OK.AAJ Wi» ‘.v}ji jrjK.. IZDAJA ZA GORIŠKO IS BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uo Vlil. - štev. 289 (2285) Prispevajte za Dijaško Matico Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 30. novembra 1952 Cena 25 lir REAKCIONARNO ozadje ©ALIJEVIH PREDLOGOV HOVi industrijski Objekti V F1M Istrsko ljudstvo se pripravlja ve$ kot mesec dni si tr-„ 0 kominformovsko vod-. 0 na vse načine prizadeva, v 1 naredilo čim več hrupa W n»0,2*i. S svojim predlogom, *#«» d •po njihovem «rešil» "»BtL. 'n pdstranil jugoslo-ko vojaško upravo, začas-*er!n>ravo STO pa bi prevzel \fE vredno Varnostni svet. m .. zrasla na Vidalijevem 'ih ’ v tek zadevah, si ne ■*,* ?sak kominformistični privoščiti, da bi po '!i/i £ * govoril o vpraša- Oieir.i - * se ti6ei° tudi našega tožn 5e pravi Moskve. Vida. tejV ?re<^.°0 ne ustreza samo tttpif • temveč se zdi, da naleteti pri italijan-n nacionalizmu na ugod-*r,,.l.°dziv kot prejšnji o ime- led ouvernerja «e poi si ioM?8"' bi si čim bolj prL nacionaliste. „ —--------. omenja Vi- ’0ke ■ v tem Predlogu silen Možnosti rešitev m to ^ar-pla.?e' ^er bi bila uprava nostnega sveta tudi for-Wei ° zašasna, medtem ko je t\iv£nfa*}teva P° imenovanju ie,"J . J'a formalno vi- ,Ce oncne rešitve. IF.”.'Potem še pomislimo, da p0„J-^žitev obeh, con v teh titej Pomenila samo razši- A 7 .s.edanjega stanja v coni «i»el K-no cono B, res ne bi ®$tDo , sprejeli za- v °«! rtniČ ,}redentizmom na ltin‘2fna L nesramnega šo-iP^.kurenri n° dru0i strani v t ečnimi cfZ 'a.znimi naciona-Zllp!,rankami kaie naj-^lavijz U0St v borbi Proti demn Kaj °ds,tva Pa nam kaže še S aeVvcl bd\m°rali ^'(^ominfor^anT^ Sjto Vseh neitetih res’ ‘,$tiS”: : isto velja tudi za l°4li eivo spuščeni v pogon ob dnevu republike Med drugim sta začeli delovati nova valjarna v Zenici in nova Siemens-Martinova peč na Jesenicah Čestitke maršalu Titu in dr. Ribarju - Članek Edvarda Kardelja o načrtu novega ustavnega zakona (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Dan republike so jugoslovanski narodi svečano proslavili s kulturnimi prireditvami, z odkritjem raznih spomenikov, z otvoritvijo razstav itd. Najpomembneje pa je, da so do tega dne dokončali številne velike akcije in spustili v pogon mnogo novih industrijskih objektov. Tako je v Zenici začela obratovati nova velika bluming-valjarna, prva v Jugoslaviji, na Jesenicah nova 60-tonska Siemens-Martinova peč. na Reki pa so izročili prometu pet novih plovnih e-not, ki so jih zgradili v ladjedelnici «Tretji maj». V počastitev državnega praznika je prezidij zvezne ljudske skupščine nocoj priredil svečan sprejem Udeležili so se ga predsednik zvezne vlade maršal Tito s soprogo, Člani zvezne vlade in vlade LR Srbije, številni predstavni, ki Jugoslovanske ljudske armade, množičnih organizacij ter javnega kulturnega življenja. Nadalje so se sprejema udeležili patriarh srbske pravoslavne cerkve Vinkentije, predstavniki starokatoliške cerkve in islamske verske skupnosti ter zveze društev pravoslavne duhovščine Jugoslavije. Na sprejemu so bili tudi člani diplomatskega zbora. Prav tako so se sprejema udeležili člani grške vojaške delegacije, ki je na prijateljskem obisku v Jugoslaviji. Slavnostne akademije in sprejemi so bili tudi po raznih jugoslovanskih predstavni, štvih v inozemstvu. V jugoslo-vansko-ameriškem domu v New Yorku je bila slavnostna akademija ter sprejem za jugoslovanske izseljence. Na. vzočih je bilo približno 500 gostov. O pomenu 29. novembra je govoril jugoslovanski konzul v New Yorku Lončar, član jugoslovanske delegacije na zasedanju glavne skupščine OZn Leo Mates pa je govoril o vlogi Jugoslavije v svetovni politiki in o njenih naporih za ohranitev svoje ne. odvisnosti in miru v svetu. Svečane proslave in sprejemi so bile danes tudi na jugoslovanskih poslaništvih na Dunaju, v Atenah, v Parizu in drugod. Predsednik zvezne vlade maršal Tito in predsednik prezidij a ljudske skupščine dr. Ivan Ribar sta dobila ob 29. novembru veliko število če- stitk iz države in inozemstva. Med drugimi so poslali čestitke predsednik ZDA Truman, britanske kraljica Elizabeta, holandska kraljica Julijana, švedsKi kralj Gustav, predsednik nemške zvezne republike Heuss, predsednik italijanske republike Einaudi. predsednik mehiške republike, predsednik Turčije, predsednik izraelske vlade, predsednik španske republikanske vlade in drugi. Namestnik načelnika generalštaba JLA, generalni polkovnik Peko Dapčevič. je priredil danes poslovilno kosilo v čast grške vojaške delegacije, ki se jutri zvečer vrača v domovino. General Dapčevič je nazdravil «grškemu in jugoslovanskemu vojaku, ki se bosta jutri, če bo potrebno, ramo ob rami borila za svobodo in neodvisnost svojih domovin«. Vodja grške delegacije divizijski general Joanu pa je v je njegova delegacija povsod v Jugoslaviji naletela na prisrčen bratski sprejem in veliko gostoljubnost. General Joanu je nadalje dejal, da je nanj napravil globok vtis jugoslovanski vojak: s svojim vzgledom, posebno pa še s svojo zavestno disciplino. Predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko je danes v Trbovljah odkril velik spomenik, ki so ga postavili v spomin na 700 ubitih talcev iz trboveljskega rudarskega bazena. Ta spomenik, ki je med največjimi v Sloveniji, so zgradili po načrtih ing. arh. Borisa Kobeta in kiparja Stojana Batiča. Danes dopoldpe je predsednik Ljudske skupščine Slovenije Ferdo Kozak odprl v Ljubljani mednarodno razstavo umetniške fotografije, na kateri je razstavilo svoja najboljša dela 530 fotografov iz 38 držav. V Ljubljani so danes odprli dve nov: kulturni ustanovi: muzej Slovenskega narodnega gledališča in stalno razstavo slovenske partizanske grafike v Moderni galeriji. V zvezi z objavo osnutka u-stavnega zakona o najvišjih organih oblasti, je podpredsednik zvezne vlade in predsednik sveta za zakonodajo Edvard Kardelj napisal članek v »Borbi« pod naslovom «Zmaga socializma nad državno-kapitali-stičnim birokratizmom«. Tov. Kardelj poudarja, da je glavna naloga novega načrta ustavnega zakona zaščita socialističnega ustroja pred njegovimi sovražniki in zagotovitev svobode za njegov nadaljnji razvoj. Zakon zastopa stališče, da je svoboden in neoviran razvoj socializma nemogoč brez demokratičnih odnosov med ljudmi, brez demokratičnega upravljanja v vseh družbenih organih, tako gospodarskih kot političnih, kulturnih in drugih. Demo- -.. T j kratična načela so bistveno in svoji zdravici poudaril, da nerazdeljiva pridobitev ljudske nnvsnri družbe socia,izetn kot višja oblika v razvoju ljudske družbe pa mora ta načela ne samo sprejeti, temveč jih še nadalje razvijati. Ustavna ureditev v Jugoslaviji ruši birokratične državno-kapitalistične ovire na poti k svobodi socialističnega razvoja in daje oblast v roke delovnih ljudi, hkrati pa tudi omogoča čim hitrejši razvoj socializma in materialne blaginje delovnih ljudi. V tem smislu so sklepi vi, kongresa ZKJ Indija bo nadaljevala prizadevali ja v korist miru Izjave člana indijske delegacije v zvezi z resolucijo o Koreji - Nadaljnje razpravljanje odloženo na ponedeljek - Nehru poslal uiealaju pojasnila o indijskem stališču nacionalističnih v Trstu po Inn »0tiro«jU Vfonih vP^sanj na f!Mca rt«.; a P°darskegu ob-Jalnih na Področju . Bavcev, ter na vod. i°n'vln'h odnosov ^ pod- VašaJj v Javni upravi Ep[oHi l>Je in san'1 iSe tlcei° demokra-kef)a r, .c'all2t>‘a, in ki jih je K')"b vsej yj*t(llišča vvrašanja h nh * ?rit°ri(ilTie pripad-^>raL?bsta1a v Trstu pereče t$oaJlr'lf!aV'ieV- vei™e de- 10 °bstank valstva> njegove-Z j« kot ye°nve Pravice, >lto* nri druzbeni-politični ih?1’ dS}Znan V oospodar-t£SjuUŽ^eTO m Polit>tnem ludul,za teritorialno » J>i bilo mogoče najti Wue(lan,J 1 0 mogoco rešitev ni °dni °kviru mednarod- 11 S°v ».T predvsem pa od-tf° (e h Jugoslavijo in Ita- NEW YORK. 29. — Na zahtevo indijskega delegata je bila sinočnja seja političnega odbora, ki razpravlja o Koreji, odložena na ponedeljek. Zaradi vztrajanja indijskega delegata, naj se seja odloži, so nekateri izrazili mnenje, da ima Indija namen odtegniti svojo resolucijo. Toda danes je predstavnik indijske delegacije izjavil, da Indija ne bo te resolucije odtegnila v nobenem primeru. Isti predstavnik je še prej izjavil, da indijska vlada obžaluje, da kitajska vlada ni odobrila njene resolucije, ter je dodal, da kljub temu indijska vlada upa, da bodo Kitajci zadevo znova proučili. «Nekateri ugovori, ki jih postavlja Kitajska, je dejal predstavnik, so lahko samo posledica nesporazuma in Indija bo skušala pojasniti sporne točke. Indija bo nadaljevala svoja prizadevanja v korist miru«. , , Medtem je pekinška vlada danes poslala predsedniku glavne skupščine Pearsonu u-radno sporočilo, s katerim je Cuenlaj zavrnil indijsko resolucijo in podprl sovjetske predloge. ’v . Nekateri opazovalci so mnenja, da je Nehru poslal danes Cuenlaju dolgo pojasnilo o indijskem stališču in njeni reso- luciji. , V posebnem politicnein od-boru so danes nadaljevali raz-pravo o Palestini. Libanonski delegat je izjavil, da so a-rabske države pripravljene pogajati se neposredno z Izraelom, če bo ta spoštoval dosedanje resolucije OZN, zlasti kar se tiče repatriacije beguncev, Izraelski delegat je odgovoril, da je tudi njegova država pripravljena na neposredna pogajanja, toda brez predhodnih pogojev. V gospodarskem odboru pa so odobrili argentinsko resolucijo, ki se nanaša na finansiranje n na gospodarski razvoj manj lazvitih dežel. Resolucija priporoča stabilizacijo mednarodnih cen za osnovne proizvode in i.a orodno blago ter izvedbo državnih programov za gospodarski razvoj. vim ameriškim predsednikom generalom Eisenhowerjeim. Njegova zadnja od vrste knjig o vojni je skoraj končana in domnevajo, da bo napisal še eno knjigo o svojem povratku na oblast. bi sodeloval močan no- AratiS't*li usmerjen k de-res„ niu tn socialistične-51 in Vaniu naših gospodaril n0trJOcialmh problemov. C ianes11, iin’telj predstav-to tva n X delovno prebi-V!ičn0 c°ne ne glede na K.,”1 t)DPn3^nenje o teritorial-bre0(lrekn,anJu lca^ti ne more-i demokratičnih, na-M,, in objektivno sociali-te*enj tistim tržaškim Churchill 78 letnik LONDON, 29. —'Jutri bo imel britanski ministrski predsednik Churchill 78 let. V zadnjem času se širi govorica, da namerava Churchill odsitopiti prihodnje poletje po kronanju kraljice Elizabete in potem, ko bo dosegel odobritev zakotna o denacionalizaciji jeklarske industrije. Nekateri njegovi prijatelji pa pravijo, da bo ostal v vladi do zadnjega. V začetku prihodnjega leta namerava Churchill potovati v ZDA kjer se bo sestal z no- Po italijanski odpovedi sporazuma o ribolovu RIM, 29. — Kot poroča ANSA, se bodo 10. decembra v Rimu sestali predstavniki jugoslovanskih izvoznikov in italijanskih uvoznikov rib. Razgovarjali se bodo o sporazumu o jugoslovanskih dobavah rib Italiji. Henry Cabot Lodge vodja delegacije v OZN in svetovalec za zunanjo politiko WASHINGTON, 29. — Po razgovoru z generalom Eisen-howerjem je bodoči ameriški zunanji minister John Foster Dulles sporočil, da bo republikanski senator Henry Cabot Lodge imenovan za voditelja ameriške delegacije v OZN namesto Warrena Austina, ki bo ostal na svojem mestu, do. kler ne pride na oblast nova vlada. Dulles je dodal, da bo Lodge «eden glavnih svetovalcev in predstavnikov nove uprave pri formuliranju in vodstvu zunanje politike«. Pri da. našnjem razgovoru je bil navzoč Arthur Vandenberg, ki bo Eisenhowerjev posebni tajnik. Henry Cabot Lodge je bil eden prvilr, ki je podpiral imenovanje Eisenhowerja za republikanskega kandidata in je pozneje vodil Eisenhower-jevo vodilno kampanjo za predsedniške volitve. Ob nastopu nove uprave ne bo več senator, ker jc bil pri volitvah poražen. Njegovo imenovanje za voditelja ameriške delegacije pri OZN bo moral potrditi senat. Lodge je bil časnikar in je bil izvoljen za senatorja v državi Massachusetts leta 1936 Odstopil je v začetku vojne in vstopil v vojsko. Boril se j6 v Afriki in' Evropi. Bil je po vojni znova izvoljen za republikanskega senatorja in je bil pri zadnjih volitvah poražen, ker je bil na njegovo me-sto izvoljen demokra H. John Kennedy. Lodge je vnuk pok. senatorja Henryja Cabota Lodgea, ki se je po prvi svetovni vojni boril proti vstopu ZDA v Društvo narodov. Dulles je sporočil, da bo jutri opoldne podal novo izjavo v imenu Eisenhowerja. Nocoj je Lodge na tiskovni konferenci izjavil, da je zelo srečen, «da bo imel priliko služiti svoji domovini na tako visokem položaju«. «To je prilika, da lahko sodelujem pri ustvarjanju sveta, v katerem ne bodo imeli naši mladi ljudje več potrebe iti na vojnb»i je dodal Lodge. Sedanji voditelj ameriške delegacije Warren Austin pa je izjavil, da je gotov, da bo njegovo delo nadaljeval sposoben naslednik, ter je dodal, da bo popolnoma na razpolago novemu delegatu, da mu omogoči prevzem