269 številka.
Trst, v ponedeljek 25. novembra 1901.
Tečaj XXVI
.Edinost1-Is ■ i takrat ■• 4an. razun i«del) \m pr cnifco*. ."»t) 4. uri
Naročal na »»»*» :
za ee o leto ........ Si kros
u pol leta .........IS „
9« 5*tn leta........ C „
ca n	........ 3 kro d t
.«ao*ninu plade.a:) osursj. S« n»-t ' M 6rf»« i>rfhifn« oHruhiiii« ,e uorav* m rii a.	_
-> tobakarnab t Trstu v- prodajajo po* sa j->tDi itevilke po 6 stotiak '3 dtč. ;
Trnta pa po H notink (4 «fi.|
Telefon *tv.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
3	T edinosti Je moč!
, Ofltal
■s raćanajo po vratab ▼ petitu. Za večkratno naročilo a primernim popimtom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ogla«i itd. ae računajo po pogodb«
Val dopisi naj ae pošiljajo uredniltva
Nsfrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema mpravatltvo. Naročnino in oglas« jI plačevati loco Trst.
Credaiitvv lu tiskarna ae nahajata v ulici Oarintia Siv. 1*2. Vpravnlltvo, • prejemanje inserator v ulici Moli« piccoio Stv. 3, II. nad-li.
»daja elj in odgovorni urednik Pran Godnik
Lastnik konaorcij lista „Edinost"
Na danila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Morda ga ni učiteljišča v Avstriji, o katerem l>i se toliko govorilo, kakor i<e govori o našem učiteljišč u v Kopru. Že to je sila slabo znameuje. Kajti tudi človeku, ki čisto nič ne |>ozna razmer, ki ni še nikoli videl mesta koperskega in «\ k. učiteljišča v Kopru, se mora usiljevati misel, da tu ne more Uiti vse tako kakor bi moralo biti.
S<»ls, učiteljišče, vzgojevalnica bodi svetle za--e, svet za-se ! Delovanje in snovanje v njem btnli neumorno, skrbno, iutenzivi;o, ali tiho ter <► Imakneno od široke in hrupne ceste — javnosti ! Javnosti naj ne dajejo taki zavodi povoda, da se bavi žnjimi ! Javnosti naj ee kažejo le v s peli i! C i m tišje, čim mirneje je delovanje tj*kih zavodov, tem v^pešneje je, tem blagom »«neje je, tem veči koristi prinaša tisti javnosti, ki naj se kolikor le možno malo bavi žajim !
Tako je tudi ua vseh učnih zavodih, kjer so razmere normalne, zdrave. Kjer niso, tam postaje zavod predmetom javne disku-zije. < :m pa se je zgodilo tako, smo dobili zanesljivo znamenje, da zavod ne ustreza -vojemu velikemu namenu ; a potem, ko je prišel ljudem v zobe, ustreza še manje. Iz zla rane zlo. Tako je v naravi stvari, a narava ima svoje nepremične zakone in je konsekventna . . .
Učiteljišče v Kopru je že dolgo ljudem v zobeli. Se niso ljudje prav {»»zabili na eno nepristojn« -t, s katero so se bavili, že govore o drugi : še se ni posušilo črnilo, s katerim je bila pisana prejšnja rekriminacija, že moramo pisati drugo. To se le|x» vrši in vrti z grafijo že nekaj let sem . . . !
To dejstvo si moramo držati pred očmi, ako hočemo zadnje žalostne dogodke pravično soditi. Ti dogodki, sojeni v zvezi z vsem, kar je bilo j>oprej in je še na tem zavodu kakor kronična bolezen, ki se ne da odpraviti, se nam l>odo videli vse drugačni, nego, ako bi jih iztrgali iz kompleksa in jih sodili same za se kakor take. Kar se je zgodilo te dni na učiteljišču v Kopru, je greh, velik £reh. Kdo ga ima na vesti, nam je irelevantno za ta hip, ko hočemo konstatirati svoje prepričanje, da ta greh ne bi se bil dogodil brez prejšnjih grehov!
Štrajk v šoli ! Ta misel meji ob sfero — nemožnosti ! Ali v blaženi deželi neverjetnosti so možne tudi nemožne stvari.
No, predno govorimo dalje, bi prosili čitatelje, vso javnost in izlasti koinf>etentne šoi-ke oblasti, naj izvolč vzeti na znanje, da naši narodni kroiri. v katerih imenu nam j«* tu <-a>t stoto riti. so bili povsem i/.neiiadjrtii po tem dogodku in da so bili nepričakovano postavljeni pred fait aeronipli Kajti za nas je velike važnosti, da svet ve, da krogi, v katerih imenu govorimo, niso imeli ni časa ni prilike, da bi mofcrli. z ozirom na do^mike na učiteljišču v Kopru, kaj svetovati ali odsvetovati. Kar najodločneje moramo zahtevati, naj se ta izjava naša vzame na znanje !
Sedaj |>ojmo dalje ! Sode po pojedinih besedah, ki so že patile v naši javnosti, bodi ustineao, bodi pismeno, utegne priti disku-zije: ali je korak učiteljiščnikov v Kopru možno odobravati ali pa ga je obsojati kar najodločneje ? ! Nam se zdi, da slov. javnosti, rojakom učiteljiščnikov, v tem hipu ni taka disk uzija v prvo in glav.io dolžnost. laka di*kuzija bi bila na svojem mestu popred, ako bi bili vedeli za namen učiteljiščnikov, in bo umestna tudi pozneje, ko bo rešena ta kriza ! Korak učiteljiščnikov morem > odobravati ali ne odobravati, ali za sedaj, ko stojimo pred dovršenim činom.je nam vsem neizogibna in najnujneja
dolžnost, da s«* z vso odločnostjo postavimo na stran nc'iteljiM*nikoT ! !
To trdimo, to zahtevamo iz dveh glavnih razlogov.
Prvi razlog nam je naše trdno prepričanje, da dijaki niso storili tega koraka brez vsaeega vzroka. Za to naše domnevanje govore v pivo dogodki iz minolosti, govori že ves zistem, ki vlada od nekdaj na tem ne-:rečnem zavodu!! (Par dejstev v ilustracijo teea zistema, duha, ki veje na e. kr. učiteljišču v Kopru, podajemo danes na drugem mestu, med domačimi vestmi.) Temu zistemu primerno je bilo tudi imenovanje dotičnega gospoda, ki je bil v neposreden povod zadnjemu žalostnemu dogodku, kakor je tudi označujemo djines na drugem mestu. Potem pa se nam tudi zdi psihologično izključeno, da bi bilo le ]>o nagovarjanju, f»otom sugestije prišlo do take solidarnosti med tako mladimi ljudmi ! Ne zdi se nam verjetno, da bi se bili taki mladiči odločili za takov skrajen in nevaren korak, ako ne bi bilo tehtnega razloga v to, in moida le iz objestnosti ali hujskanja od strani dveh, treh. Kajti toliko zreli pa so že ti mladiči, da so se mogli zavedati nevarnosti, v katero te podajajo. 1n če se niso popred, morali so se zavedati po grožnjah od strani učiteljev in ravnateljstva: po dejstvu, da so jim pred nosom zaloputnili vrata učiteljišča.
Poleg tega prvega razloga — prepričanja našega namreč, da ni brez tehtnega razloga prišlo do štrajka —, nas pa sili (poleg pomisleka, da gre tu za vr«to mladih ekzi-steneij, ki so kri od naše krvi), da se postavimo na stran učiteljiščnikov, tu.li usodna misel na našo vnebokričečo mizerijo na polju ljudskega šolstva v Istri ! Kdor ima kaj -srca v sebi za narod naš, za tega trpina, mora ob tej priliki pred vBem misliti na konsek vence, ki bi navstale, ako bi odločilni faktorji, zastopniki naioda, dopustili, da natn te mlade ekzistenee upropastijo! Čitatelji ! Prečitajte le naš današnji dopis iz občine Materijske, pa nam ne treba, da bi vam dalje govorili o teh konsekveneah ! Iz-veetmm krogim bi bilo bržkone ravno to najbolj po godu; nam pa mora biti ravno zadovoljstvo teh krogov razlog, pred katerim se morajo umakniti vsi drugi razlogi, za to, tla se postavimo na stran učiteljiščnikov, da ee potegnemo zanje in da kategorično zahtevamo od naučne uprave:
a)	da se ta kriza reši brez kakoršnje si bodi škode za učiteljiščnike,
b)	da stori konec škandaloznim dogodkom in da se neha enkrat to nezdravo razmerje, ko je rečeno učiteljišče, zopet in zopet vzrokom ogorčenju v javnosti, po novinah in v parlamentu: in (ker ozdravljenje drugače ni možno),
c)	da vsaj hrvatsko-slovenski oddelek premesti kam drugam in ga postavi pod — drugačno ravnateljstvo !
