali spomine na vojno leta 1914. in končno zaključili, da je bil ves napor obeh ogromnih armad, tako avstrijske kakor ruske, zaman. Zmagal je poljski narod, ki tod prebiva. Zadnja poljska postaja je Zdolbunov, ki pa je od ruske meje oddaljena še kakih 10 km. Ko zapuščaš teh zadnjih 10 km, ti srce nekako utriplje. Prevzame te radovednost, kajti zdaj zdaj bo vlak švignil v deželo, o kateri se sliši marsikaj dobrega in slabega, zadnjega navadno več. Z nami sta potovala tudi dva gospoda, neki jud z Dunaja, ki je bil kapelnik opere v Kijevu in neki inženjer iz Nemčije, ki je bil nastavljen v neki tovarni jekla v Harkovu. Oba sta se vračala z dopusta in sta nam dajala prve informacije o sovjetski Rusiji. Inženjer je zelo udrihal po sovjetih in je pripomnil »bald werden sie das Elend sehen,« medtem ko se je jud še precej povoljno izražal. Oba sta tarnala nad odredbo sovjetskih oblasti, ker nista smela izvažati svojega zaslužka. Ko sta odhajala iz Rusije, sta morala prej deponirati vse rublje na meji. Jud si je pomagal s tem, da je izvažal par dragocenih kožuhovinastih sukenj, ki jih je na Dunaju potem dobro prodal. Oba sta imela zelo lepe zaslužke. Končno nas opozorita, da je meja v vidiku. Preko žitnih polj na obeh straneh vlaka smo opazili žico, ki je bila v razdaljah podprta z navadnimi koli. Na vrhu kolov pa je bil privezan šop slame, tako da je bila meja že od daleč vidna. Na železnici sami je napravljen slavolok, na katerem se blesti napis »Proletarci vseh dežel združite se«. Za slavolokom prične torej »rdeča dežela«. Kmalu se vlak ustavi in zagledamo majhno postajico, na kateri je vihrala zelo skromna rdeča zastava, v sredini s srpom in kladivom. V trenutku je bil vlak zastražen s par vojaki, nihče ni smel iz vlaka in tudi šipe in vrata vagonov so morala biti zaprta. Vstopi mlad vojak, ki se od prejšnjih carskih nič ne razlikuje. Nosijo tipično visoke škornje, jahalne hlače, rusko bluzo in okroglo kapo. Le našivi so rdeči in namesto carske rozete imajo rdečo peterokrako zvezdo. Kljub strogemu nastopu, mu ni izginila z obraza tista mehka slovanska dobrodušnost. Prus bi vse drugače pogledal. Pregledal nam je potne liste in nas takoj zapustil. Do šepetovke, ki je oddaljena skoraj uro časa z vlakom od meje, smo se vozili še v poljskih vagonih. Predno je vlak odpeljal, opazil sem, da so vse vagone dobro pregledali, na strehah in med kolesi. V šepetovki smo izstopili in odnesli prtljago v carinarnico. Revizija je sicer stroga, toda mislim, da bi se kljub temu dalo marsikaj pretihotapiti. Predvsem stikajo za denarjem. Morali smo pokazati vse valute in jih vpisati. Dobili smo zato posebno potrdilo, denar pa so nam vrnili. Važni so za njih tudi fotoaparati. V potni list vpišejo format in firmo in strogo zabičajo, da moramo vse filme dati v Rusiji razviti, kajti nerazvite pri povratku zaplenijo. No pa tudi to ni tako hudo, z lahkoto sem prenesel dva nerazvita filma. Dal sem razviti samo enega, da sem pri pregledu imel mir. Končno vstopimo v pravi ruski vlak, ki je karakterističen predvsem po tem, da ima zelo velike vagone. Beseda »velik« je v Rusiji važna, kajti tu je vse veliko. Država je velika, imajo velika mesta, velike in dolge proge, hoteli so veliki, ravnotako so velike tudi sobe in postelje v njih, velike so tudi umivalne sklede in brisače. Rusi so veliki in tudi veliko pojejo, pri kosilu je mnogo porcij in vse so velike, skratka, vse je veliko. Rusi imajo prostor in se lahko