Največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
List slovenskih delavcev v AmerikL
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON; 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	4687 CORTLANDT.
NO. 2. — ŠTEV. 2.	NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 4, 1922. — SREDA, 4. JANUARJA, 1922.	VOLUME XXX.	— LETNIK XXX.
POLOŽAJ V INDIJ! SE JE POSLABŠAL
POLOŽAJ V INDIJI POSTAJA BAJE VEDNO SLABŠI. — INDIJCI BAJE NE BODO HOTELI PLAČEVATI ANGLEŠKI VLADI DAVKOV. — DVE VAŽNI EES OLUCIJI STA BILI SPREJETI.
London. Anglija, 3. januarja. Indijski urad jo objavil kabelsko sporočilo, katero je dobil on Pan-džab vlade glede kravalov, ki so se zavrnili 23. in 24. decembra v Firozpnr W a v Kothaek okraju, Poročilo pravi, tla so dne 23. decembra aretirali dvanajst "ne-kooperativcev'" v dotičnem kra-jii. kjer so uganjali nasilja, a prebivalstvo je vjrrizorilo odločne poskuse, da oprosti jetnike. Napadeni so bili vladni uradniki ter policijska postaja. Konečno je bila policija prisiljena streljati z ostrimi naboji. Napad je bil naslednjega dne obnovljen, a ljudska množica se ie razpršila, ko ;o dospel" pravočasno čete iz Al-varja. 1'bite so bile tri osebe in vee jih je bilo jKiškodovanih. l've-dena je bila preiskava.
London, Anglija, 3. januarja. Vse-Sndinjski kongres, ki se Je odgodil dne 29. decembra v Ah-medabadu, je po mnenju tukaj-Anih oficijelnih krogov pokaral, da je Mahatma Gandhi sedaj prav tako kot prvi? diktator indijskih nacionalističnih aspiracij in da se .bo tudi v novem letu lz-vedlo njegov "ne-kooperativnj program", čeprav d< seda j še ni mo«rel prinesti deželi samovla.de.
Izjavlja se tukaj, da se je« Oapidhi-ju posrečilo premagati i/rajneže levega krila, katerim jilčelujeta brata Ali in da je po-lAzil deloma tudi desno krilo. J Važni sta obe lesoluciji, ki sta llili sprejeti na kongresu. Ena reh resolucij se izreka za koncentracijo državljanske nepokorno-sti, druga pa daje definicijo besede '' Svaradž?\
Indijci so baje pripravljeni odpovedati se proklamaciji popolne neodvisnosti, če bodo prenehali
Angleži s svojimi nasilji. Če pa .Angleži tega ne bodo hoteli storiti, bo skušal kongres prekiniti vse stike z Anglijo ter proglasiti IX) poln o neodvisnost.
Kar se tiče državljanske nepokorščine, je oficijelno naziranje to, da bodo Indijci zavrnili prostovoljno plačevanje davkov ter prostovoljno vojaško službo. To i>a naj bi oDenem tudi pomenjalo odgovor Gandhi-ja na očitanja njegovih nasprotnikov, ki izjavljajo, da je program Gandhi-ja izključno le negativen.
KAJ PRAVI WHEELSR O INFO RCIR AN JU PROHIBICLJE ?
Columbus, O., 3. januarja. — Wayne B. Wheeler« pravni zastopnik Antisalonske Lige je izjavil na nekem sestanku finančnega odbora Lige da se je tekom preteklih božičnih praznikov v večini krajev Združenih držav boljše izvedlo prohibieijske postave! kot pa se je pričakovalo.
—	Pred tremi meseci — je rekel, --- je bil dobro organizira načrt — da bi se pijačo tekom božičnih praznikov splošno prodajale. Ta načrt pa je bil preprečen a sled obnovljene delavnosti en-
i
iOrement departmenta in vsled veiike ču ječnosti civilnih uradnikov.
—	Izgledi za novo leto so dobri. Jaz vein, da bo prišlo do novega pogona, kojega namen je oslabiti izrševanje prohibieijske postave potom kongresnega akta. Občinski svet velikih mest kot Chicago, sprejemajo resolucije proti postavi, a to se jim ne bo posrečilo. Vsa mesta, a- katerih so bile sprejete take resolucije, so bila proti osemnajstemu amend-lmutu, k*. je bil uveljavljen. V kongresu je dosti predlog, kojih namen je oslabiti izvrševanje pro-hilicijske postave, a proti tem odredbam se bomo borili do zadnjega dihljaja.
BLAZNOST RADI ZAVŽIVA-NJA ALKOHOLA.
Berlin, Nemčija, 3. januarja. Število slučajev blaznosti, ki je posledica preobilnega zavžiA-anja žganih pijač je v zadnjem času tako zelo naraslo a- Nemčiji, da so pričeli nekateri že razpravljati o primernosti, da se omeji kon-sum opojnih pijač.
ROJAKL NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV NH V ZDR. DRŽAVAH
Denarna izplačila v] jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
se potom na£c bank« izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro.
Včeraj so bile naše rene sledeče:
Jugoslavija:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni tekovrni urad" in "Jadranska banka" ▼ Ljubljani.
300 kron ...... $ 1.4k 1,000 kron...... $ 4.50
400 kron...... $ 1.95 5,000 kron ...... $22.00
500 kron...... $ 2.40 10,000 kron......$43.00
Glasen naredbe ministrstva za pošto in brzojav v Jugoslaviji je aedaj mofote tam nakazovati zneske potom pošte edinole v dinarjih; za vsake štiri krone bo Izplačan en dinar; razmerje med dinarjem in krono ostane torej neizpremenjeno.
Italija in zajedeno ozemlje:
Razpošilja trti zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu.
50 lir......$ 2.80	500 lir.....$23.00
100 lir......$ 5.10	1000 lir .... $46.00
300 lir.....$14.70
Nemška Avstrija:
Razpoiilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatisehe Bank na Dunaju.
lUdi velikanskih razlik v tečaju izplačujemo sedaj v Avstriji samo amerikanske dolarje. Zavsako posamezno nakazilo do $50. računamo po $L za večja asltsrila 1* 2 centa od dolarja.
Vredne« *wja tedaj al stalna, menja m večkra* neprlčako-vano; te tap razloga nam nI ninli podati natančne cene vnaprej. m rifniin pa eenl tetega dne kot mam pooSanl denar doope v raka.
Ko* gm■ sini taa*opnlk1 "Jadranske Banlca* te njenih fiiul al« teuwM raj—izvanredkio ngsfce pogoje, kft bodo velika ko-iMnmUNhiHN M« poaluievall nato tenke.
Dnaar mam Jo poete ti najbolj pa Dmotk Meaej Order. aH pn pa Htm Tak Bank Draft.
rRAJIS BA¥BXE STATE BANK, 82 Ctotlandt St., New York

SKRIVNOST NEMŠKIH BARVIL RAZKRITA
Neki rudarski inženir je gn^i^ii skrivnost nemških barvil, Jco se je pečal s tozadevnimi poskusi.
PRIZOR Z MAROŠKE FRONTS. Ko je izbruhnila vojna med Španci in Mavri <?c je tudi več žensk oglasilo 2a prostovoljno vojaško sluibo. Slika nam kaže eno tako zastopnico nebnega spola, ki pomaga spravljati v bolnišnico ranjenega vojaka.
NOVI ZUPAN JE POSVARIL LOPOVE
Zaključite svoje ljubezni, popijte svojo pijačo, ali se pa pošteno obnašajte, — je rekel župan.
Youngstown. O., a. januarja. — George L. Oles, hi je ravnokar nastopil svoje mesto kot župan, je izdal javno pismo na takozvani "underworld", v katerem je posvaril kršitelja postav, da bodo morali do 7. januarja zaključiti svoje ljubezenske spletke, izpiti svojo pijačo, spraviti skupaj svoje stvari ali sc po pošteno obnašati.
Danes pa je Oles ugotovil, da bo imel nagovore na mestne policiste in da jim bo dal "hel". Priredil je banket občinskemu svetu i ter rekel, da hoče pričeti s kam- I panjo ekonomije. Ju bo vključe- J vala tudi skrčenje policijskega in : požarnega departmenta. V pismu se glasi:
—	Hočem dati "underworldu" čas enega tedna, da se naljubi, napije, pospravi skupaj svoje stvari ali se pa pošteno obnaša. Dati vam hočem en teden milosti, ker sem prepričan, da bi bila sramota prijeti vas vse, iztisniti iz vas zadnje dolarje \ obliki glob ter prenapolniti nase ječe.
—	Hočem ugotoviti, da bo potekel ta čas dne 7. januarja ob dvanajstih. Nobene razlike ni pri tem, kdo ste, koliko "pula" imate ali kako dobro poznate mene ali kaj lahko storite po. vaših mislih. Sprejelo se ne bo nobenega izgovora in dalo nikomur nobene milosti.
*
—	To vključuje vse parasite, ki žive od dohodkov "under-worlda". To vključuje dejanski vsakega, ki ni pošten državljan. Sporočite te -besede svojim prijateljem, ker se ne bo sprejelo nika-kih izgovorov.
Nova metla hoče dobro pometati, a bo brez dvoma kmalu zopet vse pri starem.
VELIK POLOM
GIKAŠKIH BANK
Čikaške banke so se združile. — Transakcija ustvarja drugo največjo napravo v deželi.
Chicago, II!., H. januarja. — Continental and Commercial National Bank in Commercial Trust m d Saving Bank sta stvorili danes drugo največjo bančno napravo v deželi in največjo zapadno od New Yorka potom absorbira-nja Fort Dearborn National Bank Ter stranske naprave slednje Fort Dearborn Trust and Savings Bank. S pomočjo te akcije se je preprečilo to, kar se smatra za najbolj resno težkočo, s katero se je moral v teku zadnjih šestnajstih let boriti čikaški finančni okraj.
Spojitev je bila objavljena pozno včeraj zvečer po celi dan trajajočih posvetovanjih Chieagio Clearing House Association in vodilnih bančnikov. Continental ;n Commercial naprave so pristale- v to, da prevzamejo obveznosti v znesku $60,000,000.
Absorbcija je stavila kombinirane depozite štirih bančnih zavodov na več kot $400,000,000 in skupne vire na več kot 525 mi-Ijonov dolarjev.
Tcžkoče Fort Dearborn se je pripisovali prevelikemu razširjenju kreditov. '
Spojitev je pravomočna s koncem računskega leta 1921. Delo preselitve-Fort Dearborn Bank v Continental se je pričelo pozno vee laj zvečer pod močno policijsko stražo.
SZECHENYI DOLOČEN MADŽARSKIM POSLANIKOM.
Budimpešta, Madžarska, 3. januarja. — Grof Laszlo Szechenyi je bil imenovan madžarskim poslanikom za Združene države. On se mudi f.edaj v Washingtonu. Grofica Szechenyi je bila preje Gladys Vaaderbilt iz New Torka.
PRISTAŠI KABOLA SO ZOPET DELAVNI.
Budimpešta, Madžarska, 3. jan. Poroča se, da je opaziti zopet večjo delavnost med ropalističnimi pristaš- prejšnjega kralja Karola in dvajset članov poslanske zbornice je baje sledi'o grofu Andras-sv-ju v njegovi opoziciji proti ministrskem upredsedniku, grofu Bethlenu. Hiranka je bila reorganizirana Ter je sprejela platformo ki zahteva, da sme biti izvoljen madžaiskim kraljem le domač človek.
Princ Sikst, brat prejšnje cesarice in kraljice, sc nahaja v Rimu ter deluje za to. da bi Karol in Cita zapustila Madeiro ter se stalno nastanila v Italiji, kjer ima družina več posesfiev, mied temi tudi stari družinski grad.
V Peekskillu govore o nekem Fredu Browningu kot o enem bodočih svetovnih kraljev v industriji, Do pred kratkim je bil za-posljen pri Standard Textll 1 roduets Company v Buchanan, N. Y. Sedaj pa pravijo, da je sklenil 2 nekim človekom, s katerim je skupaj študiral na vseučilišču v Colorado, družabništvo, ki posledica razkritja nemške lajnosti j^lede umetnih barv.
SI ava Browninga se je razširila po celi stari poštni cesti, ki vodi iz New Yorka v Albany in vsi njegovi prijatelji, ki so bili prepričani, da je formula o nemških barvah le bajka, so sedaj mnenja, da taka stvar v resnici obstaja in da je Browning oni sree-nik, ki je napravil to velikansko razkritje. Browning je završil vseučilisče v Coloradu leta 1913 ter prišel na Vzhod, dočim Je ostal njegov prijatelj na Zapa-du. Pred par meseci pa je dobil Browning od prijatelja Browna sporočilo, da se mu je posrečilo izpopolniti stroj s pomočjo katerega bi se ločevalo petrolej od mehkega kamna v katerem se nahaja. Na zapadu je namreč cele gore takozane Oil shale, ki vsebuje velike množine petroleja, katerih pa dosedaj ni bilo mogoče ločiti od skale. S pomočjo re-torte je izpremenil skalo v plinasto obliko in eden izmed stranskih produktov je bil petrolej. O nekem drugem stranskem produktu pa je domneval, da je dolgo iskana primes za barvila. Brown je sprejel Browninga kot družabnika ter mu zaupal svojo skrivnost.