To zahtevamo, to zahteva naša javnost in to morajo zahtevati tudi naši poslanci !! In mi smo uverjeni, da ttidi store tako vsaj tisti poslanci, ki le s stališča koristi naroda izvajajo svoje zastopniške dolžnosti!
Torej ! Ta hip ni primeren za akade-mična razpravljanja o umestnosti ali neumest-nosti Koraka, ki so ga storili naši učitelj išČ-niki v Kopru, ampak ta hip zahteva — energičnega čina !
Politični pregled.
V TMTU dne 25. novembra i901
Deielnosborik« volitve v Istri-
Laška stranka je proglasila za istrska mesta in za trgovinsko in obrtniško zbornico v Rovinju sledeče kandidature :
za Koper : odvetnik dr. Belli ; za Piran : Nikolaj Zarotti; za Rovinj : dr. Matej Campitelli : za Poreč, Novigrad in Umag: odvetnik dr. Tuiij Sb-sa :
za Motovun, Buje, Vižinada in Oprtalj: Avguštin Tom asi ;
za Pazin, Labinj :n Plominj : odvetnik dr. Konstantin < 'ostantini ;
za Pulj in Vodnjan : dr. Ludovik Rizzi ; za Mali in Veliki Lošinj : notar Ivan S. Vidulich ;
za ('res in Krk: odvetnik tir. Inocent Obersich :
za trgovinsko in obrtnijsko zbornico v Rovinjn : odv. dr. Matej Bartoli in odv. dr. Feliks Bennati.
O položaju. Čim so se načelniki nemških strank predstavili svetu z izjavo, ki jih nič ne stane in jih v nič ne obvezuje ; pač pa bi jih mogla — ako bi drugi ne znali parirati — kazati svetu v najugodniši luči rešiteljev avstrijskega parlamentarizma: tedaj je hitel predsednik zbornice, grof Vetter — in to ne proti volji gospoda ministerskega predsednika — s povabilom do načelnikov vseh strank na konferenco, ki naj bi zvarila zdravilo za bolni parlament. In prišli so vsi — razn Vsenemcev. Prišli so in nič povedali, česar ne bi vedel že vsakdo, kdor se zanima za politične dogodke.
Ako je g. Korber pripovedoval, da parlament ni igrača, menda ni s tem izrekom nikogar presenetil. V obče namreč: z ozirom na avstrijsko zbornico poslancev bi bil seveda moral malce zasukati besedo in reči, tla parlament naj bi ne bil igrača. Če pa je vnovič raskladal svojo »nevtralnost« in jo kazal lepo nalikano in blestečo: zopet ni to nič novega" za nikogar. Pa tudi to odgovarja njegovemu običaju, da se je, svoji rešilni akciji v prilog, skril za — kruh, katerega prebivalstvo — nima!! Saj je to njegova ideja-ljubljenka, da bi gospodarstvo ubilo politiko. Ideja je morda lepa, plemenita, ali ko ec je že tako temeljito izkazala neizvedljivo, ni ravno posebno — državniško od g. Kor-berja, da jo hoče se silo izvesti.. In daje neizvedljiva, mu je tudi na tej konferenci z vso potrebnojasnostjo povedal poslance Stran skv: Ne bo miru, ne bo parlamenta v Avstriji, dokler ne bo rešeno češko vprašanje!
Izvzemši češke govornike, !:i so kar naravnost povedali, kaj hočejo, in so odkrito govorili, d i od njih ni ničesar pričakovati v namen v kateri je bila sklicana konferenca, so vsi drugi govorniki govorili bolj diplomatično, I,„lj — rekli bi — spravoljubivo, ne pa da bi dali kakov konkreten nasvet ali določno izjavo, kaj in koliko pripravljeni žrtvovati za spravo. Kar so govorili govorniki nemških strank, je možno čitati vsaki dan v nemških listih. Ko bi bilo pomageno s samo govorjeno ali pisano pripravljenostjo za pomoč parlamentu, mi bi imeli v Avstriji najbolj zdrav parlament na svetu . ..
Kc nferenca je ostavila tisto vreme, kakoršnje je našla. S tem je označen nje vspeh. Če pa g. Korber izvede svoje grožnje in res razpusti parlament, je pa njegova stvar, da pride poprej na čisto, česa more in sme pričakovati od novih volitev.
V analiziranje govorov se torej ne bemo spuščali, ker vse te izjave bomo še često srečavali kakor stare znanke.
Le obema slovenskima govornikoma moramo naravnost povedati, da sta nas osupnila, ali — ne prijetno. Oba sta se nekako izrekla, da je vrv akcije za slovensko vseulišče na njiju straneh začela odjenjavati. Gosp. dr.u Šustersiču so gospodarske zadruge tako La srcu, da bi se radi istih spoprijaznil tudi z —
nado, da se najde modus, ki omogoči, da razprava o nujnem predlogu radi vseučilišča ne bo potrebna v zbornici. Dr. Ploj pa bi ee zadovoljil, če se nujni pretilog odkaže odseku za naučne stvari.....
Gospoda sta postala jako skromna. Manje res ni bilo možno. To je britko, o gospoda na desni in levi slovenske delegacije ! Cez dolgo, čez dolgo smo doživeli akcijo, ki je zopet povzdignila duše in osokolila marsikoga zopet, ki je bil že klonil duhom. Doživeli smo akcijo, ki je pomenjala solidarnost v dejanjih z narodom češkim, maogo obetajočo akcijo. Češki govorniki na konferenci so | odkrito označili direktivo, kateri bodo sledili: iz ust naših govornikov pa ni bilo ni besede, ki bi kazala, da se ima ta solidarnost prenesti tudi na tla parlamenta. Naša na troje razklana in trikrat osmešena tlelegacija je po-Kazalu zopet, da slovenski politiki nedo3taje večega koncepta, da jej nedostaje resnosti, logike, možatosti in — še nečesa druzega. To je politika, ki ne stori nobenega koraka, naprej, da ne bi jutri zopet storila enega koraka — nazaj ! Ne, to ne gre, če se nočemo udušiti poti lavino smešnosti !
Vprašanje je sedaj le šfe, ali sta se govornika popred sporazumela se svojimi pristaši. Če se nista, je žalostno, ker bi kazalo, da ni med njimi nobene avtoritativne roke, ki bi vodila; Če pa sta se, potem pa je stvar še — žalostneja.
Nikdo ne oporeka važnosti gospodar^ skim vprašanjem ; ali da bi radi vsaeega tacega vprašanja postali kramarji z idejali in z največimi kulturnimi postulati — to pa Že ni dopustno. In če že hočemo biti, potem pa imejmo toliko poguma in bodimo odkriti in ne zapričenjajmo akcij, ki niso v soglasju z našo
—	kramarijo!
Iz poljskega klnba Dne '23. t. m. je imelo poljsko >kolo« svojo sejo. Začetkom seje dal je predsednik vitez Ja\voraki pre-čitati pismo posl. Daszvnskeg-a (socijalista), v katerem se je isti opravičeval radi žaljivih izrazov, katere je svoječasno rabil v svojem govoru v zbornici poslancev proti poslancu WieIo\\ ievskemu. Izjavil je, da je bil ostvari krivo poučen, Dalje se je klub bavil z dogodki v Gnezuu (na Poznanjskera), kjer je tamošnje sodišče obsodilo 21 oseb poljskega naroda, večinoma ženske, v do 2 iu pol letno ječo. V Vrešnu na Pruskem Poljskem so namreč uveli pouk krščanskega nauka v nemškem jeziku. Ker otroci niso hoteli odgovarjati, se je šola zaprla in so bili vsi otroci ttlesno kazno vani. Stariši, ki niso mogli pričakati, da bi otroci prišli iz šole, podali so se pred šolsko poslopje, kjer so si i-šali stokanje svojih otrok.
Stariši so na to udrli v šolo in razža-lili šolske oblasti, vsled česar so se dogodile omenjene obsodbe. Poljski klub je sklenil jednoglasno, tla se v znamenje protesta proti prus&im zatiralcem naberejo meti poslanci poljskega kluba prispevki za družine obsojenih.
