2*— dinarja Poštnina plačan« v gotovini. tonusi ŠTEV. 14 LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO LETO III, Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30. s I ta 'A V? s ^ L ■ Mars: „Ped se, ped zemljica mila, da me, poireineia, boi nahranilaI Prihodnja številka bo izšla začetkom avgusta meseca. CENJENI NAROČNIKI! S prav majhno izjemo so se naši naročniki uvidevno odzvali opominom uprave. Še enkrat opozarjamo: Ni nam ljubo terjati z opomini, rajši vidimo, da vsakdo na obvestilo o potekli naročnini odgovori z nakazilom vsaj četrtletne (din 9.—) naročnine. Kdor pa nakaže din 30.— ima vse leto mir pred nami. „Avtentična“ poročila Nekje v Romuniji. Smo v vojnem stanju. Dnevno ekzierciranje je monotono, čuje se le strogo povelje: »Na desno!« Nekje pri Romuniji. A život teče dalje! Vise v najlepšem redu, dobili smo celo — šole. Velika sprememba je nastala v prometnem redu. Napisi vljudno opozarjajo: »Gospoda, po levi!« Nekje na Madžarskem. Zaznamovati je velik apetit po bližnji okolici. Bojimo se le, da imamo večje oči kot želodec. Orano. Pregovor: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima,’ smo postavili na glavo; Angleži smo in dobro vemo kaj je dobiček, zato nismo dovolili, da bi francosko brodovje prišlo eventuelno nepričakovano v naše luke. Nekje v Bosni. Mirna Bosna ni več tako zelo mirna. Za poplah skrbe prišleki, ki spreminjajo mirno Bosno v pribežališče grešnikov. Ježico pri Ljubljani so nekateri že prekrstili v Jezico — vsled nemalo jczice pešcev, ki zamerijo ljubljanski tramvajski upravi, da ji ne šine v glavo napeljati »šine« tudi v dokaj obljudeno Ježico. PRODOR RUSOV NA Štajersko Rusko prodiranje nima meja. Naravnost neverjetno in vendar resnično je, da so prodrli že na Štajersko. Z neverjetno naglico in lahkoto so zasedli — Vurberški grad. Protestne note jim do danes še ni nihče izročil. JULIJSKI VZDIH (Iz albuma gospoda Kameleona. Napisano, ko je bilo že vsepovsod pasje vroče.) Včeraj bil še Rusofob, danes Rusofil; vse, kar splob mogoče je. vse sem že jaz bil. Svoji k svojim mm | ^ j* I MOSK VARNA LUKA - BANJA LUKA Trgovska ladja vsaka, na morju je boječa, boji se da ne sreča se z mino, ki jo čaka. Zelo boji se vojne, zato beži — njen cilj je: — varna luka! Zakaj jeziš se Božo. če jaz, ki sem bogat, skrbim za svojo kožo. ne morem v miru spat. Zelo bojim se vojne', zato bežim — moj cilj je: — Banja Luka! NOVI IZUMI Po naročilu botre Smrti so človekoljubni človeki izumili že marsikaj človekoljubnega, kar iz človeka z znanstveno natančnostjo naredi človeški okostnjak. Za bodočnost človeškega človeštva so pa zdaj tako mimogrede izumili važno reč^ dišečo žarnico. Ta žarnica bo razžarjala v naše nosove različne dišave. Izpopolnili jo bodo v toliko, da bo na brezmesne dneve dajala mesne duhove in potem, v daljni bodočnosti duhove vsega tistega, kar bo človeštvu manjkalo. V BOKSARSKI TEKMI za evropsko prvenstvo je nekaj tekmovalcev že odstopilo. Športni strokovnjaki za najtežjo atletiko obetajo zdaj zadnjo rundo, ki pa ne bo čisto zadnja. Svetovni trenerji obetajo namreč nove partnerje, nekatere bolj malo, druge pa prav vražje strenirane, ki utegnejo odnesti boksarski pokal, četudi bo že zelo počen. V SIRIJI pridelajo ogromno sira, zato se dežela imenuje Sirija. V zadnjem času so bili najboljši odjemalci sirijskega sira diplomati, ki včasi zelo radi sir jejo. Za sirijski sir se zanimajo tudi vojščaki in vojskovodje. Splošno zanimanje za Sirijo m sirijski sir so pa dvignili brezmesni dnevi. Pri nas imamo tri take dneve na teden, zato gre tembolj sirijski devet in dvanajst brezmesnih dni na teden, zato, zato gre tembolj sirijski sir v denar. Le to je nevarno, da se v Siriji ne bo preveč zasirilo in bo namesto sira samo sirotka. NA TRGU »Ali so črešnje črvive?« »Ne! Saj jih ne bi smela prodajati. Danes je vendar brezmesni dan.« RAZLIKA V svetovni vojni št. 1 je vojak padel in je bila s tem zapečatena njegova usoda. Če je padlo več vojakov, je bila zapečatena tudi usoda njegove čete, njegovega polka, njegovega cesarstva. V svetovni vojni št. 2 tudi padajo vojaki. Pravi padalci padejo po večkrat. Ko prvič padejo, so šele na fronti in še zdaleka ni zapečatena ne njihova usoda in ne usoda njihovega polka. Tedaj se 'zanje šele začne prava pesem. Navadno jo zapoj o na strojnice. To nas uči, da je za marsikoga danes šele tam začetek, kjer je za drugega že konec. Na brzojavni žici 1. raca: »Kaj se pa tako priklanjaš?« 2. raca: »Iz vljudnosti! Ne slišiš, koliko rac leti pravkar mimo?« Vročina pripeka Vročina pripeka in žito zori, žunjice, na polje, ker res se mudi! Zdaj vse dozoreva za žitje in smrt, Povsod bela žena razgrinja svoj prt. Politikom tudi že v klasje gre vse, kar jim pri sejanju poprej ne zamre. Vojščakom zorijo vice, nebesa, za mrtve pa nared so zlata kolesa. Nevtralcem nujbolje še žito zori, za štruce in hlebce gorijo peči. Največjo pa štruco pripravljajo tam, kjer vsak dan na mizi je dober ham-ham. Srce se jim smeje, zakaj tudi ne, saj vse kot namazano dobro jim gre. Kjer kruli je pri hiši prijaznih ljudi, tam dobrim sosedom se dobro godi. ' Kaj Izgubljamo? (Poročilo urada za najdene predmete) 2 denarnici iz rujavega usnja — prazni; 17 .moških dežnikov; 1 aktovka iz navadne kože, polna iasop s-ni'h izrezkov o zadnjih političnih dogodkih; 1 damska denarnica iz zelenega lsnja z ogledalcem, pudrom, šminko in raznimi naslovi; 2 svežnja delnic »Pohorske železnice;; 1 umetno zobovje; 6 parov kopalnih hlač; 1 zvezek ljubavnih pesmi; 1 precizni kompas; 1 hranilna knjižica »Slovenske banketi 5 kovinskih emblemov neke držav«; 3 svežnji vitrihov in raznih ključev; 1 »geografski atlas«; 2 legitimaciji za brezplačen prevoz po vseh železniških progah. Oba sta Zgdilo se je, da je ljubi Bog sklenil, da se spusti z visokega neba med nevtralce na zein-ljio, da bi videl, kako poteka življenja na onih nekaj desetin klafter imirne zemlje, kjer ne razsaja še ‘bojna vihra. In tako ga je zaneslo naravnost v naš prelepi Maribor. Zakaj ravno v Maribor res ne vem, mislim pa, da je imel smolo in mu je veter bil nasproten, ali se pa je ihotel prepričati, če je letos tudi toliko prahu vkljub dežju, kot ga je bilo drugega leta. Bog Otec je zaprl padalo, se spremenil v doibradušnega človeka in jo maihnil po mariborskih ulicah. Na cestah razen abiturijentov z žarečimi lici in brezpomembnim nasmehom ni bilo nikogar; ostali naš narod je bil namreč razdeljen med gostilne, za mizami sedeč in pivo lokajoč. Bog Otec stopi v prvo gostilno. Tam se je pilo in hrupno razpravljalo, s pestmi tolklo po mizah, da so kozarci poskakovali m se je »hanzel« penil v čašah, kar sicer ni njegova navada; z eno besedo — vse je bilo veselo, razen enega člana našega naroda, ki je bil mrk in žalosten. Bog pa je v.prav' k njemu nameril svoj korak, se vsed'el za njegovo mizo in ga vprašal čemu je tako žalosten. »Kaj bi ne bil!« se obregne naš človek, »ko pa nima.ni službe in ne vem, kaj bodo jedli otroci in žena!« »A, če ni hujšega, se pa res ne izplača biti žalosten. Pojdi domov in vse bo v redu!« Mož gre domov in najde doma denarno podporo Ženske pomožne akcije. Bog Otec gre dalje in pride na vrt okoliške gostilne. Tudi tam je bilo vse veselo, razen ene samcate mladenke 40-tihi let in deviške snažnosti, ki je tako milo jokala, da se je Bogu skoro srce preparalo od vrha do tal; sklenil je tudi njej pomagati iz zadrege. »Čuj žena, čemu jokaš?« »Kaj bi ne jokala) Sicer pa,- gospod, kaj vas to briga! Saj mi tako ne morete pomagati!« »Morda pa! Kaj veš?« in Bog se na skri- se jokala vaj nasmehne zavedajoč se svoje vsegamo-gočnosti. »Le povej mi, kaj ti leži na duši, in resnično, resnično ipovem ti, pomagal ti bom.« »Kako neki, kč pa ne gre. Tak,o mlada sam še in lepa, pa nimam moža in tako rada bi ga imela!« Bog ji je rekel; vstani in pojdi do.mov, vse bo dobro!« In ženi je še tisto noč odleglo . .. Bog Otec gre dalje. Kar tema se 'nu je delala pred očmi od nesreč, ki preganjajo staro in mlado. Pride do buffeta in še vanj sklene pogledati; nič zaskrbljenih obratov ni vid>el, samo okrogla lička lepih toča'k. Že je hotel zopet drugje ‘pomagati nesrečnemu narodu, kar se mu, ustavi oko na jasi sredi redkih kocin. »Kaj pa ti tuhtaš, bratec moj ljubi?