Browning je takoj pustil svojo službo in vsi napori, da bi ga obdržali v službi, so bili zaman. Vsledtega domnevajo, da mora-biti na vesti res nekaj resničnega.
ATLANTIŠKO BBODOVJE ODŠLO NA VAJE.
Atlantiško brodovje Združenih držav, ki je nastanjeno v New Yorku in Bostonu, je odšlo na velike vaje. ki se bodo vršile v južnem vodovju, nedaleč od Cube.
ITALIJA BO ZASLEDOVALA POSLANCA.
Bim, Italija, 3. januarja. — Italjanska vlada namerava uvesti kazensko postopanje proti poslancu Mussolini-ju, ker je tekom poletja in jeseni 1919 stvoril v Milanu oboroženo tolpo v namenu, da izvrši zločin;* proti osebam, da terorizira javnost ter povzroči javne nerede. Vložena je bila re-solucija^v poslanski zbornici, da se doseže ekstradicijo poslanca.
Slično avtorizaeijo skuša dobiti vlada tudi proti poslancu Caro-si, komunistu. On je odgovorni agent lista Azione Comunista, ki je pred kratkim objavil članek, v katerem se je omalovaževalo italjanske zmage, blatilo italjan-sko armado ter jo izpostavljalo javnemu zasmebu.
ZA ZNANSTVENO IZTREBLJENJE MRČESI.
London, Anglija, 3. januarja. Havnokar je bila ustanovljena družba za znanstvene iztrebljenje mrčes i. Imenuje se zavod za praktično pestologijo. — Alfred jMoore, ki načeljuje tej organiza-ciji, je mnenja, da bo završil delo mednarodne važnosti«
FRANCIJA SABOTIRA KONFERENCO
V VLADNIH KROGIH V WASHINGTONU SO ZELO OGORČENI NAD STALIČEM DVEH VELESIL. — TAJNA POGODBA JE NAPRAVILA ZELO MUČEN UTIS. — FRANCOSKA VLADA
DEMENT1RA.
Washington, D. C.. 3 .januarja. V vladnih krogih so prepričani, da bi Japonci in Francozi najrajše razbili celo razoroževalno konferenco ter se jih vsled tega že splošno označuje kot saboterje konference. Celo njih postopanje izza pričetka konference se 0-svetljuje v luči dogodkov, ki so se završili od tedaj naprej, kot poskus, da se prepreči uveljav-ljenje ciljev, radi katerih je bila konferenca sklicatfa.
Čeprav zanlkujeju Francozi in Japonci vse to, je vendar pričelo na temelju razkritij glede tajne pogodbe med obema deželama, ki daje Japonski večji del Sibirije, prevladovati tukaj naziranje, da <0 tajni dokumenti, ki so bili ravnokar objavljeni, pristni. Cela -•tvar je uplivala kot mrzla kopel ia številne gospode, prijazne i rancozom, ki zavzemajo visoka mesta.
Washington. D. C.. 3. januarja. Rešimo hitro posle ter se odpelji-mo domov, — bo geslo, pod katerim se bodo danes zbrali delegati takozvane razoroževalue konference po končanih božičnih in novoletnih počitnicah.
Voditelji posameznih delegacij so izjavili, da je možnost le majhna, da ti se konferenca dol^o zavlekla preko prve polovice mese-
ca januarja. Vprašanja, ki dose-daj še niso rešena, bodo komaj prišla na vrsto, ker se splošno domneva, da jih ne bo mogoče rešiti.
Pariz, Francija. S. januarja. —• Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je danes formalno zanikalo vest glede tajne pogodbe, ki je bila baje sklenjena med Japonsko in Francijo glede razdelitve Sibirije. Pokumenti, ki baje kažejo obstoj take j)ogodbe, sklenjene med Japonsko in Francijo, so bili v soboto objavljeni v TVash ingtonu od neke delegacije, republike Daljuega iztoka.
ANGLEŠKA LETALCA IZGUBLJENA V PUŠČAVI.
Kajira, Egipt, 3. januarja. — Značilna povest o zli sreči dveh zrakoplovcev je prišla iz Amma-na v Transjordaniji. Dva stroja sta pred kratkim odšla iz Ramleh v Palestini, da se napotita v Amman in eden teh je varno završil svoje potovanje.
Pilot drugega aeroplana pa ni vede' za položaj aerodroma v Am-manu ter ga je vsled tega spremljal opazovalec. Nista pa zapazila, da se je pivi stroj spustil na tla ter vsled tega nadaljevala a poletom preko suhe puščave, prerezane pogosto od globokih jarkov. Imela sta kuriva le za dve uri.
Ko se ni vrnil stroj po primernem času, se je vprizorilo pre-iskavr m sicer s pomočjo velikih aeroplanov, katere se je impor-tiralo iz Egipta.
Nobenega sledu ni bilo mogoče najti in po štirih dneh iskanja so Deduini povedali, da so videli aeroplan v severoiztočni smeri. Dva aeroplana sta bila odposlana 7. navodili, naj prepotujeta radij 150 milj, h eden teh je bil prisiljen vrniti se radi hib v stroju.
Drugi aeroplan je nadaljeval skozi tri ure s iskanjem ter zapazil steber belega dima, ki se je dvigal na robu nekega prepada Letalec je pristal ter rešil moža, ki je bil opazovalec.
Tudi drugega letalca so kmalu nato izsledili v nekem beduinskem taboru.
SPROUL BO NASLEDNIK
I POKOJNEGA PE^ROSA
*
Governer bo najbrž sledil voditelju stranke v senatu, ki je umrl pred nekaj dnevi.
I	-
Washington, 1>. C- 3. januarja.
Mesto pokojnega senatorja Pen-rose-a iz Pennsylvanije, republikanskega voditelja, ki Je umrl v yoboto, še sedaj ni izpolnjeno, vendar pa kažejo vsa znamenja, da bo governer Sproul zavzel prazno mesto ali takoj ali pa pozneje. Republikansko vodstvo v državi pa bo parilo na štiri ali pet glava.
Kar se tiče neposrednega naslednika Penroseča v senatu, se razmišlja o dveh načrtih. Oba se tičeta goveincr-a Sproula. Eden teh se glasi, da bo takoj resigni-ral ter zasedel mesto senatorja, nakar bo čaka1 na zopetno izvolitev novembra meseca. Drugi načrt pa se glasil, da bo postal Henry Fletcher, ki jo sedaj državni podtajnik, začasni senator. Governer Sproul bo završil svoj termin kot governer, se dal izvoliti senatorjem, ob kate-em času bo imenovan Fletcher ameriškim poslanikom v Belgiji.
.Sestanek političnih voditeljev v državi se bo vršil še ta teden v Philadelpliiii, kjer se bo najbrž rešilo tozadevne probleme.
Kar se pa tiče republikanskega vodstva v Pensj Ivani ji, ki se je ogredotočfvalo \ Penrosu, pa je najti več špekulacij. Jasno je, da ni nobenega posameznega moža, ki bi mu mogel slediti na tem mestu. Glasi se. da ni Penrose tr-p?l nikakih enakih v sili.
Splošno se domneva, da bo poverjena kontrola štirim ali petim okrajnim voditeljem
Kdor namerava v kratkem vr-r.iti se v domovino, ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlantskem in Sredozemskem morju, mu priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge
"C A R M A N I A",
ki odpluje kot izletni parnik 11. februarja na Reko. Med vožnjo se bo vstavil v najlepših mestih.
Vsi potniki tretjega razreda bodo nastanjeni v kabinah.
Cena do Reke $105.00 ter $5.00 vojnega davka.
muk Batatr Stale Bank.
PHOENIXU PRETI POVODENJ
Phoenix, Arizona, 3. januarja. Vsi prebivalci severe-azapadnega dela PhoenLxa so bili danes obveščeni, naj zapuste svoje domove, ker preti povedenj vsled naraščanja Cave Creeka. Voda bo dospela še danes semkaj.
Nalivi severno od Phoenixa so imeli za posledico, da je narasla Verde reka za šest čevljev. Ta reka se izliva v Salt River nad Granite Reef nasipom. To vodovje bo napolnilo Salt reko skoro do vrha. Dež še vedno pada.
POZOR NAROČNIKI'
Knjiga "Vdova Leruž", katero dobi vsak, ki obnovi celoletno naročnino na "Glas Naroda" v dar, je v tisku. Razpošiljati jo bomo začeli pričetkom meseca januarja.
Upravnistvo.
GLAS NARODA
CLAS ^aHOT>X\ JA$J. 1S22
"GLAS NARODA"
i ^
SLOVENIAN DAILY *wwm an« Publlaftad fejr
IUVMN PUBLISHING OOMTAMl i0 m rparattoai
•A«*««. FtMlMH	LOUII BENEDIK. TniUW
	Plač« of ftua	iaaaa o« t	Ha Corporation and Addraaaas of Abova Offlclara:	
	■ Cortland.	•traat.	Barouph of Manhattan, Now York City, N.	Y.
	-aiM Ntro4t" (Mji v M ki tfan Lm*m4t n«4«lj |« praznikov.			
Mm	c«to l«*e v«(ia IM u		Amarlka Za Now York ta calo lata	CTJM
	1« Canad*		9*jM za pol l«ta	
u	Ptl i*ta		93.00 Za •nazamatvo za coio lata	•7.0C
C«	iatrt lata		•IM za pol lota	I3M
		•	L A I NAKOPA	
			(Vole *T UM Poopio)	
		•M •wmn	t Day Kxospl •undaya and lallliia	
			•vbocKptlcr raarty |MC	
A<w il—wenti on Acrc«.Ti*nt.				
n>laj bra* polpiaa m. iwlBGrt m o* priob£uj».jo. Donar na.J m Ma*orolB po-^ PO k«ur Ordar PH mimw—lil krmi* naroCnfko* pmatano, da aa mmm proJ*n|o MsartMa huduI, da bitrej« ocjdomo nadonito.
Q L A 8 N A R O O A « C« it t an #t eereet Borou«fi of Manhattan. Now York, N. V.
: Cortlindt 2876

V PRAVI LUČI.
Francoska delegacija v Wasliingtomi zliva svoj žolč a ameriško časopisje.
Francoskim diplomatom ne ugaja, ker jim časopisi ne zaupajo ter se je potom časopisja zbudil tudi v javnosti dvom.
Ogorčenje je tako veliko, da mislijo pobrati svoja šila in kopita ter odpotovati v Pariz.
To je preccjšuje razočaranje za francoske kavaluje. Pri nas so bili vedno z rokavicami sprejeti in tekom vojne >;<> smoli voditi v naši deželi propagando, ki nima i vrstnika v svoji nesramnosti.
Ameriškemu narodu so so pa odprle Ari. V pravi luči je spoznal to francosko kavalirstvo, ki ni nič dni-1 gega kot hinavščina in zloba v cilindru in fraku.	'
V	Washington!! je bila sklicana konferenca v namenu, da se nekoliko zmanjša obroževanje ter da se, č< le mogoče, prepreči vojno v bližnji bodočnosti.	»
Ameriški državni ta jnik Iluglies je stavil konkretne predloge. Vsi so se strinjali žnjimi, samo Francozi so nastopili proti njim.
Oni Amerikanei, ki so verovali v francoske ideale, so mahoma spoznali imperialistično politiko Francije.
Zatem so bili objavljeni tajni dokumenti, iz katerih je razvidno, da je bila sklenjena med Japonsko in Fran-< 'jo tajna pogodba, ki dovoljuje Japonski zavojevati celo Sibirijo. To nesramen načrt je hotela Francija financirati.
Japonska seveda teg£ noče priznati. Toda, kjer je dim, mora tudi ogenj biti.
Amerikanei vedo, s kom imajo opravka.
Bog daj, da bi tudi vedeli, kako bodo opravili žnjim.
NADZORSTVO TUJCEV.
Delavski tajnik Davis hoče na vsak način razširiti rtvoj delokrog.
Tako ga hoče razširiti/da bo nastal iz delavskega d 'partmenta stvor, ki bo opravljal dela justičnega ministrstva in dela propagandnega urada.
Za svojo posebno nalogo si je zadal — nadzorovati tujerodece.
V	posebni predlogi bo zahteval, da se morajo vsi inozemci vsako leto registrirati. Registrirajo naj se v svrlio nadzorovanja in kontrole. Gospod Davis se sicer izgovarja, da nima pri tem v mislih nobenega špijoniranja, cločim je iz njegovih besed nekaj drugega razvidno.
— Ta registracijski sistem bo v dobrobit vsem tu-jerodeem, — pravi tajnik Davis. — To ni nikak špijo-nažni sistem, kljub temu, da bo oblastim omogočil, da bodo prišle na sled vsakemu anarhistu in vsakomur, ki propagira liberalne ideje. Vsakoletna registracija bo doprinesla dokaze o upornem duhu tega ali onega inozem-
— Upornike bo zatem lahko izročiti justičnemu depart mentu.