Gledč položaja v parlamentu je sklenil poljski klub, da bo nepremično vstrajdl pri tem, da se zahtevam dežele mora ugoditi.
—	Nasproti Čehom so se pa v isti seji zgražali, da tirajo svojo nacijonalno politiko, ko je treba rešiti državne potrebe. Poljaki so izjavili, da njim to ni vsejedno, ako radi češke politike pride do absolutizma, ker njih dežela ni v tako ugodnem gospod, položaju, kakor je Češka, kjer cveteti trgovin iu industrija.
Da Nemci, ki so pijani vina, priporočajo drugim narodom treznost, temu se ne moremo čuditi, ker je pijan člonek vedno objesten in se navadno norčuje iz onega, ki je lačen in žejen ! Ali da se isti Poljaki, kateri so imeli ravno v istej eeji priliko zgra-
žati nad brutalom postopanjem pruskih Nem^v proti Poljakom v narodnem obziru, da isti Poljaki, kateri so tudi v istej seji sklenil-, <'a bo lo trdovratno zastopali koristi svoj** diže!**: da i*ti Poljaki ol»sojajo f>o*to-panie čeških |vm» anoev, to ni samo neslovan* skn, temveč tudi nespametno. A It o imajo že Poljaki toiiko gospodarskih potreb, no potem, kaj pa mislijo, kdo da bo |>otezal za njih potrel»e, ako bodo oni svoje druge slovanske brate v najkntičnejih tren >tkih puščali na cedilu ter se vezali z Nemei, katerih pditika meri na t«, da lep > p> vrsti gospod irsko in narodno uniči je len slovanski narod s pomočjo druzega in slednjič — vseli. Ni-li morda ravno krivičnost Nemcev v prošlih dobah kriva, da je (raltoija toliko zaostala v gospodarskem obziru?! Kranarska politika se mašeuje in se nt-gne maščevati nad Poljaki in nad — Slovenci !
Glasovi o spremembi na dalmatinskem namestništvu. „Deutsch-natio-nale forrespondenz" javlja, da je dalmatinski namestnik F. Z. M. pl. David, podal svojo ostavko ii <ia je njegovim naslednikom določen >eki'ijr»ki načelnik v ministerstvu za notranje stvari, grof Paee. ..N. F. Presse"
zati, kaki običaji vladajo na koperski ulici ia kakov duh vlada na zavodu, oziroma, na kako stališče se postavlja vodstvo zavoda nasproti dogodkom na ulici.
Nedavno temu se je dvojici naših učite-ljiščnikov dogodilo nekaj grdega, ali na ulicah v Kopru jako — človeškega! Dogodilo se jima je, kar se je dogodilo že mnogim našim in mnogokrat : nabili so ju prav pošteno, do krvavega. Jeden teh dveh revčkov je moral kakih 10 dni ležati v postelji. A veste, kaj je odgovoril gospod ravnatelj na zahtevo dijakov, naj bi vendar kaj ukrenil v tem slučaju v varstvo njihovo?! Rekel je: Tam je sod išee, ako seje komu kaj zgodilo, naj gre tožit!! In slednjič je ravnatelj tega učnega zavoda, ravnatelj, ki je postavljen tudi v to. da vsestranski varuje interese svojih dijakov, dal isti odgovor, ko se je tudi od profesorske strani pritisnilo nanj, naj vendar kaj stori, kar bi bilo podobno njegovi — dolžnosti ! ! Takim godkoiu so izpostavljeni naši dijaki na ulici, in taka je obramba, ki jo uživajo na ravnateljstvu! Le to jedno bi vprašali mi gospod* raTnatelja, da Ii bi tudi tako govoril, tla so kakemu laškemu ali nemškemu učiteljišča i k u
stema, pa če so še stokrat iudigniran: i z vestni krogi v Gorici, češ, da napadamo toli zaslužne može !
,.Cassa di risparmio triestina" ia naši kmetovalci. Laška kmetijska družba tržaška je pozvala laško tržaško hranilnico, naj uvede tudi posojila z« kmetovalce. Tozadevno spomenico je kmetijska družba predložila mestnemu svetu tržaškemu — kakor smo javili že zadnjič —, da jo isti priporoči in izroči hranilnici.
Čudno je, da so tržaški Italijani, ki
Denarja mu manjka! Komu? E( zloglasnemu in znanemu hrvatskemu renegatu, profesorju (??) Titu Alačeviču v Rrau. (Pic-colo« je namreč Alačeviča tituliral za profesorja, kar pa je približno toliko res, kolikor je lastuik »Piccolov« — Italijan.) CJbogi Alačevič, mošnja mu je prazna ! I u glej naših usmiljenih irredentistov, ki mu nabirajo darove! Ali, kakor se vidi, naši ljubi tržaški lalioni imajo prokleto malo volje v to, tla bi lačnemu prodancu v Rimu pošiljali denarja v Rim. To sledi iz »Piccola«, ki je včeraj objavil nabrane darove. Nabrali so par mizernih
imajo toliko denarnih zavodov v svojih rokah, ! . - f ,	> - •	.	,
. kromc. In ko poplačajo poštnino za poslano
pa poroča, da je Davidovo stališče pač silno razbili glavo?! omajeno. da je pa vest o njegovem odstopu
ni
še-le sedaj prišli na to idejo, da bi dajali posojila tudi poljedelcem. Mari je laškim zavodom manjkalo do sedaj denarja? Ali pa [»oljedelci morda niso imeli do sedaj potrebe I posojil? Zalibng je bilo do sedaj dovolj vsega tega. Laški zavodi so imeli še preveč denarja, naši kmetovalci pa še preveliko potrebo po-, sojil. Tudi se ni ljubezen laške gospode do slovenskega kmetovalskega ljudstva prav nič povečala, pač pa je še zmanjšala. Kateri je bil torej vzrok, tla so gospoda še le sedaj prišli na to misel ? Odgovor je zelo jedno-staven : strah, tla izgube svoje dosedanje gospodstvo nad našim potrebnim kmetovalcem. Dosedaj so laška gospoda tudi dajati posojila a ne potom zavodov, marveč so to delali
Jako značilno za zistem, vladajoči na c
še prezgt»dnja in tla še ni določen njegov i kr. učiteljišču v Kopru, je bilo tuli imeno- , . , ..	, ,
, iii i u -- i . . . . , . , . , zasebni oderuhi, ki so ljudstvu — pod spretnim naslednik. Odstop predsednika pl. 1 aviea, j vanje moža, ki je dal neposredni povod .___
kateri je nedavno temu slavil petdesetletnico ' gtraj k, t učiteljišču i kov.
Tam v avgustu je bilo, ko se je d>-

zrabljanjem zvkonitih določil — v pravem pomena besede ropali imetje, pridobljeno s težkimi žulji. Sedaj pa, ko so začeli naši de-
o zadnjih volitvah spravljal v zvezo s vprašanjem.
V koliko te govorice niso nič več, nego govorice — o tem je težko soditi onemu, ki ne vitli za kul;»e.
Tržažke vesti.
Boj na učiteljišču t Kopru. Ia dogodki se razvijajo dalje z ne;zprosno konse-
v Riti- — bo reva za g. Alačeviča ! V krasno ; ilustracijo italijanstva darovateljev naj . poemo, da je med istimi |»olovica slovenskih renegatov. Ali jih hočete poznati te podpi-ratelje — slavnega Alačeviča?! Evo jih Italijane najčistejše kryi: tir. Martinohč, prof. Miagotovič, O-trogovič itd. Ti so pod-piratelji vrednega jim tovariša. A propos: kmalu bi bili pozabili, daje mej njimi tudi znani slabi državni poslanec in še slabši histor.k, ki je daroval celih 5 gld" FClavernitn čelom opozarja rečeni list, da nadaljnji darovi so še sprejemajo.
Siromašni Tito se je obrnil na slabo adreso. On ne pozna naših signorov. Njihov »patrijotizem« je sicer silen, ali ne sega preko tiste odprtine, ki vodi v lastni žep.
Z Opčill nam pišejo : Naše »Gospodarsko društvu* ima svojo gostilno, ki vspeva dobro, ne tla bi jej trebalo rellektirati na našo inteligenco. Saj pa tudi ne zahtevamo in ne moremo zahtevati, tla bi inteligenca posedala po krčmah in popivala tu.