« Jasa spreimeni svojo lego, nagovorjeni obrne kvišku dvoje nedolžnih in sramežljivih oči in poln zaupanja pogleda v tujčevo lice. »Pišetm.« »Joj, sirota uboga, komu pa pišeš?« »Večinoma cenzuri in deloma bravcem.* Tedaj so se mu udrle solze po licu. »Le nič ne joči, vse b.o še dobro, pomagal ti bom« ga skuša .pomiriti dobri Bo.g. »iKaj pa pišeš?« »Dvakrat mesečno vice za »Toti list« in kdbrkoli si, rotim te, usmili se me in pomagaj mi!« Bog Otec pa ni utegnil več ust zapreti od samega presenečenja; topo je gledal predse in zamrmljal; ».Ne, tebi zaenkrat res ni pomoči!« Dolgo sta oba molčala. Nato pa bridko zajokala... NA POLITIČNEM ZBOROVANJU Govornik: »... Potrebna je popolna pr e orientacija. Vse, kar je negativno, mora izpasti, prosto pot vsemu pozitivnemu! Ničesar ne smemo obdržati, kar je bilo doslej negativnega. V vsem izražanju mera biti pozitivnost...« > Poslušalec (sosedu): »Aha, odslej ne bomo več rekli negativno brezmesni dnevi, ampak pozitivno — krompirjevi dnevi.« POMEN BESEDE. »Kako imenujemo človeka, ki govori neresnico?« »Lažnjivec.« »In človeka, ki govori resnico?« »Bedak.« PROFESORSKA. Profesor učencu: »Mirkec, skoči k moni domov po ur.o. Pozabil sem jo na nočni omarici!« Profesor potegne čez nekaj časa uro iz žepa, jo pogleda in pravi; »Mirkec pa dolgo hodil« Zapreke padajo Prva je zapreka že na zemljo pala, za naslednjo rada bi Evropa znala. Beli medved Dvajset tet je mirno gledal, kaj v Evropi se godi, zdaj naenkrat pa mar širit že po Besarabiji. Ga ne brigu, kaj kdo pravi; pride pa lepo čez noč, preden sploh na to pomisliš, da bi koga zval v pomoč. Medved giblje se počasi, je pa pametna žival. Kdor o tem še ni na jasnem, morda v kratkem bo spoznal. KriKo sl Janezek predstavila diplomata Piotnikooa Vrednote Največ je vredna glava — z zlato čeljustjo. Največ je vreden prijatelj, ki je zelo daleč. Največ je vredna oborožena nevtralno t Največ je vreden : enar tedaj, ko ga za prayljiaš. Najboljši časopis je tisti, ki je tiskan n i rajmehkejši paipir. Najcenejši radio-aparat je najboljši, 1 ei radi motenj ne slišiš poročil. Največ je vredna hiša v — Banjaluki. Najdražje orožje je — marela. Najboljša valuta je — optimizem. Najslabša valuta je danes — zlata. Najdragocenejše zemeljsko bogastvo je — krompir. Najcenejša nočna razsvetljava pa sovražni reflektorji. Najdražje prevozno sredstvo je pač tank. ŽELEZNI ČASI Živimo v železnih časih. Od železa zavisi usoda narodov in držav. Kdor ima železo, je lahko železen in si more narediti železno armado. Pa petrolej je potreben. V Romuniji nimajo dosti železa, pač pa imajo Železno gardo. Le petroleja zmorejo od1 sile veliko. Razen petroleja imajo na Donavi tudi Železna vrata. Zato je Romunija železna država in je samo po sebi umljivo, da je v njej zavladala Železna garda. Nove kn|ige »Kje so francoske ladje?« Zanimiva družabna igra. Se igra združeno z igro »Človek, ne jezi se!« »Banja Luka, slovenska Meka«. 'Puristični prospekt s točno označenimi parcelami in cenami tega slovenskega oporišča na jugu: naše države. »Besarabija hoče nazaj k Ruinn- uiji«. Senzacionelno delo. Založba RLK (Romunski lažnjivi Kljukec). POZNA GA, 7 ~ ročen e c (svoji bogati nevesti); »Ah, draga Senja, čim sem se davi zbudil, sem mu al takoj misliti na tebe.« Zaročenka: »Moral? Gotovo te je prebudil kak upnik.« SUŠA. Popotnik: »Oprostite gospod, tujec seml Ali bi mi morda pokazali restavracijo, kjet bi lahko poceni kosil?« Gospod: »Tamle na vogalu lahko kosite za kovača.« Popotnik: »Sijajno! Ker ste ;"e tako prijazni, bi vas še rad vprašal, kje bi lahko dobil tistega kovača?« OTROŠKA USTA. Voda je utrdila gospodu profesorju zdravje in od takrat zahteva, da se mora njegova družina vsak dan kopati. Ne! ega dne so dobili novo deklo. Ves teden ni porabila prilike, da bi se okopala, kar je v hi i vzbu i'o splošno nevoljo. Končno se je štiriletni Janezek čutil poklicanega, da posreduje. »Micka«, je rekel, »ali ne veste, da bi vas papa rad gledal, kadar se kopljete?« KONTROLA. Pepček: »Kadar se umijem, pogledam vedno v zrcalo, da vidim, če imam popolnoma sražen obraz, Ali ti tudi tako storiš?« Janezek: »Ne, ker jaz vidim to na brisači.« V BOLNICI. iFVniku so merili toploto in mu vtaknili toplomer pod pazduho ter ga tam pozabili. Šele čez uro so to oipazili. Usmiljenka: »Ojej, celo uro že držite toplomer pod pazduho.« Bolnik: »Nič ne de, samo če pomaga.« RUSKE ČETE so se razkropile vzdolž Besarabija in je zato ostala Romunija čez noč bez Arabije. VESELO OZNANILO Vsem ribam sveta! Težkoče s prehrano, ki so se pojavile prejšnje tedne, so premagane. Vendar dobave niso enakomerno razdeljene na vse oceane sveta. Računali smo, da bo na Tihem oceanu kaj več pošiljk in tudi v Sredozemskem morju bi bilo možno dobaviti malo več hrane. Vendar se je promet spet odprl. Ribe ob ameriških in japonskih obalah naj se potrudijo na severno afriško stran in na Atlantsko morje, seveda v evropsko območje. Ob afriških obalah so prispevali zia hrano dosedanji prijatelji v plemeniti tekmi za dobrobit našega rodu. Drugod pa v sovražnih tekmah vedno kaj kane v naše lonce. \ *. Naša bodočnost je torej zajamčena! Aprovizacijski odbor vesoljnega ribjega rodu. ON IN ONA. Nevesta: »Ali mi boš vedno zvest?« Ženin: »Kaj sem mar prerok, da bi to vedel.« PREVIDNOST Ne jezimo se na Forda, če ne da nič več na lorda. Brusi, brusi . . . Ker so vedno bližje Prusi, Chamberlain marelo brusi. DOGNANJE PRED MESNICO — Saj sem vedel, da «re v tretje rado... D. Goflja: Položaj »Nastal je julij, tisti Čas, ko v soncu svet se kuha, ko suha polja, njive so in tudi — grla suha!« Tako pisali včasih smo, — morda celo še huje —, a letos to se spremeni, saj venomer dežuje. Ta moča za človeka ni, je dobra le za gobo, podobni Abesincem smo res s to deževno dobo. Edino, kar je suho še pri nas, so res le — grla , v slovenskih grlih suša ker nikdar ne bo izumrla. In komur grlo ne osuši sc ravno radi žeje, sc zbog — jezika to zgodi, ki suka se brez meje! Drugače smo v deliriju radi dogodkov stalno, očala črna nosi vsak, zato vse vidi — kalno. Nobeno delo se brez hib ljudem več ne ražvija; brezhibno, nekaj le samo deluje: — fantazija! Ta sliši travo rasti pač in tudi plankc peti: za vsakim oglom vidi vsak — vohune tri čepeti. Zaprli so nekje moža — špijon nevaren bil je! Zares pa bil — profesor je, ki hrošče tam lovil je. Drugače pa napredni smo — vse stalno se' dviguje. zlasti draginja, ki nam vse blagajne iz,praznuje. In česar ne razruši še ta vojna vihrajoča, to nam neurja rušijo, to pokončuje — toča ... Premaknjene spet meje so: ob Španiji so Prusi, ob Baltiku in Nemčiji, ob Donavi pa — Rusi! In kadar plane vse po njeni, ki tlačijo ga reve, tako vsak sosed stavi zdaj Romuniji — zahteve. Zahtevati ves Daljni vzhod Japonska se ne stidi, kdo to zameri Azijcu, ko isto — v Evropi vidi? Francoz, nič več ne Sirije zdaj bojevati sili: v sterilni se senilnosti pač vsak nagon — omili! Pravilo staro nam veli: kdor mlad je, le zmaguje! Zato bog vojne in možgan naj — starili nas varuje! USMILJENA KUHARICA, Gospa: »Slišite, Tončka, zdaj pa mora biti enkrat tega konecl Tri mesece ste le pri nas za kuharico in moj mož se vedno pritožuje. Enkrat je juha • zanič, drugič je riba zasoljena, tretjič ...« Kuharica: »Oh, gospa, kako se mi vi smilite. Takega moža, ki vedno sitnari, bi pa res ne marala imeti.« GrafoloSkl kotiček Krtačnik, Ljubljana. Ste zelo prijazen človek; navadno zahtevate od vsakega vse. z. dolžnostmi in obveznostmi, ki ste jih prevzeli, radi odlašate. Vaš pisalni stroj še tudi nloie plačali. Minka Podrčaj, Dama ste od nog do glave. Vaše vedenje je predmestno. Ste velikopotezna in uvidevna, toda ozkosrčna in malenkostna. Kot grob molčeča narava, izblebetate vsako Vam zaupano tajnost. Tone Klanec. Izhajate iz malih razmer. Vaši prerano umrli starši so imeli veliko bojev. Sestre so, razen Anice, vse poročene. Najstarejši brat je pred petimi leti odpotoval v Ameriko. Od takrat ni bilo od njega glasu. Najstarejša sestra ima že dvoje šoloobveznih otrok. Vaša žena ima razmerje z menoj. Rovika Poglajeva, Iz Vaše pisave je razvidno, da imate prste na roki in ste ženskega spola. Zjutraj vstanete in se oblečete. Zvečer se slečete in e vi ožete v posteljo. Pred sabo imate prihodnjo st. Za sabo preteklost. Orion. Če bi se pisali Arion mesto Orion, bi bili grški pesnik. Ker se pa pišete Orion, o vas nismo oriontirani. Ali ste mogoče Orientalec? Vaš svetovni nazor je vzbočen. Ljudožrc. Ne moremo Vam odrekati neke vrste občutja za pravičnost. Vuredništvo pa ne hodite! DOPRI ŽIVCI, Stari Koren gleda skozi okno. Nenadoma leti nekaj mimo njegovega nosu. Medtem prihiti njegov sin in vpije: »Atck, atek, babica je padla s strehe!