novih funkcij. Težišče upravnega poslovanja, nadaljuje E. Kardelj, bo na ljudskih odborih in na drugih osnovnih samoupravnih organih družbe. Zaradi sprememb osnovnih funkcij naj-višjih organov oblasti se menja tudi njihova struktura. Na. mesto dosedanjega prezidija in vlade se pojavlja kot enoten izvršni organ ljudske skupščine zvezni izvršni svet s predsednikom republike na čelu. Razen tega obstajajo zvezni organi državnega upravljanja, katerim stoje na čelu odgovor, ni nameščenci — državni ta j-, niki, katerim zvezni izvršni svet daje smer in je za njihovo delo politično odgovoren. Gospodarstvo Jugoslavije je prepuščeno svobodi iniciative in aktivnosti proizvajalcev, delovnih ljudi na področju gospodarstva, Samouprava in družbeni organi so zgrajeni na demokratičnih načelih in delujejo v okviru zakonov in gospodarskega načrta. Politična osnova nove jugoslovanske ustavne ureditve — nadaljuje E. Kardelj, — predstavlja družbeno upravljanje po samoupravnih organih države na_vs?h področjih družbenega življenja. Skupni interes družbe se izraža v ljudskih odborih, v ljudskih skupščinah in v zvezni skupščini, ki so neposredno in organsko po ljudskih poslancih povezane ne le v volivci temveč neposredno tudi z osnovnimi samoupravnimi organi delovnega ljudstva. Ta neposredna povezanost z najvišjimi samoupravnimi organi se še pomembneje izraža v svetu proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine in republiških skupščin. Čeprav bodo poslanci svetov proizvajalcev izbrani z neposrednimi volitvami, .bodo dejansko delegati delovnih kolektivov, kmečkih zadrug in drugih gospodarskih organiza- *n na način predstavljali odraz nove .aa pot: soria- * organsko vez med zvezno skup- 1 ; ..n J Ir.. — * 1 A 1 n r Q n 1 I k I 1 n ir I -V. 1 W ASH ING TON, 29, — Pred. sednijc Truman je sprejel o-stavko podravnatelja MSA Johna Kenneyja. V pismu, s katerim javlja svoj odstop, pravi Kenney, da bo na razpolago Haroldu Stassenu. lističnega napredka, ki se lahko na kratko formulira kot zmaga socializma nad državno kapitalistično birokracijo, poudarja Edvard Kardelj. Potem ko je poudaril, da Marx ni identificiral diktature proletariata z absolutno oblastjo državnega upravnega mehanizma. naglasa E. Kardelj, da je revolucija v Jugoslaviji šla po drugi poti kot v ZSSR, da je v prvi fazi bila oblast v Jugoslaviji koncentrirana v rokah Partije, kot aktivne nosi-teljice revolucionarne zavesti delavskega razreda. Ko pa so se v državi začele razvijati nove družbene oblike in so delavske delovne množice razvijale svojo ustvarjalno družbeno iniciativo je neposredna intervencija državne uprave_ na področju socialističnih družbenih odnosov postala zavora za nadaljnji razvoj. Nato je Kardelj poudaril, da je vloga države in državnih organov in njihova intervencija še vedno potrebna in da se zaradi tega mora odražati tudi v ustavni ureditvi Jugoslavije, in nadaljeval, da se z druge strani bistveno menja vloga države na področju socialističnega upravljanja na gospodarskem in družbenem področju sploh. Težišče je preneseno na družbeno samoupravo, vloga državne uprave pa je le v tem, da se na tem področju zagotovi spoštovanje tistega pravnega sistema, ki nastaja na osnovi ukrepov organov samoupravljanja in zakonov zvezne ter republiških ljudskih skupščin. za bližnje upravne volitve Z velikih zborovanj v Kopru in Bujah so zborovalci poslali ob dnevu republike pozdravno brzojavko maršalu Titu in M. Marinku Svečan sprejem v »Palače Hotelu" v Portorožu Včeraj popoldne je priredil polk. M. Stamatovič, poveljnik vojaške uprave JLA v hotelu Palače v Portorožu sprejem ob priliki jugoslovanskega državnega praznika dneva republike in devete obletnice II. zasedanja AVNOJ. Poleg oficirjev vojaške uprave JLA, predstavnikov ljudske oblasti cone B obeh političnih svetovalcev vlad LR Slovenije in LR Hrvatske so se sprejema udeležili tudi številni gostje iz Trsta: šef Gospodarske delegacije FLRJ v Trstu prof. J. Zemljak. šef trgovinskega od-delga delegacije mg. Vrbanac, številni predstavniki političnega življenja obeh con, med katerimi tov. Laurenti, Štoka, Petronio, Beltram. Kralj, Medica Dekleva, Tončič, Giam-piccoli, M. Stocca in drugi. Od anglo-ameriške vojaške uprave in anglo-ameriških čet v Trstu so sprejemu prisostvovali šef urada vojaške posadke polkovnik Miller, oficir za zvezo major Morris, načelnik štaba ameriških sil polkovnik Vanze in njegov namestnik Fey. poveljnik 24. britanske brigade gen Bou-cher, ameriški politični svetovalec Higgs in namestnik angleškega političnega svetovalca, vsi s soprogami. Med sprejemom je navzoče nadvse prijetno iznenadil nastop Slovenskega okteta Lipu-ščeja - Dermota - Grošelj . Kogoj - R. Petrovjiič - Kozlevčar-T. Petrovčič - Sulc (dirigent prof. J. Bole), ki je zapel: Pesem o Titu, Bolen mi leži, Tam kjer pisana so polja. Poj. dam v rute, Ti puobič in Ribniško; na zahtevo navzočih so odlični pevci zapeli še Srbsko kolo. Včeraj sta bili v Kopru in Bujah veliki okrajni volilni zborovanji. Na Titovem trgu v Kopru sta veliki množici, ki je napolnila trg. in vse stranske ulice, govorila člana okrajnega odbora Zveze komunistov tov. Julij Beltram in Gi-no Gobbo, V Bujah pa sta ha glavnem trgu govorila V('.:k: množici članov SIAU predsednik okrajnega ljudskega odbo. ra Anton Gorjan ter sekretar okrajnega odbora Zveza komunistov Erminij Medica. Vsi so govorili o velikem prazniku — dnevu republike ter poudarjali pomen upravnih volitev, ki bodo 7. dec. Z zborovanja v Kopru so navzoči zborovalci poslali pozdravni brzojavki s čestitkami za praznik maršalu Titu in Mihi Marinku. Prav tako so poslali pozdravno brzojavko mar. šalu Titu z zborovanja v Bujah. Poročilo Gospodarske komisije za Evropo NEW YORK, 29. — Gospodarska komisija za Evropo je danes objavila svoje poročilo o gospodarskem razvoju Zahodne Evrope v drugem četrtletju letošnjega leta. V poročilu ugotavlja, da se je v drugem četrtletju proizvodnja jekla povečala medtem ko je ostala proizvodnja premoga še vedno na svoji visoki ravni, da so žetve v Zahodni Evropi zelo zadovoljive, da se je stavbna delavnost povečala, in da se je primanjkljaj plačilnih bilanc zahodno-evrop-skih držav zmanjšal. Komisija poudarja, da bo visoka proizvodnja premoga lahko popolnoma zaustavila uvoz premoga iz Združenih držav in da bodo boljše žetve ublažile pomanjkanje dolarjev in zlata. Najbolj napreduje po tem poročilu proizvodnja jekla, ki bo po mnenju komisije še naraščala. Komisija poroča dalje, da namerava Velika Britanija povečati proizvodnjo jekla za 25r/c in proizvodnjo železa za 43%. Nadalje navaja poročilo, da je prva praktična posledica ustanovitve Evropske premogovne in jeklarske skupnosti ta, da se sedaj lahko neovirano razvija proizvodnja jekla v Zahodni Nemčiji. Industrijska proizvodnja večine zahodnoevropskih držav je v primeri z drugim četrtletjem lanskega leta, razen v Zahodni Nemčiji in Franciji, na splošno popustila. Vendar je strojna industrija še vedno uspevala zaradi velikega povpraševanja prekomorskih držav, zaradi ponovnega oboroževanja in velikega povpraševanja po motornih vozilih. Proizvodnja osebnih avtomobilov štirih glavnih evropskih držel, ki jih proizvajajo, je dosegla svoj vrhunec in za 6% prekosila proizvodnjo v prejšnjem četrtletju. «Kakor vse kaže, — nadaljuje poročilo — bo letošnja žetev pšenice v Zahodni Evropi prekosila lansko in iz prejšnjih let za priibližmo tri milijone ton ali za devet odstotkov. O mednarodni trgovini in meddržavnimi plačili poroča komisija naslednje: «V dru- gem četrtletju 1952 smo opazili prve učinke ukrepov, ki so jih prej sprejele nekatere zahodnoevropske države, da zmanjšajo primanjkljaj svoje plačilne bilance. Izvzemši nekoliko primerov pa se ni povečal izvoz in s tem izboljšal položaj plačilnih bilanc zahodnoevropskih držav. Ukrepe, ki so jih sprejele posamezne evropske države za obrambo svoje valute, so prizadele izvoz drugih. Slični ukrepi na važnih prekomorskih trgih so položaj v tem oziru še poslabšali«. ščino in republiškimi 'skupščinami ter osnovnimi organi samoupravljanja proizvajalcev Jugoslovanski sistem predstavlja enovito celoto. Zastopniki osnovnih samoupravnih organov v zvezni skupščini in republiških skupščinah so hkrati zastopniki skupnih interesov družbe v osnovnih samoupravnih organih delovnega ljudstva. Družbena vsebina novega ustavnega zakona odraža socialistično družbeno stvarnost no. tranja nasprotja prehodne , dobe, kakor tudi posebno vlogo delavskega razreda kot vodilne sile v Jugoslaviji, Ta element prihaja posebno do izraza v svetu proizvajalcev. Preko njih prihaja do izraza oblast delavskega razreda tudi neposredno, s tem pa lahko delavski razred zagotovi svojo vodilno vlogo kot razred. Ta kot takšno stanje je pravzaprav edina učinkovita ovira za vse tendence birokratizma. Ob zaključku poudarja E. Kardel j, da je naloga komunistov, da zagotovijo svojo vodilno vlogo ne s svojimi pozicijami v državni .upravi, temveč s politično akcijo med delovnimi množicami, s svojo b,0^ ** djfg niiho/e sociali- 2ENEVA, 29. — Znani advo-stune uvesti, za njihovo, uspe. kat vincen’t Giafferi je v6eraj ' n ■ soc,«hst^n€: brzojavil češkoslovaškemu pred-ga samoupravljanja, s svojimi. Gottwaldu z zahtevo, napori, s svojim pravilnim de- naj se razsodba, ki je bila iz-lom v samoupravnih organih j rečema na praškem procesu, ne bodo komunisti pridobili m izvrši, »dokler ne bo mednarod- OBSODBA ki se mora razveljaviti Vojni zločinec v kardinalskem plašču RIM, 29. — Današnji «Osser-vatore Romano« poroča, da bo 12. januarja tajni koncisto. rij in da bo takrat vej škofov povišanih v kardinale. Med seznamom novih kardinalov, ki obsega večinoma italijanske škofe, najdemo tudi ime «Mons. Luigi Stepinac«. V Rimu sodijo, da je Vatikan sklenil imenovati Stepin-ca za kardinala, da bi še bolj zaostril odnose z Jugoslavijo in ponovno povzročal nerazpoloženi e med neobveščenimi katoliškimi krogi. Nekateri pa tudi menijo, da se utegne Stepinac po imenovanju za kardinala preseliti v Rim, Kot znano, mu je jugoslovanska vlada to že večkrat predlagala. opravičili množic. zaupanje delovnih B. B. na komisija pooblaščena pregledati položaj poedinih obtožencev«. Važnost današnjih volitev v Posarju za bodoče francosko-nemžke odnose Holtman je še zadnji trenutek pozival saarsk« prebivalstvo, naj se polnoštevilno udeleži volitev, nemški voditelji pa so ga pozivali k vzdržan ju SAARBRUECKEN. 29. — Volilna kampanja v Posarju se je zaključila danes zvečer z govorom, ki ga je imel ministrski predsednik Hoffman po radiu. Hoffman je pozval prebivalstvo, naj se udeleži volitev in naj «se izreče za evropski sporazum«. Poudaril je, da je bilo mogoče posar-sko gospodarstvo, ki je dobilo hud udarec med vojno, «zopet dvignit samo zaradi posarske-ga premoga tn lorenskih rudnikov železa«. «Saarski politiki, je nadaljeval Hoffman, ki so bili po kapitulaciji hitlerjevskega režima prepuščeni sami sebi. so se izrekli za politično avtonomijo, zato da preneha skoraj nepremostljiv spor med Francijo in Nemčijo; prevzeli so to odgovornost, ker je Posarje tako lahko ohranilo svojo kulturo in svoje nemške tradicije in ker so verjeli v politično združitev Evrope«. Medtem se je izvedelo, da so nekateri funkcionarji nemške vlade ki so se nastanili v nekem hotelu v Saarbrueckenu, izjavili tujim novinarjem da je saarpka vlada dovolila pravico do glasovanja približno 5000 Francozom ki živijo v Posarju. Francoski poslanik v Posarju Grandvval pa je s tem v zvezi izjavil, da je to nesmisel. Grandval je tudi izjavil, da politika njegove vlade glede saarskih volitev ni tesno povezana z željo, da se izkoristi vsaka mogoča prilika za obnovitev pogajanj med Francijo in Nemčijo. Grandval je tudi dejal, da je Francija ohranila v Posarju najstrožjo nevtralnost, ter je pripomnil, da z nemške strani niso tako ravnali, pač pa da so skušali vplivati na saarske volivce v tisku in po radiu. Glede Nemčiji naklonjenih strank je Grandval izjavil, da ne gre za saarske stranke v pravem smislu besede, pač pa za sekcije političnih strank neke druge države. Voditelji teh strank, katerim ni bila dovoljena udeležba pri volitvah, so danes priredili novo tiskovno konferenco v Saarbrueckenu. Stranke, ki so si nadele ime ((zatirana nemška opozicija v Posarju«, so tudi izdale zadnji poziv volivcem, naj se vzdržijo glasovanja, ali pa naj oddajo prazne glasovnice. Na tiskovni konferenci je voditelj demo-kristjanske zveze dr Hubert Ney izjavil, da tri opozicijske stranke ne zahtevajo takojšnega povratka k Nemčiji. Ministrski predsednik za Po- renje in Palatinat je danes v svojem govoru po radiu pozival saarske volivce, naj se jutri vzdržijo volitev in naj «na ta način pokažejo svojo privrženost svobodi, Evropi in nemški domovini«. Govornik je dalje izjavil, da so pristaši saarske vlade med