razširijo. Kakšna razlika z zapadom, kjer je vse majhno in natrpano! Vsi ruski vagoni na dolgih progah so urejeni v spalne vozove. Saj pa se voziš tri dni in dve noči, s takozvanim Tiflis-ekspresom, ki pa ne vozi hitreje kot 60 km na uro. Ko smo pri postajnem inturistu dobili pravo vozno karto, smo dobili zraven še takozvano »plackarto«. Na dolgih progah ima namreč vsak potnik pravico, da zasede v kupeju vso klop navzdolž. Zvečer mu sprevodnik pregrne še blazino in mu da sveže oprano posteljno perilo v »plombirani« vrečici. Plomba garantira, da je perilo sveže in da ni bilo po pranju še od nikogar rabljeno. Na taki improvizirani postelji se prav prijetno spi, če so tudi ostali sopotniki prijetni. Pravica do postelje in do vse klopi ostane potniku do konca vožnje. Ves vagon je razdeljen na več kupejev in v vsakem lahko spi šest oseb, trije spodaj, trije zgoraj. čez noč se dvigne neke police, ki so dovolj široke, da se lahko napravi postelja. štirje potniki spijo navzdolž, dva pa počez ob nasprotnem oknu. Med obema skupinama vodi hodnik iz kupeja v kupe. Nam je bilo prijetno, ker smo v vsem kupeju bile samo znane in »snažne« osebe, če pa je slučaj tak, da se moraš voziti med ljudstvom, ni prijetno, ker padeš med različne tipe. Predvsem te odbija sopotnik, ki ne ljubi čistoče. To se mi je pripetilo, ko sem se vračal. Vsa družba je namreč odpotovala po dovršeni turi v Svanecijo na južno stran Kavkaza, mene pa so posli gnali samega domov. Toda o tem pozneje. Rusi poznajo pri vlakih samo dva razreda, »trdi« in »mehki«. Trdi je naš III. razred, mehki pa I. in II. skupaj. Mehki se imenuje zato, ker so sedeži mehki, v trdem razredu pa so sedeži leseni. V mehkem raz- redu se vozijo uglednejše osebe, predvsem višji državni uradniki in oficirji. Ker je v Rusiji vse podržavljeno, so vsi uslužbenci državni uradniki. Kakor je uslužbenec na železnici ali na pošti državni uradnik, ravnotako je uradnik tudi inženjer — ravnatelj tovarne ali pa ravnatelj hotela. Danes predstavlja v Rusiji ugledni »aristokratski« stan uradništvo in oficirji »krasna j e armije« (rdeče armade). Torej le-ti se vozijo V mehkem razredu. Tudi spita v vsakem kupeju samo po dve osebi in ima vsak kupe svoje umivališče, medtem ko ima tudi razred za vse potnike samo dve, spredaj in zadaj vagona. Mi, ki smo potovali kot turisti, smo se vozili v trdem razredu, ki je tudi cenejši. Vsak ekspresni vlak ima tudi svoj jedilni voz, ki ni sicer tako eleganten kakor naš, toda dovolj snažen za zapadnjaka. Z judom sva si v razgovoru postala kmalu intimna, predvsem ker sva oba obsojala Hitlerja radi njegovih prenaglih izpadov proti judom. Zato me je povabil v jedilni voz in obljubil, da mi bo prvo kosilo v Rusiji on plačal. Sami smo imeli nakazilo od inturista, da smo si lahko nabavili kosilo in večerjo. Rubljev nismo smeli imeti. Jud je dobil v šepetovki nazaj deponirane rublje. Prosil sem ga, naj mi jih pokaže. Vsi so bili papirnati in strašno razcapani in umazani. Srebrnih kovancev, razen nikljastega drobiža, tam ne poznajo. Za kosilo smo dobili najprvo obvezni ruski »boršč«, to je zakuhana juha s svežim zeljem (ne kislim). Nato je sledil zrezek, krompir, solata in kompot, ki je bil serviran v kozarcu. Kosilo sva zalila s steklenico piva, ki pa je v primeri z našim precej šibko. Za vsakega je plačal jud 20 rubljev, kar se mi ne zdi pretirano, če pomislimo, da je 1 zlati rubelj enak 1 dolarju in je zlati rubelj vreden 60 