« »Kaj se pa dereš! Saj vendar sam vidim!« mu odgovori oče mirno. Tudi on je udaril po mizi in odločno povedal: »Zahtevam!« KRONIKA D, E — Dandanašnji čas je že res vse na glavo postavljeno. Francozi so prekinili diplomatske odnošaje z Angleži, mcsec julij pa je že bolj — april: sonce, vročina, dež, mraz — manjka sanio še kakih snežnih zametov ... — Za nekaj pa je le dobro, da bo »Mariborski teden« uprizorjen »pozneje«. Letos bi namreč vsekakor morali izpopolniti stalno zbirko razstav z razstavo dvoreznih nožev, političnih namreč. In za to razstavo »Mariborski teden« ne bi premogel primerno velikega prostora'pred dograditvijo Hutterjevega stanovanjskega orjaka... — Srečnik ali pa nesrečnik je grajski Julij Guštin: on ima god od 1. do 31. tega meseca. Vsak dan je namreč — Julij... Tudi sodne počitnice so izbruhnile. Veselijo se jih sodniki in skromnejši zločinci, ki jim je ta čas priza-iiešeno... — Nekaj primerov zastrupljenja z gobami je spet. Torej hodijo ljudje radi gob po — gobe ... — Včasih so dež preganjali s streljanjem v oblake. Danes je ravno narobe: ker preveč streljajo v oblake, menda vedno dežuje ... — Slovenci premoremo včasili ce- lo nekaj humorja in duhovitosti: oni dan je nekdo nekje na deželi ponoči odstranil iz bližine nekega potoka napisno tablo, ki jc povedala, da je tam dovoljeno napajati živino. To tablo je potem pritrdil nad vrat, neke gostilne. Drugi dan, bila je baš nedelja, so se mimoidoči nakrohotali do solz, ko so brali napis na gostilni: »Tu je javno napajališče za živino!« — »Rodoljuba iz Amerike« so kreirali na Teznu in na Pobrežju. Saj tam res potrebujejo ameriških rodoljubov. Mogoče bi jim le-ti popravili — ceste! Nek slovenski dnevnik je poročal, da je izumitelj tankov bil — Slovenec. No, potemtakem imajo poleg izumitelja letal največ zaslug za zma go Nemčije — Slovenci. Zdaj naj še tisti list ugotovi, da je tudi izu;miteij letal Slovenec, pa smo Slovenci zmagali v najbolj krvavi vojni — brez prelivanja krvi... — Poleg največjega stanovanjskega bloka Hutterjevega in največ- je garaže v Sloveniji premore Maribor tudi največ padalcev na srednjih šolah — torej vsestransko prvenstvo ... — Celje sc razburja radi pomanjkanja zapornic na železlniškem prehodu v Medlogu. Zakaj neki, ko pa ta prehod doslej še ni rodil niti pol stotine mrtvecev? Drugod imajo dandanes že več milijonov žrtev, pa jih nemo prenašajo. Sicer pa: Celjani naj bojkotirajo ves Medlog, pa ne bo nobenih nesreč tam več. Druge rešitve ni. — V Ljubljani sta se preizkusila S. K. Kranj in S. K. Mars, na kar je Mars izgubil. To je edini Mars, ki izgublja. — Vlomilci vlamljajo v pisarne odvetnikov. Če po drugi strani pomislimo, da jih odvetniki še poklicno zagovarjajo, lahko ugotovimo resničnost pregovora: nehvaležnost je plačilo sveta! — Zakaj so Francozi izgubili vojno? Ker ni bilo v njihovi vojni čorbi nič krepkih sestavin, bil je samo — m a g i not... — Cepili so zadnje čase otroke proti davici in vojake proti legarj^i: Zdaj pa pridejo na vrsto uradniki. Cepili jili bodo proti draginji in sicer na žepih ... POHORSKA... Kje so tiste stezice, ki so včasih bilč, zdaj pa cesta kanTnita, se vije v gorč! Jaz ne maram za ceste, za auto-poti, zdaj že Pohorje celo, po bencinu smrdi! EVAKUACIJA IN SLIČNO Šmarje pri Jelšah, bivališče mariborskih otrok = evakuacija. Novo mesto, bivališče D. Goflje in cvička = e k s - vakuacija. Banja Luka, bivališče v nepremičnine vtaknjenih obmejnih nacionalnih milijonov in možganskih sposobnosti njihovih lastnikov = eks-v a-k u u rn-acija. JULIJA 1940 V MARIBORU Pepe (si briše pot): »Vroče je, vroče!«. Nace (se plašno ozira): »Molči, za božjo voljo, da te kdo ne naznani radi širjenja razburljivih novic.« NA LETOVIŠČU »Kako krasen mir je tu. Niti ene muhe ni videti.« »Seveda, ko je pa padla v juho!* NOVA DOBA V beograjski gimnaziji se je profesor sporekel z dijakinjo. Po daljšem debatiranju mu ona zabrusi: »Gospod profesor, preostane mi samo to, da se poročim. Moj bodoči mož je v prosvetnem ministrstvu in Vam bo že pokazal...« NOVA TEžROčA. Ona (možu): »To ti pa rečem, Lojze, ne misli si, da bom hodila v eni in isti plinski maski ob delavnikih in .praznikih.« CISTOTA JE POL ZDRAVJA. Lastnica hotela poučuje svojo novo sobarico: »Zapomnite si, da se posteiljno perilo vsak dan menja. Perilo s postelj z lihimi številkami pride na postelje s soda številkami, a perilo s postelj s soda številkami na liha.« ’ KAKO JE KJE ALI: VSE NAROBE GR Po hribovskih se kočah le eleganca zbira, na promenadi v mestu pa takšen svet špacira. & Avtokarlkntura karikaturista avto-karikaturo Kr. dvorni (uvtllr In dobavitelj B. Rangus Kranj, Dravilu ban. Res dobre ure, lepa zlatnina i.t.d. MODROVANJE. »'Da, da, dragi prijatelj, zakon je hazardna igra!« vzdihne Peter. »Tako, zakaj je pa olblasti ne prepovedo«, oglasi gospod Pavel. SODOBNO. Profesor: »Od kedaj ste manjkali, Puster?« Ptister: »Od kapitulacije Belgije, gospod profesor.« ki je Slovenec, odkrili so ga pa čisto slučajno nekje v Novem Sadu. Mož je po poklicu muizičar. Cujemo, da priredi v kratkem tudi vi Mariboru razstavo karikatur slavnih Mariborčanov. Z nestrpnostjo pričakujemo otvoritve in upamo, da bo kot karikaturist in muzik marsikomu kako lepo zagodel. Tako-le si pa naš brihtni Janezek predstavlja Izpod Karavank V MARTULJKU so'letos dokazali, da razumejo duh časa. Svet stoji dandanes na glavi, vsak dan je sto presenečenj in kar včeraj še ne sanjaš, se jutri že zgodi. Ker pa v naših lepih planinah niso mogoče svetovne senzacije, vsaj do tedaj ne, dokler bog Mars raz-' graja s svojimi spremljevalci, smo potuhtali nekaj, kar bo treba patentirati. V istem času, ko gozdovniki razpenjajo svoje šotore, smučarji tekmujejo po pristnem snegu in imamo torej v eni sapi poletje in zimo. Z ozirom na bliskovite akcije današnjega časa, je to treba patentirati, ker večja bliskovitost menda sploh ni mogoča. Sploh živimo v znamenju športa. Seveda, prednjačijo Jeseničani. Z Olimpijci so dosegli Jeseničani svetovno slavo tretjega kalibra, zato športne volje niti pasji dnevi ne zlomijo. Za preizkušnjo naših imenitnih cest so vrli Zarjani priredili tekmo v štetju cestnih kotanj. Na delo so se vrgli z vso vnemo in jih v vsaki minuti kolesarjenja našteli po nekaj sto. Ker pa ne gojimo samo kolesarske športne panoge, gre delo naprej. Lani smo bili priča motoriziranih mednarodnih tekem. Motorizacija se pa za humanost ni izkazala, zato borno segli nazaj k vzorom človeške kulture in tekmovali po zgledu plemenitih Grkov pod vodstvom »Bratstva«, ki že po svojem imenu pomeni vse nekaj drugega kakor današnje nebratstvo. Z ozirom na lokalne prilike, se tekme vrše pod geslom: Da ne bo naš svet zaspan, se vršil bo športni dan! VELIKO VESELJE je napravilo povišanje draginjskih doklad, ki ga je z znano blagohotnostjo samo od sebe speljalo podjetje »Sožitje & drug«. Zadovoljno delavstvo je sklenilo prav tako blagohotno povišati podjetju dividende in je našlo pri upravnem svetu popolno razumevanje za to akcijo. NA RADOVLJICO in radovljiški okraj je mimogrede poškilil bog Mars. Zdelo sc mu je, da idilično zatišje nikakor ni v skladu s splošno podobo sveta. Pregovoril je ministra Elijo, naj ustvari malo vojne psihoze. Elija ga je -uslišal in nas oblagodaril s hudo uro. Kinč nebeški PRI NAS smo sredi razcveta tujske sezone. Zato smo odprli hotel »Dolgčas d. d.« Poletna diplomacija nima sedeža v tem hotelu, ker bi se ji marsikaj pokvarilo. Senzacij željne tujce pošiljamo v Vintgar in v Pokljuško luknjo. Veliko privlačnost so pokazale naše lepe Gorje', kjer na občini žemlje jedo' in vsepovsod' za tujski promet imenitno skrbe. V nekih ozirih so naše divne Gorje celpt prekosile sam naš kinč nebeški, prelepi Bied. Za razvedrilo v naših časih, ko je Gorenjska pravo zatišje za marsikoga slabih živcev, so instalirali radio aparat najnovejšega patetita. In sicer v preprosti naravi, da je užitek popoln. Ker pa vsaka nova, nepreizkušena stvar včasi takoj ne funk-cijonira, se je tudi našemu aparatu nekaj pokvarilo. Vendar je zanimanje zanj velika, ker bomo z, njim preizkusili novo vabo za dvig tujskega prometa. Ta je pa naši Gorenjski prepotreben! IZ BELEŽNICE G. KORUZE Resnica je, da sveti sonce najbolj v najtemnejši Afriki. ❖ To bo sreča. Videl sem filmsko igralko v srajci. Šla je zjutraj mirno okna, ko sem se oblačil. SUMLJIVA VALUTA. »Morebiti še eno pivo, gospod?