kampanjo za ((zatrjevane volitve* širili laži,_ in da je gospodarsko izboljšanje mnogo bolj izrazito na ozemlju zvezne republike kakor v Posarju. Nasmeji med Posarjem in Nemčijo so danes zaplenili dva tovorna avtomobila polna nemškega propagandnega materiala. Nadzorstvo nad potniki, ki prihajajo iz Nemčije, so poostrili. Jutri morajo izvoliti 50 poslancev. Volitev so se udeležile 4 stranke, ki so krščanska ljudska stranka, ki ji predseduje Hoffman, socialistična stranka, ljudska demokratična stranka in kominformisti. Veljavnost poslanskih mandatov traja 5 let. Prebivalstvo Posarja znaša 970.000 in je nemške narodnosti. V volilne sezname je vpisanih 640.000 volivcev. Posarje je bilo odvzeto Nemčiji po prvi svetovni vojni in ga je upravljalo Društvo narodov. Vrnilo se je Nemčiji leta 1935, ko so se tamkajšnji prebivalci pri plebiscitu izrekli za .Nemčijo. Leta 1945 pa je bilo to ozemlje znova ločeno od Nemčije in, ima sedaj avtonomno, toda Franciji naklonjeno vlado ter je zelo tesno gospodarsko povezano s Francijo. Jutrišnje volitve vzbujajo mednarodno pozornost. Ce bo število veljavnih galsovrvic nižje od 50 odstotkov, bodo Nemčiji naklonjene stranke poudarjale, da jim ta izid daje moralno zmago. Francija pa bo v zelo kočljivem položaju za nadaljevanje pogajanj z Nemčijo. Uspeh nemške politike v Posarju bi znal imeti tudi druge posled ce in prvi udarec bi čutila evropska premogovna in jeklarska skupnost. Pripominjajo namreč da Posarje, ki je politično vključeno v Evropo in gospodarsko povezano s Francijo, jamči Franciji zaželeno gospodarsko ravnotežje v tej skupnosti. Ce pa bi Posarje prišlo pod Nemčijo, bi v Zahodni Evropi zajamčilo Nemčiji gospodarsko hegemonijo. Nekateri časopisi trdijo, da bi velik1) število vzdržanih volivcev lahko spravilo v nevarnost sam obstoj Schumano-vega načrta in še bolj zaostrilo francosko-nemške odnose. Nekje v knjigi zgodovine je zapisano, da sta se v drugi svetovni vojni spoprijela na življenje in smrt dva velika nasprotnika: demokratični in fašistični svet, da so v krvavem spopadu sodelovale na eni in drugi strani številne države, da je, recimo, v tem spopadu bila Italija na strani fašističnih, Jugoslavija pa na strani demokratičnih sil. Dalje, da je majhna svobodoljubna Jugoslavija dala v borbi, ko je šlo za rešitev človeštva in ponovno zagotovitev svobodnega človeškega razvoja, nad dva milijona žrtev. da je bila do konca dobra in zvesta zaveznica svojim bojnim tovarišem itd., kar vse skupaj ne moremo trditi tudi za Italijo■ Tako je njena vloga v zgodovini nasploh kot še posebno v drugi svetovni vojni, tozadevno le predobro znana vsemu svetu. Določeni forumi in ljudje iz kroga bivših zavezniških držav bi tega nikoli ne smeli pozabiti. Zal ni tako, in zdi se, da so iskreno tovarištvo, naprednost, moškost, zvestoba, izgubili svojo ceno, da so, nasprotno, izdajstvo reakcionarstvo, baha-štvo in lizunstvo elementi, ki pridobivajo na vrednosti. Ko to navajamo, ni naš namen, da bi bili cinični, kajti ni nam do igračkanja. Vse preresne so stvari in pojavi, ki nas, posebno na tem ozemlju, navajajo na takšne ugotovitve. Zaradi subjektivnih notranjih slabosti, ki so venomer izpodjedale akcijsko moč in moralno enotnost naprednih sil in činiteljev, se je meščanstvo, kljub nedvomno ugodnim objektivnim pogojem, ki so se bili ustvarili med drugo svetovno vojno za odpravo njegove hegemonije še naprej vzdržalo kot dominantni družbenopolitični faktor v domala vseh evropskih državah. V deželah, kjer so se družbena protislovja razvijala do že absurdnih oblik.-pa so iz same socialne in politične stvarnosti znova začeli kliti poganjki še ne povsem iztrebljene fašistične ideologije. Med temi deželami gre prisoditi prvo mesto prav domovini fašizma — Italiji. Navznoter njenih meja se to izraža v dosledni akciji De Gasperijčve vlade za- vzpostavitev odkrite klero-fašistične diktature, ob istočasni likvidaciji še zadnjih demokratičnih svoboščin, ki si jih je italijansko ljudstvo priborilo v času osvobodilnega boja. kot tudi v neusmiljeni gonji proti vsem, ki so se ga udeležili. Navzven se ta regeneracija fašizma kaže v raznih resno zaskrbljenost vzbujajočih imperialističnih parolah in manevrih, vse glasnejših zahtevah po revanži, v naravnost histerični sovražni kampanji proti Jugoslaviji, ki stalno in že v naprej spodkopuje vse napore za utrditev miru v svetu nasploh in v tem predelu Evrope še toliko bolj. Te gnile italijanske razmere se, kot znano, že vrsto let postopno in protizakonito presajajo na naše ozemlje. To predvsem zahvaljujoč že znanemu poteku dogodkov ki so se z njihovo pomočjo in nasprotno vsem sprejetim mednarodnim obvezncstim, da politične mo rale sploh ne omenjamo, ust-I varjali vsi tisti pogoji, ki so ta fenomen omogočili, Na ta način pa se to ozemlje, predvsem po krivdi anglo-ameriške vojaške uprave, čedalje bolj spreminja v nekakšen center italijanske sovražne politike nasproti Jugoslaviji, v strupeno leglo njenih najbolj zarotniških stremljenj,- ki stalno ogrožajo ne samo vsako normalizacijo odnosov med tema dvema državama, marveč tudi ves svetovni mir. Vrsta političnih akcij, ki so se danes izvršile na račun tega ozemlja v sporazumu med tukajšnjo zavezniško oblastjo ter italijansko vlado, je nujno morala privesti do stvarne odvisnosti tega ozemlja od sosedne italijanske republike. S tem se — seveda — avtomatično prenaša semkaj tudi tamkajšnje strupeno politično vzdušje, ki se v njem najdosledneje uničujejo vse demokratične in človeške svoboščine. tako da od demokracije — razen mrtvih črk v enem ali drugem zakoniku — ne ostane prav ničesar Med taktična orodja, ki se iih italijanska buržoazija poslužuje, da bi pri svojih delovnih množicah otopela vsako željo in sleherni spomin na svobodo in demokracijo, moramo prištevati tudi periodične pregone in procese, ki se uprizarjajo proti bivšim pripadnikom italijanskega osvobodilnega gibanja, z namenom, da jih prikažejo kot navadne kriminalce, osvobodilno gibanje kot tako pa ožigosajo za navadno zločinsko pustolovščino. Naj ta:coj omenimo, da si je nemogoče zamisliti pri stanju, v katerem smo, da bi se poleg drugih tovrstnih -ukrepov tudi omenjeni ne prenesel na naše ozemlje. S tem pa se samo ohranja kontinuiteta v zadevni aktivnosti, ki so ji lokalni eksponenti italijanske iredente e ves čas od leta 1945 dalje prisojali največjo pomembnost. Njeno ostišče je tu pri nas še posebej priostreno, ker je naperjeno proti slovenskemu, odnosno jugoslovanskemu osvobodilnemu gibanju ter njegovim pripadnikom, pri čemer je italijanski burioaziji glavni namen diskreditirati to gibanje. prikazati ga kot protizakonito dejanje in zločin, nahujskati javno mnenje, da ga obsodi, ter ' tako istočasno ustvarjati potrebne pdgoje za njeno ponovno imperialistično pustolovščino proti sosedni Jugoslaviji. Skladno z vso njihovo dosedanjo prakso in v pogojih, ki so se postopoma ustvarjali ter potrdili z londonsko konferenco, so tudi tukdjšnji iredentistični sluge rimskega klero-buržoaznega režima šli, ter sledeč svojim vzornikom, uprizorili v našem mestu prav takšno pravosodno burko, kot je bila tista ki so jo pred meseci odigrali v malem italijanskem mestecu Lucca. Dne 30, septembra t. I. je porotno sodišče v Trstu obsodilo na dosmrtno ječo bivša partizanska borca Albina Grudna in Danila Pertota. Zakaj? Zato, ker sta si v času borbe proti nacifašizmu drznila dvigniti svoje orožje proti italijanskim in nemškim okupatorjem, kle-tim sovražnikom vsake svobode in napredka. (Nadaljevanje na 8. strani) TiOW JE KNJIGA NAŠIH KRAJEV IN NAŠIH i-TO SPADA V VSAKO SLOVENSKO JADRANSKI KOLEDAR IZIDE Oanasme uolilue v edčinl Gorjani S fizičnim in moralnim pritiskom skušajo vplivati na prebivalstvo vasi Brega in Flipane 2e deset dni živi prebivalstvo Flipane in Brega v občini Gorjani pod pravim pritiskom. Vsi tisti, ki jih imajo za odgovorne, ker so ljudje vrnili videmskemu prefektu volilna potrdila, so bili obveščeni, da je bilo njihovo dejanje protizakonito in jih zaradi tega lahko prijavijo sodišču ter dobe celo tri leta zapora. Odkar so vrnili ljudje iz vasi Breg in Filipan prefektu volilna potrdila, je na tem področju več karabinjerjev. Videti je, da niso samo tisti, ki so pred časom prišli iz Gemone, temveč tudi iz Vidma. Med njimi je baje tudi narednik notranje uprave iz Vidma, da bi raziskal stvar, Jasno je, da skušajo s podporo karabinjerjev razne civilne oblasti in tudi cerkvene vplivati na prebivalstvo in zbuditi v njih «čustva italijan-stva in državljanske dolžnosti». Toda prebivalstvo, čeprav mu grozijo z zaporom do treh let, se ne da preplašiti. Volilna potrdila, ki so jih pred dnevi vrnili prefektu, so iz Vidma ponovno poslali volivcem. Toda ti so jih zopet odklonili: naslednji dan pa so jih morli vsi sprejeti, ker so jim jih izročili občinski uslužbenci v spremstvu karabinjerjev iz Gemone. Vse oblasti nadaljujejo z agitacijo in skušajo spraviti danes, 30. novembra ljudi na volišče. Celo za vzdržnost pri volitvah groze z zaporom. Vse to je pravi fizični in moralni terorizem. Fizični, ker se po Bregu in Flipani srpehaja-jo oboroženi karabinjerji, m groze z zaporom, Moralni pritisk pa izvajajo predvem cerkvene oblasti, ki izkoriščajo verska čustva tega preprostega gorskega ljudstva v politikantske namene. Z orožjem skušajo prepričevati in dajejo razumeti, če bodo volitve potekale v redu, se bo morda na. šel način, da se bo lahko šlo rrimo tega, kar se je do sedaj zgodilo. Zal, je prebivalstvo prepuščeno samo sebi. Ce bi hotel kdo ljudem objasniti položaj, da je zakon pravzaprav na r.jihovt strani, bi italijanski tisk takoj kričal, da prihajajo med ljudi razni titovski a-genti od zunaj Toda čeprav prepuščeno samo sebi, reagira prebivalstvo na vse dogodke pravilno. V zadnjem času so poskušali po popolnoma legalni poti doseči, da bi Breg in Flipan pripadala občinama Brdo in Tarčent. Prebivalstvo Flipane je pri notarju uzakonilo svojo akcijo, kakor je že prej isto napravilo tudi prebivalstvo Brega. Verjetno bi tudi oblasti ne imele nič proti, če bi občina Tarčent sprejela vas Flipan. Za vas Breg pa nastajajo težave, ker se hoče vključiti v slovensko občino Brdo. Bolj bi jim bilo po godu, če bi ti dve vasi ostali v občini, ki je furlanska, ker jim je tako laže pofurlaniti slovenske vasi. V nasprotnem primeru pa bi bilo Flipan in Breg v občini Brdo, ki. je slovenska, težje raznaroditi. ZiiA pač tešeta Povišek vstcpnine za zabavne prireditve GORICA, 29. — V zadnjem uradnem listu je bil objavljen zakon o ustanovitvi sklada za zimsko pomoč brezposelnim. Zakon odreja, da bodo priče- z nedeljo 30. novembra ia vse naslednje nedelje do 31. maja 1953 ter v dneh 25. in 26. decembra, 1. in 6. januarja ter 19. marca povišali vstopnino za vse javne zabave, predstave in prireditve vštevši športne manifestacije s športnimi stavami ali brez njih. Vstopnino bodo zvišali na kosmato ceno vstopnic za sledeče zneske: vstopnice do 100 lir za 5 lir, od 101 do 200 lir za 10 lir, od 201 do 400 za 20 lir, od 401 do 800 lir za 60 lir, od 801 do 1000 za 100 lir, od 1001 do 1500 lir za 150 lir, od 1501 do 3000 lir za 200 lir in za vstopnice nad 3000 lir pa 400 lir. Za opero in gledališče bodo vstopnino povišali za 100 lir, če bo cena vstopnicam presegla 800 lir. Nadalje omenjeni zakon odreja, da mora uprava Državnih železnic povišati ceno voznim listkom za vožnje v osmih nedeljah, ki jih bo določilo pro- do nad 5000 lir. Za najboljši uspeh kampanje za zimsko pomoč brezposelnim bodo tudi letos delovali pokrajinski odbori za zimsko pomoč, ki jim bo načeloval prefekt. Goriški pokrajinski odbor za zimsko pomoč bo imel prvo sejo v torek ob 17. Seje se bodo udeležili župani in predstavniki občinskih podpornih društev v pokrajini, ravnatelj Pokrajinskega urada za javno pomoč, šolski skrbnik* predmetno ministrstvo, in sicer od I stavniki vseh javnih ustanov, 5 do 400 lir za zneske od 50 sindikatov itd. DEL KNJIŽNICE ZVEZE SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV Knjižnica ZSi*ll \ Gorici % Poleg ljudske deluje tudi študijsRa Knjižnica - V čitalnici so na razpolago bralcem vsi napredni slovenski časopisi in revije V LJUDSKI CITALNICI PRI KLAVIRSKI URI ZSPD V GORICI Ko je fašizem v skladu s I demokratičnim tiskom. svojo nasilno raznarodovalno politiko zadal smrtni udarec prosvetnim in ljudskim knjižnicam, smo tudi Slovenci v Gorici ostali dolga leta brez javne knjižnice, kjer bi lahko črpali zaklade naših klasikov in sledili razvoju slovenske književnosti v svobodni domovini. Da, celo knjige, ki so jih imeli posamezniki doma. niso bile varne pred črno inkvizicijo. Po padcu fašizma in osvoboditvi pa so knjige zopet prihajale na dan. V Gorici je bila tako leta 1946 ponovno osnovana mestna Ljudska knjižnica, ki je imela svoj prvi sedež na Travniku. Kar je bilo knjig prej, v