Bolj jasno ni mogel povedati, v kake svrlie bo služila registracija. Vsak delavec, ki se ne bo hotel brezpogojno pokoriti svojemu izkoriščevalcu, bo označen kot puntar in upornik.
Najslabše pri tem je to, da bo predloga skorajgo-tovo v kongresu sprejeta.
ne bodo nie pogrešali Jugoslavije, potem bodo vse take interpelacije, ki so italjanskiin prenapete/, e m tako nevšečne, odpadle same od sebe. Dokler bodo pa Jugoslovani na šolskem polju trpeli krivico za kl ivieo, ne morejo odnehati pritožbe v tej stvari v obliki interpelacij in vprašanj v ita-Ijanskem parlamentu, marveč se bodo še »romadile in jih bo «e vedno več. Torej?!
Boj za jugoslovansko šolstvo.
(lorirtiki poslanec Šček je- predložil v rimski zbornici več interpelacij v varstvo jugoslovanskega šolstva. Piavi, da se zapiraj >J šole v Julijski Benečiji proti jezikovnim pravicam Jugoslovanov. Sček vprašuje ministrstvo, ali se hočejo ravnati po določilih rapall-ske pogodbe in priznati .Jugoslovanom v julijski pokrajini pravico. da se jim otvorijo šole, to je pravico, ki so si jo bili priborili po hudih bojih pod zloglasnim avstr. režimom, pravico, katero jim sedaj zanika laški režim.
Kako postopajo italjanski uradniki pri ljudskem štetju.
Tržaška "Edinost'' poroča, da italjanski uradniki po vsej Julijski Benečiji pri sedanjem ljudskem štetju hočejo izsiliti iz ust naših ljudi priznanje, da dijihov jezik ni niti slovenski, niti hrvatski, marveč ilaljanski. Takoj, ko uradnik stopi v stanovanje, sili v ljudi ter jim hoče vtepsti v glavo, da so Italjani. S posebno trdo-vrarnostjo postopajo pri revnejših. odvisnih in priprostih ljudeh. Izprašujejo jih, kje so uslužbeni in naglasa jo. da žive Slovenci od Italjanov, da sedaj Italija redi •Slovence in jim končno grozijo, da ^e jim l>o slabo godilo, ako s** ne vpišejo med Italjane in ;iko hočejo ostati Jugoslovani, pa naj se izselijo. V Tr.stu se je zgodilo, da so oblasti že po dovršenem popisu klicali naše ljudi in zahtevali, da naj prekličejo svojo prvo izjavo in priznajo javno, da ni^-o Jugoslovani. Spričo te kričeče in sramotne zlorabe uradne oblasti, spričo predrznega izkoriščevanja gospodarske odvisnosti in revščine moramo dvigniti glas ogorčenega protesta.
"Črna knjiga" na železniški postaji v Postojni.
Poslanec dr. Št anger je stavil v rimski zbornici na ministrskega predsednika in notranjega ministra vprašanje, ali hoče odrediti, da se na obmejni postaji v Postojni odpravi "črna knjiga", v kateri so zapisana imena poštenih državljanov in skoraj vseh dijakov in dijakinj iz Julijske pokrajine, ki študirajo v inozemstvu. Dogaja se. da se osebe, ki ,s»» vpisane V tej črni knjigi, s silo odvedejo z vlaka na policijski urad ter se tam njihova prijava najstrožje preišče in se sploh tam postopa ž njimi tako, kakor se postopa z navadnimi zločinci.
Liburnija grozovito trpi,
ker je odpadel po aneksi ji skoro ves tujski promet. Poslaaiec dr. S t anger, je vprašal notranjega ministra, ali hoče kaj ukreniti, da se preprečijo katastrofalne posledice iz navedenega vzroka obstoječe krize v Liborniji (Istra).
Po sodnijah v IsSri
ji zavladala skoro izključno ita-ijanščina. Poslanec dr. Št anger je \ prašal pravosodnega ministra, ali misli odrediti, da se na sodaii-jih v Lstri vzpostavi zopet raba hrvatskega jezika, ki je zajamčena po zakonih, pa samooblastno odpravljena po sodnikih in sod liijskih uradnikih, čeprav dobro znajo jezik brv. prebivalstva.
zelo se pritožujejo tuji potniki. Vlaki imajo vsled dolgotrajnega carinskega poslovanja na meji vedno zamude in tako prihajajo v Trst po cele ure prepozno. Tudi se nalagajo prevelike takse na razne, najnavadnejše predmete, tako da vzbuja carinsko postopanje splošni odpor. Italjanski potnik zahteva od strani italjanske oblasti nemudoma potrebno reme-duro. Kakor se vidi, so pritožbe proti carinarjemi tudi v Italiji na dnevnem redu.
STALIŠČE FRANCOZOV NAPRAM PROHIBIQIJI
Francozi so prepričani, da bo Washington dovolil prodajo lahkih vin in niva.
Iz Pariza poročajo:
— Žalost, ki je štiri leta. — ne-u pošte vaje prejšnja leta opusto-ševanja, — prevladovala po vinorodnih okrajih, kjer se prideluje šampanjec, je koncem meseca decembra nekoliko izginila vsled tipanja, da bodo lahka vina in piva zopet dovoljena v Združenih državah vsled predloga, katerega se je stavilo v Washingtonu, a vinogradniki priznavajo, da bo poteklo precej časa preclno bo peneča se tekočine zopet smela krasiti mize Ameriknneev.
Vsled tega so tudi sklenili, da mora vlada pokazati napram — njim veejo obzirnost, v kolikor pride vpoštev obdačenje. Ko bodo pričeli ameriški turisti prihodnje spomladi spet prihajati v de-! želo, bo najbrž že odpadel petnajst odstotni luksvK davek na i šampanjca ter drugih vin. ki prl-| jajo ameriškemu okusu, bo vsled tega več kot četrtino mani kot v I preteklem letu.
Ce ne bo vlada skrčila tetra davka — soglasno z nekaterimi največjimi prodajalci, — bo šampanjska industrija, ki je postala proslavljena po celem svetu izza j dvanajstega stoletja, najbrž izginila. ker ne more več zadostiti zahtevam vlade.
Senator Leon Burgeois. ki je pozabil za nekaj časa bolj resne probleme senata in Li^ce narodov, j je vrgel ves svoj vpliv na stran svojih volilcev v ^Inrne departments On zahteva radikalno revizijo vinskega davka, s pomočjo katere bo pričelo vino teči ta-ilco prosto kot v onih lepih dneh pred vojno, tudi če bi Amerika j sklenila ostati suha. j Nobeden izmed francoskih delegatov na konferenci v Wash-Jingtonu pa očlvidno ne veruje v trajno sušo Amerike in to spričo : dejstva, da ni še nobeden njih trpel žeje tekom njih šest tednov trajajočega bivanja v ameriškem i glavnem mestu.
Proizvajalci vina v Franciji pa ne iščejo le rešitve, k: bo olajšala njih lastna finančna bremena, — temveč tudi zahtev ' >, naj stori vlada takoj potrebi, korake, da [prepreči prodajalcem na drobno j izkoriščanje gostov, s čemur se .ustvarja vtis, da je šampanjec j predrag za navadne svrlie. I Pripravili S3 statistike, ki ka-Ižejo, da presegajo cene na debe-llo za proizvode najboljših znanih tvrdk le redkokdaj dvajset frankov za steklenico, kar je seveda na korist španskih, italijanskih in nemških vinskih trgovcev, ki ■rajše znižujejo kot pa višajo svo-!je cene.
| Edina težkoea glede radikalne i davčne revizije obtaja v tem. da je sistem obdačenja kot dvorezni meč in če bi se zavarovalo prodajalce na debelo, bi morali prodajalci na drobno v družbi javnosti prevzeti nase nadaljno breme poleg vseh dosedanjih, katera se smatra težjim kot je pravično. — Nekateri pariški gostilničarji izjavljajo, da bodo morali zapreti svoja vrata, če se ne bo preklicalo sklepa, Paul Doumerja, finančnega ministra, da se doda na daljnih dvajset odstotkov davka na dohodke gostilničarjev.
ifugnalnuattBka
Ustanovljena 1. 1898
InkorDOriraua 1. 1900
GLAVNI UPAD v ELY, MINN.
Peter Zgaga
_3
Prerokovanje za leto 1922.
Leto. ki smo ga začeli, bo srečno in nesrečno, kakoršno bo kdo srečo imel.
Meseca januarja bo huda zima. če bo velik mraz. Časopisje bo poročalo o velikem pomanjkanju premoga Toda le takole do meseca aprila oziroma maja. Tedaj bo jelo zmanjkovati leda.
Washingtonska konferenca ne bo rodila miru.
Bivši tajnik S. D. P. Z. ne bo naše! izgubljenih čtkov. Kajti če ni-či-sa/ ni. ni mrgi.čc najti.
Marsikatero dekle bo jokalo in marsikateri pečlar si bo sam kuhal. Delavci ne bodo delali, če ne ne bo dela, ali če bo štrajk. Cerkvene kolekte bodo velike. Če bode hoteli ljudje dosti dati.
Dne 4. julija bo praznovala ameriška Neodvisnost obletnico svojetra rojstva.
Nebogljeno detp bo vse zavito v kožuhovino v upanju. d;i se ne prehladi in da se že vsaj še eno leto vzdrži pri življenju.
V	aprilskem dežju bos moker, če boš hodil brez marele.
1!). marca se bodo Jožeti veselili. če se bodo imeli s čim, vsi 1 drugi bodo pa žalostni, ker nebo njihov god.
Ruska vlada bo v tem letu tri-< krat ali štirikrat strmoglavljena. ' pa bo kljub temu Še ostala. Troe-ki bo spomladi ali poleti zopet umorjen, pa bo vseeno vodil deseti vseruski kongres, ki se bo se-' s1al v jeseni.
Imenovanih bo veliko prihibj-Cijsl ih koiiiisiirjev. ki hodu pa morali polagoma odstopiti, ker vsled zav>"ivar.ja alkoholnih pijač ne bodo sposobni za svoje delo.
Včasih bo zabHla močna burja, toda. nam možkim ne bo čisto nič koristila, ker pri sedanjih kratkih krilih vidimo lahko vse. kar hočemo.
A" Brooklvnu bo najbrže osnovano kako slovensko društvo, kateremu ho Muc predsednik.
V	Miljondolarskem skladu Srne bo miljona. In kot že sedaj domnevajo slavni čikaški preroki. ga tudi v poznejših letih nebo.
Kajzer bo rekel, da ni zakrivil vojne.
Ljubljanska porota bo oprostila vse detomorilke in kaznovala s šest letno ječo vse. ki se bodo pre-irznili trditi, da je ponekod tudi republikanska \ lada precej ob-rajtana.
Pri volitvah'bo vsaka stranka zmagala na celi črti — v svojem glasilu.
Izšlo bo par sto knjig o razorožitvi. in marsikatera dežela se bo iznebila kake bojne ladje, če bo nonesreči potopljena.
Možki bodo letali za ženskami, in ženske se št ne bodo naučile prehitro hoditi.
Nobeden izmed ameriških rojakov ne bo dobil iz starega kraja pisma s sledečo vsebino: Ameriških dolarjev pa nikar ne pošlji.
Suhači bodo posužili deželo, pa se bo še vedno cedilo iz nje. Štirje kvarti bodo povsod tvorili ga-lono, samo tam ne, kjer jo boš kupil.
Ford ne bo rešil delavskega vprašanja. In odbor Naprednje -lednote menda tudi ne, pa ma-gari. da se s Fordom vozi.
Kip Svobode se bo nekoliko nagnil. Balkan se ne bo pomiril. Italjani bodo rekli, naj seže njihova dežela preko Ljubljane. Pa-'
Glavni odborniki.
Predsednik: RUDOLF PERDAX, 930 K. ISSth St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10G Tearl Ave., Loraio, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 524 E. 2nd Ave., W. Duluth, Mina.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E. Ohio Street, X. S,. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbov: MOHOR MLADIC, 2G03 So. Lawndale Are, Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4SO, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 510 Meadow Ave., Roetdale. Joliet, III. PAULINE ERMENC, G39 — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avouue, Tueblo, Coltx ANTON CELARO 70G Market Street, Wankegan, 111.
- Jednotino nradno glusilo: "Glas Naroda". -
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne posilja-tvo naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se itosilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postali član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S., K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. lajnika. Novo društvo se lahko vstauovi z 8 čin ni ali članicami.
Iz Slovenije.
Jugoslavija irredenta.