« vpraša natakar gosta. »H/m«, pomisli gost, potem pa pravi: » Če popijem še eno pivo, ga bom plačal z glavobolom.« »Potlej pa rajši ne, takih plačil ne sprejemam.« D. Goflja: Zadolženega uradniku tožba Pred časom bil sem še gospod, dandanes pa me jemlje zlod, če vpraša kdo, kam plovem, takoj se mu odzovem: »V dolgove!« Draginja rase vedno bolj, ! krompir je drag, je drag fižol, ko plača se ne zgane — kam pot mi preostane ? , V dolgove; V pisarno lezem jaz vsak dan, ker takšen mi ukaz je dan, ta trud se ne plačuje — jaz lezem vedno huje v dolgove! Ko pride prvi v mesecu, je konec srčnega miru. Kam stisnem boro plačo naj? V stan, odev, jedačo? V dolgove! Če kupim mesečni krompir, vso plačo vzame mi hudir, za stan pa se obrišem! Kam ta izdatek pišem? V dolgove! Le kam to pelje, kam to gre: če stan odrinem med dolge, bom hitro deložiran in vedno bolj pritiran v dolgove! Tak stvori se začaran krog, ne najde iz njega niti bog poti ne, niti zlodi; le jaz vem, da me vodi 1 v dolgove! Če plačam stan, kje naš bo kruh? Če plačam kruh, za stan bom suh, a s čim se bom oblačil? Kot Adam bom pešačil ' v dolgove! Mi taka je življenjska pot, od zgoraj suh sem, suh od spod; ko v pokoj se priplazim, tedaj najbolj zagazim v dolgove! I Ko ugasne mi življenjski dan, na puf bom v temno jamo djan — in žalostne ostale so knjige že vpisale v dolgove! Priromal gor bom, v sveti raj, bo vprašal bog me: »V er ješ v kaj? < Rom odgovoril fino: »Jaz verujem edino — v dolgove/« MODERNA VZGOJA. »Tonček, kaj bo pa rekla mama, ko bo videla, kako slabo izpričevalo si dobil?« »Nič ne bo rekla, teta. Zmenila sva se že z očetom, da ji kupiva nov klobuk.« DOGODIVŠČINA, Gospa baronica je bila zelo strahopetna. Stanovala je v neki vili blizu mesta. Ob eni ponoči je nekdo zelo močno pozvonil pii hišnih vratih in zbudil baronico iz težkega spanja. Vsa prestrašena in preplašena se je splaizila k oknu in ker je zopet zvonilo, ga je boječe odprla. Spodaj se je oglasil globok moški glas: »Obžalujem, da sem Vas moral zbuditi, toda eno okno v Vaši vili je odprto.« »Za božjo voljo, katero?« »Tisto, skozi katero ravno gledate!« ŠE NI KONČALA. Petletna Marica je bila od očeta ostro pokarana in se je nato strahovito razjokala’. ' Ko ji je prvič zmanjkalo sape, je vzela mati robec, da bi ji otrla solze. »Le pusti«, je rekla Marica, »saj bom še naprej jokala,« ČISTO ZLATO. Gospodična pride k zlatarju in mu zaupno predloži zlat prstan. Gospodična: »Oprostite da vas nadlegujem, toda rada bi vedela, če je ta prstan iz pravega zlata?« Zlatar: »Brez skribi, gospodična, to je pristno zlato; gospod, ki ga je kupil, je ostal še 100 dinarjev dolžan zanj.« BOJAZEN. 1. stara devica: »Zakaj se pa jočeš, Genovefa?« i 2. stara devica: »Oh, tako se bojim. Že-nitovanjska agentura je prišla v konkurz — jaz sem bila taim vpisana in zdaj me je strah, da me ne bodo šteli med inventar.« RUTINA. Gospodar: »Vi bi radi vstopili pri meni v službo. Ali ste vajeni živali?« Hlapec: »Kar sem živ, seim takorekoč vedno pri konjih.« Gospodar: »To je že nekaj, a ne dovolj. Glavna stvar je pri meni prisotnost duha. Če ibi na primer skočil tiger iz kletke, kake korake bi napravili v tem shičaju?« Hlapec: »Vsekakor dolge.« DOVOLJENJE. Sluga Jošt je napravil na gospoda župana prošnjo, naj mu dovoli nositi brke in brado. Gospod župan je napisal na prošnjo: »Dovoljujem, da nosite brke, toda samo izven službe.« ŠOLSKA NALOGA V osnovni šoli so pisali nalogo: »Kaj bom, ko bom..velik.« Franček je napisal: Najpred bom sel f gimnasijo. Potem pa bodem kaplan, nato pa bom župnik. Kadar pa bodem župnik, bom zasluzil dosti dnarja. Kadar pa bodem zasluzil dosti dnarja, pa si bodem pri gozdi lepo hisiko kupil. V hisiki pa bodem do smrti zadovolno živel s svojoj zenoj, ki me bode, rada mela...« PASJA PAMET 1. gospod: »Ali mi verjamete gospod, da so nekateri psi pametnejši od gospodarja?« 2. gospod: »Kaj bi ne verjel! Moj je tudi tak!« NERODEN ODGOVOR Mirkov oče je orožnik. Ko so nekoč imeli obisk, so govorili o tem, kaj bo kateri, ko bo odrasel. Vpraša- li so tudi Mirka, ki mu je sila všeč očetova uniforma: »No, Mirko, kuj pa boš ti?« Mirko: »Jaz se bom pa učil za ateka...« ZRNA MODROSTI Žalost je kakor policija, ki pride šele takrat, ko je bil zločin že izvršen. 'I ♦ Tajnost je to, kar jaz vem, da ti veš in kur on ve, da mi vemo in se mi vsi trije delamo, kakor bi mi tega ne vedeli. I Zadaj in spredaj Če se zadaj osuši, tudi trebuli svoj zgubi... DOMIŠLJIJA Nikoli še nisem bil v tako zatohlem hotelu. Nikakor nisem mogel zaspati. Težak, slab * zrak v neprezračenem prostoru mi je pritiskal na prsi in me dušil. Skušal sem odpreti okno, ki pa je bilo pretrdo zapahnjeno. Brez spanja sem se premetaval sem in tja. Obupan sem končno vstal, si ovil okrog desnice brisačo — in z močnim pritiskom vlomil šipo. Nato sem legel in globoko vdihaval. Kako blagodejen zrak je zaplaval po sobi, kako so se mi razširila pljučna krila! Globoko dihajoč sem v nekaj trenutkih trdno zaspal. Drugo jutro sem moral plačati ubito ogledalo ... STVAR OKUSA. Jožek: »Čestitam, Miloš, čestitam! Slišal sem, da si se zaročil z bogato gospodično. Kakšna pa je?« Miloš: »Ne vem kako 'bi Tekel, meni se niti najmanj ne dopade.« NEZAUPLJIVOST Žena: »Koliko je ura?« Mož: »Radio je baš napovedal devet.« Žena: »Mar še vedno verjameš vse radijskemu napovedovalcu?!« Sprememba Gospod Peter Kozolec je dobil od svoje soproge iz kopališče sledeče pismo: »Ljubi Peter! Sporočam Ti, da se že mnogo bolje počutim in da sprememba zraku zelo ugodno vpliva name. Vsi, ki sem jih spoznala tukaj, trdijo, da ima sprememba zraka zelo ugodne vpliv na zdravje. Sam kopališki zdravnik. ki je vsled svojih sposobnosti pri damah zelo priljubljen, mi je rekel: .Videli boste, gospa, kako bo sprememba ugodno vplivala na Vas!’ Tudi podporočnik Radi-vojevič, ki dobro pozna ta zrak, mi je dejal: ,Gospa, sprememba je odlična stvar!’ Pa tudi neki mladi suplent z ljubljanske gimnazije, ki je zelo učen človek in strokovnjak za raziskovanje zraka, mi je rekel: .Gospa, videli boste, kako Vas bo sprememba osvežila.« Tako mi pravijo vsi. ki sem jih spoznala, pa tudi sama že čutim, da mi sprememba zelo prija. I Poljublja Te Tvoja Milka.« Na to pismo je odgovoril gospod Peter s sledečim brzojavom: »Radi spremembe pridi takoj domov. — Peter.« ) LAHKO POČAKA Ona: »Vaša snubitev je zame sicer zelo laskava, toda baš včeraj sem obljubila svojemu zaročencu večno zvestobo.« On: »Oh, nič ne de! Toliko časa pa že lahko počakam.« i DVA SIROMAKA »Denarja nimam, siromak, toda delo vam lahko dam,« »'Ne, hvala! Če pa nimate denarja, da bi mi delo plačali.« GOSPA ODBORNICA . Odhajajoč na sejo damskega odbora, obstoji gospa Minka pri vratih svojega stanovanja in zapove: »Torej, mož, pazi na otroke, da kaj ne store in vi otroci pazite na papana, da ne uide v gostilno!« DOBAVLJAč. Gospa X: »Odkar so na žtg.ianjih prepovedali tepenje z kuhljami, pa moj mož nikamor več ne gre.« Gosipa Y: »E? Paj se je mar tako rad tepel s kuhljami?« Gospa X: »Tisto ne, a zdaj ne more več zabavljati in zmerjati, pa ne gre ra,je več na žegnanje ter ostane doma.« DOTA Žena: »No, ljubček, le nikar ne bodi sentimentalen. Jaz že več ne vem, pri čem da sem. Če bi ne imela dote, bi ti zdaj ne sedel na mehkem fotelju poleg mene.« Mož: »Res je! A če bi ti ne imela dote, bi tudi ti ne sedela poleg mene kot moja žena.« DIKTATOR. Nek diktator je prišel v neibesa in )e zahteval od Boga, da ga pusti za nekaj časa na božji prestol. Bog mu dovoli, toda le za 5 minut. Diktator stopa s triumfom proti prestolu najvišjega, ki ga obkrožajo angeli in svetniki. Komaj sede, že nervozno udari z nogami ob tla in reče: »Hitro, hitroI Kje je pa fotograf?