nekdanji .knjižnici v Ul. Sv. Ivana št. 7, kjer je bil zadnji knjižničar g. Kenda, so se vse porazgubile, ali so jih fašisti uničili. Zato je bilo treba začeti znova in zavedni go-riški Slovenci so prispevali knjige, ki so jih imeli doma. Med temi je zlasti mnogo prispeval naš priznani pisatelj in ožji rojak. France Bevk. Nekaj knjig je takrat knjižnica odkupila tudi od nekaterih zasebnikov. Naš pokojni občinski svetnik tov Andrej Paglavec, ki je bil v novi knjižnici njen prvi knjižničar, je marljivo zbiral vse, kar je mogel doseči, in je skrbel tudi zato, da je bila čitalnica, prideljena knjižnici, redno založena tudi z vsem naprednim slovenskim Ko je septembra 1947. leta zopet prišla v Gorico italijanska oblast, so šovinistični pre-napeteži, ki jim je bila, kakor vse slovenske kulturne organizacije na splošno, v napotje tudi ta naša ustanova, prišli do 86-letnega upokojenca g. Makaroviča, ki je tiste dni nadomeščal knjižničarja Paglavca Andreja in zahtevali od njega ključe knjižničnih prestorov. Pred vrati so imeli kamion in g. Makarovič je takoj razumel, da mislijo knjige odpeljati in po svoji navadi tudi uničiti. Zato jim ni hotel izročiti ključa, pač pa ga je potem izročil agentom goriške kvesture. Knjige so tako seveda o-stale, ker jih oblast sama ni mogla uničiti. Pač pa je že tisti čas začel sodno akcijo lastnik prostorov, kjer je bila knjižnica. Sodna oblast mu je ugodila in tako se je morala Ljudska knjižnica spomladi leta 1948 izseliti na Solkansko cesto (Montesan-to 42), kjer je v Dijaškem domu dobila eno sobo. Ker pa je bilo tu še za dijake premalo prostora, se je novembra, leta 1949 preselila v Draščkovo hišo na Kornu, od tu pa meseca maja 1950 v svoje prostore v Ul. Ascoli 1, kjer se nahaja še danes. Neutrudno in marljivo je, kljub tolikratnemu preseljeva. nju in svojemu delu kot zastopnik slovenske narodne UR4TKE VESTI iz beueškili vasi Brdo Ze mesec in pol je naša občina brez občinskega tajnika. Tisti, ki je prišel nadomesto-vat prejšnjega, ki je bil premeščen, je zapustil Brdo pred mesecem in pol. Ves ta čas je občina Čakala, da bi prevzel svoje mesto novo imenovani tajnik. Končno smo zvedeli, da bo 1. de2embra le prišel in prevzel svoje posle. JNeme Videmsko sodišče je objavilo domnevno smrt Alojza Sturma pok. Andreja, roj. v Ne-mah 27. decembra 1914. Od leta 1943, ko se je bojeval na ruski fronti, ni bilo več o njem glasu. Tako je bil proglašen ža mrtvega od datuma 26. januarja 1943. Št. Peter Slovenov Sodnim oblastem je bil prijavljen David Pojana, star 41 let. Prijavili so ga, češ da je blatil agente civilne policije. Podobni primeri se dogajajo često v Benečiji. Videti je, kot da bi začeli prav v Beneški Sloveniji oblasti borbo proti tistim, ki karkoli rečejo proti karabinjerjem, policiji, častnikom ali podčastnikom vojske. Čedad Danes bo v Vidmu nogometna tekma med Udinese in Trie-stino. Organizirali so poseben vlak, ki bo odpeljal iz Čedada ob 13.15. * * * 1 28. novembra se je moral pred okrajnim sodiščem v Čedadu zagovarjati 88-letni Jožef Kjofol iz Ošnjega. Tožil ga je njegov svak 80-letni Ivan Gorjup tudi iz Ošnjega. Gorjup je Imel senik pokrit s pločevinasto streho, ki se je zadnjo zimo zaradi obilice snega zrušila. Kose pločevine pa je pobral Kjofol in jih dal tistim družinam, ki so mu dajale hrano. Zato je Gorjup vložil tožbo proti njemu. Kjofol pa je trdil, du je bila pločevina njegova in obtožil Gorjupa, da ga je udaril s pestjo v obraz, ter mu izbil edini zob, ki ga je ta 88-letni starec še imel. Sodišče je oba oprostilo in jima svetovalo. naj se doma pobotata. * * * Pred tremi meseci je Leopold Martinič govoril okrog, d.» mu je njegov 45-letni svak Franc Kjoboj ukradel rjuhe. Zato je Kjoboj svaka tožil, sedaj pa je tožbo umaknil, ker je Martinič obljubil, da ga ne bo več obrekoval. Plačati bo moral sodne stroške. manjšine v goriškem občinskem svetu, urejal tov. Paglavec knjige, revije in časopise in skrbel za stalno izpopolnjevanje knjižnice, dokler ga ni smrt iztrgala iz njegovega delovnega okolja. Njegovo delo so' potem nadaljevali drugi, zlasti sedanja knjižničarka. V okviru razpoložljivih sredstev skuša b iti knjižnica na tekočem, zlasti z novejšimi slovstvenimi deli, in sedaj so njene knjižne police že toliko založene, da lahko zadovoljijo tudi najbolj zahtevnega ljubitelja knjig. Med tistimi, ki si knjige izposoju-jejo, so ljudje vseh stanov in starosti, vendar prevladujejo najstarejši in pa. kar je zelo razveseljivo, tudi mladina, medtem ko so obiskovalci srednjih let razmeroma najmanj zastopani. Knjižnico obiskujejo največ ljudje iz mesta, ker imajo okoliški kraji vsak svojo krajevno prosvetno knjižnico. Poleg Ljudske obstoja kot poseben odsek tudi študijska knjižnica, ki je prav tako že precej izpopolnila svojo- zbirko poucno-2nan3tvenih in izrecno pedagoških knjigi Ta odsek je bil ustanovljen že 'predlanskim in je na razpolago u-čiteljem in profesorjem Ko se bo zbirka v njem popolnoma urejena, bodo knjige na razpolago tudi naši učeči se mladini, v prvi vrsti akademikom. V tej zbirki je med drugim nekaj primerkov zanimivih pedagoških spisov iz predvojne dobe, ki jih je sedaj že redko dobiti. V čitalniškem oddelku knjižnice so zlasti čez dan stalni gostje upokojenci, ker laiajo ti največ časa za čitanje, medtem ko si drugi utegnejo ogledati časopise šele zvečer. Tu imamo vse napredne slovenske časopise in revije iz zamejstva in svobodne domovine, tako da si čitatelji lahko ustvarijo točno sliko o položaju doma in v svetu in da se lahko pravilno orientirajo. O prosvetnih, gospodarskih in poučnih predavanjih, ki jih je Zveza slovenskih prosvetnih društev v okviru Ljudske čitalnice organizirala vsako zimo in so na programu tudi letos, bomo spregovorili drugič. Vse to tako mnogovrstno kulturno-prosvetno delo je v veliko oporo Slovencem v Italiji, ki ne dobivamo od italijanske vlade in njenih organov nobene podpore za naše kulturne organizacije. Njegova izvedba pa je bila mogoča le z moralno podporo bratov v svobodni Sloveniji in s povezavo zamejskih Slovencev v skupni Demokratični fronti Slovencev, ki je naš glavni predstavnik in katere sestavni del je tudi Zveza slovenskih prosvetnih društev in naša Ljudska knjižnica. Naše delo pa bo še bolj koristno in uspešno, če se bodo goriški Slovenci strnili pod njenim o-kriljem v eno samo mogočno fronto, ki bo znala kljubovati vsem nasilnim nakanam in ki bo tudi v prihodnjem občinskem svetu dvignila svoj glas za obrambo naših pravic in kulturnih dobrin LOTERIJA BARI 80 36 39 22 20 CAGLIARI 53 60 65 90 18 FIRENZE 80 53 62 37 7 GENOVA 53 33 2 23 M MILANO 16 36 53 45 34 NAPOLI 79 64 8 50 67 PALERM 85 66 2 45 3 ROMA 16 52 25 48 45 TORINO 6 27 72 35 81 VENEZIA 54 28 30 61 3 ROJSTVA, SMRTI IN POROKfc GORICA, 29. — V goriški mestni občini je bilo od 23. do 29. novembra t. 1. 4 rojstev, 15 primerov smrti, 4 vknjižene poroke in 3 poroke. Rofutva: Ivan Serra, Enzo Portelli, Lavra Sequi, Anamarija Bressan. Smrti: 66-letni pleskar Ivan Unfer, 58-letna gospodinja Li-duina Morsan por. Zorzin, 69-letni upokojenec Ivan Valenti-nuzzi, 86-letna gospodinja Ivanka Grapulin vd. Lutman, 56-let t babica Clarice Gasparini por. panizza, 3 mesece star Silvan Harej, 78-letni upokojenec Franc Jožef Valent. 73-letni kmet Andrej Klavčič, 69-letni kmečki delavec Ivan Peršič, 85-letna trgovka Av2usta Cle-ment, 68-letna gospodinja Anastazija Plesničar vd. Bordachia, 48-letna gospodinja Francka Rakla por. Sardelli, 83-letni graver Rudolf Delmesti, 83-letni zidar Rafael De Panfilis. Vknjižene poroke: mehanik Zoro Jarec in gospodinja Bogomila Tinta, delavec Anton Visintini in gospodinja Marija Pavšič geometer Ivan Emil Sokol in gospodinja Lojzka Mi-ligojj mehanik Sergej Louvier in gospodinja Karmen Jakončič. Poroke: orožnik Ivan Michel-li in gospodinja Olga Sfiligoj, zidar Anton Barbarino in gospodinja Ema Di Lenardo, mizar Pavel Drosghig in tkalka Zora Vižintin. KOŠARKA Goriziana - Galaratese Danes bo Goriziana igrala svojo letošnjo sedmo prvenstveno tekmo. Gostje so iz Gal-larate, ki je trenutno na zadnjem mestu v lestvici z eno točko. Goričani so v nedeljo v Bolognji pokazali nov elan v igri in v tehniki, tako da smo lahko prepričani, da bo odslej šlo nekoliko bolje za noriško moštvo, ki je navajeno skoro samo na poraze. V mestu pa se širijo govorice, da misli vodstvo društva Goriziana postaviti na trenersko mesto kakega ameriškega trenerja, ki je sedaj nastanjen v Trstu pri ameriških vojaških silah. Tako bi torej moral Gubana zapustiti svoje mesto. Drugi glasovi pa pravijo, da bosta odslej naprej igrala v moštvu dva A-merikanca, ki sta tudi nastanjena v Trstu Gostje so do sedaj remizirali v eni tekmi, izgubili so jih pet, zabili so 208 košev, dobili so jih pa 324 Goričani pa so zmagali v eni tekmi, izgubili so jih pet, zabili so 238 košev, dobili pa so jih 289. Tekma se bo začela, kot običajno, ob 11. uri. Lestvica je po šestem kolu naslednja; na prvem mestu je Borletti z 12 točkami, sledi mu Virtus z 10; Roma ima 9 točk; osem točk imata Reyer in Ita-la, 6 točk ima Varese, Benelli jih ima 5 po štiri točke imata Gira in Napoli, Triestina ima 3 točke, Goriziana 2, Gallarate pa 1. NOGOMET Prvenstvo drugega razreda Po dolgem času se Do začelo danes tudi pokrajinsko prvenstvo drugega razreda. V goriškem turnirju najdemo zopet stara imena, ki smo jih že srečali lani. Iz Gorice sodelujejo Pro Gorizia, ki je nova, Edera, Fiamma, ki sta že lani igrali v tem prvenstvu, iz Standreža je rezervno moštvo Juventine, iz Podgore je ena ekipa, ki je tudi že lani sodelovala, nato imamo Italo iz Gradiške, ekipo iz Moše, iz Ma-riana, iz Krmina, iz Romansa in ekipo Juventus. Današnje tekme so naslednje; v Sovod-njah bo igrala Juventina B proti Krminu B, na stadionu se bo Pro Gorizia pomerila z Italo, v Moši bo gostovala ekipa iz Mariana, na Rojcah se bosta pomerili Edera in Fiamma. na igrišču v Podgori bo proti domačinom igrala Juventus, počivala pa bo ekipa iz Romansa, V Sovodnjah se bo tekma začela ob 14.30 uri Vabljeni vsi ljubitelji nogometa. Občina v Dolu mora zgraditi pokopališče DOBERDOB, 29. — V volilni kampanji za izvolitev dober-dobskega občinskega sveta je Slovenska demokratska zveza objavila volilni program, v katerem je poleg drugih obljub stala tudi obljuba, da se bodo kandidatje SDZ v občinskem svetu trudili za zgraditev pokopališča v Dolu. Gradnja pokopališča v Dolu je namreč že dokaj stara zahteva tamkajšnjih prebivalcev, ki morajo umrle vaščane pokopavati na vojaškem avstrijskem pokopališču. Tako so morali na pokopališču svoj čas pokopati ženo iz Vižintinov. Grobar je najprej skopal kosti padlega avstrijskega vojska, jih ločil od kupa zemlje tako, da so jih vsi pogrebci lahko videli, potem pa so v izpraznjeno jamo položili pokojnico. Okoliščine so na vse pogrebce zelo slabo vplivale, kajti razumljivo je, da ni nič bolj neprijetnega na pokopališču kakor gledati izkopane posmrtne ostanke tz tega razloga stojijo vaščani iz Dola na stališču, da mora občinska uprava čimprej zgraditi v Dolu čeprav skromno pokopališče, ki bo služilo vaškim potrebam. Zgraditi ga mora ne glede na besede, ki jih je izrekla v volilni kampanji'. ker jih itak nihče rti jemal resno, in ki jih neizpolnjevanje obljub najbolje demantira. K S N O VERDI. 14.30: ((Usmiljenje do pravičnih«, E. Parker in K. Douglas. VITTORIA. 15: «Drugi časi», A. Fabrizi. CENTRALE. 15: ((Ognjeni jugi), G. Cooper. MODERNO. 15: ((Cestni pa- glavec«, Macario. vug ZA 1'KŽAŠKO OZEMLJE DANES 30. novembra 1952 ob 16. uri gostovanje v NABREŽINI s Kreftovo dramo CELJSKI GROFJE Vstopnice so v prodaji pri Nacetu Skrmačevmu vsak dan. PRIMORSKI DNEVNIK te skozi vse leto hitro in vestno obvešča o vseh dogodkih doma in v svetu. Oddolži se mu s tem, dani u poravnaš naročnino pred koncem meseca. V PROSVETNI DVORANI NA KORZU BO DANES 30. NOVEMBRA KONCERTIRAL MOŠKI PEVSKI ZBOR IZ DOLINE PRI TRSTU Na sporedu bodo sledeče pesmi : Triglav (Jakob Aljaž), Na planine (Sattner), Završkl fantje (E. Adamič), Bolen mi leži (R. Simoniti), Vasovalec (E. Adamič), Pogled v nedolžno oko (Sattner). Planinska roža (Ipavec), O kresu (P. Jereb). Domovini (Ipavec), Vasovalec II (F. Venturini), Na dan (J. Aljaž). Ljubezen in pomlad (A. Medved), Na trgu (V. Mirk , Planinska (Foerster), Jadransko morje (A. Hajdrih) in Mlaj (I. Zajec). Namesto vstopnine bodo pobirali prostovoljne prispevke pri vhodu. LEPA KNJIGA je najlepše darilo za 'ftuklMM' Jurčič: Zbrano delo, V. del, platno . • • • Prijatelj: Izbrani eseji, I. del, platno . • ■ • Reed: Deset dni, ki so pretresli svet, polpl- Matavulj: Bakonja fra Brne, polplatno . - • * Djilas: Legenda o Njegošu, broš. Defoe: Robinson, broš. Valjavec: Živalske pripovedke, broš. . • • ■ Lir 900.- 1500." 850." 500." 4C0." 250." 200." DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU-GORICI IN SESLJANU. AVTORIZIRAN GEOMETER |T(|6l^ prevzema vse posle za vknjiženje zemljišč Pojasni'9 načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah. — r in pomoč pri zidanju po načrtu «AI(iisio»- UL. MACHIAVELLI 17, VRAČAJ Kninska delavni^ za dame Irt cjosp° d* CARLO MILfcTlC** TRST, UL MILANO 25 - Ima v zalogi vzorce «LA S A RTOTE(^IC A» * Aha Solidna m točna post,e ijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiuiiiiiiiiuMniiiiiiiinminiiiiii‘1 huiiK1111'1 . g OST1- g 1 NOVOST! NOV I ‘TCtoiačeU J-unaČek JZetta 'Vida RADIJSKE PRAVLjlCK Ilustracije: prof. (iltOH Jelica vf*. Ohlkiavi na laditi ViJLKPSK >1114l,AVŽICVO HMtll.O VKM "‘l*1 I%*SESLJJ*V I | dobite jiii v slovenskih knjigarnah v trstu, goric1 1 ll,iiiiiiiii|,l,lllllMP ........................................... umiiiiiiiiiin''" Danes, nedelja 30. novembra Andrej, Hrabroslav Sonce vzide ob 7.24 in zatone od 16.24. Dolžina dneva 9.00. Luna vzide ob 15.12 in zatone ob 6.^4. Jutri, ponedeljek 1. decembra Marija, Božena Torjan Jeremijo Cudizio pok. Emilija, starega 31 let, so varnostni organi aretirali, ker so ga našli v preveč vinjenem stanju. plačati bo moral kazen. 1R21C, 29. — Kominformi-stična partija je uvedla vsakoletno razdeljevanje izkaznic, da bi vsaj na tak način držali skupaj delavce partijskih celic Združenih jadranskih ladjedelnic, ki vedno bolj vidijo, kako je politika italijanske partije podrejena politiki Sovjetske zveze. Čeprav razdeljujejo partijske izkaznice z vse mogočimi grožnjami, je med.delavstvom vedno večji odpor proti sprejemanju partijskih izkaznic. To se je pokazalo nedavno v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču in tudi v kemični tovarni Solvay. Večje število delavcev je odklonilo izkaznice. Kasneje so jih nekateri pod pritiskom ponovno sprejeli. Iz tega se vidi, kako delavci v delavskih središčih spoznavajo, da pod zastavo stalinskega «komunizma» in «internaciona-lizma» ni mesta za resnične borce za socializem, ampak da se za to zastavo v resnici skrivajo sovražniki ljudstva, ki širijo v svet sovjetske propagandne parole, ki nimajo nič skupnega z interesi italijanskega proletariata. Imenovanje novega upravnega odbora Trgovinske zbornice GORICA, 29. - Z odlokom z dne 28. nov. št. 2960 je goriški prefekt imenoval nov upravni odbor Trgovinske zbornice. Člani novega odbora so: Ivan Bi-got, predstavnik trgovcev; Ivan Grassilli, predstavnik industrij-cev; Pir Locatelli, predstavnik poljedelcev; Evarist Lutman, predstavnik neposrednih pridelovalcev; Anton Copprivez predstavnik delavcev in Atilij Soarelli, predstavnik obrtnikov. . Volilna kampanja V dosedanji volilni kampanji, ki se je prejšnjo nedeljo pričela z volilnim, zborovanjem fašistov, monarhistov in kominformi-stov, se je pokazalo, da bo tudi v sedanji volilni borbi poudarek na šovinizmu in sovraštvu proti sosednji Jugoslaviji. Zlasti je prišel italijanski šovinizem do izraza na fašističnem zborovanju MSl-jevcev, kjer je govornik proglašal za provokacijo italijanske potrpežljivosti dejstvo, da se sprehaja vzdolž italijanske meje ob mejni jugoslovanski stražnik z brzostrelko na rami. Sv. Andrej Zadnje dni tega tednu jo prišlo v Gorico večje število lastnikov potujočih zabavišč ter jih razstavilo vzdolž sre diščnih goriških cest in trgov Včeraj popoldne je bila uradna otvoritev andrejevega sejma, Tudi na sedanjem se je pokazala bistvena razlika od sejmov, kakršnih so bili naši ljudje navajeni v preteklosti. Nič več nakupovanja čevljev, oblek in drugih potrebščin za hišo. nič več dotoka množice okoliškega vaškega prebivalstva, ampak samo razne zabave. za spomin na minule čase- Diskriminacija slovenskih šol Ministrstvo za javno vzgojo je po vesteh iz dnevnega časopisja organiziralo v Brescii razstavo risb osnovnošolskih otrok, na katero so po predhodni selekciji poslali tudi goriški otroci italijanskih osnovnih šol nekaj svojih risb. Kolikor nam je znano, niso slovenske osnovne šole v Gorici dobile nobenega sporočila o razstavi in zaradi tega niso mogli na njej tekmovati z najboljšimi deli. Vrli Oblasti so sicer odobrile potrebni znesek za napeljavo elektrike na Vrh, vendar je za uresničitev načrta potrebno še nekaj časa. Ker bodo morda dela končana šele na spomlad, je vaščane zelo vznemirilo dejstvo, da je uprava proste cone pri goriški Trgovinski zbornici zvišala ceno petroleju od 60 na 120 lir za liter. Medtem ko so oblasti tako piočno prizadele s poviškom ubožng kraško vas, pa niso napravile kdo ve kakšne škode lastnikom luksuznih avtomobilov v Gorici, ki še vedno prejemajo bone za cenen bencin proste cone. SovoUnje Sovodenjsko županstvo je uspelo s svojo zahtevo o premestitvi registrskega urada in zemljiške knjige v Gorico, medtem ko bodo davkarijo premestili v Gorico s 1. januarjem. Pokojnine bodo še vedno razdeljevali z Zagraju. Delavci in komintormistične članske izkaznice I Naš tedenski pregled Tuški proces se je končal z *naistimi smrtnimi obsodbami 1,1 s tremi obsodbami na dosmrtno ječo, pravzaprav, dosmrtno prisilno delo. Tako krvavega konca te tragične sod-jarse menda nihče ni pri-akoval; mirno lahko rečemo, a je sodba presenetila in prenesla svet, ki je vendarle va-Kn že marsičesa iz moskovskega pašaluka. . Po brutalnosti in ciničnosti )e tajni proces na Pankracu j"«seget vse, kar smo v zad-letih opazovali podob ne-Sa v satelitskih državah, in nevredno spominja na velike lih*^e»’ S katerimi se je v le-11 P red drugo svetovno vojna *n iznebil vseh konku-»tov, .na procese, ki jih je mojstrsko roko zrežiral se-anii sovjetski zunanji mini-,te' Višinski. 2 a Češkem pa ne gre samo a to. Brutalni konec praške-a procesa nam razkriva, kajaka mora biti kriza v zor? ’ kako veliko mora biti ne-tr ^V0^S^V0 ljudstva, če ga je jj6 .a strašiti s takimi sred-u'. /n ker se je lep del pro-Vn?'(VTtel °koli gospodarskih asanj, nam omogoča vsaj Ta i-^n° slutnjo, kakšen mo-CSr **• BOS‘P0^arskl položaj v - > k' 9a je ustvarila popol- ko °iUisn?st od ZSSR, in s ka- Ce *°Ura^n'm* očmi morajo 1 gledati na suženjsko iz-mcanje svoje dežele. S[) . zlasti Cešku je v vsem bn! bloku daleč naj- ine urna dežela in ob-j , tudi industrijsko in bo! 90sP°d“"fco daleč naj-Hi0l]*azv‘ta- zaradi tega je tol _° suženjstvo tam naj- j,jj ^ občutno; zaradi tega je 2 potrebno, poseči za rašet)anje ljudstva po bolj sredstvih kot v ostalih ^tiskih deželah. lja !o,c češkoslovaški držav-bir ^a^o tudi po tistem, sjr .mu je praški radio ser-t • s procesa, kamor so imeli vtoP samo redki izbranci, na Pogled sprevidel, kako iz ]^ suite so vse obtožbe, ka-jlfimitiuno so skonstruira-8 otr°čje nebogljene so ps^iem ciničnem sadizmu. 3„ 4*J praškim mogotcem ver-(jji0 niti ni šlo za to, da bi fr,.10 obrt spretneje opravili: ‘J fcot je bila vsa zlaganost razvidna, bolj je do-v®el svoj strahovalni namen. , *®»ljani so morali spoznati, £ Za nekatere grehe — in to - Predvsem kritično gledanje ZSSR — odpuščanja. Vse Jtaio je bila navlaka, ujuri-'Mia» dekoracija, ki je nudila j^dj nekaj zunanje forme ne e za -fizično likvidacijo cele ^tniture češkoslovaških vodi-temveč predvsem za za-T<&evanje. * * * Sal(šno bridko norčevanje iz Wi*Ce ’n iz vse9a češkoslo-ljudstva je bil ves it°Ces na Pankracu, naj poka-Jiefcaj primerov. ^ .tožencu (Vavra Hajdu), jJ™ til namestnik zunanjega iti,stTa. pred tern pa stalni CSR pri Združenih na-O Pokažejo fotografijo, in QlM nec spozna na njej Sira Jebba, britanskega Orcj^ata pri OZN. Kakšen delegat pri OZN po-**> J“9ega delegata pri OZN! S%™juček: Hajdu je imel ’li j * imperialisti, kapitalisti m,«*! •it >*.*0(lobnih «dokazihi> Ufa «UD(VU*Hl» JC V'®**« proces na Pan-kadar Pr, je°i!to Pr‘~nanje obtoženca, K 01 dobro navit gramo-"o n0- su°j° lekcijo, pol-*°?b lstTahotnejših samoob-Vj' seveda. «kefan]a». ^°f°n ai,»dlni' ki Je v ta fra' bil « ,efe* "osebno noto«. soarJ6 &eSa,a Pr6'- nai ga pošlje na J® ilusi ° .i° so mu uslišali... 1 je Taciio naj navedemo, ,^‘P°vedovalec praškega je , ntent'ral to izjavo, češ l^o,ti *avsk'i v svoji preti- 'zbrn, Rr,e*no tudi on. goto- ? Mogel ,mcd na«»e*te *«lc0 ,SPt verjeti krvava. 2e * * * t ant‘scmi,C -Sm° poudar‘l‘, da » Prorn ki ya je pra- tNčanie r°Žl!' sret!«tvo za I !,et«fco i, d,0uVl>rnosti za so- ?" <*OlofienT am‘ je bilo po-*? i>i 'satl' da 3e obtoženec Silne” T“Zld 12 meSčansfce If^teu , n‘ bila “mo ugo-Nna' ‘en.lue(! tudi obtožb«. n> za Kar,n Marxn, 'l «2idS ž,tI! Kajti tudi on je iti meščanske druži-njim t,red Engels u ki aa i* 7*. 0 Pokazal praski pro- v?nie»i„.,n!a tud* določeno zu-J*rQ i,Q fno funkciio. Pod- Mik, ei Preorientacijo so- I 0,1 n»ilinan^e Pol,tike• k‘ *e «l u«me ■:’e PodP°re Jzrae-rf_,ri*a v podporo arab- ni zadostovalo jsttnt, da bo sodba J‘ii&koZaVarn- Izrael je svojo * ^ «e(ii?^TTnac’j° nfld ^rab-i Ofoži meri izvojeval prav £«*« £■ fci ^ r»-ejel ~ k ,»reJ.“n.e* pa se je v Pra' ,Sn j nit v «orodje ameri-N J^per'alizma proti arab- »Oti. »e ih^Tan, da se ho take v .»O.J® ar°bskrh drž, vrste ki k‘ »osk,J.“ ara*>»kih držav, N, ZSSR wahuj.k ‘m drsava m, nada- iii . -“ja a,lO(ill Ijevalo s podobnimi antisemitskimi procesi. Vse kaže, da sta zdaj na vrsti Gomulka na Poljskem in Ana Pauker v Romuniji Ana Pauker ni samo «Zi-dovka iz meščanske družine:), temveč celo hči židovskega rabina, ki se je izselil v Izrael Njen greh je torej na dlani. * * * /n češko ljudstvo, ki ga vladajo s tako gubernatorskimi metodami? Svetovni tisk je. proces v Pragi primerjal z raznimi podobnimi «procesi» v zgodovini, med drugimi tudi s procesom proti Janu Husu, ki je leta 1415 zgorel na grmadi■ Vendar ne gre tu samo za obliko procesa, temveč še mnogo bolj za njegov pomen, za cilj, ki ga je hote! doseči. Tu pa imajo Cehi v svoji zgodovini zelo podoben primer: dnevi po Beli gori (162(1), ki jo imenujejo ■ češka narodna katastrofa, ker je uničila zadnjo sled češke samostojnosti. Takrat so na Karlovem mostu v Pragi visele odsekane glave čeških veljakov v zgovoren opomin, kako se kaznuje nepokorščina cesarju. In četudi verjetno Slansky m ostali obsojenci ne bodo javno viseli, bo njihova smrt zgovoren opomin, kako se kaznuje nepokorščina «bratski ZSSR» — čeprav v njihovem primeru o dejanski nepokorščini najbrž sploh ne moremo govoriti. Sinili pa bodo v opomin tistim, ki bi jim podobne samomorilske misli utegnile pasti v glavo. Da, praški proces je til pogrebna pesem češkoslovaški neodvisnosti.. * * * Oglejmo se še malo po naši bližnji sosedi, ki tako vneto sili v naš zeljnik. V Italiji je zdaj na dnevnem redu volilna reforma. Odkar so demokristjani dobili pristanek ostalih sredinskih strank, predvsem pa socialno - dejnokratičnega vodstva, imajo, kot vse kaže, zmago že v žepu. Uradno gre za sredstvo v borbi proti kom-informizmu. Ne glede na to, da kominformovska nevarnost v Italiji ni tako velika, kot jo slikajo — in bi bila ob drugačni politiki vlade še manjša —, kažejo številne okolnosti, da je volilna reforma preračunana enostavno na to, da demokristjani še bolj utrdijo svojo samovlado, ki jim jo je prinesla srečna konstelacija pogojev 18. aprila 1S48. Te dni je zahodnonemški notranji minister hehr predložil svoj načrt volilnega zakona .za volitve, ki bodo tam prihodnje leto. Njegov načrt se sicer po čisto tehničnih določilih razlikuje od Scelbovega, ima pa isti namen — namreč, da se Adenauer obdrži na vladi. Načrt je prirejen tako, da se, če ne bo velikih presenečenj, utrdijo vladne pozicije Adenauerjeve stranke, ki je — kakšno čudno naključje — tudi demokristjanska. V Zahodni Nemčiji pa ti načrti niso naperjeni proti kominforini-stom, katerih moč je tam neznatna, temveč proti socialnim demokratom. V obeh primerih imamo isto stranko, ki hoče utrditi svoj prevladujoči položaj z nekam nepoštenimi sredstvi, nasprotnik pa je v obeh primerih drugačen. Mislimo, da je stvar precej prozorna. Okoli demo-kristjanskih strank se danes zbirajo najbelj reakcionarne družbene sile, ki hočejo ohraniti svoje pozicije in zavreti vsak napredek. Vatikan je postal pribežališče evropske reakcije. Vsekakor ima večjo srečo De Gasperi, ki mu stojijo nasproti kominformisti, ki ne pomenijo nobenega napredka, temveč slepo ulico, ki mu pravzaprav pomagajo zavirati napredek. Zaradi tega je tudi površen pogled na italijansko politično življenje tako žalosten, na videz brez^ vsake perspektive, če izvzamemo razvoj klerofaši-stičnih tendenc. Da pa je to samo lupina, nam je med drugim pokazal tudi nedavni kongres demo-kristjanske stranke, na katerem delegati kar niso' hoteli razpravljati o abstraktnih političnih vprašanjih, ki jim jih je kot oglodano kost vrgel v diskusijo Gonella. Teoretiziranje o «obrambi demokratične države« in podobno je zbledelo spričo stvarnosti, ki se imenuje dva milijona brezposelnih, beda in kopica nerešenih nujnih socialnih vprašanj. De Gasperijev govor na koncu diskusije razlaga večina italijanskih listov kot