92 interpelacij in vprašanj so stavili jugoslovanski poslanci v italjangkem parlamentu. Italjanski nacionalistični listi besne rmdi teffu in pravijo, <Ia delajo Jugoslovani v nltf»tmkcijske svrlie. liotfič tako ovirati delovanje parlamenta. Navajajo, da 78 izmed teh interpelacij in vprašanj se dotikajo samo otvoritve raznih jugoslovanskih šol, ki jih je bila ustanovila avstrijska vlada v razna rod ovalne namene med Italjani. To je grda laž. kakršno zamorejo zapisati same italjanski nacijoma-listi. T e na kratko omenimo, da jo avstrijska vlada poitaljančeva-. la v v»ern Primorju in v vsej, Dalmaciji, kar je mogla, zadnje1
čase pred vojno pa je bila začela s ponemčevanjem Primorja. Nikdar ni bila naklon.jena avstrijska vlada jugoslovanski šoli ob Adri-ji, marveč prvotno italj^iLski ter pozneje nolški. Le z voliko težavo so bili dosegli Jugoslovani nekoliko svojih šolskih pravic, katere pa je italjanska vlada sedaj popolnoma ukinila. Italjanski jezi radi velikega števila interpelacij < strani jugoslovanskih poslancev se kaj lahko odpomore. Italjanska vlada naj se kar povzpne do izpolnitve svojih tako svečano ob raznih prilikah danih obljub glede šert Jugoslovanom pod Italijo, da jih bo namreč toliko, da se ne bodo mogli nič pritoževati in da
Surovo postopanje italjanskih obmejnih organov na železniških postajah v Postojni in Trbižu.
Tržaška <4Era Nuova" jvriobču-je pismo nekega italjanskega potnika, ki pripoveduje, da postopajo italjanski obmejni organi na postajah v Postojni in v Trbižu s potniki skrajno surovo. Zlasti se v surovosti odlikujejo finančni sti •ažniki. Ltal jamski potnik pravi da se v -Jugoslaviji in v Avstriji pregledajo kovčegi tekom vožnje in da dotični organi postopajo s potniki prav vljudno in dobro-voljno. Ko se pa pride n. pr. v Postojno, blokirajo straže vlak in potnike in treba je čakati ure in ire. predno pridejo finančni stražniki. Ti ravnajo z ljudmi skrajno nevljudno, kar je v nečast italijanskemu imenu. Domače potnidtvo oaolei na v«e te n&vijudnos<ti, aH
Vranglovci odidejo.
Intervencija Slovenca Puclja v -Beogradu je popolnoma uspela. -Vranglovci (ruski vojaki) odide- ' jo z meje in slovensko ljudstvo ! bo rešeno nepotrebnih šikan. !
Osemurni delavnik.
V industriji ostane še dalje 8-urni delavnik v veljavi, v mali o-jbrti pa se dovoli deveturni in de-jseturni delavnik, če soglaša jo iž njim delavci. Tako je skleni] 'zakonodajni odbor v Beogradu.
Zrno do zrna - pogača9
Kamen do kamna - palača!
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost.
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account", (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo i
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
FRANK SAKSER STATE BANK
glavno zastopstvo Jadranske Banke
Prve obsodbe občinskega sodišča v Ljubljani.
Občin-ko sodišči« za pobijanji* draginje .j«-- odredilo ^l^dcče knz-ni: Peter Pici-lj. pekovski mojster j v Rečni uliei, je liil obs-ojtrii mi 1(!0«I<) dinarjev globe, ker jt* pf-kel prelahek kruli. — lv«-r nista imela označenih cen, sta. bila obsojena na globo 1000 1> (dinar jev) trgovec z mešanim blagom Oroslav (.'rtalič in mesaiski mojster j\jiton Sagmeister v Spodnji siški. — Zaradi navijanja cen že ■predkaznova-na mesarica Marija i lam je bila obsojena na 1000 1) (globe, kei je prekoračila maksimalne eene. — Vnovčevalniea za živino in mast je prodajala mast 12. novembra po K kg. da<i je bila, uradno obveščena, da ne sme prekoračiti maksimalne cene 85 kron. Zaradi prekoračenja maksi-malne eene je bila tvrdka obso-jjena na 10.000 dinarjev.	:
!
Odprava občinskih sodišč.
j Kratka bo slava ljubljanskega1 občinskega sodišča. Mariborske-Imu sodišču je že odklenkalo. sedaj pa pridejo 3ia vrsto tudi osta-la taka siKliŠča. Zakonodajni od-jhor je namreč sklenil, da j.' uki-;niti občinska sodišča, ki naj od-! stopijo vse svo^je jiosle okrajnim! j sodiščem. Le-ta bodo odslej po-1 jslovala kot draginjska sodišča, ! pri žive bodo pa reševala okrožna j sodišča, ki bodo pregledala tudi j vse dosedanje razsodbe občin-j škili sodišč.	j
Mil jonska poneverba v Ljubljani.
I V Zagrebu so aretirali zaradi velikih špekulacij verižnika Tiva-čana. ki je imel tudi v Ljubljani ! svoje prijatelje, in sicer trgovca
j Draščka in bivšega bančnega u-j_
----—— t
j sič bo resigniral ter naročil svo-J j jemu nasledniku, naj reče •'.ja".! j Zatem bo znova prevzel predsedstvo.
Koncem leta bode ljudje pre-; mišljevali, zakaj morajo biti hva-! ležni. Ponekod bodo o Božiču po-' stavijali jaslice. Pri jaslih bo > vsak. kdor1 bo mogel biti.
Slovenski listi bodo objavljali ' povesti, katere naročniki že na' ' pamet vedo.	1
railiiik;) .Malniča. Ta dva naj bi pomaHiiia nakupiti na]>oleonore i( l'ran«*o.--.ki- /lat ni.ke;, ki bi jih potem '{>rndali v Italijo. Ker pa imeuovMia nista imela dsivdj denarja. zato sta jima priskočila na pomoč Kumar in Križaj, ki -il;i -i ]/. zavodov, kjer sta bila uslužbena, " Izjtos dda"' nad 4 in pol tei-ljona kron. Prvi je bil po<lravnk-lelj klerikalne "Zadružno gfisjxyv darske banke", drugi i>a ravna-V tel j klerikalne "Ljudske, jjosojil- | nice". Kupčija se jim je prvnesre- \ čila, ker ni j»rinrsel neka Jdvanuy vič iz liumunije napol«. «idorow, kak<»!- bil obljubil. Prišla«« ;katastrofa in stnla.j so bili ptMki izročeni sodišču, kjer jiii č«a. zaslužena kazen.
Smrtna obsodba. i 1*1"« cl novr.iueškcj poroto je j obsojen .'iGletni Ferdinand Val j na smrt. ker je leta 3920 na Doti l!i:ki gori pri Črnomlju s sekiri (ubil svojo ženo in svojo hčerkrl Trupli je skril nato v neki zidal ni<-i. katero je zažgal. da bi izbril sal na ta način vsako sled svojega' 11 udi vdelat va. Toda zločin je prišel vseeno na dan in v Novem mestu je bila te dni izvj-sena nad njim pravična sodba.
v
Delniška pivovarna v Žalcu
zviša svojo glavnico od "i.GPUKK) kron na 8.000,000 kron. Pivovarna, ki je sedaj popolnoma moder-,no preurejena, bo mogla proizvajati letno 100,000 hektolitrov pr-jvovrstnega piva. Ker si bo odslej dovažala pivovarna premog po kotnem tiru in ker ima tudi lasten tir i/ tvorniee na železniško postajo, se bodo upravni stroški zelo zmanjšali, vsled česar se bo
itak visoki dobiček pivovarne '
•znatno povečal. Pivovarna v Žal-
icu je edini re* slovenski zavod.
i
I
! Kruh v Ljubljani podražen.
Z ozirom na podražitev moke je določilo ljubljansko občinsko sodišče v ssponizumu. s peki in JK'-kovskimi pomočniki nastopne maksimalne cene kilogramu kruha: belega 18 K 80 v, rženega 15 K in črnega 14 K. Zemlje morajo biti 4 in pol dekagrarna težke in se smejo prodajati po 1 krono. Višje cene so prepovedane.
GEaS KJmWL g. 3SST. T32g
(Nadaljevanje.)
Vprašal sem mandarina, če je
sodba i*- izrečena. NeJ Bili so še i jetniki, ki še ni*o priznali ter bodo šele potem vsi skupaj ob sojeni in obglavljeni. Poleg teh pa je še tudi n^ka ženska, ki je relo svojo družino zastrupila, katero bodo zadavili šele čez dva ali t»i dni. ko bo dospel podkralj iz K i rin a.
—	Torej lahko z gotovostjo pričakujem, da ne bo pred 24 livarni obsojen!
Kajti obsodba in takojšnja ek-sekueija je pomenila za roparje isto. Imajo pa svoje privilegije. Med časom priznanja in obsodbe, se ne sme zločinca niti zasmehovati uli pse vat i. niti tepsti; nje-gova smrtna kazen obstoji v obglavljen ju ter se ga ne sme žive-ra rarrezati ali na kak drug na-i ,n spraviti s sveta. Če se pa pokaže dovolj denarja, da se mandarina podkupi, ni prav težko iz-poslovati za razbojnika prostost, kajti kakorhitro ni obglavljen, kakor določeno, se iro ne sme ob-držati še nadalje v /W-i.
Vse to mi je bilo že davno zna-Jteo, zato sem sklenil, da bom Karla kljub njejjrrvemu odporu oprostil. Nato sem <ra nameraval spra viti v Šnntuntr, kjer naj bi pričel novo življenje. T<xl;> ta osel je vse pokvaril. In kdo je bil pravzaprav te«ra kriv? .laz. ker bi s.ra moral po njetrovi prvi lumpariji spoditi. Morda bi potem dobil kakega bolj st roue era jrospodajrja. j morda bo prišel tudi krvinku v roke, a jaz si ne bi delal nikakih očitkov. Tako pa sem tra vzel v tO prokleto <h želo, kjer je vsak značaj demornli/.iran ter sem mir 110 gledal, da je zašf I v družT>o mednarodnih falotov. 7.:<to k.-iu se smatral odgovornim ter sem si hotel olajšati svoj« vest s tem. da isii rešim smrti pod rabljevo roko.
Misijonar, s katerim sem provo-ril glede Karla, je bil drugačnega mnenja. Vse lepo in dobro — zelo lepo s krščanskega stališča — ampak popolnoma narobe v kitajskih okolnostih. .'a:< sam bora < siamočen. kaiti nih<*e ne bo dve mili da sem s.* tudi sam utieiežil
Janja, ker s-» potegujem za zlo-
ea. _ Torej premislite prej.
,uTdno se vmešate v to zadevo J
—	Na bo kakorkoli! — Tako dolgo sem prigovarjal misijonarju, da mi je obljubil, spremiti me v mandarino * urad Jaz pa sem Titu moral obljubiti, da če oprostiva Karla, da ga moram spraviti tekom štiriindvajseti ur iz Mana žurije«.
Mandarin je bil zelo uljuden in uslužen. Opazil je. s kakim interesom se zavzemam za Karla ter ml ie šel zelo na roko. T'kazal je. naj privedejo Karla.
Meni se je odvalil kamen oa srea. Sklenil sem. da vsaj te^a ne bo imela na vesti ta prokleta — Mandžurija.
—	Kaj pa naj storimo, če ne bo Tuan hotel pristati na pomilo-ščenje? _ me je vprašal mandarin. Tudi misijonar pripomnil, da ne bova v takem slučaju niče^ sar opravila - kajti če <_ra osvobodimo proti njegov: volji, bo ;el pred narod ter obsodil mandarina prist ran ost i. Pa to ni samo mogoče, temveč tudi zelo verjetno. Solidarnost organizacij in družb, celo razbojniških, gre tako daleč, da si žele eden drugemu celo v smrti iste usode.
Privedli so Karla. Videl sem. da so ga umili in okrepčali — bil je sicer otekel in oslabljen, vendar je mnogo bolje izgledal kakor "prej. rijudno nas- je pozdravil ter zvedavo ogledoval. Mandarin ji* dolgo govoril ž njim po kitajski — jaz sem umel zelo malo ono narev.l — ter je večkrat kazal proti meni. Karel ga je napeto poslušal ter večkrat prikimal in ko je mandarin končal, se je vrgel Karel na tla ter naredi! pred obema gospodoma po troje poklonov ,pr >1 mano pa devet. Nato je pričel govoriti, počasi, premišljeno in z blaženim mirom: morda je bilo sedaj prvikrat v njegovem življenju, da je govoril resnico.
V meni se je pojavilo čustvo groze. Čntil sem, da sem v nepoznanem in neumljivem svetu ter da se bo vse drugače izteklo, kakor sem pričakoval.
In je pričel lepo, ponižno, kakor bi odpuščanja prosil: — Gospod ne jezen biti — ampak jaz cgkr&t ropar, zmirom ropar ostati — gospod Kitajce prav nič razumeti _ kadar Kitajec ropar po 1 stati, potem nikoli več dober po-
stati. Jaz slab, zelo slab — mandarin reči, da mene izpustiti in gospod me v Peking poslati. •— A jaz ne pustiti — jaz čisto slab biti — boljše glavo odsekati, na-tse sfH*t roditi in potem dober človek postati. - . .