papirnatih. (Dalje prihodnjič.) London — pomorsko pristanišče Čeprav je bil London že pod Rimljani pomorsko pristanišče, se vendar le malo Londončanov zaveda, da živi v pomorskem mestu. Prve doke je dobil London šele v začetku XIX. stoletja. Pred 26 leti pa je bilo londonsko pristanišče šele prav izgrajeno ter je takrat uprava pristanišča izdala v ta namen okoli 3'5 milijarde Din. Pred 14 teti je bi Izgrajen veliki dok »Jurija V.", ki je veljal približno eno milijardo Din. V lanskem letu je dosegla tonaža ladij, ki so pristale v londonskem pristanišču, 55 milijonov ton, to je za 20 milijonov ton več kakor v letu 19U. V letu 19H4. je bilo v londonskem pristanišču natovorjeno in izkrcano 89 milijonov ton blaga. Sedaj zahteva uprava pristanišča od vlade kredit 7'75 milijonov funtov, da zgradi dobe, ki bi odgovarjali sedanjim potrebam londonskega pomorskega pristanišča. V Londonu pristajajo največje ladje, ki imajo do 27.000 ton nosnosti. London neprestano raste ter je danes ne le prestolnica imperija ter največje mesto na svetu, temveč tudi eno največjih trgovskih središč na svetu.Okoli Londona rastejo nove tvornice ko gobe po dežju in danes je zaposlenih v londonskih tvornicah že okoli tri milijone delavcev. Ves ta velikanski napredek Londona pa je bil dosežen prav v zadnjih letih in reči se more, da pomeni doba največje gospodarske krize za London dobo največjega napredka. Italijansko-abesinska konferenca v Milanu Po zadnjih Mussolinijevih govorih je ital ijansko-abesinski spor ustvaril v Evropi razpoloženje, ki prav resno skrbi evropske državnike. Poostritev spora je še pomembnejša spričo zasedanja italijansko-abesinske konference v Milanu, ki se s temi spori ukvarja. Slika predstavlja od leve proti desni: ameriškega delegata Pitmana, Benjamina Patteka, grofa Aldovrandija in francoskega delegata prof. Lapradelle-a. Emil Vathekz 48 Kri ne kliže po maščevanju... »Nad tem se ne spotikam,« je odgovoril üaslavsky in se smehljal. » Vi od njih kupujete, jaz jih zagovarjam, če to ne uspe.« Ozrl se je na antikvarja s svojim hladnim, pastorskim pogledom. »Dal bi lep denar, precej denarja, gospod Antonelli, tistemu, ki bi mi pomogel k razgovoru s tem človekom, če bi se bal glede lastninskega vprašanja, to zame ne obstoji.« Antonelli je rekel: »Jaz sam bi dal milijon tistemu, ki bi mi pomogel k razgovoru z nekom, ki se je stikal z vašim sinom,« je rekel z laško pretiravostjo. »Toda to bo težko, zelo težko. Pomislite: takle antikvariat je kakor spovednica; ljudje potujejo sem tudi iz oddaljenih župnij. Posebno sumljiva je okolnost, da je ta človek govoril nemški.« Gospod Caslavsky ga je prekinil: »Jaz bi sodil narobe, to olajšuje iskanje.« »Kaj pa, če je bil to Nemec z dežele?« je vprašal Antonelli. »Morda se je pripeljal, da bi prodal nekaj ugodno v glavnem mestu, in zdaj je izginil kje v Vrchlabi ali v Osoblahi.« V .gospodu časlavskem se je oglasilo nekaj prav v globini. Vse svoje življenje se je vežbal, da bi v sebi zatrl instinkte in vse živalske nagone, a to redkokdaj uspe. Zdaj mu je instinkt pravil, da je ta Nemec v Pragi. »Mogoče je, da to ne bo imelo uspeha, je rekel. »Naravno, ne mislim na inserat in kaj podobnega. Toda ne bi vam pozabil, če bil mi pomagali iskati. Morda spet pride. Ali pa ga morda slučajno srečate. AH ga je videl tudi čičeliček?