Ali naše društvo ima tudi svojo mesnico. Tu pa je stvar drugačna, tu pa bi že smeli pričakovati od uaših razumnikov, tla bodo vršili svojo rodoljubno dolžnost po geslu :
Svoji k svojim! In to nas jako žali, tla je ne vrše. Nijedeu njih ne podpira našega društva ! Pač, jeden je, ki podpira. In kilo je to? Je li trgovec, je-li kakov prečastiti ? Nič tacega ni. Oji je tisti, ki vleče vrv pri našem »Zvonu«.
Ako bi bili gospoda imeli res človeko-	Inteligencija na Opčinah ! Pom sli ven-
ljubt.e namene, uvedli bi bili taka posojila! dar, da se svojim denarjem podpiraš one, ki že prej; ne pa še-le sedaj, ko na tem polju HO 0 zadnjih volitvah plačevali po 2 gld. in
pogledu. To so njih »velikodušni« in »človekoljubni« nameni, in v dosego teh svojih namenov uvesti hočejo sedaj pri tržaški hranilnici posojila zt kmetovalce.
svojega službovanja, pa je, kakor poroča
-K- Pre\*> |,rf<1 T 'MOien' '-nal"' ,la je * 1""'®*"' 2'lih o« lastno prošnjo	narni ,av„di	_	Ul.ajih (oa TržaSkera,
ko„e,-o„ naj omenimo se, .1. se govor,oe j premeKen v Gorico. Takrat je prihitel v Tr<t	na 1)ližnjBrn	Krasu	iu v Jri) 1)no a
o teli .prememl,ah mvlj.jo v «•«., s - „eki ^^ ki je ,,,.»riil vse šu„l,je na	tržaška	ji|o|eil	,„ hr,J Ja _
predstojeeo aneks.jo	,n Hercegove, ^ ki no9i t„(ll že naa|ov doktorja in vspeino reševati našega polje.lelea i, krempljev
kakor se ?e tudi pritisk vlatle na Hrvatskem , • OM i- „	a^i;	n* ^Im . ...	° ' J	1 J
J	1	te	8lIl>l,,a na	srednji sol. nekje na blo- jaAkjh iz^seValcev. začela s> laški gospo li
em venskem. Prišel je, da se predstavi g. dež. zraanjkovati tla 1>Q(i nogami in že več let
nadzorniku in ga obvesti, da bo prosil za tlllltajo in tuhtajo, kako bi si shivenskega
mesto, izpražnjeno v K.«pru. Gospod uatlzor- kmeta ropet dol)ili v pest) (la bj ga raogji ge
nik ga je vaprejel iu ga izkompleraentiral na(lalje tlačiti v moralnem in mateijalr.em diplomatično, ne da bi bil rekel ni črno ui belo. Jednako se je goddo gosjmdu tu li pri ravnatelju v Kopru. Potem je bil nastopil isto-pot neki drugi go3pod, ki je tudi ab-solviral vseučiliške študije. Iu potem je sle-tiilo nerazpisanje natečaja iu . . . . . Imenova-kvenco in »e kar |xxle proti katastrofi. Ah, Dj« g- P-» kl je l,il provizoričen učitelj na da _ žal — vse to, kar se že dolgo, od vadnici s samim spričevalom vsposobljeaost-prvega začetka, dogaja v Kt>j»ru, so le Členi M ljudske sole.....
iste verige ; jedno se okleplje tlruzega, jedno	Tako postopauje je nezaslišano. Ali da
raste iz tlruzega!	se umejcmo. Kdor je prijatelj napredku na-
Das eben ist der Kluch der bbsen That, roda, ta m >ra biti prijatelj uuteljstvu, a das-i sie fortzeugentl immer Boses muss ge- kdor je za napredek učiteljstva, mt>ra biti baren. . . Z nameščenjem učiteljišči v Kopru odločno za to. da se istemu — v je razvil /.istem, ki je pravi nezmisel s eploant* vepodbujo — odpirajo vrata tudi p e d a g o u i č n e g a p o gl e d a, zistem, više, nad ljudsko šolo....! — Prav je, poki je obsuirden ozirom na smotre učite- polnoma prav, in pravično je, da je tudi Ijišča za deželo, kakoršoja je istrska se svojimi ljudskemu učitelju dana prilika iu možnost, kulturelnimi in etnoirrafi^nimi razmerami. Pro da se povspue više. To je v bodrilo n v simo le! Za v>top na ta zavod — - in baš z čast vsemu stanu.
ozirom na omenjene razmere — se zahteva	Če *mo torej rekli, tla je gornje imeno-
minimalno mero znanja nemščine, učni zistem vanje nezaslišano, izjavili smo se le proti pa je tak, tla bi }>otem siromašnemu dečku nagimi, kakor se je imeuuvanje izvršilo. In trebalo, da je vsaj jv 1 nemškega tilogoga, menda se ne motimo, ako pravimo, tla je v
akti hoče rspešno slediti predavanjam neka- interesu časti in ugleda učiteljev samih, akt) jihi za kmetovalce, prt v nič ne bojimo in tenh profesorjev. Meti te je prištevati na se le isti njihov tovariš povspne na srednje gospod* napravijo s tein (kakor jim je že g. prvem mestu ravnatelja Markela. Mož pre- učilišče, ki si je tudi prizadeval, tla si je svet. tir. Rvbaf vskliknil v zadnji seji mest-dava jvdagogiko. Tu liočcmo pustiti na strani pridobil uspos ob ljenje v to. Če uči- nega svet«) le luknjo v vodo in drugega kočljiv., vprašanje, da-li ou sam suvereno in telj čuti sposobnost v sebi za povspevanje nič. Ako bodo vestno in pošteno postopali, javili na kratko, vršila se je razprava pred na vse strani zmaguje ta predmet?! Držimo više gori, naj skrbi, da položi izpit vsaj za bodo le podpirali prizadevanje našega sloven- : tukajšnjim porotnim sodiščem proti znanemu
že kakih 10 let tako blagodejno deluje naša sit>venska posojilnica iu hranilnica v Trstu. Poročevalec o tej stvari je v zatlnji seji mestnega sveta izrekel tudi neresnično trditev, tla se morajo naši kmetovalci obračati za posojila tlo tujih zavodov. No, da-li je »Tržaška posojilnica in hranilnica« tuj ali domač zavod, o tem ne bomo zgubljali besed in tratili prost'ira, ker je že v naslovu samem povedano, da je »tržaška«, ima svoj sedež v Trstu in tudi svojo hiš» v sredini našega
Vs klg. mesa za vsaki glas za nasprotnega kandidata ! Pomislite gospdda, tla ne bo mislilo ljudstvo, tla so nam resna narodna gesla le neresno agitacijsko sredstvo !
Z Ihinaja smo prejeli in objavljamo :
Slavno uredništvo ! Prosim Vas, tla bi natisnili ta-le dos:a-vek k mojemu zadnjemu popravku :
Oledč na Vašo izjavo, tla gospod Niko Zupanič ni pisal onega članka (o dogodkih na vseučilišču), omenjam, tla sem proti ime-
mesta, kar znajo dobro tudi na magistratu novanemil gospodu tovarišu rabil besedi »ne-samem, ker plačujejo temu zavodu najemnino uktn()dt {n v8i|jivostc samo z ozirom na
za svoje gasilce, ki imajo svoje prostore v hiši prih »tlujega našega narodnega doma.
Mi se te njih nakane, da uvedejo poso-
dotični članek, o katerem ne je tu sploh mislilo, tla ga je on spisal.
Ivan Vero o ii, '■and. meti.
Dunaj, 2*. nov. 1901.