—	V šestindvajsetih letih zopet tak mož kakor danes, gospod takrat živeti, jaz zopet h gospodu za tolmača iti. Gospod zelo velik
j mož, zelo dober mož, a gospod Ki- J jtajeev prav nič poznati. Gospod -misliti, kadar Kitajec resnico go-ivoriti, da laž povedati, kadar laž I < overiti, da resnico povedati. Jaz | gospoda za odpuščanje prositi —! ' gospod ne jezen biti. C'naj - or, moj prijatelj in brat z mano vred i glavo odsekati. Jaz gospoda pro-I siti. gospod priti, kadar meni glavo odsekati, drugače prav nič cobro umreti in <rosnod dve krsti za nas kupiti -- prav majhni, ee-reni krsti (nato je zašel v posamezne malenkosti) —tam kupiti, kjer mizar za gospoda okna narediti — tam za dvajset tiaov želv« lepa krsta. Gospod deske, ki t uai-or že trideset dolarjev zanje plačati, sedaj prodati in za nas krste plačati. In gospod tudi 1 rvniku denar dati, da dobro glavo odsekati (nato pa je dobil nje-pov obraz izi-..z uprav otroškega pričakovanja, kakor da morda zahteva nekaj predragocenega)
—	gospod mi nič ve" dolžen biti, ampak če gospod mojo obleko in čevlje prodati, toliko denarja dobili, da mi da lahko glavo nazaj prišiti — kaji i zelo slabo, če ne pride glava si>et naza.1 na vrat in krvnik reči, da za pet dolarjev
7.a vsakega od nas glavo nazaj 1 prišiti. . .
Nobene besede nisem več umel. V ušesih mi je šumelo in mislim, da ee ne bi misijonarja krepko zgrabil za roko, da bi se onesvestil. prvikrat v svojem življenju. Ta strahopetni Kitajec, ki je s svojimi sedemintridesetimi tovar riši pobegnil kot zajec pred tremi puškami, isti Kitajec, ki mi je tekom dveh in pol let vsak dan natančno dokazal, da me bolj pozna kakor moja lastna mati, ta človek na katerega ?cm se navezal kot jp človek naveže na lovskega psa
—	ta človek kaže sedaj mir. naravnost grozen mir. k! mi je nepojmljiv iz vse naše religije, morale in filozofije.
Najbrž sem prebledel, kajti misijonar me je Čudno pogledal. — On je bil že izza svoje mladosti na Kitajskem, je že sam skoraj Kitajec postal, zato ni videl v vsem tem ničesar čudnega.
—	Ne smete si jemati tega preveč k srcu! Ni pomoči! Sami vidi te. Tuan ima s svojega stališča < polnoma prav: on uravnava — pred smrtjo svoje zadeve, ki se mu zde važne. Vere v Kopra nima ter je trdno prepričan o blodnjah j in potovanjih duše in veruje v svoje rerojenje. Obljubite mu, da boste izpolnili njegove želje, in to bo v njegovih očeh prvi resnični dokaz, da ž njim res dobro mislite.
—	Dobro, Karel! Preskrbe! bom krsto zate in za tvojega prijatelja. Zato pa ne bom prodal dt-sk, a tudi tvoje obleke ne, toda ovej mi. kaj naj storim s tvo-jimi stvarmi '
—	Gospod moje stvari bovju dati — on noben ropar — on samo za pričo zaprt in jutri izpustiti. In mali hotel prodati — ali boyju podariti, in račune od vojakov od generala zahtevati in mnogo denar ja — zelo mnogo denarja — šeststo dolarjev — naši obe krsti mojemu očetu poslati v Li-tsun in ves denar, ki preosta-ti, očetu poslati — ki biti star in ubog — zelo ubog — zelo, zelo i ubog — ampak nič pisati, da jaz razbojnik biti, — pisati, da jaz kar tako umreti.
Misijonar nas je zapustil, mandarin nama pa je odkazal na mojo prošnjo sobo, v kateri sem se mogel s Karlom naprej pogajati.. Govoril je z mano še dolge ure in kljub strašni bolesti, ki jo je moralo to nesrečno bitje prestajati, je koncentriral vse svoje misli in vso svojo voljo na to. da ne bo nič pozabil, kar bi me utegnilo zanimati. Oba konjska hlapca sta iz strahu, da ju bodo zaprli, pobegnila; če se vrneta, naj ju nikar ne jemljem več v službo. Kradla sta oves in seno — za kovanje konj1*sta računala po en dolar in dvajset, a plačala sta resnično samo po osemdeset centov do konja. Perici je plačati za enointrideset kosov perila, ne pa za dvaintri-deset, kakor je on, Karel, prej dal v račun. —. Pa tudi je cena za "kos samo po Štiri kopejke, ne
"--f"	"" ' « <w ItiJC. I .
Obe svetilki potrebujeta samo eno steklenico petroleja na dan, — ou, Karel, pa ju je vedno dopolnil z vodo, katere je prilil polovi-! eo, zato so po štirih urah že zgorele. Riž si je dal vedno plačevati najboljše vrste, a kupoval je najslabšega. Ono vodko, ki mi je podaril za Božične praznike, naj podarim kalijem, ker je narejena iz najslabšega kitajskega žganja; etikete je sam nalepil na steklenice. V novem zidu v hlevu manjka v sredi vrsta opek ter je on vrzel zamašil z zemljo. Tisočštiri-sto opek je preveč zaračunal, in ker jih še nisem plačal, naj life-rantu odtegnem. Meso in kokoši, ki se jih kupuje na težo. so preparirane. V velike žile se vbrizga mlačno vodo. nakar se žile, zavežejo s fino svilo, da ostane voda v telesu. V kokoši je približno četrt funta vode. katero se iztisne tako, da se prerežeio velike, žile s škarjami. Tudi uteži so goljufivi vsako stvar moram še na lastni tehtnici stehtati in vse cene so bile najmanj za četrtino višje zaračunane, kakor se jih je v resnici plačalo -- ostanek se je delil s treovci.
—• Torej pri enem samem predmetu si me trikrat ogoljufal!
—	Ampak gospod! — vsi Kitajci tako delati — noben Evropejec nič razumeti — vsi Evropejci zelo. .. . —neumni, — je hotel reči, pa se je vzdržal ter končal: — zelo nič razumeti.
Cele ure dolgo mi je dajal navodila in modre nauke. Sedaj, ko sem se zavezal, da bom poskrbel zanj oziroma za njegovo truplo, se mu je zdela umlj>va in častna j stvar, da me pouči o vsem ter me j I ne pusti v tem goljufivem svetuj tako neznansko zabitega. Od vsega sem umel samo eno: da sem ce- j la tri leta potoval po Kitajskem j )z zaprtimi očmi, da sem se sina-j J tral učenim in izobraženim Evro- j pejeem. pa je bil ta kuli s cestei desetkrat bolj prebrisan od mene , in tako sem vendar dobil za tre-1 nutek pogled v čudovitost tega plemena, katerega ne bi bil nikoli deležen, da je Karel pristal v pomiloščenje.
In moral sem mu biti hvaležen, i Nikake jeze nisem občutil napram j nesrečnežu. Pisal in beležil sem s:, cene, in ko sem k sklepu Karla' vprašal, koliko mi je :pfribližno j mesečno ukradel, je izjavil:
—	Ko gospod zelo dosti denar- j ju imeti in nikoli vprašati, — v j enem mesecu sedemdeset, osem-1 deset rubljev ukrasti; toda zad- j nje mesece gospod sam kupovati i in računati — jaz samo trideset, petintrideset rubljev zaslužiti. Gospod mnogokrat reči — to dobro narediti. Karel, — to poceni kupiti — jaz zelo veliko smejati v kuhinji z drugim boy — jaz samo pol denarja plačati! —
Nato je določil, vedno miren | in stvaren, glede svoje zapuščine. Povedal mi je, kje ima male dolgove in kdo mu je dolžan ter me je prosil, naj z denarjem, ki ga bom dobil s prodajo hotela, kupim v spomin nanj nno lepo, okovano sedlo, o katerem mi je rekel on. Karel, da *;tane petintrideset dolarjev, in ki se mi je zdelo pre-arago. Naj pošljem sedlarja v jet-ntšnico in on, Karel, mu bo povedal, da mi ga sedaj lahko prepusti za dvaindvajset, ker on, Karel, itak ne bo sedaj pri njem nič zaslužil.
Davno sem /i pozabil, da imam pred seboj smrtnega kandidata, kateremu bo že pojutranjim v tem času odletela glava. Da bo po treh dneh vse to, kar stoji sedaj pred mano, trdo in zmrznje-j no, in po nekaj mesecih, ko bo | prišla pomlad, razpadlo in gnilo | truplo! Bilo je res zelo interesant- j ! no, kar mi je tu pripovedoval — in neizmerno logično, korektno in stvarno. Saj venerar ne more gospoda pustiti v takem neredu. Tega gospod resnično n? zaslužil! Sicer je bil res zabit in neumen, toda ali je mogel kaj zato? Taki so vendar vsi — ti Evropejci! — In, ostal sem v živahnem razgovoru ž njim do večera, ko sem se spomnil, da nisem imel že štiriindvajset ur ničesar v ustih in ko so pazniki vprašujoče pogledovali v sobo.
—	Dobro. Karel! Jaz zdaj grem Ali naj dam paznikom denarja, da te ne bodo tepli ter ti jesti dali?. . .
—	O ne! — Gospod nič dati — vsi prijatelji — zdaj zelo dosti prijateljev — ki lepa jed prinesti in celo noč in cel dan jesti in,piti in pazniki tudi z nami jesti in tudi krvniki ?. nami jesti in krvniki z nami piti in prav nič ve8 tops ti. Vsi prositi, da kadar bomo
^postali duhovi, ne hudobni biti in
denarja prinesti. O. gospod nič j
strah imeti zame — zdaj zelo dobro — zelo. zelo dobro?
Kakor v sanjah sem preživel \ »naslednje dni. Do velike kitajske1 slovesnosti je bilo samo še pet j dni. Ako ne bodo do tačas še pre- j ostali razbojniki priznali, bo tre-j ba eksekucijo za štirinajst dni j odložiti, ker v prvem polmesecu j leta počivajo vsa javna in pri vat- j na opravila. In morda se bo Karel med tem premislil.
Tedaj pa ie prišel dva dni po j Karlovem priznanju k meni neki' mali satelit prefekta. Velik imož! naj gre hitro h koči Oi-fuja — ravnokar so tudi zadnji razbojniki priznali in poseben kurir je prinesel zjutraj potrdilo smrtne obsodbe za neko morilko, tako da se bo vršila eksekucija že čez eno uro na zunanji strani severnih vrat. Karel je vprašal po meni.
(Zajezdil sem in oddirjal. Karel
je čakal name v mandarinovi — predsobi.
— To zelo dobro, da gospod priti — gospoda še enkrat prositi, vse tako narediti, kakor gospod obljubiti in krvnik zunaj čakati na deset dolarjev r.a glavo spet nazaj pribiti obema in gospod se pet dolarjev tla t i za glavo odsekati — on m-rč gorak naredil in v rjuho zavil, da ne bo mrzel biti! O, to zelo dobra krvnik — to zelo. zelo dobra mož — ki že dosti glav odsekati. — In istočasno se je pojavil med vrati obraz krvnika. Karel mu je zaupljivo poki-mal, nakar mi je krvnik napravit velik poklon, toda moji živci niso bili kitajski. Za nobeno ceno mu ne bi sam izroči', denarja. — ! Potegnil sem iz listnice bankovec za petindvajset rubljev ter ga ponudil Karlu. — Jfej mu denar ti sum ! (Dalje prihodnjič.)
Šandor je priskočil 7. vilami. ud;i ii-c, namenjen Novaku, pa je naletel na glavo lastne matere. Dne l). sepl. pa sta se Novak in šan-dor s prijela na občinski ee>«ti pred Kostanovei. Kako sl- je dogodek i/, vršil, bo morda pojasnila prihodnja razprava, šandor namreč 1 a ji umor in trdi. da je Novak sam med ruvanjem padel na bodalo bajoneta. Dognalo se je, da je bil umorjeni dvakrat prehoden z ba jonetom skozi prša in da je že po prvem zabodfja ju vsled iz-krvavljenja umrl na kraju dogodka. Sauidor se je nato javil pri o-rožništvu v Križev«-ih. kamor j«-prinesel bajonet in samokres s trditvijo. da je oboje orožje odvzel Novaku, ki ga je m, t.«,sTj liapa. del., on. Sand or. sc je le branil. Novak pa se je sam ua.sadiL oziroma sam prehode! na svojem ba-jone,m. Razprava bi bila že dne
M dec končam: p« se je \ '.ad-njem trenutku z«la>ila priča, ki potrjuje že prvotno izražen sum. da so bili pri dogodku navzoči trij>_\ kar bo potrdila neka doslej nezaslišana priča. Zagovornik dr. Haas je predlagal preložitev razprave. Ker se je temu predlogu pridružil tudi državni pravdnik dr. llojnik, je senat udgodil razpravo najbrže do prihodnjega porotnega zasedanja.
_advektisemsots.
Za bolezni in bolečine
&
PAIN-EXPELLER
Tvorai-ka zcan. h rep. v j.at. ur. Z.ir. Ur.
Prijatelj v Potrebi
Pcžigalec iz maščevanja.