« Antonelli je potrdil. »Potem iščeta lahko oba,« je govoril čslav-sky dalje. »Vi ste vendar nenavadno živahni. Ne mislim, da bi zaprli trgovino in letali po Pragi kakor pes sledar. Ampak če bi hoteli zaostriti svojo pozornost na tega človeka! Po vašem opisu vzbuja vendar njegova zunanjost precej pozornosti.« Antonelli je potrdil: »Bil je kakor nemška podgana. Ali novozelandski kivi. Rekel bi, da je pravkar prestal hudo bolezen.« »Takšen človek se vendar ne izgubi tako lahko,« je dejal časlavsky. »In pa — iskanje v Pragi ni tako težko. Vsak pride najmanj dvakrat ali trikrat v tednu na Vaclavski trg.« 2. Letz je potreboval tri tedne, preden je spoznal, da se sodišče noče zanimati za Bernarda Astenburga. Besnel je zaradi tega, a čutil je, da je brez moči. Odkar je, zdraveč v Znojmu svojo mrzlico, sklenil, da pusti vse ozire in ovadi tega skopega štora, je itak slutil, da bo ta njegov udarec zadel zraven, če bi mogel udariti sam! če bi mogel sam nastopiti in podpreti ovadbo s svojo osebo... Toda za to se ni mogel odločiti. Pri sami misli na kazensko sodišče in ječo mu je postalo slabo. Kaj, če bi te ti ljudje — si je mislil — vzeli na piko in izvedeli kaj o tvoji preteklosti? Pa bi te morda samega zaprli. Slednjič je sklenil, da napravi anonimno ovadbo. Ko jo je pisal, se je vzbudil v njem avtorski optimizem. To je vendar kar kričalo! Nečesa takega ne bodo mogli prezreti. Začel je stražiti Wolffovo pisarno, prepričan, da se danes ali jutri Astenburg več ne pojavi na koncu ulice. Toda pojavljal se je dalje s pedantično pravilnostjo. Letz bi ga bil najrajši umoril. In tiste ljudi na državnem pravdništvu tudi. čisto neodvisno od tega mučenja je bilo še drugo, ki se je javljalo na drug, a skoraj enako učinkovit način. Letz ni imel niti za hrano več denarja. Ko je prišel v Prago, je imel v žepu nekoliko kron, ki so mu jih darovali znojemski znanci. Dopolnil jih je z izkupičkom za prodano obleko. Ko je zašel v stisko, se je spomnil, da je pustil pri svoji bivši gospodinji prtljago ž nekaterimi ostanki iz boljših časov, šel je ponjo ter našel v njej pozabljeni vojni plen, tisti čudni in dragoceni šah. Niti slutil ni, da je ta šah prav pa prav tudi v zvezi z Astenburgovo zadevo. Pridobil si ga je na nekoliko nepravilen način. Nekoč so mu javili, da so pregledali prtljago nekega pogrešanega desetnika in našli v njej to dragoceno igro. Obdržal jo je in kmalu nato je bil ranjen na tisti sramotni način. Potem je vzel šah s seboj v Prago in spet je imel smolo — niso ga hoteli sprejeti v armado. Zdaj pa mu bo ta nesrečna stvar vendarle koristila. Ocenil jo je na pet sto. V tem je soglašal z Antonellijem, a starinar mu je v resnici izplačal samo tri sto. S tem denarjem je deial prave čudeže, seveda tako, da je živel kakor argentinski peon. Našel si je stanovanje na podstrešju najemne hiše v Nuslih; hišnik ga je pustil, da je tam prenočeval za deset kron na teden. Kupoval si je po pol hlebčka kruha in nekaj dek tlačenke. Nekega dne je moral, da ne bi umrl od lakote, prevzeti službo sandwichmana. Toda šele, ko je spoznal, da se je usoda postavila na stran Astenburga in da mu je odklonila popolnoma nasičujoče maščevanje, je težko občutil to životarjenje. Nekaj časa je mislil na to, da bi zapustil Prago in živel nekje na deželi, kakor bi mogel, morda kot učitelj rokoborbe, morda kot nočni čuvaj, če bi mogel zapustiti Astenburga! Nekoč je imelo njegovo življenje marsikak smisel, zdaj pa se je vse zožilo na edino željo, da bi videl tega pobalina uničenega. Narožaite „Glas naroda“! Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.