Izpred poratuesra sodišča. (Obsojen na smrt.) Kakor smo že v soboto
se le dejstva, da je predmet že sam na sebi meščanske šole! Le taki slučaji imeu »vanj skega denarnega zavoda, tla resi naše ljud-veletežaven in tla treba vdike spretno- učiteljev na viša učilišča bodo res v prilog na- stvo iz gospodarske bede. Gospodarsko trdno sti v predavanju, ako se hoče, da res spre- prednim učiteljem, kojim dotićniki čast de- stoječe ljudstvo pa je tuli v narodnem oh jemljejo v a-se tudi učenci! Težava pa je še laj o se svojo spodobnostjo iu se svojim tak žiru zavednejše in doslednejše veliko veča, ako re predavanja vrš*: v jeziku, i toin, kar pa se o ti ločno ni zgo-kater«tra učenci nimajo {»opolnoma v svoji d i 1 o z imenovanjem g. P. oblasti. V tikem slučaju pa treba izredne	Le če bodo učitelji, povspevši se više,
jasnosti v besedi in razvijanju misli. A kako res na svojem mestu v vsakem pogledu, se gos[>oda pri laski hranilnici ne dosežejo niče- pravi se je predava p. Markel?! Ko predava on peda- bo majal princip, tla na učiteljišče sedijo le j sar, ker je naše ljudstvo že dovolj za veti no, ljubosumje tjotriko, H> j>erijode tako strašno — trakul- profesorji.
jaste. da se mora slušatelj definitivno pošlo-	Sicer pa naj ne misli nikdo, daje tu šlo ' Naš slovenski denurni zavod bo laški hra-
viti od začetka perijode, kajte zgubi ga go- za čin naklonjeuosti tlo učiteljev; to je bil le | nilnici vedno stal kakor činitelj, ki jej tovti popolnoma, pred no je g. Markel dovr- J čin protekcijonizma, a ta vstvarja le poslušna šil svojo — perijodo!!	Jorolja, da ne rabimo druzega ptimernejega
Ni treba, da ie človek pedagog, tla ' izraza.
morilcu svoje laatne žene, (1*2 letnemu Valeu-tinu Romano iz Kopra. Ta je dne 23. junija t. 1. v ulici Punta del Forno umoril svojti zali te vanj u i»0-ietno ženo Antonijo radi — ljuboniim-
svojih pravic, nego ljudstvo v slabih gmotnih nosti!!! Romano si je \ tepel v glavo, tla razmerah, o čemer nam Čehi podajajo naj- njegova žena greši z nekim sostanovalcem, bolji doka«. S pretnjami in pritiskom pa ; In radi tega je izvršil grozen čin. Na raz-
dokazalo, da je bilo njegovo neopravičeno. Porotniki so eno-da ve, kam se ima zateči v sili in potrebi, glasno izrekli besedo — kriv. P » verd.ktu
porotnikov je sod šče obsodilo Romana v smrt na vešalih. Branitelj obtoženca, g. tir. Abram, ni
J«
umeje. kako nepedagogičen je takov učni r:«tem; da umeje, da diiaki ne morejo vspe-vati iu da mu taka vzgojevalnica pt»staja v
mučilnico.
Poleg grehov na zavodu samem pa se vijejo v-sporedno dogodki izven istega, po ulicah mesta, v kateri so postavili zavod v neumljivi zaslepljenosti in ga vzdržujejo tam v neumljivi trmoglavosti.
Ce se na zavodu greši prou pedagogiki, pa se izven istega dogajajo stvari, ki so v zasmeh zahtevam uajprim tivneje gostoljubnost ter humanitete : zakonom človeške civilizacije !
N«>čeroo posezati daleč nazaj, ampak z izgledom iz najbližje miuolosti hočemo doka-
Za duh, ki veje, za zistem, ki vlada na zavodu, je značilno slednjič tudi postopanje ravnateljstva z našimi dijaki povodom seda* njega štrajka! Našim žugajo z izključenjem, s skrajnimi konsekvencami — brez usmiljenja, brez pardona ! A kako je bilo svojedobno, ko so laški učiteljiščniki štrajkali ? — Tedaj ni gosttod ravnatelj nič žugai, ampak letal je na domove učiteljiščnikov, prosit le-te, naj se vrnejo v Solo .. . ! Takov je zistem na učiteljišču v Kopru se svojo dvojno mero...! In on, ki noče nič spremeniti na tem zistemu, je gospod nadzornik na namestništvu v Trstu, on, ki je vsikdar vollkommen befriedigt po vsem, kar vidi in sliši v Kopru. Njega proglašamo moralno odgovornim za — čine zi-
bo določal mejo, do katere sme se svojim postopanjem. Akt) bodo Italijani tu svoj načrt hoteli res izvršiti, pomagali nam bodo tu nehote, na jedni strani na delovanju za gospodarsko ]iovzdigo našega naroda, na drugi strani se bodo pa smrtno zamerjali svojim privržencem „cikorijašem" p> okolici, kateri so večinoma v skrajno slabih gmotnih razmerah in ki bodo kar trumoma prihajali v laško hranilnico po {»osojila. Ako jim ne bodo dovoljevali p »sojil. bo zamera, ako jim bodo pa dovoljevali, bodo posojila slabo zagotovljena in bo imela hranilnica zgubo ; tega pa ne Im> po&ojilnica mogla delati, ker denar, katerega bo posojala, je tuj denar, denar uložnikov, ki zahtevajo, da je varno uložen. Naj obračamo stvar kakor hočemo, pridemo slednjič vendar do zaključka, da napravijo Lahi s tem činom — luknjo v vodo!
mogel tlruzega, nego prositi naj se upoštevajo olajševalne okolnosti in sodišče je sklenilo priporočiti obtoženca milosti Njegovega \ eli-čaustva. — Na vsej razpravi se je Romano vedel zelo cinično in ni obžaloval svojega dejanja. Na vprašanje predsednika, da-li je cul sodbo, si je Romano dal ponavljati razsodbo. Ko so ga odvajali, je vskliknil, obrnjen proti uradnikom: Pa bodi tudi na sto metrov visoko... !
Danes se vrši razprava proti Romeo Bosiju. Obtožen je radi čina proti nravnosti ; razpravi predseduje svetnik Pederzolli, državno pravdništvo zastopa državnega pravd-nika namestnik g. dr. Pangrazzi, branitelj pa je odv. z- Breitner.
Naše razmere. Neki organ mestne ca-morre, to je municipalni redar, je aretiral včeraj neko slovensko deklico, .ki je proda^
jala kruh po ulici, ker je haje to prepovedano. Ta redar je odvedel prestrašeno deklico na mestni komisarijat in tukaj bo jo kaznovali — Čujte in strmite — na 4 krone globe. Kaj pravite, cenjeni čitateiji, vi k temu ? Ženski, ki je prišla uro in ki morda ttuli več daljave v Tr*t, da prod* tu morda. da ali ne, Ta 'J kroni krulia in morda niti ni vedela, kje da je produ a nje kruha prepovedano, na lagajo kar štiri krone globe! To je neču veno! To kriči v nebo! Da. da. tako ljubijo slovenske ljudi — tukaj v Trstu.
V znamenju zime Po toplih, deloma deževnih d loma suhih dnevih se je v noči med soboto in nedeljo nenadoma izvršil pravi prevrat v vremenu in teraj>erHturi. Atmosfera je poledenela, tem[>eratiira je padla in višave okolo Trsta so se pobelile. Po mestnih ulicah pa pometa burja in sili v vsako špranjo, /j raa je tu, prava, resnična «ima. V petek še nam je bil ©elo havelok zopern in vlačili sm i^aseboj bolj iz navade — iz 07 i rov do letne novem-berske d«»be —, včeraj pa smo slovesno uveljavili zimsko suknjo.
Prav je : tako je vsaj v^e v harmoniji. Polit čni odn«>šaji	le<leno neprijazni, da
nam erre do kosti; zakaj naj bi bilo ravno vreme drugačno?! Da bi le tudi v politiki aotela enkrat nast >pit aualogija letnih časov : da bi za zimo prišla — politična in narodna pomlad ! !
Drobne vesti. Samomor. Za pokopališčem pri Sv. Ani so pasanti našli na ce-■»ti nekega nepoznanega moža, ki je bil ves okrvavljen, zraven njega pa je ležal samokres. Jasuo je bilo, da je to samomorilec. Čuvaj židovskega pokopališča je hitro telefoniral po zdravnika. Došletnu zdravniku ni preos'ajalo drugo, nego konstatirati smrt. Na lice mesta je došla policijska komisija, ki je izvršila, kar odreja zakon. — Pozneje se je doznalo, da je samomorilec identičen se 70 letn m .J.jsip^m Chiaradoni, stanujočim v ulici deli" I-»titnto št. 14. — Trupio nesrečnega starčka so od|»eIjaIi v mrtvašnico pri sv. Justu.
Roparski napad. letni delavec Josip Memon iz Lizareta pri Kopru je prišel "sinoči (»oziio v lekarno k sv. .Jakobu s — Krvavo glavo. Tu je pripovedoval, da so ga v Žavljah (ko je šel peš iz Lazareta v Trst) štirje nepoznani lopovi napa ili in mu odnesli ▼se, kar je imel. V lekarni so ga povezali in ja o l}K>slaii v bolnišnico. Tu so videli, da ima Memon tudi na drugih delih telesa več nevarnih ran.