Dne 12. dec. je prišla pred porotno sodišče Julija Ravtar, po-sestnica v Segovcih" (Apače). Imenovana ima strašno smolo s svojimi možni. Prvi mož ji je v ognju zgorel, z drugim, Filipom Ravtar j eni, se je pomaj poročila, že sta prišla v prepir, ki se je končal v. ločitvijo zakona. Ko je žena možu izplačala njegov delež.; katerega je prinesel k hiši, se je nekaj časa potepal, potem pa se' je zopet vrnil na dom svoje žene kot hlapec. To ga je grizlo, prišlo je zopet do prepira in groženj od moževe strani, da bo vse uničil in ipostrelil. Žena ga je ovadila oblasti v Ljutomeru radi nevarne4 grožnje. Ravtar je bil obsojan na I* dni zapora in bi bil moral to kazen nastopiti začetkom septembra. Vsled tega do skrajnosti razburjen je sklenil maščevati se nad ženo. Na večer 9. sept. je vrgel gorečo cunjo na svinjak, z listjem pokrit. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje in kar je bilo v njem, j iiišo so še obvarovali preti; ognjem. Z ved ena l so cenili Škoduj na :{.">,< >00 K. Ravtar prizna svoje J dejanje, zagovarja se le. da jej 7. ognjem mučil samo to, kar jej bilo njegova last. Požigalee je bil; obsojen na 3 leta težke ječe.
- i| Uboj v Ivanjcih.
V gostilni Klogovič v 1 vanj-csili: je sedelo dne 2o. sept. več fantov j iz domače in sosedfnje vasi Kru-t venoš. Matija Vnhnjak, prijatelji fantovskih pretepov, je prišel v! gostilno z ''aul'-biks" klici in po-nagajanjem pri mizi sedečih fantov. Ko je gostilničar napravil mir. so šli Vrbnjak, Korošak in Domanjko ven. Razposajeni Vrbnjak je začel nemir in pretep, nakar je prišel Trstenjak, hoteč Vrbnjaka pomiriti, naletel pa je : slabo, kajti Vrbnjak ga je napa-'del z nožem in ranil na glavi. Na-i to je prišel še Peter Zorko, katerega je Vrbnjak tudi ranil z 110-Jžcm dvakrat na roki. Zorko je že hotel oditi, a tedaj ga pokliče Trstenjak na pomoč. Zorko si poišče primeren kol, s katerim zamahne proti Vrbnjaku, pa tako nesrečno1 po trebuhu, da je Vrbnjak vsled vnetja trebušne mrene umrl. Tako je prišel Peter Zorko, mlad, sicer miren fant, krojaški pomočnik v Ivanjoih, na obtožbo klop kot ubijalec. Njegov ex offo zagovornik dr. Leskovar \n mu rad bil ta pečat prihranil in mu obsodbo omejil le na prekoračenje silobrana. Toda državni pravdnik j dr. Hojnik je z vso vnemo branil j svojo obtožnico in je tudi porotni ! senat odklonil zago-vomikov predlog na »ilobran. Porotniki so z 10 glasovi potrdili vprašanje na uboj, nakar je bil Peter Zorko z ozirom na posebne olajševalne okoliščine obsojen samo na IS mesecev težke ječe. Oba obsojenca sta kazen brez ugovora sprejela.
Mlad požigalee.
Na zatožni klopi je sedel 13. dee. komaj 16 let stari Alojzij Gomilšek. sin zelarja iz Dragovič, vajenec pri kovaču Janezu Cizerl v Destemiku pri Ptuju. Fant je silno nagle jeze, maščevalen in j iažnjiv. Začetkom maja se je od-! stranil brez dovoljenja svojega mojstra za več dni domov. Ob po-vratku ga je mojster pokaral. Fant je sklenil maščevati se s požigom, kar je bilo njegov ideal tudi napram drugim, če so ga raz-žalili. Dne 8. maja je odšel Cizerl od doma. To priliko je Goimil&ek uporabil za svoj na«ert. Vzel je slamo ter jo porinil skozi odpr-
tino v drvarnico m poleg nje se nahajajoče kuhinje, pa je v odsotnosti Cizerlove žene vzel tleče oglje in ga vrgel na slamo. Da odvrne od sebe sum. je odšel k bližnji kapeli k šmamica 111. Vr-uivši se domov, je šel gledat, zakaj se še ni vžgalo;'primaknil je slamo še bližje že tlečim predmetom, nato m- je oblečen vlegel v 1 svojo postelj v hlevu in čakal. Ob povratku okrog polnoči je (.'izerl I že od daleč zauazil ogenj hitel je ! domov, kjer je že našel vse v pla-! menu. Ogenj je k sreči prva zapazila soseda, ki je šla budit nič I hudega slutečo gospodinjo. Ko je t*a preplašena vstala, je zunaj že 'našla vajenca oblečenega in živi-fu" izganjati. (Jotuilšek se je sam j osumil ravno s t«-m, da j<- bil ob 'izbruhu ognja že oblečen, da je 'tako hitro odpel živino raz verig lin ker sr ji* drugo jutro odpravljal na odhod. Priznal je orožni-; kom in županu natančno ves svoj (satanski načrt. Pred poroto se je! zatekel k laži, češ, da je vrgel ne-; p revi doma cigareto v drvarnico j iii da so ga orožniki s silo primo-j rali, da si je svoje prvo priznanje "izmislil". Priče so ira postavile na očitno laž in obrekovanje o-rožništva. Njegov zagovornik dr. 1'as je senat opozoril, da fant še ni 2d let Sitar. Porotniki .so p«utrdili glavno vprašanje na poži«r, nakar je bil obsojen na :J leta tež-ječe. Cizerlu je skoro vse po-
lirorelo in ima nad 30.'KM) K škode.
I
Umor v Prekmurju.
Kolman Šandor, 25 let stari sin posestnika v Kostanoveih, je se-14. dec. na obtožni klopi, ol>-!tožen, da je vKostanovcih dne !>. j sept. Aleksandra Novaka na občinski cesti umoril z dvakratnim Jzabodljajem bajoneta skozi prsa ■in da je dne 2. sept. iz sovražnosti udaril s sekiro po glavi Frau-jčiško Novak ter ji prizadejal slu-jčajno le lahko poškodbo. Rodbini J Novak in Šandor ži\ita dalj časa fv sovraštvu, ker bi bili morali pSandorovi Novakovim odstopiti mali kos zemljišča. Iz prepirov je I proži o do tožb in iz tožb do groz-l [nega dejanja dne 0. sept. Že dne t [2. sept. je prišlo do nevarnejšega I dejanskega spopada. Daje je Novak prvi napadel mater Šandorja. ki je Novaka spravila na tla in ! zaklicala sinu, naj ga ubije. Sin
ADVERTISEMENTS.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDBAVN1K
638 Knn Are. Pittsburgh, Pa.
1
t Dr. Katar S* MJ-■tu-eJM ilovuiU ■drmvelk IpeeJ*-Ust t <ftt*trar*ba.
prakN^cartvU«*
■astrvpljMU* kr-
__ ^	tč admri a gv%,-
* * J*	fv. 9tat
BrUeh. C* bamtm memeh* tU m«bar-«K3 «	v črt«. <r?aduje Im,
totofitn« ▼ kMCck. prl&ite lsMstJJ hem kri N« fehajt* k« te k«.
mo ni'im
Ti« moštom »nl.nl utemrim 90 »• SrkJBoiri T •toJL Katrr hltn. csulto ^ T*"	afttevK m
im. tami pridite ta na m* *om ■opri poma.
HjToaoto as vodno kflo oadvarim 9 M. mate la gar tun optradj«.
Bolwtcl mmhrrSm, kt ptnaročmjo ^ Mta» v krita im krfete la rZarifc tiB eripaee»itiu roda,	■ p^
Bj filliia, ksn, IoMm o-'MQM mrttmUm, Sivflt £a «ao mi—nl. id iliaaj hM m«!
T
Nokat«l dra«l wHsnm raKjo tol-vafia. da vaa rawiaoju Jaa maam ■Ii»Mo n« tan*
Vradao arai liiintift jf^'ju 1 Ob Mtdkh od • da &
Knjige! - Knjige!
j 7. zv.: Prihaja. Zanimiva povest ............................
9. zv.: Br en cel j : Kako sem se jaz likal, 1. zvezek	1.0®
10.	xv.: Hreneelj: Kako sem se
j jaz likal, 2. zvezek	l.oo
; 11. zv.; Breci-eU : Kako scb se j&2 likal. 3. zvezek	104
14.	cv.: Brebcelj: Liubljanske sll-
, (FcJohe IjuDljan&kega me-Bt«> ............................
15.	xv.: P. Colopir : Juan Mlseria. PoF-Ft? iz španske^ življenja .75
J6. zr. Se v Aceriki. Po rea^lCum dogočbftfe. .......................
^PILMANtVE POTEST'
2.	XV.: Maron, krgai 1 de*vk 12 Libanona ...................
3.	zv.: Marijhia	povest la
' kavkešklh pora .......... .... Jib
i -i. zv.: Praški Judek, povest, I i.
nati» .............. ..................JW
h,, zv. :TpJ indijske povesti.......S«
'J. zv.: Kraljičin at^ali. Zgo»io?ln-
| ska jtoveet iz Japonuke^a „..	jjji iv. :Zve>>d sin, povest lz
Akbarja VeUkepa ........................J55
11.	zv.: Rdečfl Ln bela vrtnica, po-veai-....................................................jo
,12. -v ; Korejska >rata. Črtica ii
mi sinodov v Kore.1l.............S#
J13. zv-: .Eo/ ia imuga, povest iz A mara ..................
14.
.' Prilega hiiMD)ilj^»ji fla-; vnrji, po.es? Iz zgosi^vlne kanadske ...................... ju
25. zv.: Anxflj sn^Jev — FradN
1 sk» pove.tt .................. «5
ii«.
zv.: Zla lok op t, povest .......29
17. sv.: Prvič rvrd FndijanH. all I vožnji; v >Jil<araCTio ..........
15.	zv.: Preganjan.-« Indijskih misijonarjev ....................3®
0. zv.: Mlada ftiemarjv povest
SPISI !A MLADINO.
Bcb za mladi 1 ob, pesmice.......3«
Dedek jd pravil, ^ravljlt-s.......«
riOLirvr:NiKi.
Skrbl za <*nSo:
v upnjj yezeuo ..............i.80
t jjlptno vezano .............SO
Kajski giaao^i:
v pi.itno vezaiio ...............
v kost vezano ................ 1.10
v nsnje vezano ..............1.PC
ZEMLJEYIDL
ZdrnŽGAih dri*v................ J5
Zemljevid alcrenlje ...........10
ZecaVevUI Evropo ............. M
Velika stenska t*&pa ..........
SSetnljevifci: I»ew iork, Ililnoin. Colorado, £*nsa2, Motaoa, Minnesota, Wyoming ia Alaska '■—
vsaki po .23
Pennalyvania ................. J5d
West Virpinija ...............40
RAZGLEDNICE: Zakavoe, različne, dacat	.20
Newyorske, rf zlifne, ducat, J20 Panorama mesta New Vsrk, 25 slik
Panorama mesta Celje, 21 palcev dolgo ................ J5c.
Z ZADNJO POŠILJATVIJO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGE:
Vfusolino, ropar Calabrije........45
Dostojno vedenje ............... j>o
Pravljice H. Majar..............30
Giodčerskl Katekizem ............25
Beneška Vedeževalka ............ .35
Varodna Pesmarica..............40
^pi££vnik Ljubav.iih in ženitovanj-skih pisem ................... .75
Slovenic Publishing Co., 82 Gortlaodt St., New York
»trie Tomova Koča..............60,
Rinaldo Rinaldini ...............05
I Sv. Notburga ...................35 j
Pravljice za Mladino, S. Košutnik .301
Elizabeta ................... ... .35
Veliki vsevedež ..................89
Gozdovnik, (2 zvezka) ........... 1.00
Cvetina Borograjska.............60 j
Sv. Genovefa .................... .35'
Opomba:
NaroČilom Je priložiti denar, bodisi x gotovini, money order all pottne znamke po L ali 2 era ta. Ce pošljete gotovino,' rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni w ee-nflm^ Knjig« pošiljamo poštnin«
r —11 ■. ■	—-
jJUDSKA KNJIŽICA — POVESTI.
1.	zv Znamenje štirih. Forest da fcektixa Sherlock Holmes .... M
2.	zv. Darovana. Zgodovinska po-povest xz dobe r.Hrtaiskib apos-toloT*
3- zv.: J nirf Zmagovat, povest. — Med Plazovi, tirolska povest.
4.	zv. Malo življenje, povest .... .66
5.	sv.: Zadnja kmečka vojska, rgodovinska povest .......... .75
6.	zv. Gozdarjev sin — Fln5yar, Povest ....................... .36
POUČNE KNJIGE.
Angleško-slovenski slo>ar —
,	l)r- Kern ----$5.00;
o venska angleški slovai« ____i.0e!
Sloveiiilio-angleška slovnica .... L50
A'e«tiškl abcednik ............... '"35
Nemško ang'ešk5 tohnei , 6f'
Pravilo dostojnosti ........""