« Zastarela rojsKa Matjaža vojska speča že dolga leta čaka, od nikoder ni junaka, ki lotil bi se meča. Junak živi še v frazi in meč je za parado, zdaj bomba, tank, torpedo sovražnika porazi. Velika razprodaja češki magazin, Maribor Prodajamo od 20-30% cenejše od znano nizke in v stare cene. — Zato pohitite v*i v . . Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja! Bell umi - v ljubljanščini Kokoši med seboj Putka: »Tetka Kokodajska, kje pa je danes tvoj mali rjavi Kokodak?« Kokodajska: »Same nevolje imam z njim. Morala sem ga dati v bolnišnico. S sosedovim sta mi včeraj nekje iztaknila jajce. Z njim sta seveda spet igrala nogomet, pa si je Kokodak zlomil nogo.«. NI SAM KRIV. Oče: »Sram te bodi, Mihec! Jernejček je prav toliko star kot ti, pa je že v dragem raizredu, ti si .pa zaostal. Le kako je to mogoč e ?<: Mihec: »Jernejček ima najbrž bolj nadarjene starše.« RAZLOČEK. Milena: »Ne razumem te, Ančka, kako si mogla Milana odsloviti in se odločiti ra Zdravka. Če ju primerjam... Milan je zmerom boljše oblečen in ...« Ančka: »Ti tega ne razumeš! Milan ljubi sebe, Zdravko pa mene.« (Rima zaudarja na Sašo Sedlarja.) Jest bi bin strašno rad beli ami, sam na vem, i kok se to naredi, pranja: greš tku Pii cest, maš naenkat kp nevest. Pol pa vsi pranja: glej beli ami. Prou za prou je čist fajn, jest bi še, i ampak kaj, ko pa men nč na gre, zadnč sm jo man objen pa mi taka prsoli ! de nanm nkul, jest že ne, beli ami. Novice iz bele Ljubljane Dopisnik Cene Po odhodu študentov Ljubljana nima več pravega lica. Ob soncu se pasantje leno premikajo, da jim ni treba uporabljati »Antipotinu«,- če je pa vreme deževno, udobno vedrijo po kavarnah — odnosno tovarnah za fantastične govorice ... Mesto je precej »evakuirano«, vse, kar je moškega je na »počitnicah«, ker se je taborenje letos — zaradi mednarodne krize — precej razpaslo... Te dni smo imeli v Ljubljani drž. prvenstvo v sabljanju, ki spada med srednjeveške navade. Mednarodni »turnirji« so se povsem modernizirali, na njih nastopajo velike množice »tekmovalcev« s strojnicami in topovi brez gracioznih sabljic in floretov. Romantični časi praktične uporabe sabljaškega športa so za nami. Ljubljanski Romeo brani svojo Julijo z revolverjem in — mesečno plačo... ČASTNA BESEDA. Zofka: »Ti brezvestni zapeljivec! Meni si dal častno besedo, da me boš vedno ljubil in zdaj hočeš vzeti drugo! Mislila se.n, da ima človek le eno častno besedo)« Miloš: »Saj jo tudi imam. In zato sem tebi cJano častno besedo tudi vzel nazaj in. jo. dal drugi.« SIGUNOST JE SIGURNOST. »Koliko ste stari?« vpraša zdravnik novo bolnico. »Ob sv. Jakobu jih bom 67«, odgovori kmetica. i».Nisem vas vprašal«, jo strogo zavrne zdravnik, »koliko jih boste, ker tega le morete vedeti, kadar pridete v bolnico. Vprašam vas,' koliko ste stari.« PREVEČ JE BIL PRIDEN. Papa je malemu Petrčku dostikrat zabi-čeval, da mora biti ipriden, drugače mu itor-klja ne bo prinesla bratca. Čez nekaj časa dobe ipri Petrčkovih 'dvojčka. »Očka«, vpraša Petrček, videč, kako ža-lasten obraz dela papa, »če nisem bil nemara preveč priden?« USPEH. A: »iNe zamerite, iprijatelj, da vas nekaj vprašam. Za vaši hčeri, ki se učita peti, plačujete po 30 dinarjev od ure? Ali ima to učenje kak uspeh?« ®: »Mislim da! Poglejte, rosedovo hišo so lani cenili na 70.000 dinarjev, letos sem io pa jaz dobil za 45.000 dninarjev. Ali ni to uspeh?« Kompletnih letnikov JOTEGA USTA" 1939 llllllllllltllllllllllllllllllllllll!lllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII v platno vezanih, imamo še nekaj na razpolago. Cena Din 70*- s poštnino vred. Naročila prevzema naša pisarna na Aleksandrovi c. 30. MORDA IMA PRAV. Mati: »Pišeš vabila za objavo poroke?« Hčerka: »Da mamica.« Mati: »Ne pozabi eno poslati tudi zaročencu, Včeraj je bil malce vinjen, pa morda ne spominja več.« Naj bo hčerka ali mama, vsaka more biti dama, če pri Toplaku takoj da si narediti kroj. Se priporoča damski krojač IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 KAKO JE TONČEK OPISAL KRAVO 1. Šolska naloga Krava Krava je sesalec in domača žival. Ima šest strani na desni in na levi, zgoraj in spodaj, spredaj in zadaj. Povsod pa je prevlečena zi govejim usnjem. Zadaj ima rep in na koncu šop. Z njim preganja muhe, da ne padajo v mleko. Roge rabi, da. z, njimi suje in gobec, da rjove. Pod njo visi mleko. Če ljudje na visečem vlečejo, pride mleko iz nje. Mleka je vedno več. Kako to napravi, še nismo vzeli. Moška krava je vol. Izgleda prav tako kot krava, pa ni. Iz njega ne visi mleko. Zato vol tudi ni sesalec. Krava dobi večkrat teleta. Kako to napravi, ne vem. Moj starejši brat že ve. Drugega ne vem. TEŽKA STVAR »Vaš soprog je baje izgubil pri nesreči dar govora. To je .pač velika škoda.« »Pa še kakšna. Saj je znal tudi francosko!« DOPISOVANJE Stara devica: »Ti moški so sami hudiči.« Prijateljica: »Kaj pa se ti je zgodilo? Saj sta si z enim dopisovala.« Stara devica: »Da! N* mojo »ženitno po* nudbo« sem dobila iprijaizno pismo; nekaj časa sva si dopisovala. Včeraj sem mu poslala svojo fotografijo, veš, tisto na kateri sem naslikana s svojim psičkom, no In danes je prišel vprašat, če mu prodam kužka.« MIROVNI POGOJI. »No, ali si se že pobotal z ženo?« »Čisto še ne, toda mirovne pogoje mi ie že predložila. Taki-le so: nova obleka, nov klobuk in potovanje v Dalmacijo.« NE IZPLAČA SE. »Torej, Jurček, v šoli si kar zadovolien, ne?« »Že, babica, samo škoda, da človek izgubi ves dopoldne zanjo.« NIZKA PLAČA ~»iehočete, lahko nastopiite mesto blagajnika v mojem podjetju. Plačal bi Vam 2000 dinarjev mesečno.« »Dvatisoč dinarjev! S tako plačo se pa ne pride daleč.« »Imate prav — moj zadnji blagajnik tudi ni prišel dalje kot do Maribora.« INFLAGRANTI Žena: »FrJot, prvi dan je služkinja v hiši in ti Jo že poljubljaš!« Mož: »Moram tako, ko pa pri nas nobena ne dočaka drugega dne.« Iz Kranja NA TRGU so se sestali zastopniki in zastopnice telečjega, kravjega, volovskega, bikovskega, prašičjega in svinjskega rodu. Po burnem in mestoma radostnem posvetovanju so sklenili proglasiti sredo, četrtek in, petek za vsakotedenski govejo-prašičji praznik. ker je na te tri dni onemogočena justifikacija članov govejo-pra-šičjega rodu. S posvetovalnim glasom se je sestanka udeležila tudi koza kot zastopnica drobnice. Med drugim so prišli tudi do tegale pomenka: Teliček: Zdaj lahko bom okrog bezljal, nihče me v smrt ne bo pognal. Krava: Le drži jezik za zobmi, namesto kože in kosti dajali bomo jetra, pljuča in kar premore trda buča. Viol: Z možgani bomo hitro preč, ker v Kranju jih ni baš preveč! Bik: Zato pa z vampi ne bo kraj, to ve že vsak naš papagaj! Praše: In svinjarij bo še dovolj, četudi manjši bo pokolj. Koza: Oj mekeke, oj mekeke, saj vsem še nekam« dobro gre, samo za nas ni milosti, še bolj bo tekla kozja kri. Mea culpa . . . Trka na prsa se doktor Andrej: Mlačnost nam duše krščanske teži, treba dejanj bo namesto besed, svet se dandanes kaj čudno vrti. Krivi, sokrivi smo vsega tega, kar ponižuje nas, muči, mori: več ko kaj drugega mnogim je mar čast, premoženje, posvetne reči. Za cilje poslednje malokdo ve, ' v banko, na borzo le vsakdo hiti; nazor naš mrtva je črka ostal, sile življenjske v njem skoraj nič ni. Trkaj, le trkaj sc doktor Andrej, res plemenite so Tvoje skrbi; kadar pa spet boš oddajal svoj glas, glej, da ga znova najboljši dobi! PrleSke smeSnke V mladosti se pokaže. Župnik pridejo k kmetu, očetu 6 jtrok. Ogledujejo si jih in pripomnijo, da mora skrbeti za dobro vzgojo in jih sipraviti h kruhu. P* pravi kmet: »Oh, ti že iimajo vsak svoj poklic: Žepek bo kmet, on je vedno pri živini in na polju; Efika bo šivilja, ona oi samo šivala; Lojzek bo kovač, on bi samo koval in železo premetaval; Tilčka bo doma gospodinjila, ona je vedno pri materi in ji pomaga; Franček bo ipnafesor, nepresta o čepi .pri knjigah in je prvi v šoli; Tunček bo pa mešnik.« Ker kmet ni dodal za Tun-čeka nikake utemeljitve, župnik vprašajo: »,No, po čem pa sodite, da bo za mešnika?« »Vedo, .gospod župnik«, pojasni kmet, »ker hoče imeti vsakokrat 'dinar, kadar moli.*« ZADNJA ŽELJA. Kmet leži na smrtni postelji. Žena ga tolaži in prosi odpuščanja, če .kedaj ni bilo kaj prav. Končno mu ponudi svojo uslužn.ist. »Povej mi, Fronček, če bi kaj rad, saj veš, da ti bom naredla!« ».Napravi mi tinstano zelje«, poprosi kimet, »saj veš, da sem ga i:nel vedno tako rad.