nastop proti «levičarstvu mno-iic» («sinistrismo della basen). Gonelli se je posrečilo ukrotiti parlamentarno demokristjanska levico, pa so mu levičarske tendence začele siliti na dan tam, kjer so za demo-kristjansko vodstvo mnogo bolj nevarne, med članstvom. Značilno je tudi, da je bila v novi glavni odbor izvoljena skoraj vsa garnitura demo-kristjanskih sindikalistov, ki so večkrat v opoziciji proti »ladni socialni politiki. Približno ob istem času smo opažih odpor članstva PSDl proti kapitulaciji vodstva pred demokmtjanskimi zahtevami. Ljudske napredne sile prihajajo tudi v Italiji na dan, sicer neorganizirano in večinoma neorientirano, toda vendarle. Vodstva italijanskih političnih strank, ki delajo politiko med Štirimi zidovi, bodo morala kmalu vse bolj računat i z njimi. r. c. C ¥ čil ii Al'U PBED DESETIMI LETI na prvo zasedanje Prvi ljudski odposlanci se zbirajo ob nepopisnem navdušenju ljudstva Jugoslovansko ljudstvo si je začelo samo pisati svojo usodo V zgodovinskem poslopju hotela «Bosna» v Bihaču, v katerem so pred desetimi leti bivali člani Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, smo našli tri preživele člane AVNOJ, danes ljudske poslance v svojih okrajih. Sedeli so ob mizi, v večji družbi ljudi, ki so takrat bili v Bihaču, in pripovedovali. Govorili so o tem, kaj so čutili kot prvi ljudski poslanci, ko so šli na prvo zasedanje najvišje ljudske oblasti, in kaj se jim je vtisnilo v spomin na samem zasedanju. Ta trojica od skupno 60 članov Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, kolikor jih je takrat bilo poleg 9 članov izvršnega odbora, je — Dušan Ivovič iz Plevja, zdaj sekretar Prezidi-ja ljudske skupščine Crne gore, Florijan Sučič iz Livna, da-res predsednik Ljudskega odbora mestne občine Livno ;n profesor Miloje Dobrašinovič iz Bijelega polja. TAKO SO PRIPOVEDOVALI: Srečno so prispeli v Bihač, v prvo mesto po šestnajstih mesecih borbe, in pri vhodu v mesto so srečali skupino srbskih žena v črnih oblekah. Stekle so proti njim in jih začele poljubljati. To je bil prvi pozdrav ljudstva Bihača ljudskim predstavnikom. Kdo ve. od kod se je iznenada nabralo v Bihaču toliko ljudstva. Prihajale so žene iz Korenice, a Korenica ni ravno tako blizu, in kdo ve. kje so izvedele za prihod predstavnikov. Predstavniki so šli po mestu, da si ga ogledajo. Po ulicah se je delalo, odstranjevale so se ruševine, ljudstvo pa je prihajalo in prihajalo. V naglici napravljeni transparenti so se dvigali nad glavami, Bilo je mnogo, mnogo bosih malčkov, ki so se z eno roko držali za materino krilo, z drugo pa krepko stiskali k sebi majhne lesone puške. Ljudstvo je še vedno prihajalo v Bihač. Pred hotelom «Bosna» je bila neznanska gneča; skoraj se ni bilo mogoče preriniti skozi. Tako je pretekel tudi ta dan, dan pred zgodovinskim zasedanjem AVNOJ. 26. NOVEMBER... Zgodaj zjutraj 16. novembra so predstavniki šli iz hotela «Bosna» proti dvorani. Ljudstvo, ki ga je bilo vse več in več na ulicah, jim je zapiralo pot. Slišalo se je: «2ivel Tito», «2iveli poslanci«, ((Živela naša oblast«... Končno so si utrli pot skozi špalir ljudstva vse do zbornice, «kloštra», samostana nun, ki so pobegnile z ustaši. — Sli smo skozi špalir — pripoveduje Dušan Ivovič — in prišli do zbornice; tam je bilo še več ljudstva. Tita še ni bilo tam. Vstopili smo, posedli po stolih in se zagledali v lepi oder, v mizo z zelenim pogrinjalom, ko se je iznenada zunaj dvignil vihar peskanja z vzkliki: Tito, Tito, Tito. Zborovalci so vstali, Tito je vstopil. Aplavzov ni bilo konca. Tov. Tito je moral neko-likokrat mahati z roko, da jih je umiril. — Prav tako je bilo — je nadaljeval Florijan. — Nato je tov. Tito otvoril zasedanje, predsednik mestnega narodnoosvobodilnega odbora Bihača Smail Belič pa je pozdravil zasedanje in mu želel uspešno delo. Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo: dr. Ivan Ribar, Pavao Krce, Kata Pejnovič, prota Karamatijevič, Nurija Fozderac, prof. Pavle Savič. Nato je Tito govoril o tem, kako je danes, ko obstaja že 33 osvobojenih okrajev, potrebno vzpostaviti organ, ki bo poenotil m združil delavnost ljudske oblasti. Zborovalci v dvorani so skoraj po vsakem odstavku ploskali. Ljudstvo, ki je stalo pred poslopjem, je prevzelo njihovo ploskanje in ga preneslo po mestu. V vsem mestu je bilo ta čas eno samo enotno ploskanje, en sam enoten vzklik, ki ni prenehalo, dokler zasedanje ni bilo končano. — Prvikrat sem takrat videl Tita — pravi Florjan Sučič. — Prvikrat sem videl tudi Nazora, ki je prav tiste dni skupno z Goranom Kovačičem prešel iz Zagreba na osvobojeno ozemlje. Spominjam se edino, da je Nazor v disku- siji dejal: «V Zagrebu pripovedujejo, da so me partizani ugrabili. Pa saj nisem deklica, da bi me nekdo ugrabil. Sam sem prišel, da se borim za svoje ljudstvo...« Pavao Krce iz Sinja, ki je govoril v pravem dalmatinskem dialektu, pa je bil toliko originalen, da je- neko njegovo misel izkoristil stari Nazor v svoji znani pesmi. Krce je rekel približno to: «Tov. Tito je vzel lepo sito in presejal tisto, kar ni bilo čisto.« Mislil je na reakcionarni del HSS. Nazor je po tem napisal pesem v kateri je tudi ta kitica: «Našo moko je presejal skoz rešeto in skoz sito novega nam kruha mesi naš tovariš Tito, Tito!« Isti dan je bil v hotelu Bosna« prirejen banket. Tito in Ribar sta sedela v začetku mize. Med predstavniki je bil takrat tudi stari profesor Miloje Dobrašinovič, ki je prišel prepozno k zasedanju, ker je bil malo prej ranjen in je imel na poti, ko se je vozil s kmečkim vozom, velike nezgode. Bil je ves obvezan, hodil je z berglami On zdaj pripoveduje: — Banket se je začel tako. Tov. Ribar je nazdravil Titu in v tej zdravici rekel približno to-le: «Poznal sem te še v času stare Jugoslavije in začutil v tebi delavskega voditelja, ki bo znal držati krmilo v svojih rokah...« Banket se je končal s pripovedovanjem in šalami. Zborovalci so dobili pooblastilo, da obiskujejo narodnoosvobodilne odbore v okrajih, da jim pomagajo in da o tem vsaka dva tedna poročajo izvršilnemu odboru AVNOJ. Naslednji dan so vsi, razen ranjenih in 'r. Maršal Tito govori na zasedarnju AVNOJ. bolnikov, odšli v svoje okraje. V mestu Bihaču so takrat dejali: «Odšli so na teren naši ljudski poslanci« — je zaključil čiča Dušan Ivovič, ta zgp-vorni Črnogorec, ki je vedno pripravljen na šalo. Danes popoldne smo videli iste poslance, kako se sprehajajo po Bihaču, ogledujejo znane hiše in obujajo spomine na dneve, ko so dobili svoje poslanske mandate. N. S. sozgradili sovjetski sužnji Kominformovski tisk je še vedno poln slavospevov kanalu Volga-Don enemu uveli-kih, mirovnih del ZSSR« in «grandioznih dejanj v izgradnji komunizma«. Promet po kanalu se je začel, bučne proslave v Rusiji so že utihnile, sovjetski mogočniki in njihovi namestniki in zvočniki po ostalem svetu pa so nam še vedno dolžni odgovor na vprašanje, kdo je kanal gradil, kdo je izkopal milijone in milijone kubičnih metrov zemlje? Sovjetska propaganda je povedala o tem samo nekaj fraz. Pravi odgovor pa sta dala dva, navidez nepovezana dogodka: smrt nekega visokega sovjetskega voditelja in «poročilo o odlikovanju graditeljev kanala Volga-Donrt. *■** V «lzvestjih» se je 13,9.1952 pojavil nekrolog Vasiliju Vasiljeviču Cernišovu, pomočniku ministra za notranje zade-v ZSSR. Vsebina nekrologa — ITAliIJANSKI ZAKLADNI MINISTER PELLA POROČA 0 STANJU ITALIJANSKEGA GOSPODARSTVA „ Vse je v naj lepšem redu' V resnici pa žive Italijani iz leta v leto slabše Deficit zunanje trgovine in proračuna raste, potrošnja pada, realna mezda pada in brezposelnih je vedno več - Statistične špekulacije z indeksom življenjskih stroškov Italijanski zakladni minister on. Giuseppe Pella je italijanskemu parlamentu predložil obširno, 149 strani dolgo lu-ksusno opremljeno poročilo' o stanju italijanskega gospodarstva v 1951. letu. Zakladni minister dokazuje v tem poročilu z dokaj kompliciranimi statističnimi računi, kako je v italijanskem gospodarstvu vse v najlepšem redu. Tako trdi v uvodu, da se je narodni dohodek povečal v 1951. letu za 6 odst., industrijska proizvodnja za 14, kmečka proizvodnja za 4,4, zunanja trgovina gre odlično, saj je imela Italija aktivno plačilno bilanco z deželami evropske plačilne zveze, povečanje državnih izdatkov ni preveliko, tako da je ostajal deficit «v obsegu, ki ne povzroča zaskrbljenosti«. Vse to se je po izjavah ministra poznalo na življenjskem standardu prebivalstva in v preprečevanju brezposelnosti. Poglejmo si podrobneje nekatere trditve italijanskega zakladnega ministra o bleščečem stanju italijanskega gospodarstva. Poglavji o deficitu zunanje trgovine in deficitu proračuna lahko na hitro likvidiramo S priobčeno tabelo, ki prikazuje porast razlike med uvozom in izvozom, ter s tabelo, ki prikazuje naraščajočo razliko med dohodki in izdatki države Obe statistični tabeli smo posneli po statistični publikaciji, ki jo izdaja centralni statistični urad v Rimu ter zato spadata ti v vrsto uradnih publikacij ter ne dopuščata nikakih dvomov o točnosti številk. Samo v Italiji se lahko najde minister, ki trdi, da deficit trgovske bilance in deficit proračuna, kot je izražen v omenjenih statističnih tabelah, «ne povzroča skrbi«. Ce pogledamo obseg kmetijske in industrijske proizvod-tje, moramo priznati, da se je tako obseg kmetijske proizvodnje kot obseg proizvodnje in- BoZidar Jaka«: Ranjenci, dustrije nekoliko povečal, Pella pravi, da se je kmečka proizvodnja povečala v letu za 4,4 odst. (izjemo tvori proizvodnja žitaric, ki je padla za 4,6 odst.) in to ne upoštevajoč razlike v cenah. V primerjavi med 1950. in 1951. letom so cene prehrambenih artiklov na drobno zrastle namreč za 7,3 odst., t. j. za več kot je zrasel, v milijardah lir računan, obseg kmegke proizvodnje. Ce k temu še prištejemo dvig obtoka denarja in postopno počasno sicer, pa vendarle vztrajno padanje vrednosti italijanske lire le težko verjamemo ministru Pelli, da se je obseg kmečke proizvodnje sploh dvignil. Znana je trditev, da je statistika največja sleparija na svetu ter da se d& s pomočjo statističnih podatkov na zapletene načine dokazati, da je belo črno in črno belo. Vsi pa priznavajo, da so Italijani mojstri v statistiki ter da znajo statistične podatke imenitno preobračati in dokazovati z njimi trditve, ki so jim v trenutni politični situaciji potrebne. Iz poročila italijanskega ministra žal ne moremo soditi, v koliki meri se je po-služil omenjenih statističnih sposobnosti italijanskih strokovnjakov. Vendar pa lahko dobimo iz nadaljnjih poglavij vsaj neko sliko o načinu statističnega računanja podatkov življenjskega standarda in o-stalih pokazateljev italijanskega gospodarstva. Industrijska proizvodnja se je po istih računih dvignila za 12 3 odst., pri čemer pa so menda upoštevali, da so se cene med letom 1950 in 1951 dvignile za 15,7 odst. Cisti dohodek transportnih dejavnosti pa se je na osnovi podobnih računov povečal za 10,8 odst. Ce k vsem tem povečanjem prištejemo še, da so iz tujine dobili 114 milijard lir (velika večina na račun fondov ERP) ter pogledamo, kako j* bilo s celotnim narodnim dohodkom v Italiji v letih 1950-1951, pridemo do sledečih številk; 1950. leta je znašal celotni nacionalni dohodek 8,3 milijarde lir in 1951 9,6 milijard lir, kar bi predstavljalo dvig za 15,4 odst. Nacionalni dohodek se je potemtakem močno povečal in bi temu moralo odgovarjati: povečanje potrošnje. To pa žal ni tako. Potrošnjo so naračunali v povprečnih cenah v odgovarjajočih letih ter je znašala 1950. leta 6,263 milijard lir in leta 1951 7,125 milijard lir, kar bi pomenilo, da se je potrošnja povečala za 13,8 odst. Ker pa je potrošnja računana v tekočih cenah, moramo pogledati, kaj nam pravi generalni indeks dviga cen na veliko. Po tem indeksu so se v 1951. letu cene na veliko dvignile povprečno za 14 odst, pri čemer so se v mnogo večji meri dvignile cene industrijskih izdelkov kot cene živil, za katere smo že dejali, da so se dvignile samo za 7,3 odst. Ker je potrošnja računana v povprečnih letnih cenah in ker so se povprečne letne cene dvignile za 14 odst., lahko ugotovimo, da potrošnja v resnici ni zrastla, temveč se je obratno, za nekaj odstotkov zmanjšala. Do istih rezultatov prihajamo tudi, če pogledamo uradne podatke o gibanju realnih plač. Priloga 10 nam kaže, kako so se, poudarjamo po uradnih podatkih, gibale realne plače v letih 1950 in 1951 v primerjavi s 1938. letom, ki je vzeto za osnovo (1938 = 100). Po teh podatkih je realna plača delavcev v kmetijstvu znašala: za neoženjene 1950. leta 143,2 in 1951. leta 134,1, za oženjene 1950. leta 132,9 in za 1951. leto 123,6. V obeh primerih je indeks realne* plače padel za okoli deset točk. V industriji je padec nekoliko manjši je realna plača dosegla 1950. leta indeks 113.2, 1951. leta 112,8 za samce in 120,1 odnosno 120 za poročene. Celo uradni podatki potemtakem priznavajo, da so realne plače padle. Tudi tem uradnim podatkom pa gre le majhna vera. Tl uradni podatki so izračunani namreč na osnovi indeksa življenjskih stroškov in indeksa povprečnih plač. Indeks življenjskih stroškov pa je zopet izračunan na osnovi italijanskega povprečja potrošnje, kjer zmešajo v isti koš naprednejši sever in zaostali jug. Indeks namreč upošteva v prvi vrsti stroške za prehrano, ki zavzemajo po italijanskem povprečju skoraj 70 odst. celotnih stroškov tipične družine. To je v Italiji tudi razumljivo, saj južnjaka malo briga, če kaže soncu svoje Indeks denarnega obtoka v Italiji kaže vztrajno naraščanje, o katerem pravi Pella, da ne povzroča zaskrbljenosti. Od indeksa 54 v začetku leta 1951 )e denarni obtok do letošnjega septembra naiastcl do vsote, ki Je 64-krat več }a ob obtoka leta 1938. to /0 J 1 ■« i ■ i i i i iTTT-r rrn INDEKS DOJARNiDGA OBTOKA IN DENARNIH NAKAZIL 1938*1 — Dena i V rna laka: i \ -V 30 40 4— Denarni ob LJ ,.4'sd tok • i i r i gfmamgia soho 1 9 5 > C F M A M G t A SOHO 1952 Grafični prikaz poteka italijanske zunanje trgovine v zadnjih dveh letib kaže značilne škarje med uvozom in izvozom. Italijanska trgovinska bilanca je stalno defi-citna. Posebno Je opazen rapiden padec izvoza v zadnjih mesecih lanskega leta in v letošnjem letu. i—n—^—l ZUNANJA TRGOVINA Milijard lir Uvoz iavoz INDICE DEL COSTO DELLA VITA 1938-1 70 60 50 30 I 1 I ■i ■ i 1 i j "i 5TIARIO-.