Slovensko-nemški sle rar _
(Janežič Eartol)	4 ^
Ang!e5£lna brez ofttefja ........
Cirilica. Navodilo za Citenje ^ ; pisarijo srbščine v cirilici .... ^a 'iiekletoM. Spisal Antoi. B Jeglič jtf Gospod instvo — r-urgaj. Prak-j tifoa knjiga za naSe gospcli-
! nje. (Trdo vezana. > ..........1
Hitri rafunar. Priročne velikosti .no
; Praktični raiuiuir ............
iKnjisa o lepem vedenju Urbanns,
;Trdo vezano) .............. j 00
; Mladeničem, A nt. K. JegliB
i ave?rek.......................
j II. rvezek ....................g® I
Nasvet, zz. hišo in dom. Koristna
, knjiga za vsako hiSo ........1.00!
■Pravila -ju oUlio. Dr. J. Dostojen .65
I Varčna kuor.rica, za slabe in doh-
. re Case ...................... L06
KAZNE POVESTI IN ROMANI.
Job. Juriii, 4. zv.: C,e4 In sad. i He: mestnega sodnika Itd. .. ,75 |Jop, Jnriit, 5. zv: Sosedov nixu sin
[ kmetskega cesarja itd. ........ .55:
Jos. Jurčič, 6. zv.: Dokior Zober, roman. — Tugoner, tragedija ."5
Drve sliki — Ksa-ei Me?ko...... .40
Hudo brezdno. Ni vm zlato, kar se
se sveti itd. ...................35
Patria, povest 1« irske junnSke 00-
11»............................
"od svobodnim iolncem, zgodovinska povest, 1. zv............. 1.25
od svobodnim solncem, zgodovinska povest, 2. zv.............1.25
Povesti slovenskemu ^cdstvu v
poduk in zabavo, Kaian.......85
Bomarica, povest ......*....... .60
Sisto e Šesto, povest iz Abrncev £9 Slike in povesti, Ksaver Msško .3." biudent naj be, — Naš vsakd&sji
kruh .........................a
Veselo povesti: Za možem, — V pustiv je Sla. — Pravda med
bratoata .....................
f'ojnimir ali po^aostve ia krst, {
Povest ........................j j
?ter Zgaea .................. }
Ooii s oroljem ................ ,50.
Knjig« družbe Sv. Mohorja	j
Duhovni boj (S?Mt str.) ...... .50
Mesija (1. zv.) .............. JU
Mesija (2. zv.) ...............39
Podobe lz narave .............SO
Svetloba ln senca .......... J39
Zgodovin« slov. naroda <5. zv.) .30 Zgodovina slov. naroda <6. sr.) JSQ Mladim srcem <2. irv.)
®!>isal K. Moško M ^Jiga za khkomi'MM ijudi,
Spisal I. Cankar..............I.75
*et teA^^r v zrakoplovu........2.(K>
Amerika fc Auierikanci..........5.O0
Izpred mariborske porote,
Tuan-fu-čeng.
GLAS NARCTOA, 4. JAN. IP22

Požiga lec.
_ ._
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN.
Spisal Emile Qaboriau.
<« ---
Zp "Glas Naroda" prevel G. P.
Zapadna Slovanska >Zveza
USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908
INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908
f 2	(Nadaljevanje.)
—	jZločinec mora biti vsled tega tujec. Vse polno potepuhov in beračev se potika tu raokrog. Niti en dan ne mine, ne da bi prišlo v moj urad par propaiih in zamazrnih potepuhov, ki prosijo pomoli, da gredo lahko naprej.
Kmet je prikimal z glavo ter iekel:
—	To mislim t ud' jaz. V dokaz temu sem po poti uklenil poiskati zdravnika ter prijaviti tudi zločin na policijskem uradu.
—	Ne, ne, — je rekel župan, — to bom storil jaz sam. V desetih minutah bom govoril z okrajnim pravdniliom. Sedaj pa pojdite. Ne prizanašajte svojemu konju ter povejte svoji gospodarici, da bomo kmalu vsi za vami.
V	celi svoji oficijeJni karijeri ni bil Senešal že nikdar tako globoko vznemirjen. Izgubil je svojo glavo prav kot jo je onega nesrečnega dne, ko je navalilo nenadoma nanj devetsto mož-miličar-jcv, ki so zahtevali od njega ,naj jih nastani in prehrani. Brez pomoči njegove žene b» se ne mogel niti obleči. Kljub temu pa je bil pripravljen, ko se jc njegov služabnik vrnil.
Dobri dečko je storil vse, kar mu je bilo ukazano in v istem trenutku je bilo čuti v gorenjem delu mesta udarce na boben.
—	Sedaj pa zapreži konja, — je/rekel M. Senešal, — in kočija naj stoji pred vratmi. ko se vnem
Na cestah in ulicah je našrl velik dirindaj. Iz vsakega okna so mo!ele glave, polne radovednost* ali strahu. Vsepovsod so se odpirali hišna vrata ter zopet zapirala.
—	Veliki Bog. — si je im.slil župan. — Upam, da bom vendar našel Dobižona doma! — Gospod Dobižon, ki je bil najprvo v službi cesarstva in nato v tlužbi republike, je bil eden najboljših prijateljev Senešaia. lJi! je star neki ko štirideset let, lisičjega pogleda, neprestanega smehjuija na licu in samec po prepričanju. Bil je zelo ponosen na svojo ustrajnost v tem pogledu. Dobri narod iz Sovter jc bil mnenja, da ne -zgleda zadosti svečano in resno za svojo služba. Seveda ga je vsakdo visoko čislal, a njegov optimizem ni bil priljubljen. Očitali so mu. da je preveč mehkočuten, pr«več popustljiv napram zločnieem. katere je moial zasledovati in da je s tem dajal potuho zločinskemu elementu.
»Samemu sebi je tudi očital, da ga ne navdaja v zadostni meri
4,sveti ogenj" in na svoj lastni način je pojasnjeval, "da oropa boginjo Themis vsega časa, kar le more, da ga posveti muzam". Bil je strasten ljubitelj 1'inih knjig, redkih izdaj, dragocenih vezb in finih slik. Večji det svojih dohodkov, ki so znašali nekako deset ti-soC frankov na leto, j-i posvetil nakupu knjig. Učenjak starega kova je zelo občudoval Virgila in duvenala, a predvsem Horaca in svojo posvečenost j<> kazal z neprestanimi citati iz teh pesnikov.
Zbujen kot vsak drugi sredi spanja, se je ta izvrstni mož hitro oblekel, ko je prihitela v sobo njegova stara kuharica, vsa razburjena ter mu povedala, da je prišel gosod Senešal in da ga hoče videti.
—	Privedite ga noter, — je rekel.
Kakorhitro je vstopil župan, je nadaljeval:
—	Vi mi boste lahko povedali, kaj pomenja ves ta dirindaj, to abijanje po bobnu«.
—	Clarmoquc virum. clangorque tubarum. (Kričanje možkihl" ;:n zvok tub.)
—	Strašna nesreča se je pripetila, — je odvrnil župan. Iz zvoka njegovega glasu bi človek sklepal, da je nesreča zadela njega samega Na pravdnika je napravilo to tako mogočen utis, da je rekel:
—	Moj dragi prijatelj, kaj pa je pravzaprav? Quid? Pogum, prijatelj moj, le mirni kri! Spomnite se nasveta pesnika, ela ne smemo nesreči nikdar izgubiti ravnovesja svojih duš:
—	Aequam. memento, rebus in arduis,
Servars mentem.
(Zapomni si, da je treba v težavnih položajih ohraniti ravnodušnost.)
—	Poiigalci so zanetili Valpinson, — je vzkliknil župan.
—	Kaj pravite' Mog Bog!
—	Se več kot to. Grof Klodijez je bil ustreljen ter je v tem trenutku najbrž že mrtev.
—	Oh!
—	Vi čujete, kake daje bobnar alarm z bobnom. Jaz grem na lice mesta. Prišel sem le sem, da vam stvar ofieijelno sporočim ter vas prosim, da gledale na to, da posluje pravica hitro in energično.
Ni bilo treba tako resnega poziva, da se napravi konec citiranjem uradnika.
—	Dosti, — je rekel odločno. — Pojdimo in ukrenimo vse potrebno, da zasledimo zločince.
Ko
sta dospela do Narodne ceste, je bila ta polna kot sredi dneva. Sovter je namreč eno oniL. provincijalnih mest, v katerih je razburjenje preveč redek užitek, da bi se ga zanemarjalo. Žalostni dogodk je bil ob tem času že splošno znan. Izprvu se je dvomilo o resničnosti novice. Ko pa je prišel mimo voz zdravnika, v polnem diru, v spremstvu kmeta na konju; so vsi vrjeli v resničnost novice. Tudi požarna bramba ni izgubila nobenega časa.
Kakorhitro sta se župan in M. Dobižon pokazala na Novem trgu, je pohitel proti njima kapitan Parento, vojaško pozdravil ter
rckel! „ ..,. -
—	Moji ljudje so pripravljeni.
—	Vsi?
—	Manjka jih komaj deset. Ko so izvedeli, da sta grof in grofica Klodijez v stiski, vam je jasno, da so bili vsi v trenutku pripravljeni.
—	Dobre torej, podvizajte se, — je rekel M. Senešal. — Prehiteli vas bomo na poti. Gospod Dobižon in jaz greva po gospoda Gal-pina, sodnika
Ni jima bilo treba iti daleč.
Sodnik je oba že iskal po celem mestu. Ravnokar je prišel na trg ter oba tpkoj zapazil.
V	nasprotju s pravdnikom je bil gospod Galpin profesijonalec v polnem pomenu besede in mogoče še nekoliko več. Bil je sodnik skoziinskozi od glave do peta. Čeprav je bil še zelo mlad, ga ni vendar še nikdo videl smejati se ah napraviti kak dovtip. Bil je tako trd, da je gospod Dobižon rekel, da so ga morali živegd natakniti na meč pravice.
V	Sovter so se ozirali na gospeda Galpina kot na višjd stoječe^ ga človeka. Brez dvoma je vrjel v samega sebe. Vsled tega je bil aelc nestrpen, ker je bil omejen na omejeno sfero akcije ter mislil,
sto
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOBl JOHN pmo, 44B9 Wash. St., taw, CM* Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box S3, Lead^Ue. Goto.
Glavni tajnik: FRANK SKRVBHC, 4882 Wash. St. Denver, Colo. Zapisnikar: KOBERT BOBLECK, Sta. 5, Pueblo, Colo. Alaml blagajnik: JOSIP VTDBTlC, 4480, Logan 3t, Denver, Gel*. Zaupnik: FRANK ZAITZ, 614 W. Oeetnnt St, Lecdnle, Cole.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: JOHN GERM, 817 East C. St
MIHAEL KAP8GH, 006 V. Bprnoe St, Goto. Spring* Goto.
6BORGR PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver. Gol*
FORffTNi ODBOR t
Predsednik: ANTON KOCB1EYAB, 1206 UerwlM At*. Pueblo. Goto JOHN KOGMAN, 1203 Msbmt At&, Pueblo, Colo. FRANK CANJAS, 600-001 — 48 Ave., Danv« Cole.
SlfRCiXVALNI CCBOH: Predsednik: FRANK BOYTZ, RJL 2. Vox 132. Peeblo, Col-, FRANK MARTINJAK, Box 6Qf. Johnston City, TIL PJTEB GESHALL, 446« Was*. St, Dcfirer, Uom,
_ WSBOfNS CDRAYNIK:
Dr. R 8. BUTtKBTT, 4487 WasLlngton SC., Denver, Gol«.
•LAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New lovk. ft. X. Ves denarne nakamlce In vse nzsšM stvari se poflU'sJo aa «L tsj-Bika, prltottte na predsednika gL nadsornega odbora, psepftrne sadere va aa medsedalka edavneea ncrotnsgs odbora
Problem ruske emigracije.
da troši svoje sijajne zmožnosti z zasledovanjem kurjih tatov in divjih lovcev. Vsi njegovi skoro obupni poskusi, da si zagotovi boljšo službo, pa so ostali brezupešui. Zaman se je veliko število njegovih prijateljev zavzemalo zanj. Zaman se je vrgel v politiko, pripravljen služiti katerikoli stranki, ki bi služila njemu.
Ambicij gospoda Galpina pa ni bilo lahko zadušiti. Po poto vanju v Pariz je pred kratkim namignil, da mu bo neka zveza pridobila upliv na visokih mestih, katerega si dotedaj ni mogel pri-iobiti. Ko s«.- je pridružil Dobižo_' u m županu, je rekel;
—	Kakšr a strašna afera! To bo napravilo velik vriši*. — Zupan mu je pi čel navajati posameznosti, a on je rekel:
—	Nik&i-te se truditi. Ker veste vi, je znano tudi meni. Srečal sem kmeta, ki je bil pcslan semkaj ter ga izprašal.
Nato se je obrnil proti pravc'tiiku ter dostavil:
—	Mislim da j»: treba oditi takoj na lice mesta, kjer je bil izvršen zločin.
—	To sem ravno hotel predlagati, — je odvmil Dobižon.
—	Orožnike bi bile treba obvestiti.