« Ona pa pripomni: »Eh, Fronček, kaj boš tak dugo čakal!« NI MOGLA RAZLOČITI. Mati so prepovedali Tiliki, da bi se hodila kopat. Ko je nekoč zopet ni bilo dolgo domov, vpraša: »Kje pa si bila /.opet?« »Ah, mamica, kopala sem se.« »Pa menda niso bili tudi pojbari zraven«, zaskrbi mamico. »Ne nevem«, odvrne Tilika, »ko pa smo bili vsi nagi.« AGENCIJA »RUMENA RACA« sporoča, da rumena japonsko-kitaj-ska rasa slavi v tem' letu. triletni jubilej krvavega objemanja na Vzhodu. Merodajne kroge zelo veseli, da se rumenega jubileja na čast bogu Marsu udeležuje tudi Evropa. Japonske proslave imamo pod parolo-»Le naprej, dokler nas je kej!« tiouo mejstu, njegovo rodovino in nlegof (tis no mene Po ne ravno preveč srečno abzolviranem šolskem delovanju me je uno; ljubljeni oče najprej povabil f klet na tajno sejo. F klet ne zato, ker so kleti naša edina zaklonišča, temveč zato, ker se od tam ne sliši nobeno Kr -Čanje. Pri tej seji je bila javnost izključc a in zato tudi jaz ne bom dajal njenih sklepof na svitlo. Po tej tajni sej pa me ja n j ljubljeni Roditelj povabil na daljši oddih. Oče mi fe to obelodanil .z humoristično Ira-zo: »Zakaj naj bi človek fsake počitnice se povzpenjal na planine ali pa silil na no e f slano vodo, ko so pa na dolenjskem ravno tako dobre gostilne, če ne še boljše. In zato sva krenila f zeleno Novo Mejstu, ki je ha dolenjskem metnopola. Metropola pa se imenuje zato, ker je tam slavni hotel »Metropol«. Sre čno prišedša v Novo Mejstu, dobivša sobo in hrano z spremljevanjem cvička ter odložifša svoje kofčege, sva se s ljubljenim Očetom takoj vrgla na znanstvene Egzbiti-cije in raziskovanje Novega Mejsta. T.o za naše zgodovinsko in zemljepisno Torišče ve-lezaslužno delovanje seveda nisva opravila tako kot drugi štajerski rojaki, ki prihajajo sem po istem vzvišenem cilju in zmanjka potem po Njihovih znanstvenih Egzbeticijah in zgodovinskih raziskavanjih vsem gostilnam vina .,. Nikakor nisva b la takšna. Torej pojdimo, kot pravimo z lepo grško besedo: »ad facta!« Novo Mejstu, kot ga po Primožu Trubarju nazivavši, tintulirajo naši vrli dolejnci, je jako zelo historično mesto. Mesto je novo Mejstu ibilo že tedaj, ko še ni bilo niti vas. Točni rojstni dan Novega Mejsta ni ravno preveč točno znan. Skrit je kof pri kaki priletni devici, ki obhaja dvajset let zapore doma svoj petindvajseti rojstni dan, Ne’.a-teri zgodovinarji mislijo, da je njegol Rojstni dan leto 1081., drugi pa mislijo drugače, nekateri pa sploh nič ne mislijo. Vendar je zgodovinsko konštantirano, da je rojstni dar, Novega Mejsta 7. aprila 1365, ko ga je Rudolf. IV. naredil iz prvotnega kraja, ki se je zval »Gradec«, pozneje »Markltat« in še 13. julija 1940. Šolska naloga. Danilo Goilja. pozneje »Sveti Anton £ gojzdu«, ter mm pri-popal en mlin in osemnajst ' kmetij f Brš-ljinu ter f Ločni deset kmetij. Tako so Novemu Mejstu dajale prvi pečat ponosne kmetije, kar.se mu še dianes pozna. Zavolo tega destva vun so Novemu Mejstu tudi re-kali »iRudolfsvert«, kar pa nikakor ne pomeni f najnovejšem pravopisu »Rudolfov vrt«, ker ni »Rucjolfs vert« Slovenska, temveč Germanska beseda! Zavolo zloga »vert« vun še ni treba, da je to slovenska beseda, drugače bi italijanski vunpritisk »per dio« tudi moral biti slovenska beseda, ker f slovenščini tudi nekaj pomeni. Po svojem rojstvu se je Novo Mejstu kmalu obdalo z močnim obzidjem in z najmanj sedmimi stolpi, ki so junaško odbijali turške tanke in padalce, tako da so Turki zavzeli s bliskovitim Napadom fse dolenjsko, samo Novega Mejsta ne. Tako ni bilo f Novem Mejstu nikoli nobenega Turka, le zdaj je eden, toda ampak ta ni Turk, temveč profesor, ki ne stori nikomur nič žalega. Zato jamčim jaz z fso Svojo davčno močjo, ker je bil moj profesar f slovenščini, kjer mi je d!al »odlično«, zaslužil pa sem Cvek, kar lahko fsak trenutek dokažem s mojim pravopisom. — Tedaj, ko je biLo obzidje dozidano, so prišli f Novo Mejstu vojaki in drugi generali ter zavolo njih vun trgovci in lepe gospodične in začela so je splošna trgovina in blagostanje in sploh najsrečnejša Boba Novega Mejsta. Okoli mesta so bili jako zelo učinkoviti in kameniti gradovi, ki so tudi čuvali Novo Mejstu in so pravočasno pribežali, če se je prikazal tostran Gorj.-m- letoviščar v Novem mestu cev kaki turški turban. Tako so tam stali ponosni gradovi, »Hmeljnik«, »Mehovo«, »Po-ganci«, »Luknja«, »Ruperčvenh«, »Graben« itd. Najstarejši med njimi je »Hmeljnik«, ki je obhajal leta 1885. f popolni Duševni in Telesni čistosti 1900. — letnico Svojega zaslužnega rojstva, to se pravi s drugimi be-sedlami, da je bil že pet let star, ko se je Jezus Kristus rodil. To je res lepa laž, oziroma starost. Vrhu tega nam daje že ime »Hmeljnik« in njegova častitljiva starost na svitlo, da je že pred Kristusovim rojstvom egzistiral hmelj, in da niso zato Stari do-lenjci pili cvička, temveč — pivo. Vsekakor sem z tem dognanjem mnogo prispeval k zgodovini Slovenske pivologije in pričakujem zato neko odlikovanje od pristojne oblasti, to je od Laške pivovarne! Odlikovanje lahko zavije f primerno veliko kišto in mi ga pripne po železnici na Junaško grlo. Drugi, jako zelo nepristopni g ad je bil in je še v najnovejšem razdobju grad »Luknja«, ki je važen tudi iz vremenološkega vidika, ker pomeni germenje v njegovi .smeri slabo vreme. F Novem Mejstu še danes pravijo: »Če f »Luknji« genmi, bo dežj« Najmočnejši grajščaki tistega zlatega veka novomejškega so bili grofi iParadaj.zarji. Toda ampak kolo se suče, za sonc,.m pride luna, oziroma diež jn tako sledi tudi Grofofska potenciji — inpotencija. Kratko ter tudi malo: nekdaj tako mogočnih Paradajzarjev ni več f okolišu Novega Mejsta, le fčasih zaide kakšen f pondeljek ali na petek na — Trg, kjer je na prodaj. Toda ampak so tile današnji paradajzarji rdeči, oni iz srednjega veka pa so bili Aristokratični človeki. To jako zelo spominja na Matuško Rusijo, kjer tudli ni več nekdanjih mogočnih Knjazof Paradajzarjev, temveč egzistirajo le čisto navadni in jako zelo rudeči paradajzarčki., Tej klasicistični dobi Novega Mejsta je žalibog le prekmalu sled la doba propadanja, ko so ustanovili onstran Gorjancef za konkurenco drugo mesto, ki je slišalo na ime »Karlovac«. Tja so kmalu za tem odšli že od zgoraj navedeni vojaki in general , za njimi so šli potem pa tudi skoro fsi trgovci, Skratka: fse blagostanje, ki je še včeraj stanovalo v Novem Mejstu, .se je odpeljalo E Karlovac. F Novem Mejstu pa je ostala rel-ščina, lakota in druge napake. Izbruhnila je ipozneje za nameček tudi še kuga in okužila z smertno koso ogromno število člove-kof. Dafki pa so se kot nalašč vedno bolj bohotno razcvitali. Vmes so ga tudi kidali — kakor piše zgodovina — mestni Očetje, oziroma ugledni Gomdstrat, ki je bil sicer naravnost smrtno protiturško orijentiran, kar ga pa ni oviralo, da je sprejel f svoj slovar, še bolj pa f svoj - žep, tisto tako značilno Turško besedo »Čaršija«! Tako je propadalo Novo Mejsto, kakor tudi njegovo obzidje fse do presvitle Marije Terezije. Seveda so popreje fsak hip izbruhnili kaki Požarji vun, ki so fpepelili fse lesene bajte in tudi druge, nakar so jih meščani za prihodnji požar sezidlali spet iz lesa. Tako se je nadalie-v.