Aretiran vojaški begunec. Si noč: so aretirali vojaškega beguna 23 letnega M. G. s Štajerskega. M. G. je pobegnil pred časom iz Pulja, kjer je služil. V Trstu se je dlje časa skrival pri nekem prijatelju svojem v starem mestu. — Policija je begunca izročila vojaški oblasti.
Oraibe premičnin. V torek, dne 2<». novembra ob IU. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnir : ulica Istituto 7 c, hišna oprava : zagata del Moro ."». hiš-ja oprava ; ulica degli Artisti H, hišna oprava ; Korzo 39, fotografični aparat in pohištvo : veliki trg (palača Modello), oprema v zalogi iti kaučuk : uliea Fontana 1, mizarske klopi.
\ renjei:>ki »c«tnfk. Včeraj : toplomer •b 7. uri zjutraj 8*8, ob 2. uri po pol u dne 12°.5 C.- — Tlako:aer ob 7. uri zjutraj 761 6 — Danes pl trt • b b.-if> predp. in oh 8.1> pop.; oseka oh 1.13 predpoiudne in ob 1.44 oopoludne.
zaklel! Vse izključiti iz učiteljišča, ki naj naš; siromašni pokrajini, našemu ljudstvu v tej nesrečni deželi <laje. česar nimamo, in če tudi imamo, pa imamo v neodpustno nezadostni meri — učiteljev namreč! Alle atisschliessen ! Narod naj le raste brez šole !
Cele vasi imamo ne le odraščenih, ampak tudi ljudij v zgodnji mladeniški dobi, ki niti svojega imena ne znajo podpisati ! Kdor ne veruje, naj se le malo ogleda po naših uradih, pa se kmalu uveri, da je to le gola in pre-žalostna resnica, kar pravim ja<e.! Križ za križ bo videl na spisih iu le redek, sila redek je lastnoročen podpis.
Kdo je kriv, kje je krivda temu ? Šol ni in učiteljev ni. Tudi pri nas imamo izpraznjenih učiteljskih mest. V S 1 i v j i n. i pr. nimajo učitelja že več let, V Brezovici bi bilo gotovo istotako, tla niso — po sreči — dobili nekega gospoda Hrvata. Čujem, da se bo sedaj zidalo več šolskih poslopij. V Kopru pa kriče domišljavi in brezčutni ljudje: Alle aussehliessea! Ob tolikem že dosedanjem pomanjkanju učiteljev naj bi udušili naraščaj 4 let!Je-ii morda hočejo, da rodič slovenskih in hrvatskih učiteljev v Istri — izumre?! Ali se morda hočejo izue-biti tega — balasta?! Skoro bi moral misliti ta ko.
Na Golcu poučuje — duhovnik : v Gro-čani — duhovnik : v Dragi - Mihale — duhovnik, in tako dalje iu tako dalje! Tu so še erečni.
Ali koliko jih raste brez vsanega pouka. Da, gospoda slavna, pouavljam vam : cele vasi je dobiti pri nas, v katerih niti dva odstotka njih ne znajo podpisati svojega imena ! In še tisti redki, ki znajo, so to profitirali — v vojakih !
Ta fakta ilustrujejo našo mizerijo na polju ljudskega šolstva. To kriči, kako občutno, kako veliko pomanjkanje je v naši deželi na učiteljih ! Mene nimalo ne briga, kje je več krivde, da je prišlo do sedanjih najno-vejih homatij na učiteljišču v Kopru! 1 o naj preiskujejo drugi! Jaz dajem le na razmišljanje javnosti iu kompetentnim činiteljem na polju ljudskega šolstva v deželi istrski, to dajem namreč na razmišljanje: kakov mora biti človek, ki se ob takih žalostnih razmerah upa kričati: Alle aussohliessen!
X N i t i v D r a g i, ob železnici Her-pelje — Trst ni možno dobiti tudi - slovenske tiskovine za slovenske brzojavke, kakor nam priča brzojavka, ki jo je * prejela od tam neka slovenska tvrdka. Draga je na trdo-slovenskih tleh, ali za slovensko ravnopravnost niso še ta tla... Torej tudi notri v sredi med našim ljud-tv <m se slavne c. k. državne in od državljanov, torej tudi od Slovanov vzdrževane železnice ne morejo povspeti do spoštovanja uašega jezika !
bi zmagali nemčitrski veleposestniki iz trgov in mest ter pregnali kmete iz okrajnih za-stopov, in tako bi prišli kmetje pod komando meščanov in grajšČakov. Iz okrajnih zestopov pa fie volijo okrajni šolski sveti ki nastavljajo učitelje, na ta način bi prišli v naše kraje nemskutarski učitelji, in po-nemčenju bi bila odprta vrata na stežaj. Prav tako bi prišle okrajne hranilnice v nemške roke.«
E, gospoda poslanci ! Je-li kaj resnice na tem ? ! Vaša dolžnost je, da se prepričate in potem delate ! Altro che rešilna akcija za kabinet in g. Korberja! Ce nas imajo ubiti, bo pač vBejedno, ali nas ubijejo s parlamentom ali brez parlamenta, ali nas ubijejo pod vladanjem Korberjeve — nevtralnosti, ali pod kom drugim !

Razne vesti.
Zdravje kralja Edvarda. Na banketu vse-učiliščnega družtva v Londonu je telesni zdravnik kralja Edvarda, dr. Trever, zatrdil
z ozirom na razne govorice o porušenem zdravju kralja, da kralj ni bil še nikdar tako zdrav, kakor je ravno sedaj.
Zadnji od svojega plemena. Na Dunaju se je te dni ustrelil baron Ludovik Kien-maver, zadnji člen te baronske družine,
Nesreča v rudniku. V Coloradu (Amerika) vnel se je v četrtek požar v nekem rudniku, v katerem je bilo nad 200 rudarjev. Trideset niibje zgorelo; ostali so se rešili. Konec mlade ljubezni. V Bemsdorfu
pri Tratnovu so našli povožena na železniškem tiru 17-letnega rezalca Otona Fieišerja in 15-letno Id) Sacgotein. Dvojica se je vrgla pod vlak radi — nesrečne ljubezni!
Loterijske Številke, izžrebane dne 23. novembra :
Dunaj	46 12 20 88 2
Gradec	44 22 63 52 67
zahtevi glede ekskomumkacije prevajalcev evangelija in zasedajo še vedno vseučilišče z or> žjein v roki.
Zaimis je predlož 1 kralju listo novega kabineta, ki jutri polwži prisego in bo zahteval, naj zborni (M zaustavi svoje razprave.
Vojna v južni Afriki.
JOHANNESBUKG 22. (B) V boju s komandom Bnvs pri Wiliersdorpu je bil poveljnik angležkih čet ubit in trije angležki častniki ranjeni. Jeden oddelek moštva železniškega polka so Buri ujeli, tudi drugi deli angležkih čet so imeli zgube. Železniške čete Angležev so bile obkoljene od komanda Buvs, kateremu je prišel na pomoč tudi komando Ross. (Torej na vsej črti batine po angležkih »zmagovalcih« ! Op. ur.)
Demonstracije v K rakov u.
KIJ AKO V 24. (B.) O včerajšnjih, tu dogodivših se demonstracijah je izdano nastopno avtentično [»oročilo : Povodom napovedane predstave bero finskega >1 berbrettelna< ee je zbralo pred hotelom »Saški«, kjer se je imela vršiti predstava, več sto mladih ljudij, največ srednješolcev. Tu in pred vojaškim kazinom so demoustrantje razsajali iu prepevali. Policija je deraonstraute razpršila, na kar je kmalu nastal mir. Zaprli niso nikogar. Nasproti vefctem v listih se povdarja, tla vojaštvo ni b lo konsignirano in tla se policijska rezerva ni rekvirirala. Tudi ni res, tla bi b;l jeden policijski organ tepen.
Vesti iz Kranjske-
* Z a v s e u č i 1 i š č e v Ljubljani. V nedeljo bo velik shod meščanstva. To bo gotovo impozantna manifestacija, ako vsaki meščan stori svojo dolžnost. In tega je želeti, ker manifestacije v masah ne ostajajo brez utiša.
Iz Idrije. »Slovencu« poročajo, da je ob zadnji povodnji splavalo 3000 kubičnih metrov drv in 1000 kub. m. lesa. Škode bo torej okoli 20.000 K.