* 1 • • •l .*•* 1 l 1 1 _ T r i ^-VE ■••t« vJTAZ OMF. ■ ■■■a ■*••>« I I - — > ir JDICE GEI' JERA _E n E • LETTRICIT/ i e j SAS mtmum »P* i .i I j T ■, .»■ 1 i i — i G F M A M G' .L,A S O NrD 1950 GFMAMGL AS 0-'N .D 1951 70 60 50 40 3 O l»THUTO»£EWTRALE»OI*STATISTtCA O staknem dviganju življenjskih stroškov v Italiji priča ta gralikon, ki je priložen Pello-verou poročilu in ki ga je izdelat italijanski osrednji statistični zavod. Pikčasta črta kaže gibanje stroškov za obleko, črtkana stroške za prehrano, črtkano-pikčasta za kurjavo in razsvetljavo, debelo izvlečena pa gibanje celotnih življenjskih stroškov. prednje in zadnje okončine in še južnozahodni del telesa povrhu. Ea tudi za tako imenovane tugure, t. j. navadne jame, plačuje revni delavec v Kataniji in Kalabriji zelo nizko najemnino, ki seveda vpliva na sestavo indeksa. Zaradi tega tudi ne odraža indeks življenjskih stroškov pravilno gibanje življenjskih stroškov v Italiji. V indeksu upoštevajo predvsem gibanje cen živil, ki so pa narastle samo za 7 odst. Dvig cen industrijskega blaga pa indeks ne upošteva v toliki men, čeprav so te cene narastle dvakrat močneje. Ta statistična špekulacija, ki je za Italijo tako značilna, pa ima ne samo teoretičen, temveč predvsem praktičen pomen. Po italijanskem zakonu delijo mesečno plačo v dva dela, t. j. v redno plačo in «kontingenco» — nekak dodatek zaradi zvišanja cen. Kontingenca postopoma raste, kot raste indeks življenjskih stroškov. Ker pa indeks življenjskih stroškov ne odraža realnih porastov cen in je zato prenizek, se tudi plače ne dvigajo proporcionalno, kot se dvigajo cene življenjskih potrebščin: hrane, stanovanja, oblačila, časopisov, knjig, zabav itd. Poglejmo še, kako je z brezposelnostjo. Podatki o popisu prebivalstva še niso znani ter zaradi tega tudi italijanski minister za delo ne more ugotoviti, koliko je v Italiji v resnici brezposelnih! Qn razpolaga samo z nekaterimi številkami, ki pa obsegajo samo podjetja, ki imajo več kot 10 delavcev in ne upoštevajo delovne sile, zaposlene v gradbenih podjetjih. V decembru 1951 je bilo tako vseh brezposelnih, ki jih vpisujejo v posebne sezname in ki prejemajo vsaj nekaj časa bedno državno podporo, dva milijona 694 tisoč, 1950. leta pa dva milijona 69 tisoč. Mesečno povprečje brezposelnih je znašalo 1950. leta 1 milijon 860.109 in 1951, leta 1 milijon 938.304. Uradni in priznano skopi ter nepopolni podatki nam govore, da ni brezposelnost v zadnjih letih padla, temveč da se je celo lahno povečala. S kom pa se potemtakem ponaša italijanski minister? Qn se ponaša s tem, da se je povprečna mesečna zaposlitev delavcev povečala od 164,5 ur v letu 1960 na 170 ur. Po vsem svetu se delavci bore za 40-umi delavnik v tednu, t. j. za petdnevni delovni teden. Italijanski minister pa se navdušuje nad ((nezaslišanim uspehom, ker jim je končno uspe* lo povečati odstotek delavcev, ki delajo več kot 40 ur na teden. V resnici pa je tudi ta «uspeh» samo znak bednega položaja italijanskih delavcev, ki; so prisiljeni delati čim dalj, da lahko vsaj skromno prehranijo svoje družine. prikazovanje pokojnikovih zaslug kot voditelja NKVD in MVD v Srednji Aziji, na Daljnem vzhodu in v Rusiji — je konvencionalna in niti toliko važna. Zanima nas le zadnji stavek: «Po domovinski vojni je vložil Vasilij Vasiljevič Cernišov vse svoje sile v izvajanje nalog povojnega petletnega načrta». Se bolj važno pa je to, kaj prihaja za tem odstavkom — podpisi pokojnikovih kolegov iz NKVD, predstojnikov, sodelavcev in podrejenih. Med drugimi Čitamo naslednje podpise: 1. S. N. Kruglov, 2. N.A. Sjerov, 4. A.S. Pavlenko, 8. V.S. Rjaznoj, 9. B.P. Obručni-kov, 10. S.S. Mamulov, 15. J. J. Dolgič, 16. V.A. Barabanov. 20. M.M. Masjutin, 21. S.J. Zuk, 22. J.S. Gornostajev. 23. V.M. Bočkov, 24. J.D. Rapo-port. Dobro si zapomnite ta imena: to je prvi del pojasnjevanja skrivnosti gradnje kanala. Drugi del skrivnosti, ki je obenem njena rešitev, se je pojavil dva tedna kasneje v 761. številki «Vjedomosti Ver-hovnogo Sovjeta» od 27. septembra 1952. Pod naslovom vUkazi prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR o dodelitvi naslova heroja socialističnega dela graditeljem plovnega kanala Volga-Donj> za uposebne zasluge» itd. čitamo tudi imeni: 2. V.A. Barabanov (16. podpisnik nekrologa), 5. S.J. Zuk (21. podpisnik nekrologa. Pod naslovom «Q odlikovanju z redi in medaljami» za iste zasluge najdemo med drugimi imena: 8. N.K. Bogdanov, 19. J.F. Gornostajev (22. podpisnik nekrologa), 43. S.N. Kruglov (1.), 55. S.S. Mamulov (10.), 61. V.M. Bočkov (23.), 67. B. P. Obručnikov (9.), 83. J.D. Rapoport (24.), 88. V.S. Rjaznoj (8.), 94. I.S. Sjerov (2.), 153. M.M. Masjutin (20.), 166. I.I. Dolgič (15.) in 422. A.S. Pavlenko (4. podpisnik nekrologa). S tem je skrivnost pojasnjena. * * * Povezanost med ministrstvom za industrijo in ministrstvom za notranje zadeve v ZSSR ni samo v tem, da je prav ministrstvo za industrijo izrazilo javno sožalje ob smrti Cernišova. S primerjavo imen iz nekrologa in odlikovanih graditeljev kanala vidimo, da so dela vodili visoki voditelji MVD. MVD pa je kratica za ministrstvo notranjih zadev, kot je bil NKVD kratica za Narodni komisariat za notranje zadeve pred preimenovanjem komisariatov v ministrstva. Posebej je treba poudariti šefa MVD Kruglova 43. odlikovanec), njenega pomočnika Sjerova (94. odlikovanec), načelnika administrativnega oddelka notranjega ministrstva Bogdanova (8. odlikovani) in Obručnikova (67. odlikovani), pomočnika, ministra notranjih zadev ZSSR. Vsi ti so bili odlikovani za tizasluge» pri gradnji kanala Volga-Don, obenem pa so podpisniki nekrologa. Niso pa edini. Tudi ostali, ki smo jih prej navedli, so funkcionarji MVD, samo da so večinoma imeli tudi posebej določene funkcije pri gradnji kanala. Medtem ko poleg imen Kruglova, Sjerova, BS^danova in Obruč-nikova ni navedena nobena funkcija (njihou položaj v MVD so zamolčali), pa čitamo, poleg imen ostalih, da so ali voditelji oddelkov pri gradnji kanala ali pa njihovi namestniki. Vsi pa so podpisali nekrolog svojega kolega iz MVD Cernišova in to je javnosti služilo za kažipot. * * * Po usetn tem lahko damo tudi odgovor na vprašanje, ki smo ga v začetku postavili: kdo je gradil kanal? Čeprav to že prej ni bila posebna skrivnost, je zdaj ie enkrat potrjeno: gradili so ga, pod vodstvom in nadzorstvom MVD, delavci-sužnji, obsojeni na prisilno delo. Kanal Volga-Don, «grandiozno delo izgradnje komunizma», «veli- častno mirovno delo ZSSR», je bil zgrajen z rokami, krvjo in znojem prisilnih delavcev, ne plačanih, prignanih na delo s puškinimi kopiti m strojnicami. Koliko ljudi je v kanal vgradilo svoje kosti, lahko samo slutimo. Zaslužili pa niso nič. Zaslužili so samo njihovi šefi iz MVD, kot je to že bilo pri gradnji kanala Baltiško morje — Belo morje, kanala Moskva — Volga in podobnih podvigov. Stotisoči brezpravnih sužnjev so opravili delo, s katerim zdaj kominformovski tisk slavi ukomu-nizem« v ZSSR. Da, takšne faraonske metode se skrivajo za slovesnimi poročili in donečimi frazami o «izgradnji komunizma v ZSSR». Ta velika suženjska dela, ki jih stalno izvajajo v Rusiji, od blizu spominjajo na zidavo piramid in na gradnjo naprav za namakanje v ttarem Egiptu, Siriji in Babilonu, v državah, ki jih uvr-fčano med suženjske. In kaj je potem ZSSR? Isto — samo skrito pod drugim imenom. NASE NEDELJSKO BRANJE FB1KC1! BEVK ZAČUDENE 0(1 c. DVA ODLOMKA) Nekateri dogodki, morda ne najvažnejši, so se mi v detinstvu vtisnili v dušo. To so drobci, ki kdaj pa kdaj potonejo v pozabljenje in zopet splavajo na površje. V zavesti mi žive, kot nepretrgana vrsta; zdi se mi, da jih ne ločijo tedni, meseci in celo leta. Iz meglene dalje, v kateri so še docela zabrisani obrazi domačih, sem rešil čudovito bogastvo deščic in oblanic, s katerimi sem se igral in gradil hišice. To je bilo takrat, ko so popravljali hišo. Šele nato se mi prikazujeta veliki, podolgovati in smehljajoči se obraz matere, ki sedi v nedeljo popoldne v senci košate tepke na vrtu; in okrogli s črnimi zalisci obrobljeni obraz očeta, ki leži vznak in mežika v zelene veje. Skačem mu po trebuhu in plezam na prsi. «Pusti očeta, ker je utrujen«, mi pravi mati. Pogledam ga, oči se mu smejejo; «Le daj, le daj!» In jaz v smeh in po njem... In zopet; isti vrt ista pomladna trava, ki je pravkar priburila na dan. In na vrtu jaz in pes, ki mu ne vem več imena, sama. Pes ves majhen, ves črn, ves kodrast, ves norčav z neprestano odprtim gobcem. Valjava se po tleh, trgava se. vpijem sredi smeha, jokam se Pa na noge in bežim, žival za menoj, popade me od zadaj za krilce in mi ga pretrga. Prvič, drugič. Pes je moral od hiše. Bil je to prvi in zadnji pes, s katerim sva si bila prijatelja... Se tisto poletje me je oce vzel s seboj na obiske k «Nunčevim» v gorenji del vasi. Velika hiša z zelenimi križi v oknih se mi je zdela kot grad; ljudi, da nikoli tega. Možje so sedeli za veliko mizo ženske okoli vinto-le ob kamri. Otroke so posedli okrog visokega tnala, mene na trinožni stolec. «$o-štarjev sin#, so rekli, «bo že znal na njem sedeti,» Vse se mi je zdelo nenavadno, prostorna izba, šum ljudi, medla svetloba, pošastne sence na stenah. Bilo bi me strah, če bi se ne bil kdaj pa kdaj ozrl po očetu, ki je sedel v kotu. Nenadoma sem zagledal pred seboj veliko pasjo glavo; zakričal sem, vrgel žlico v zrak in zletel po tleh. Pobrali so me jokajočega, za «češ» tepli velikega lovskega psa in mi prigovarjali, naj se ga dotaknem. Nisem se ga dotaknil, bal sem se ga. Posedli so me k očetu; bilo me je sram, ker so me gledali brkati možje. Domači sin, ki je nosil košate, svetle zalisce in se mi je zdel že star mož, mi je dal poleg jakobčkov še potičico in meša Posihmal sem se bal psov. Iz tistih dni mi je ostala v najbolj živem spominu mati. Vidim jo, kako čepe okopava, pleve in žanje na štirih njivicah v bližini hiše, v lazih na gmajni, a največkrat na sosedovem polju. Da nisem bil doma v napotje, me je pogosto jemala s seboj na dnino. Ob njivi je pogrnila odejico na trati ki je ležala v senci "kakega grma ali skale, in me posedla nanjo. Igral sem se z marjeticami, ki sem jih trgal, s travo, ki sem jo pulil iz tal, s kamenčki, ki sem jih pri-kladal iz dlani v dlan sli jih lučal v zrak. Mati mi je metala polžje kaj žice, ki sem jih hranil kot zaklad, včasih mi je vrgla kak zarjavel gumb, ki ga je našla v njivi, nekoč čilo star krajcar. Igral sem se po ure in ure, se valjal po trebuhu in na hrbtu; upal sem se celo do grma, kjer sem si natrgal mladik in jih zatikal v tla. Sonce se je dvigalo zmeraj više vročina je žgala, roke so nii kot omrtvele pale v naročje, na obraz mi je legal tožen izraz. Gledal sem na njivo na kateri je čepela mati, še kdaj pa kdaj ozrla po meni in se mi nasmehnila, «Mati», sem jo poklical. Hotel sem k nji. «Le bodi tam v senci, kjer angelci godejo«, mi je prigovarjala. Angelci? Beseda me je predramila in potešila, da sem za trenutek pozabil na trud-nost in vročino. «Kje so angelci?« sem vprašal. «Tam pod skalo, le poslušaj!