-lo tisto enolično beraško življenje: meščani so se trudili na fse kriplje, da bi in-scenirali fsaj nekaj Svoje nekdanje Slave, Gosposka pa se je trudila zanje z vedno večjimi Dafki. Mesto je bilo že fse obupano, ko je naenkrat zapel France Vodnik »Iii- i ija vstani« in je Napoleon rodil Ilirijo f obliki francoskih in italijanskih vojakov, ki •so zasedli med drugim tudi Novo Mejsto. Do- srA/., O 17 c/l ' r ^ KIIU voo» Dogodek v mestu O o gl — lejnci so bili jako zelo veseli tega. zlasti ker so mislili, da je Napoleon neki ljudožerec, ki jih bo fse za zajtrk požrl z je-sihom in oljem, pa so poteim le ugotovili, da ni praf nič slabejši od austrijskih cesarjiv, kar se je videlo zlasti f tem, da je bil® pervo Njegovo delo, da jih je pošteno obdafčil z »Iranki«, kot so se pisali njegovi dafki. F zgodovini se je ohranil eni akt, kjer je fran-cozam sodnozapriseženo dokazano, kako ie nekoč Dolejnska ljubezen do njih f obliki Kmečke,g)a Punta in splošnega Boksmača vun zbruhnila. No, kmalu so Napolejonu obležali Rusi v želodcu, nakar je tako težko obolel, da se je moral iti korirati na Sveto Heleno f Afriki. Francozi so zbežali z Do- lejnske nikakega sledu za sebo pustifši, razen nekaj potomcev, ki pa so se do današnjega Razdobja, še bolj se pomešafši z Slovensko keirvjo, že razvili f popoltnoma Domačo degenerecijo. Potem se je Novo Mejito spet nekoliko opomoglo, toda žalibog samo »nekoliko«. Rasle so nove stavbe iz Tal, dafki so se malo ponižali, vsled česar je mesto začelo nekoliko bolj dihati, naselilo se je spet nekaj trgofcev in gostiln, da so imeli uradniki kam svoj denar nositi, dobili so železnico, šole, dve kopališči — dolejnske in šmarješke toplice — za revne človeke ki terpijo radi pneumatizma in f poslednjem času še Penzjoniste, ki se pet menut po upokojitvi fsi naselijo v Novem Mejstu radi no-cenenega življenja in sploh cvička. Takšen je bil Duševni obraz Novega Mejsta, ko sva z ljubljetnim Roditeljem1 prestopila Njegof mirni prag. — F žemljepisnem pogledu namaka mesto od fseh razen od severne strani, reka Krka. I.eno se vali in zelo zeha, ker ji je dolg čas. F njenih valovih, ki jih pa ni, ker je fsako gibanje ,f tem spokojenem mejstu policijsko prepovedano, se poigravajo ribice, tudi Somi so notri in fčasi tudi kaki kopalec. Pa tudi druge znamenitosti napihujejo poštenim domačinom dušo s veseljem. Najprej: gomis-trat! Prejšnji gomistrat, se pravi Rotovž, so hoteli novomeščani imeti praf takega, kot ljubljančani svojega. Ker jim pa to, kar se tiče velikosti, ni ratalo, so napravili malto za zidavo mesta z vodo, z vinom! Tako je to bil edini Gomistrat, ki je bil sezidan z vinom, kar se pa nikakor ni poznalo na sklepih občinskih sej! Tedaj so namreč cloveki zidali z dobrim vinom, misleči, da zid tako bolj derži. To ipa ne derži, da zid potem bolj derži ker drugače bi bili Francozi tudi svojo maginotovo črto z vinom skupaj spopali. Na Sanjavem griču sredi mesta čepi f po'ožaju pobožne molitve že od rojstva Novega Mejsta dalje starodavni Kapitelj. F glavnem oltarju je jako zelo mogočna slika Svetega miklav-ža od tintaretota, ki je največja umetnina drafske banovine, razen Celjske^ mostu seveda. Ta slika pa ni tintaretotova zato, ker je, kar pa ni res, z tinto nareta, temveč ker jo je portretiral slavni španski slikar Tintareto. Tudi kosti od svetega Feliksa uživajo tu svojo zaslužno pokojhino v ljubljeni domači grudi Pod zelenimi gorjanci f škripti pod glavnim' oltarjem f Kapiteljnu. Spavaj sladko! Bilo srečno in nasvidenje pod zvezdami) Potem imamo še f mestu gomrazijo, meščanske in druge Višje šole Kmetijsko šolo, pošto, skrajno glavarstvo, 40 gostiln, eno pokopališče in druge koristne naprave. Zdrafstveni dom in pogrebni zavod sta kar skupaj pod isto streho in delata lepo roko f roki in brez konkorence za dobrobit novomeščanov. Česar ne zmore zdravstveni dom, odda pogrebnemu zavodu, kar pa še ne spada f kompetencijo pogrebnega zavoda, pa se odda f zdravstveni dom. Tovarniških dimnikov ni nič, egzistira samo eden, in še ta jie penzjoniran. Tako skrbi Novo Mejsto odlično za svoj dobri zrak. To je skoro fsa industrija. Lep sprehod nudi tudi Kapiteljski hrib, ki je imiel f teku dolgotrajnega svojega delovanja kar celi slovar iiner.: »rozenbihl«, »rozenberk«, »pod gaugami«, »rabensiberk«, »na krokarjih« itd. Zato ga pa nikakor ni treba biti sram, saj je čisto aavad-, ni hrib, torej takorekoč mertef Porkus. Siam je lahko človeke, ki z treznim prevdarkom spreminjajo svoje imene po politični konjun-kturistiki na primer takole: f austriji se je nekdo pisal Hans Sellineggg, potem po prevrati Ivan Zelinek, nakar jie šel preko Sive, kjer se zdaj piše Jovan Zelenkovič. Pripravlja se pa na podlagi sovjetsko-jugoslovanskih stikof že na ime Ivan Fjodorovič Zelenkof. Pa bi človek kaj zameril kapiteljskemu hribu? — So pa tudi nekakšne nelogičnosti f tem mestu. Tako je na .primer natpis nad eno pekarno »Vovk« in pod vovkom zapisano. »I. A.« To ni logično! Volkovi ne tulijo nikjer »i-a«!l — Potem imajo Športni prostor S-. K. Elana. Tam imajo eni dan žogomotno tekmo, drugi dan pa svinjski sejem."To tudi ne gre fkup! Res da je marsikate a žogo* metna tekma svinjski sejem, ni pa fsak svinjski sejem žagometna tekma. Nikakor ne! Jaz mislim, da S. K. Elan nima — elana. Glavna značilnost Novega Mejsta pa je mir in spanje. Tu vse jako zelo odlično spi, zlasti pa tujski promet, ki ne rodi razen tozadevnih anket in banketof nobenega sadu t obliki kakega Letoviščarja. Jaz bi za svojo osebnost sploh predlagal, da bi kralja ma-tjaža, ki spi pod goro peco, tam vun eks-vakujiirali in prepeljali f Novo Mejstu, ker bi VEC ŽIVLJENJA NA OOLEIIJSKO! Tujskoprometna seja v Novem mestu Na kateri strani bo več mrtvih? tu lahko bolje spal. Samo marajo tisti deiak-torji, ki ga bodo vun ekshumirali, paziti, «1 mu ne pokvarijo braile, ki se mu ovija jkoli kamenite mize, ker novomeščani ljubijo imeti vse zgodovinske imenitnosti f nedotakljivem stanju. To s~ vidi recimo na novomeški policiji: Marija Terezija jim je podarila štiri Policaje za javno Varnost. Novomeščani se tega daru še do danes niso dotaknili, ker — koliko policajef imajo? Štiri, — kot za časa Marije Terezije! Zadnjič p.i sta šla dva na orožne vaje, eden pa je zbolel in tako je čuval preko 4000 meščanof eden celi policaj! To je vsekakor lepo spričevalo ne toliko za policijo, kot za solidhost meščanof, ker recimo, f Mariboru prideta dva policaja na — enega samega meščana, /.lasti po policijski uri.. . Tako smo s policijo končali svoj obhod po Novem Mejstu in pojdimo f okolico, ki je zares krasna! Gradof je tu več ko koz-il-cef. Krasne so egzbeticije f Kandijo, f Smi-helj, kjer počiva primicova Julija, oziroma prešernov sonetni venec. Sploh so tu radi idejalistične nature delovali in se »deloma rodili tudi mnogi Besniki in zlikarji. — F Kandliji je eni grad, nazvan »Kamen«; ta je iz egiptovske dobe, ker mu pravijo dolcjnci »Paglejte, to je tud an kamen!« Potem imajo f okolici Šent jerneja na Petra in Pavla dan fsako leto kojnske dirke, dan na to pa f Brusnicah črešnjef se,em. To je tudi narobe, ker človek najprej črešnje je, potem šele dirki. Najlepše ture pa nudi trška gora nad Nj-vim Mejstom s svojimi krasnimi vinogradi in še bolj krasnimi zidancami. Odtam je jako zelo lep in čist razgled na fso dolejnsko, Zlasti pred obiskom zidanic. Sem romajo mnogoštevilni novomeščani, ne toliko f cerkev, kolikor do sodof, ki hranijo f svoji prijazni notranjosti takozvani cviček, ki rnu bomo pa kar rekli vino, ker cviček pom ni f štajerščini jesih ali pa tudi ocet. Tu sva z ljubljenim roditeljem dobila na:lepše novo-mejške ftise. Nežno telesno konstrukcijo mojega ččeta so ti ftisi celo preveč prebeli, tako da se je ves omamljen od zadaj oo-drsaval -f dolino in je potem bil celih 14 dni spet žejen, tako žejen, da je moral spet na trško goro, nakar je bil spet omamljen in spet žejen, nakar je moral' spst na trško goro. Tako je nastal eni perpetujum mobile, ki bi bil očeta skoro stalno prikoval na Novo Mejsto, oziroma na trško goro, da ni nastopil bridki dan Slovesa, ko sva odrinila ra M,orje, kjer je zamen ala cviček s'ana vodi. Dofeer tek! In na sv dejne: Novo Mejsto! PREDNOST Gospod Bizgec: »Gospod Koza-miirnik, ali ste res ipvolili sinu, da se je javil v pilotski tečaj?« Gospod Kozamurnik: »Seveda sem mu. V razglasu sem bral, da imajo prednost tisti, ki še znajo leteti. Tako bo moj fant brez dvoma sprejet, ker je že v šali ob semestru dokazal, da zna tudi za celo leto leteti...« Krasne posnetke, kakor tudi po- večave v najfinejši izdelavi Vam oskrbi FJ le Japelj Maribor, Gosposka ulica 18/1 RAZTRESENOST. Profesor: »Je doma gospod Župevc?« Služkinja: »-Povedala sem vam te prejšnji teden gospod profesor, da je umrl i« da v grobu počiva.« i Profesor: »Še vedno?« Sli Skokica, nevesta mlada, ženin bil je dolgokrak... Jz Ptuja Interregnum bo trajal pri nas menda do nove deževne dobe, to se pravi do jeseni. Kajti beseda 'inter-regnum« je sestavljena iz latinske besede »inter« (meti) in nemške besede »Regen« (dež) — torej: med-deževje. Jz Celja Le kratek čas je konjunktura, že biije ji poslednja ura, pomagala ne bo — ekspozitura. Iz Laškega Poziv! Pesnik, ki je spesnil (Goflja bi napisal v svoji hudobiji »zbesnil«) in dal napisati na ploščo v parku, da »P. n. občinstvu je ta park priporočen, saj njemu je isti v oddih iziročen,« ta pesnik naj se javi nemudoma tuj-sko-prometni zvezi, ki ga bo najela, da naredi slično napise po vsehi parkih, razpotjih, planinah i. t. d. Honorar visok! Prav tako prosi menežarija domačega cirkusa, naj se ji javi tisti gospod, ki zna z1 žvižganjem tako lepo klicati k sebi svojo družino. Dobi takoj službo kot dreser in krotilec. Mož: »Kaj? Tristo dinarjev si dala za ta kloibuk. To je že vendar smrtni greh.