. * O tU i k o v a u j e. VeieS. g. Janez I Rozman, častni kanonik in mestni župnik pri J 3v. Jakobu v Ljubljani, je z brevoul papeža
Družbi sv. Cirila in Metoda so od
10. oktobra do 7. novembra poslali prispevke p. n. gospoda in društva : Upravništvo »SI. Naroda« 277 58 K, uredništvo »Slovenca« 10 K, nadžupnik Fr. Korošec pri sv. Križu poleg Slatine volilo pok. Sim. Škorca 200 K, dr. Iv. Geršak v Ormožu na St. Vrazovem rojstnem domu v Cerovcu nabranih 8 K, Rud. Iiračko v Št. Ihju v Slov. goricah volilo j»ok. Marije Bračko 10 K, posojilnica v Cerknici 20 K, kapi. Fr. Gomilšek v Ja-renini tiar vesele družbe ob slovesu 6 K, litijsko-šmartinske Slovenke za Martinovo 100 K (po »SI. N.«); podružnice: šentjakobsko-trnovska ženska v Ljubljani 400 K, šent.pe-Ler.ska inožka in ženska v Ljubljani dohodek veselice 811 37 K ter pokroviteljnino tira. Val. Krisperja 200 K, ženska v Idriji 76 K, akademična v Gradcu 52 K. možka na Vrhniki 116 K, možka in ženska v Krškem dohodek veselice 18267 K. — Meseca oktobra ie družba imela 2720*65 K dohodkov in 4354 58 K stroškov.
Blagajn i št v o družbe sv. Cirila in Meto ti a.
prodajatnlca {zgotovljenih oblek
= „Ana m m Me" =
tvrdke
h EDVARD KALASCH ■■
Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia"
s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajainici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izv« nretlno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
I
elikatiska rastava pohištva iti * tapecarij. Tzvenredno ugodne J K KU cene. U M * J
VILJEM DALLA TORKE g
v Trstu, trg Giovanni 5. I Palača Diana.) ♦ MoJe pohiitvo donasesrečo. ■ ■ 1
Dober začetek! Odbor pevskega društva »Kolo« nam javlja, tla je najel dvorano Mallv za tri plesne venčke, in sicer: za 4. in l>v jan uvarja ter za 8. februvarja pri h. leta.
Ker nam ua>: laboni ne dovoljujejo dvoran za prirejanje koncertov, so naša društva prisiljena prirejati druge zabave ter tako ohranjati življenje v naših društvih ter dajati kaj aživauja svojim členom in ostalemu našemu občinstvu.
Leona XIII. z dne novembra imenovan ' protonotarijem ad in star particip, in hišnim prelatom sv. Očeta s pravico pontifi kalij.
VBsti iz ostale Primorske.
^ Naša mizerija na polju po-u k a. Iz občine Materijske smo prejeli : Ko rem v Vašem oenjenem listu prečital člauek »Boj na vseučilišču v Kopru«, je kar vski-pelo v meni. Verjemite mi to, gospod urednik ! I/.lasti, ko sem prečital vaklik : »Alle aassehliessen !« — »Y.°e izključiti!«, krčila se mi je pest in malo tla nisem prav grdo
Vesti iz Štajerske.
—	Akademična podružnica družbe sv. C i r i 1 a i n M e t o d i j a v Gradcu izbrala si je na zborovanju dne 13. nov. 1901. sledeči odbor: Predsednik: cand. iur. Ivan Fermevc, tajnik : phiL Ivan Masten, blagajnik: iur. Ferdo Lašič in odbor, namestnik phil. Anten Majžer.
—	Ponemčenje S p. Štajarja. »Slov. Narod« prinaša vest, ki bi morala alarmirati vso našo javnost, i/.lasti pa naše poslance, ako nimajo vode v žilah. Vest se glasi :
»Poroča ae, da hoče Korber spiejeti »lex Stallner«, ki se tiče volitev v okrajne zastope, in jo predložiti cesarju v potrjenje ; ako se to zgodi, b^ to skrajno hud udarec za naše slovensko prebivalstvo. Na ta ngčin
Brzojavna poročila.
Volitve r Istri.
BAŠKA 25. (P) Tukaj je bilo izvoljenih enoglasno 8 naših volilnih mož.
Nadvojvoda Ferdinand Kari.
DUNAJ 25. (B) Nadvojvoda Ferdinand Kari se je siuoči povrnil iz Berolina, Župan t Zgrebu,
ZAGREB 24. (B) V včerajšnji seji ob činskega sveta je bil izvoljen županom dosedanji župan Adolf MoŠiaski.
Avdfjcnce.
DUNAJ 25. (B) Njeg. vel. je vsprejel v današnjih splošnih avdijencah barona Chln-meckega, grofa Dzieduszvckega in Davida vit. Abrahamovicza. (Toraj Chlumeckv že straši, to je najgotovejše znamenje, tla bodo imeli na Dunaju smrt v hiši. Op. ured.)
Krečansko vprašanje.
CARIGRAD 25. (B) Ruska vlada je ravnokar odgovorila na najnovejo brzojavno okrožnico turške vlade glede Krete. V odgovoru je rečeno, da se pogovori, ki se vrše med kabineti četorice vlasti, na podlagi dogovarjanj med zastopniki vseh interesiranih vlastij, nanašajo na vprašanja čisto administrativnega značaja in se nikakor ne dotikajo političnih stvari.
Dogodki v Atenah.
ATENE 24. (B.) Četudi je kabinet de-misijoniral, vendar vsLrajajo dijaki pri svoji
XXXXXXXXXXXXXXK4 •X X X X
X
5 5
MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
m slo?, zalogo murni
iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ^ vam v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a *
Katera se nahaja
v Trutu, Via Pi&zza vecchia
(Roaario) št. 1.	^
ina desni »trani cerkve Petra). M Konkaranoft nemogoča, kar Je blago w
iS
X
s
jS	lx prve roke.	^
XXXXKXXXXXXXXXXX
ffc^S^&SI^SfSfSfSfSfSfSf s
S Aleksander Len Minzi @
Prva In največja tovarna pohifitva 51> f^	rseb vrst	g)
® -«t T R S T fr
TOVARNA:
Via Tesa.
vogal
Via Limrt&nea
ZALOGE:
J Piazza Rosario it. 2
I (Solato poslopje)
j in Via Riborgo st. 21 -HOM--
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Ir-vr*uje aaročbe tudi po posebnih načrtih.	đtv
Cene brez konkurenca.
gj IL0STK0V1IJ CEI [L ZASTONJ II FiiilKO ^ ijl Predmeti podtav 'o se na parobrod ^jJJ
ali železnico franko

Mala oznanila.
Pod to rubriko i>rina-anio oznanila po najnižjit cenah. Zrn enkratno inercijo se plara po 1 nvf5. za beeedo: xa Takratno inercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plarujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 3© nvć.
V Trstu.
in buteljkah
ulic« delle Acque 1 "2 Zaloga vsakovrstnit
Zaloea likerjev t smlčih
Perhauc Jakob
Tin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Nepresrorljire mrežice.
v liri!.. !'»»> >fji?irti ft V I lUfc Um priporoma »lavnemu nbi-instc tvoje nepregorljive mrežice (rettinet „Meteor- in vse druge priprave za plinovo luč _Aoer,-
kavarne.
Anton Šorli
priporoča ovoji kavarn »t'ommercio« in »Tede®co« ki sti shajal i-n Slovencev. Na razpolago so vsi slo-venski in mnogi drugi časniki.
Otrije in drva.
Min ho Incin v ~orr° ts
IviUIICl 4vOI|l priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k evojim !
Pohištvo.
Velika zaloga manufakturnega blaga
vsake vrste. Velik izbor platenine, bombažev ine, prtov, brisalk. žepnih rut itd. Specijaliteta predmetov za krojače.
Izvršuje obleke po meri točno
po najnovejših vzorcih in od najboljših krojače v po zelo
ugodnih cenah.
n
■■ Via Barriera vecchia štv. 13 BH
Jfaslednik frana JCitty
ALOJZIJ OALFERTI
Vsako obleko se izvrši v 24 urah.
Prva slovenska
izdelovalni g in z a loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim roakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim " Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 >sdej c. kr. deželne sodnije.)
Jak. Perhauc
Ulica štadion £t. 20, pe karna in sladeičarna. e»e£ kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh ▼ pecivo. Postrežba točna.

Zahvala.
Podpisana rodbini se najiskreneje zahvaljuje vsem onim, ki so nje nepozabnemu i soprogu in <»četuf gos p.