—	Gospod Senešal jih je ravnokar dal obvestiti.
Sodnik je bil tako razburjati, da je skoro dejanski izgubil svojo hladno brezbrižnost.
—	Vprizorjen je oil posku: upiora.
—Očividno.
—	Potem lahke nastopimo soglasno, drug poleg drugega, vsak s svojo dolžnostjo. Vi boste za-;iišavali in jaz bom pripravljal za obravnavo.	iia m- feM
Ironičen usmev je švignil preko ustnic pravdnika.
—	Vi bi me morali toliko poznati, — je rekel, — da ste lahko popolnoma u\erjeni. da se nisem umešaval v vaše dolžnosti in privilegije. Jaz nisem nič drugega kot star dečko, prijatelj miru in študij. ■ (Dalje prihodnjid).
Med ostalimi vprašanji, ki jih je reševala liga narodov v Ženevi, je bilo tudi vprašanje ruske emigracije. Izbran je bil poseben odbor, ki naj do aprila prihodnjega leta reši to vprašanje, od tega roka naprej bodo vse velike sile r— ustavile izdajanje kakršnihkoli podpor in ne bodo ruskih beguncev več smatrale za begunce. — tZato morajo do tega časa vsi iz-begli Rusi dobiti svoje zaposlenje ili se pa vrniti v Rusijo.
Z ozirom na dejstvo da je sprejela Jugoslavija tudi večje število ruskih beguncev in da je s tem zainteresirana na problemu ruske emigracije, je podal poslanec Ljuba Jovanovič, predsednik — Jugoslovansko - ruske državne komisije izjavo, v kateri trdi, da naša država v vprašanju ruskih beguncev ni vezana z nobeno pogodbo in z nobeno državo, da bo naša država, kolikor je v njeni moči, tudi nadalje vršila veliko in človekoljubno slovansko dolžnost.
— Jugoslavija ne more izvršiti nobenega pritiska na Ruse. ki so našli v nji zavetja, a istotako jih v sedanjih razmerah ne more siliti, da se vrnejo domov. Mi dolgujemo Rusiji mnogo in naša dolžnost je, da kar najbolj častno plačamo vsaj malenkosten del tega dolga. Edino, kar smo storili, .ie tf, da je posebna komisija državnega odbora kategorizirala ru ske begunce in jih razdelila po njih sposobnostih na delo. Na ta način se zmanjša breme, ki ga je prevzela država, a Rusom je podana prilika, da žive od svojega dela. Podore izdajemo samo starejšim ljudem, dijakom in ženskam.	- .
Svojo izjavo je končal Ljuba JovanoWc z besedami, da bo jugoslovanska vlada storila vse, da izpolni svoje obveze napram Ku-som kot Rusom brez ozira na politično prepričanje.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo is New Yorka.
LA TOUnAINE	T	Jan.	— Havre	LA SAVOIE	11	feb. —	H avr.
OROPE8A	r	Jan,	— K*mburg|	CARMANIA	11	febr. — Reka	
ADRIATIC	7	Jan*	— Genoa]	FRANCE	16	febr.	Havr.
LAPLAND	7	Jan.	— Cherbourg) i	ADRIATIC	18	febr. — Genoa	
ITALIA	10	Jan.	— Trst	OLYMPIC	18	febr. —	Cherbourg
MONGOLIA	12	Jan.	— amburk'	N. AMSTERDAM	18	febr. —	Boulogne
O. WASHINGTON	17	Jan.	— Bremen	PARIS	21	febr.	Havr.
ROCHAMBEAU	17	.•an.	— Havre	AQUITANIA	23	febr, —	Cherbourg
PARIS	18	Jan.	— Havre	MONGOLIA	23	febr, —	Hamburg
ORDMNA	21	Jan.	— Hamburg	KROONLAND	25	febr. —	Boulogn.
SAXON 1A	21	Jan.	— Hamburg	MINNEKAHDA	26	febr. —	Hamburg
ARABIC	21	Jan.	— Genoa	NOORDAM	25	febr. —	Cherbourg
KROONLAND	21	Jan.	— Cherbourg	ARABIC	4	marca	— Ge.ros
NOORDAnt	r	ian.	— Boulogne	ZEELAND	4	marca —	Cherbourg
PRES. WILSON	M	Jan.	— Trst	LA LORRAINE	4	m arc.	— Havr.
.A LORRAINE	tv	Jan.	— Havi	LA SAVOiE	11	marca	— H-ivre
CARONIA	28	Jan,	— Reka	FINLAND	11	marca —Cherbour	
ZEELAND	28	Jan.	— Cherbourg	RYNOAM	11	marca — Boulogne	
FINLAND	4	febr,	— Cherbourg	PARiS	15	rr area	— Havr.
LA TOURAINE	4	febr.	— Havre	LAPLAND	18	m-irea --	Cherbourg
RYNDAM	4	febr.	— Boulogne	N. AMSTERDAM	25	marci — Boulogn.	
AQUITANIA	7	febr.	— Cherbourg	FRANCE	23	marca	— Hi/r.
LAPLAND	11	febr.	— Cherbourg				
ADVERTISEMENTS.
JUGOSLAVI J A
Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra In zadestna hrana. Zaprti prostori, Velik prostor na krovu. Vsa u-dobnostl modernega parnlka.
^filSSUR&lXS
NEW YORK v PLYMOUTH, CHERBOURG In ANTVERPEN
FINLAND .............. 7. Jan.
KROONLAND .......... 21. jan.
ZEELAND ............ 28. Jan.
Vstavi v Halifuxu sem In tja. V VIGO, HAMBURG IN GDANSK SAM LAND (samo 3, razred).....19. Jan.
American Line
PLYMOUTH, CHERBOURG, BRUNS-' BUTTEL IN HAMBURG
VSE VOD.V.Č PROGE DO POLJSKE.
MONGOLIA ............ 12. Jan.
MINNEKAHDA..........26. Jan.
NEW YORK V HAMBURG.
HAVERFORD .......... 9. febr.
Na poti tjrt se vstavi v Queenstown.
White Star
V CHERBOURG In SOUTHAMPTON
OLYMPIC .............. 18. feb.
IZ NEW YORKA V MADEIRO, GIB-RALTAR, Ai_ŽIR, GENOVO, NAPOLJ, ATENE, ALEKSAN DRI JO ZA EGIPT IN NIL.
•ARABIC ................ 21. januarja
LAPLAND .................. 4. februarja
ADRIATIC ................ 18. februarja
*NaJvečjt pp-nik v redni' službi a Južno-
cvropakimi prlflt&clMt. INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMTANTT 120 paznikov — 1,S00,(WV to*. 9 BROADWAY	KEW VORK
ali pri lokalnih agentih.
DAROVI.
Imena in svote oseb. katere so pomagale nesrečnemu rojaku J. Onušiču iz Barbertona, Ohio. Darovali so:
Novak & Rihter $3.00. Po $2.00: Joe Avsec in Jacob Zalar.
Po $1.00: Frank Tancek, J^hn Otoničar. Jolm Žele-znikar, Frank Hribar, Anton Gradisat*, Tom Mi-šič, Louis Šemrov in Anton Troha.
Po 50«4: Frank Jevnikar, Joe •leve in Anton Ozbolt. Jacob Šarbec 25^. Skupaj $16.75.
A. Okoliš in J. Verhovc, nabiralca.
Za kmetiške delavce.
V zakonodajnem odboru je dosegel poslane« Sam. kmet. stranke za Slovenijo Drofenik važen in pomemben uspeh za kmertiške delavce. Zavarovanje zoper nezgode in onemoglosti se bo raztegnilo na predlog poslanca Drofenika tudi na kmetiške delavce.

i wga EH
GOSULICH ČRTA
Direktno potovanje v DUBROVNIK (Gravosa), TRST.
PRESIDENT WILSON 24. Januarja 1922.
Cene za Trst In Reko so: Pres. Wilson $102.50 In (5. davka.
Potom listkov t Klanih at t*« kraje V Jufoilavljl tn er^L RasknBne usodnosti orno, Iri-
Cesa In tretjes*. tasreda. Potniki tretj*va razreda dobivajo bresplačno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
Passenoer Department 2 West Street	New York
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1922
Poleg^ koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd.
Kad vse zanimiv Je članek "Proti delavska špijonaža v West Virginiji".
Ko bodo delavci to prečitali, jim bo marsikaj jasno,* o čemur dosedaj niso niti pojma imeli.
Koledar krasi cela vrsta krasnih slik.
v>; $ s,
Ctivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda.
Cenajie 40 centov s poštnino vred.
^ Za Jugoslavijo je poštnina ista.
Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari domovini.
/
. Vsakdo bo vesel tega božičnega dara. . .
Naročite ga še danes!
a
_Slovenic_Publishing Co.,
82 Cortlandt St.,	New York

Največji, nfc.fortrej*1 pamlkl mm •vetu. Izborna poatrei^a d rtnlkwn.
V	valem mestu all ftllilnl Jo lokal-
ni tatnb
V	Jugoslavijo , Bolgarsko, Rumunsko in Madžarsko,
Preko: Dubrovnik, Trst in Reka
ITALIA - - 10. jan.
Karta »87.00 — Davek $5 00 Preko Reke:
C ARM ANI A - 11. feb.
Karta $105.00 — Davek 55.00 Preko Cherbourg:
SAXON IA .......... 21. Jan.
AQUITAN1A .......... 7. feb.
JAVNA ZAHVALA.
ZGLASI NAJ SE
JOHN SAOITCH, ki ima za dohiti od U. S. Treasury Depart-in enta nekaj denarja. Tozadevni ček se nahaja pri nas.
Istotako naj se zglasi tudi MI-CI HAUPTMAN, ki je dospela v Ameriko po Casiilioh liniji koncem leta 1920. Pri nas se nahaja denar, katerega bi imela prejeti potnica ob prihodu na Ellis Island.
Frank Sakser State Bank,
32 Cortlandt St., New York, N. Y.
(3-5—1)
NAPRODAJ FARMA
100 akrov, 12 sob hiša, 4 -druga poslopja,. 4 knji, 12 krav, 6 prašiče^ 200 kokoši, 4 tone sena, 1000 bušljev koruze, 200 ovsa in vsi stroji; 5 milj od železniške postaje, državna cesta. Cena 12,500 dolarjev; nekaj v gotovini, drugo na obroke. Prodajam vsakovrstne farme. Vprašajte za pojasnila. — Paul P. Bruggy, Box 144, Bingoes, N. J.
santal
C*PSUL£S
MIDY
I^hko ie mm« — hitro poBtgi pri
k VNETJU MEHURJA
Vsak. pflnl* (MID ■mi im«
VMojto »eponaredb
Frank Sakser State Bank,] 82 Cortlandt St.,
New York, N.
Cenjeni: —
Tukaj vam naznanim, da prejela dva čeka, enega za $25J in enega za $20.00, to je za denar, kateri je ostal v New Yorku za časa, ko sem prišla v Ameriko.
Za vse to se vam prav lepo zahvalim, ker ste tako izposlovali, da sem jaz dobila nazaj. To ute pa storili za tako majhno plačilo, da nisem pričakovala kaj takega. Zato se vam ne morem zadosti zahvaliti, bom pa vedno priporocasla vašo tvrdko za kupovanje paro-brodniih listkov in pošiljanje denarja.
Torej za vso tislugo, ki ste jo storili meni ter me s toni rešili velikih skrbi, se vam prav lepo zahvalim in ostanem vam vedno naklonjena.
Z velespožtovanjem
Mary Markel.
Cleveland, O., 29. dec. 1921.
15426 Calcutta Avenue.
(3.5—1)
_ OGLASI NAJ SE
JOHN CrRADI&EK, ki je stano^ val svoječasno na 429 Watson Ave.. Butte, Mont. Pri nas je pasmo od njegovega očeta in sicer zelo razveseljivo zanj. Zato naj se oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj ga nam pošlje. — 1'pravništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
(31-12—3-1)
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
70 — 9th AVE., NEW YORK, N.Y (med 15. in 16. cesto)
poillja denar v Jugoslavijo, Italijo M; — predaja vozn. listke za vse vaineji. Črte; — Izvršuje notarska posle« ki sov zvezi a atarlm krajani. — Can. vedno med najnižjimi. — Telefon W&tklna 752?
Kad bi zvedel za naslov LEONA JOŽEFA SAMS A. Prosim, da se mi oglasi, ali Če kdo rojakov ve, naj mi naznani. Jaz sem trnu stric. — Frank Samsa, 1903 North 8th Ave., Great Falls, Mont.	(4-5—1)
g?* ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNW-jnx V SDS. DRŽAVAH.
Kad bi izvedel za svojega brata JOHNA STURM. Doma je iz Ritomee na Primorskem Nahaja se nekje v West Virginiji. Rad bi tudi izvedel za bratranca JOHNA STURM, doma iz Gradiš na Primorskem. Prosim' oba, da se mi javita, ali če kdo rojakov ve za njun naslov, da ga mi blagovoli naznaniti. Moj naslov je: John Sturm, Box 76, Akron, Mich.	(3-5—1).