« Žena: »Naj le ipride ta greih na mojo glavo!« SE NE BOJI. ‘»Ali se nič ne bojite, da bi naju v gozdu kdto napadel?« »Brez skrbi, gospodična! Trikrat sem že zmagal v brzoteku.« PROMINENTEN. »Povej mi no Francelj, kaj pa je to »pro-minenten«?« »Prominentcn? Veš, Lojze, tako natančno ti tega ne morem razložiti, ampak ti nisi.« PRI IZPITU. »iKako? Vi pridete povsem nepripravljeni k izpiitu?« »Gospod profesor, jaz sem bil vendar na vse pripravljen!« PRIDNA ŽENA »Veš, moj dragi, imam pridno ženo, ki je zlata vredna. Naj pridem ob eni ali ob treh zjutraj domov, vedno stoji pri vratih z metlo v roki.« SMOLA V neki odlični družbi pravi gost svoji sosedi: »Kakšno smolo ima človek) Pomislite: pripovedujem onemu staremu bedaku, da se mi zidii gostiteljica neznansko grda — pa se izkaže, da je njen mož!« »Re4?« se začudi deklica. »In kaj Vam je papa na to odgovoril?« V ŠOLI Učitelj: »Tako torej! Sainost.inike more. mo sklaniati. Ali pa moremo samostalniku (udi stopnjevati?« Učenec: »Da.« Učitelj: »Tako, tako. Katerega pa?« Učenec: »Najemnino.« Pesem bogatina Jej, jej, Kaj bo pa zde j?? Zase sem grabil, druge pozabil, zdaj pa od rente dam naj procente! »Prazni mošnjiček, ljubi moj striček,« rekla bo vlada. Ves up in nad a gresta po vodi. Vzemi ju zlodi! Jej, jej, kaj bo pa zdej?! V Japonski restavraciji Natakar: »Izvolite gospoda, da našnja špccijalitcta!« OJ LIBANON ... Oj Libanon, Ti lepi cvet, za Tebe vnema se z,daj svet. Lahko se rdeče razcvetiš, lahko pa v miru še živiš. Oj Libanon, Ti cvet krasan, prevroča Tvoja je ravan, si vendar mnogim všeč tako, da nanjo škilijo zelo. Oj Libanon, Ti lepi cvet, naj le Te občuduje svet, zavidamo Te čisto nič, občudovanje je — hudič! VESELO NAKLJUČJE Za tiskovnega atašeja pri našem poslaništvu v Moskvi je bil imenovan profesor -M o s k o v 1 j e v i c. ZMEDA Včeraj prijatelja, danes nič več, jutri sovražnika, to je preveč! ŠKOT V CERKVI. Med mašo vrže neki Škot po pomoti v nabiralnik pol funta namesto pennyja. Iz cerkve odhaja ves pobit. Prihodnjo nedeljo se mu bliža cerkovnik s puščico in Škot mu namigne, naj pride bliže. Zašepeče mu na uho: »Plačal sem za leto dni naprej!« ZGREŠEN POKLIC K dunajskemu lekarnarju pride možak in zahteva, naj mu da uspešno zdravilo proti zaprtju. Lekarnar ga vpraša: »Katerega leta ste rojeni?« Ko zve, vzame iz prve posode neki prašek. Nato vpraša: »V katerem okraju stanujete?« Bolnik mu pove, a lekarnar vzame prašek iz druge posode, ga zmeša s prvim ter vprašuje dalje: »V kateri ulici stanujete?« S police vzame tretjo posodo in prašek primeša prvima dvema. »V kateri številki stanujete?« je radoveden dalje in primeša četrti prašek. Ko je opravil to, vpraša pacienta, v katerem nadstropju stanuje ... Po odgovoru vseh pet praškov dobro premeša, jih vsuje v kozarec vode in ponudi? »Takole, gospod, to zdaj popijte, potem pa nemudoma na tramvaj in čim hitreje domov ...« Možak popije, ujame tramvaj, se pripelje do domu in steče po stopnicah ... * Naslednjega dne se vrne k lekarnarju: »Gospod lekarnar, škoda Vas je! Vi ste popolnoma zgrešili svoj po- klic. Na vsak način bi morali postati inženir. Pri meni ste se včeraj zmotili samo za en meter...« NA CARINI. Samuel je šel s svojim psom iz Budimpešta na Dunaj. Seboj je imel dva zavoja. Ko je prišel do meje, so vstopili cariniki in vprašali:* Kaj imate v teh paketih?« »Nič« je odgovoril Samuel, »v enem je perilo, v drugem pa hrana za tega psa.« »Odprite zavoje!« se je glasilo povelje. Ko je Samuel zavoje odprl, se je pokazal tobak. Uradnik jezno reče: »To je hrana za psa? Saj to vam nohen pes ne bo žrl!« Samuel pa mirno odgovori: »No, .moj Bog, če tega ne bo žrl, pač nič ne bo dobil!« TUJKA. »Sam vrag se spoznaj ipri tujkah. Moj svak pravi antipatija, moj prijatelj pa avtonomija.« »Oprosti. Toda med tema dvema pojmoma vendar ni nobene analogije.« »No, vidiš, ti ipa zopet praviš: analogja!« Na cesti debeluška sta po letih se sestala, obilno prednjo porcijo drug drugem ogled’vala. »Kako?« vprašali boste nas, »da sta se tak zredila?« To tajnost dobrogojstva bo vrstica zadnja odkrila: »Večernik« pač poznamo vsi, v njega te slabe čase — če hočeš, da boš ves vcvetel — kar male daj oglase! V ŠOU. Učitelj razlaga o kovinah. Na koncu Se enkrat ponovi. »Žlahtne kovine: zlato in srebro ne ia-rjave. Kdo mi ve poved'ati še kaj, kar ne zarjavi?« Janezek: »Stara ljubezen, gospod učitelj'« DOBER PREVOD. Nekje se je na neki naši gimnaziji zgodilo sledeče: Pro-fesor latinščine je dal dijaku, ki je znal le slabo slovensko govorico, prevesti tale stavek: Memoria exercenda est. Dijak je stavek kolosalno prevedel 'akole: Spomin je uriti se imajoč. Mož je naglasil srectaji zloig namesto prvega, profesor pa je zagodrnjal: , »Pri vas že mogoče, pri meni pa ne!« Popevka o tem, kako so se premnogi, mali in veliki, ušteli. Nacek v šoli se uštcje, cvek dobi za to; oče ga doma namlati, fantu je hudo. Ljuba ljubega ogreje, srečna dolgo ni; ljubi gre, pusti ji dete, njo srce boli. Vdovec gleda za dekletom, marsikaj ji da; dekle se mu pa za hrbtom noč in dan hahlja. Kandidat je že poslanec med prijatelji; ko glasove mož prešteje, stolčka nikjer ni. Bančnik gleda za profitom, • pa pomoti se; glej, bankir je v ko n kurzu, ječa ga požre. Diplomat nastavlja zanke, sc ujame sam; brž v politiki zavoziš ih ne veš več kam. Špekulant prav rad spodnesel strica bi po tleh; hujskal lačnega je brata, naj ga sune v meh. Stric je prav mogočno kihnil, brat se je pa zbal, in se sam na špekulanta v jezi je zagnal. Bolj ko Nacek, ljuba, vdovec, bančnik, kandidat, noš se špekulant uštel je bolj ko diplomat. Salamenska ta nezgoda tole nas uči: Kdor za druge jamo koplje, sam se v njo zvali! VEČNA MLADOST. Janko: »Vinko, tvoja žena je vsak dan mlajša. Vinko: »Res je, res, — zato se pa bojim, da je ne bodo še v drugič vpisali v krsino knjigo.« NAŠI DIJAKI so se slabo odrezali pri zastareli klasični vzgoji, pač pa so se temeljito izkazali v najmodernejših, za naš čas velevažnih vedah. Odlično se prestali izpite za padalce, ker jih je pretežno število počepalo. Sodobno i. KER SE JE ZVEZA med Anglijo in Francijo poglobila v ognjenih topovskih stikih, so se docela razrahljali diplomatski odno-šaji. Šlo je po preizkušenem pravilu: Kadar spregovore topovi, utihnejo diplomati. Korekturo Veste, kaj je korektura? Tega ne veste? Korektura je sledeče: V rokopisu stoji stavek: »Ko je telesni zdravnik njegovo veličanstvo opozoril: »Veličanstvo, Vaš nahod je veličanstven!,« se je njegovo veličanstvo vzravnalo in reklo: »Veličanstven nahod! Na meni je vse ve-ličanstveno!« Tu rokopisni stavek dumo v tisk. hi kaj je stavil stavec? »Ko je telesni zdravnik njegovega veličanstva opomnil: vzravale in reklo: lechoddadi.« To korigiramo z nadčloveško potrpežljivostjo in hitro dobimo korekturo v spremenjeni obliki: 1 »Ko je telesni zdravnik njegovo veličanstvo opozoril/4, se je njeg-ovo veličanstvo: vzravnalo 33,03% nahod §/« To kar je bilo prav, postane napačno, in to kar je bilo napačno, postane še bolj napak. Zato nikoli ne bomo doumeli, kako pravzaprav tiskano nastane. FREPROSTA REŠITEV. Ona: »Dragi, pusti me v Dalmacijo, vsak dan i.om mislila nate!« On: »Draga moja, ostani rajši doma in — misli na Dalmacijo!« PRIJATELJSKI RAZGOVOR »Očka, kaj je prav za prav finančni genij?« »Sinko, to je tisti očka, ki lahko zasluži več, nego mama potroši.« KONTROLA. Mati sinu: »Zakaj pa natikaš kapo na glavo, če se umivaš?« Sin: »Rekla si, naj si umijem obraz. Kako pa naj sicer vem, kje neha obraz.« NOČ IMA SVOJO MOČ Komponist: »Ne vem kako jo to, da sem vedno le ponoči razpoložen za komponiranje.« Libretist: »Nič čudnega, saj je znano, da se ponoči najlažje krade.« Izdaja In urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. - Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.