Ivanu Rolich
izkazali poslednjo čast ter mu na kateri bodi način izkazali svoje sočutje. Posebe se še zahvaljuje višemu finančnemu inšpektorju g. Jahlonskemu in vsem mestnim in v na njem finančnim oddelkom.
Iskrena hvala vsem ! T UST. dne J'J. novembra 1 ".«>!.
Rodbina Rolich.
Kemeljni v vel'kein izboru, bukove debla, orehov i na, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala 1». stop nj i ee.
Ivan Seroulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
Cene zmerne.
Viktor Miklavez
y Trstu Via Fonderia št. 10.

V
iz
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v
ClniiAnAA priporoča svojo veliko prodajlnico , VScllvl mnOŽllll- Cene so zmerne in postrežba točna 111 poštena.
OlUVCIlUlr jn izdelovalnico vsakovrstnega po----------------------- — -----
Tomsie Ludvik Prvo Primorsko p0^ za
WN8	razpošiljanje iii prevažanje polišlta
delavnica -m* Rudolf Ezner
za pozlačevanjB in dekoracije
bistva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. l>aniele St. 2.
Operater kurjih očes, T"*"1 v Gorici- ulica Morel1' št" 3a
plomo-m a svoj ambulatorij
van specijalist Giordani,
Via Stadion 3. I. ki je odprt od ft predp. do pop ob nedeljah m praznikih <Jo 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikukor-nih bolečin. Cena za operacijo v ambulatoriju oprejema VSe 1 krona, na domu 2 kroni.
Trst. — Via Sqnero uuoto 7.
Telefon 847.
Trst.
V najem
se odda nova hiša za gostilno s prenočišči in obrtn'm dovoljenjem (dekretom) ob novem kolodvoru v Kopru.
Ponudbe je ]><>siljati na g. Antona Valentie v Kopru.
Konservatorist
želi podučevati klavir in teorijo v slovenskem, češkem , laškem in nemškem
Stadion
poprave,
v to stroko spadajoče Specijalno bavljenje za inmagaciniranje jeziku. Naslov: Via
toliko za cerkve kolikor za pohištva. Pakovanje vsake vrBte se izvrši na ZHZZ= Št. 19. I. nadstr.
zaloga
Pekarne in sladeiearne.	zasebnike. Velika in izbrana
H Cf j hip I Fukzzett* & Gi*c°mo 3 (Corso latev za okvirje in drugih predmetov
• WII Ml OI ima veliko pekarno in sladćićarno.	, • , •.	i
po zelo nizkih cenah.
Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih bi*kotov. različnih lireijev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne .prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko
Teodor Slabanja
na dom in trgovcem novec po nizki ceuL
% razprodajo. Doniać mali-
srebrar
v Gorici, ulica Morelli št. 2,
■
Stroji in tehnični predmeti priporoča prečast. duhovščini za izdelo-
v*ake vrste iz najboljših tovarn f-e vdobivajo po to vanje cerkvenih pOSod in orodja. Pri-varn.-ki ceni v nalogi tvrdke Schivitz &Comp.T inžee	J	. „
jiirja Živica v Trstu ulica tihega 10 nasproti kavarn praVO CerkVdiega OTOdja 0 I a J S U J e
_ revnim cerkvam s tem da daje tudi
urarski mojster v Trstu Ra 0j,r0ke. Obroke si na oreč. n. n. ulica Stadion 25. nazna-
Fabris.
in^in Riziak	TJsieLv "slu na obroke, obroke si pa pree. p.
JUOlU DlLldK ulica Stadion 25. nazna-	,	vi	i i i_ 1 1
slavnemu ob'nstvu, da je odprl svojo lastno Sgopod nEFOCevaleC Sam lahko določi
mm	p
delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča.
Nova čevljarnica Fran Benčiča v Trstu
ulica Giulia -t. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za mo>ke, ženske in otroke. Blago kakor: podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po m*-ri iu najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah.
Konrad Jacopich
trgovec z jedilnim blagom v Trstu,
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno- Ceniki franko.
Skladišče vina
ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah, Fine paštne iu dezertne vina na del*lo in drobno, franko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah.
nplai/nira ra P®P«»vU«>d® vsakovrstnih stro jcv. motoijev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck Ml C. v Trstu, ulica Belvedere šu
Prodaja vina „Ai Maestri*,
▼ ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se uaz-nan ju. «ia se od danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po novč., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 2S. novč Za obilen obisC se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena vdobi 100 gld. nagrade.
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak l^T^ZŽ
Vetturini ima v zalogi v veliki 'rberi pohištvo vseh alogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in sipe, ogledala, žime pzaatno, razne tapecarije itd- Daje tudi na obrok.
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
železMfi linin.
Sestavljen je i/, raeijonalno izbranih potrebnih kol čin želez t in delujočih prvin kinina.
Steklenice po kron 120, 2 — in 3 60.
Vdobiva «e samo v
lekarni ravasini
v Trsta. Piazza della Stazione it v. 3.
Foštne pošiljatve s povzetjem.
najboljši način in po zmernih cenah. Nak'a-danje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 3 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kumor ai bodi.
Važno oznanilo! _
Podpisani smatra ai t dolžnost javiti, da s« TINA ic VISA, KASTELOV pri SPLITU, ISTRB te BELA VINA iz VISA, ki s« prodajajo v njegovi •alogi, analizovana in stavljena pod »talno kontrol« tamia u kemično analiiovanj«, ovlaičeaega od c. kr. •vttrljskofa ministerstva. Zato so stavlja na vse sod« kn boteljke kontrolna in garanoijoka znamka st. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mm* storstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja t fosno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino T moji zalogi, jO ■otov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, noj da je vino čisto in naravno, da so smo z mirno voo dajati bolnikom in konvaleocontom, kor anahzaciji zavod stavlja pod svoje varotvo urno ona vina, ■ •o čista in imajo vso potrobno vsebino, ki jo morap Imeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....lito* P° 32 nov«,
Vino is Kaitelov pri Splita „ 34 „
Fino tino iz Visa... „ 34 „
Vino Opollo.............
Ido Tino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vsolej jamstvono znamko.
Josip Tami
uttu Logna H. d (Dvoriifi^

o PODJETJE ZIMOLO - TRST 8
Prvo podjetje	©
za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Pipama: Cor>o 41 Telefon ;t. 141
Zaloga: ul. I-tifuto 1">
Telofon >t. 14.r»
Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I., II., III. IV. razreda: prevrzi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti.
Izvršuje pogrebe v popolno crni, v zlato-
Orni, srebrno-iTni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših: krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo in crno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek v/. atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.
Obuvala.
Podpisani priporoča slavnemu slo-, venskemu občinstvu svoji zalogi obuvala
Kdor potrebuje ; sene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvornice za prortajalnice, naj .se obrne naravnost na
Prvo hrvatsko toyarno ža-luzij roletov, lesenih in železnih zatvornic in kartonaže
venskemu oDcinsivu s\oji zaiogi uumam	^	i 1 • 9
za gospe, gospode in otroke, ki se na-i S	I?
hajati v ulici Riborso št. 25 in v J	Ht illll WIW
rt	tnn o-luvni S	W
ha jat
^kediiju (Scednai št. S88 (naglavni cesti. Sprejema naročbe po meri in za-popravljanje.
narod !
Peter Rehar,
mijarsti mojster.
Bog i
Zagreb — Ilica 40 — ZagrebJ
Ceniki brezplačno in franko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej.
IVAN KRZE
Trst. — Piazza S. (fiovanni st. — Trst
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste i iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla: velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz u aj bolj šega tisovega lesu z goln. alt i druge zbobe.
: Einnione Aftriatica fti Sicnrta v Trsta
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resen; društva dne 31. der-e^r 1892.:
, ..	tfld. -l.ou0.000-—
Glavnica društva . • . - • k,u- -
Premij na reserva zavarovanja na
življenje.......
Premij na reserva zavarovanja proti
ognju....... •
Premijna rezerva zavarovanja biag.i
pri prevažanju . . • • • Rezerva na razpolaganje - -Reserva zavarovanja proti j.renu-njan u kurzov, bilanca (A) .
Rf s?rva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bitanca (li> Reserva specijalnih dobiekov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov . .
1'rad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni biii>
13,:i26.346-9&
1,0:VJ.248-22
49.4^5 07 500.000*—
333.822*42
•243.331*8
oOO.OOO*— 1,187.164*36