« mi je odgovorila. Ob robu njive je stala skala, ki je kot strešica visela nad trato. Na nji je rasel grm, z njega je visela zelena loza. Pomaknil sem se v senco in prisluhnil. Pred očmi so mi plavale nejasne podobe angelcev. Videl sem jih take, kakršne so mi pokazali v mašnih bukvah in na podobicah. S perutnicami na hrbtu, z dolgimi, belimi srajcami do peta in s harmonikami v rokah, drugega glasbila takrat še nisem poznal. «Saj jih ni», sem potožil. «Seveda so, v skali so; čisto tiho godejo. Ali jih res ne slišiš? Pritrdil sem, da jih slišim. In sem jih res slišal. Morda je bila čebela ki je brenčala okoli skale, oddaljeni glas zvona, ali pa so se skrivnostni glasovi porajali v moji domišljiji Dozdevni glasovi so se le rahlo, prav rahlo dotikali moje zavesti... Q-mahnil sem v travo in zaspal... Takrat, ko sem doživel nevihto, sem že imel brata in sestro. Z materjo smo spali v nizki podstrešnici. Bilo je v poletju, po soparnem dnevu, ko so se pod noč goste kope oblakov nateple na nebo. Z nočjo, ko smo otroci že spali, se je razdivjala huda ura. Deževalo je z ve- trom, klestila je toča in bila v okna. V vejah pred hišo je šumelo in se lomilo, škripalo in ječalo. Ni bila ena tistih neviht, ki naglo vrše preko neba, trajala je uro ali dve. Ognjeni, žarki bliski so si sledili, kakor da venomer krčevito pomežikuje velikansko oko. Udarjale so strele. Dolgi oglušujoči, strah vzbujajoči gromi so se valili od gora do gora. Zdaj pa zdaj, ob vsakem udarcu strele, sem se prebujal iz globokega otroškega spanja. Stres-nil sem se vsakikrat, pomežiknil v luč, ki je žarko ob-svetila stene podstrešnice. Le za trenutek; zopet se je vse zagrnilo v temo. Brat se ni prebudil, a se je premetaval v spaniu. Sestra je bridko zajokala, mati je gonila zibko, ki je ječala na podu. V posameznih dolgih, gostih bliskih, ki so se zdaj pa zdaj združili v enega, skoraj nepretrganega, sem jo videl sedečo na postelji. Tiho je molila za bičana polja, morda tudi za očeta, ki ga takrat ni bilo doma. Bil je s kosci v Kojci, ki se niso bili pred nočjo vrnili domov. Poklical bi jo bil, a si od neznanske groze nisem upal dvigniti glave ne odpreti ust. Mamil me je spanec, ki mi je težak kot svinec ležal na vekah. Grom je ponehaval, bliskavica se je oddaljevala, bila je medlejša in medlej-ša. Le veter je še zmeraj zaganjal dež v šipe... Ko so stene sobe zopet zagorele in svetloba ni ugasnila, sem zopet odprl oči. Zagledal sem* očeta, ki se je preoblačil in materi pripovedoval, kako so bose grabljivke naložili na veje in jih zavlekli v dolino, ker jim je prehudo drselo na ledenih zrnih in mokrih tleh. «Ata!» sem dahnil na pol iz spanja. «Ali ne spiš?« me je vprašal. Nisem več videl obraza, ki se je nagnil nad mojo posteljico; zopet sem bil zaspal. Bila je trda zima, ko je umrla stara mati v Ob-lokah. Dogodka se le medlo spominjam. Njeno široko, nabrano krilo z velikim žepom, v katerem nam je prinašala jabolk, se ni nikoli več prikazalo na stezi pred hišo. Smrt materinega očeta pa mi je še živo pred očmi. Takrat je bila jesen, listje1'ha gričih je že rumenelo. Z materjo sva odšla k pogrebu. Pogovarjala sva se o resnih stvareh. Tedaj sem nosil že druge hlače, prve so bile že vse v krpah. Na nogah so mi tičali čisto novi čižmi, ki so me žulili do krvi, a sem bil ponosen nanje. Na materinem domu se je bila nabrala cela reč sorodnikov. Nekatere sem takrat srečal prvič v življenju. Bil je tam stric iz Nemškega Ruta, majhen in širok, s kratko' rdečkasto brado. Pa teta iz Stržišč, visoka in suhljata z rahlo zardelim obrazom. In teta iz Hudajužne, ki je bila zelo podobna moji materi, le da je bila mlajša in je rahlo škilila z enim očesom. Le najmlajšega strica ni bilo; drvaril je nekje v sedmogra-ških gozdovih. Mrlič je bil upadel in bled, le malo podoben svoji živi podobi. Oblekli so mu bili telovnik s srebrnimi gumbi, ki sem ga tolikokrat videl na njem in ki ga je prvič nosil na svojem ženitovanju. Ko sem ga kropil, sem misli) na njegov klobuk s širokimi krajci. Kam so ga deli? Ko so mrliča zabijali v krsto, sem odšel pred hišo. Iz izbe se je razlegnil glasen jok. Kdo joka? Moja mati ni bila, ona nikoli ni vekala na glas. Tudi mene je stisnilo za grlo. Da bi se raztresel, sem se ozrl proti Kojci. na dom, od katerega se je za dolgo poslavljalo sonce. Velik del hriba je že od jutra ležal v senci. Črna krsta s pozlačenim križem iz lepenke se je zibala visoko na ramah pogrebcev. Stopali smo skozi breg po stezi, ki se je po malem vzpenjala k cerkvi. Ker je bila pot ozka, smo stopali drug za drugim! Bil sem med zadnjimi, roke sem tiščal v žepih in se oziral po rjavih senožetih in zapuščenih njivah. Zvon je pel. Tistega dne se mi obloška cerkev ni zdela tako svetla kot prej, kakor da se je od črne krste razširil mrak po stenah. Vikar je s hripavim glasom pel latinske psalme; petje se je ujemalo s črno barvo in žalostjo, ki je niso mogli pregnati poševni žarki sonca, ki so silili skozi cerkvena okna. Nekdo je pol-tiho zahlipal, da sem se zdrznil. Ozrl sem se po materi. Tam je stala, temno oblečena z zardelim obrazom od joka in vsa resnobna od žalosti. Le zaradi njene žalosti je bilo tudi meni tesno pri srcu. Ko smo zapustili pokopališče, mi je mrakobnost, ki je otroku tako tuja, na mah zdrknila iz duše. Tudi mati je bila vedrejša, živahno se je razgovarjala s sorodniki. Vrnili smo se na pokojnikov dom. Povabljeni smo bili na pogrebščino, ki je bila precej bahata za ubožno hišo. Počastili so spomin zadnjega tkalca tiste vasi, čigar statve so bile vržene med staro šaro pod streho. Odrasli so jedli v izbi, se stiskali okoli mize, komaj je bilo za vse prostora. Otroci, sami bratranci in sestrične, smo jedli pred hišo. Sklede jedi so nam prinašali na ve- (Nadaljevanje na 7,. strani) r [ SE O ttS.O V i:\*H ■ H ZALOZBAH Hnl irupinvliii /j/y «Delo založbe Mladinska knjiga«, mi je dejal njen glavni urednik, pisatelj Ivan Potrč, «je ostalo od njene ustanovitve do danes v svojih temeljih nespremenjeno. Mladinska knjiga ima predvsem namen posredovati naši mladini dobro knjigo. S svojimi izdajami hoče založba sicer tudi seznanjati mladino z dognanji doma in po svetu, pospeševati izvirno 1 L 1 II ___J Ivan Potrč. domače mladinsko književnost in nuditi možnost udejstvovanja našim upodabljajočim umetnikom na področju mladinske ilustracije. Toda poglavitni namen je predvsem; vzgajati našo mladino z dobro knjigo. Ta temeljni ŠTEVILO IZDAJ TE DESET,- MED TEMI KOLIKO STAREJŠE, program založba uspešno izpolnjuje že vrsto let; in hoče ga tudi vnaprej. Glede na različno starost in duševno zrelost bralcev je razumljivo, da je delo založbe raznovrstno, pa tudi obsežno. Tako izdaja založba za najmlajše Cicibanovo knjižnico. Pionirska oziroma knjižnica za šolsko mladino skrbi za bolj odrasle otroke. Spet drugačna dela daje na trg knjižnica za doraščajo-čo mladino. Posebej izdaja Mladinska knjiga še mladinske igre, zbirko Sinjega galeba, drugo leto pa bo tem zbirkam priključila še zbirko pravljic. Vsekakor obširen program. In če hoče založba v vsaki od teh zbirk izdati vsaj po nekaj knjig, se jih kmalu nabere precej. Zato se število izdaj Mladinske knjige suče vsako leto okoli šestdeset. In tudi za prihodnje leto ima Mladinska knjiga prav tako pripravljen obširen program, katerega je trdno namenjena izpolniti v čim večji meri. Za naše najmlajše skrbi založba Mladinske knjige predvsem s slikanicami, ki jih je zdaj dovolj. Tudi za bližnje otroške praznike letos ne bo zadrege, saj bo pri- ZALOZBE SE VRTI LETNO OKOLI SEST-SO KNJIGE ZA NAJMLAJŠE, ZA NE-PA TUDI ZA ODRASLO MLADINO ALOJZ GRADNIK I. Po stezah hodim, v vetru oljka niha. Vsa polja s kamenjem so posejana, zorečo ajdo je požgala slana, a suha zemlja še živi in diha. Zvonik je siv in sivi tihi dvori. Je vonj bazilik to in rožmarinaP ln že blešči se tam morja brežina in že šume ob nji zeleni bori. O zemlja dobra ti in neminljiva, o zemlja kamnata, o zemlja bridka še bolj na svoje grudi jih prikleni. Saj ta nemirna voda, ki se peni in vstaja, pada in se spet preliva, ne bo nikoli dala jim počitka. II. In starec pravi trudno: «Grebsti v nji in z njo se mučiti, nam slast je dnevna. Tako je suha in tako je revna, da je, ko jaz, že skoraj brez krvi.» In starka rece mi•' ccPoglej to dlan, več je ne zbadajo robide trni, samo od nje so moji prsti črni in vsak od bičev burje je razklan.» In pravi žena: icSonce, ki pripeka, dovolj bo našim prsim dalo mleka, zalo ne plaši nas porodov krč.-a In reče mož: «če zemlja ta in morje za znoj nam vračata le kruha skorje, nam črna trta polni srca vrč.» , - -A- "'Ji Riko Debenjak; KONTOVEL. (Gornja dva soneta in slika so iz knjige Alojz Gradnik, Primorski soneti, ki jo je nedavno izdala koprska založba Lipa). šla na trg vrsta dobrih domačih slikanic. Predaleč bi nas zavedlo naštevanje vseh slikanic, ki bodo izšle ob novem letu, ali pa, ki jih ima založba v programu. Naj omenimo samo, da so jih pripravili oz. jih pripravljajo naši priznani mladinski ilustratorji Dušan Petrič, Alenka Gerlovičeva, Marija Vogelnikova, Tone Kralj in Marlenka Mukova, ki se je razvila v eno najbolj uspešnih mladinskih ilustratork. «Pri izdajanju slikanic«, je dejal tov. Potrč, »zasledujemo predvsem to, da bi dali najmlajšim čim več dobrih knjig te vrste in da bi jih seznanili tudi z življenjem okoli njih. Imamo pa prav s temi izdajami naj večje težave, Težave so z večbarvnim tiskom, razen tega pa nekateri slikarji eksperimentirajo tudi pri mladinskih ilustracijah in nikakor nočejo razumeti, da morajo biti mladinske ilustracije zadnje področje za take poskuse. Malo večjim otrokom so namenjene Mateja Bora poema «Ropotalo in ptice«, zbirka slovenskih narodnih in umetnih otroških pesmi, ki bo izšla pod naslovom «Pojte, pojte, drobne ptice«, ter povesti o Pepelki, Rdeči kapici, Martinu Krpanu, Te knjige bodo deloma izšle že pred novim letom, deloma pa v letu 1953. Tem se bo pridružilo tudi klasično delo angleške mladinske literature «Medved miškov ter delo italijanskega pisatelja Cesa-re Deia «Potovanje piščeta Pikca«. V zbirki mladinskih iger hoče založba prihodnje leto izdati nekaj knjig, dasi še ni gotovo, katera dela bodo to. Skoraj gotovo pa bo izšla Bevkova dramatizirana povest v.Tonček«; glede ostalih predloženih del pa odločitev še ni padla. Pač pa bo še letos prišla na naš knjižni trg knjiga zbranih mladinskih iger Pavla Golje, katerega smemo šteti za prvega slovenskega klasika mladinske dramatike. Knjiga bo ilustrirana, uvod pa ji je napisal Filip Kumbatovič. Med programom knjig za šolsko mladino beremo imena Gradnika, Seliškarja, Mateja Bora, Antona Ingoliča, pa tudi P.earl Buckove, L,a Fontaina, starogrškega klasika Fedra, Selme Lagerloef ter še drugih domačih in tujih avtorjev. Naštevanje vseh del bi bilo odveč. Vendar moramo posebej omeniti zbirko srbskih junaških pesmi v Gradnikovem prevodu ter zbirko slovenskih narodnih in u-metnih pesmi, ki bodo izšle pod naslovom «Pisana loka«. Se pred novim letom bo med knjigami te zbirke izšel odličen roman sodobnega madžarskega pisatelja Molnarja itDečki Pavlove ulice«. Pričakovati pa smemo še Milčinskega pravljice, zbirko Andersenovih prav- 0 {ibiii, ieiUe. 4ft£, V BERLINU bo mednarodni filmski festival od 18. do 27. junija prihodnjega leta. Tako je •sklenila občinska uprava v Zapadnem Berlinu, KIRK DOUGLAS je na počitnicah v Neaplju. Govori se nekaj o njegovi bližnji zaroki z mlado italijansko igralko Anno Mario Pierangeli, s katero sta pred nedavnim dokončala neki film. Na vprašanje novinarjev v tej zvezi je Kirk odgovoril z «No comment». VVINSTON CHURCHILL se bo pojavil na filmskem platnu, in sicer na koncu tilma o Clemenceauju, ki ga pripravlja Gilbert Prouteau. Churchill bo povedal znani stavek o «Tigru», ki ga je napisal tudi v svojih spominih: «V tolikšni meri, kolikor more kak človek poosebljati svojo domovino, je bil on Francija.« Film bo kmalu dokončan. «POVRATEK DON CAMILLA« je naslednji film Juliena Du-viviera s Fernandelom in Ginom Cer vi jem, trojice, ki je ustvarila «Don Camilla«; filmanje se bo pričelo 3. decembra. Gino Cervi je sedaj še zaposlen v Parizu z zadnjimi deli za film {(Dama s kamelijami«, ki ga vodi Raymond Bernard in v katerem nastopata tudi Mi-cheline Prešle in Alba Arnova. Ijic ter Jules Vernovo aPo-tovanje na luno». Prav pred kratkim je Mladinska knjiga pokrenila novo zbirko ((Knjižnico Sinjega galeba«. Prva knjiga te zbirke Mukerdžijeva «Mladost v džungli» je že razprodana; druga, Seliškar jeva povest o sinjem galebur pa bo prav kmalu pošla. Zato bodo prihodnji zvezki izšli v nakladi petnajst tisoč izvodov. Kaj pa dela? Ze nekateri naslovi, «Lassie se vrača«, «Kon Tiki«, «Potujeva k Himalaji«. «Le petit Chose», povedo dovolj. Samo mimogrede omenimo zbirko pravljic, v katerih bomo dobili slovenski izbor Grimmovih, makedonskih in korejskih pravljic\ Ezopove pesmi ter izbor iz Tisoč in ene noči. Ce omenimo še knjige zbirke za odraslo mladino, med katerimi bomo dobili mladinske pesmi Desanke Maksimovič, Daudetove zgodbe, Dickensov roman ter mladinsko izdajo znamenitega Rabelaisovega dela «Gar-gantua in Pantagruel«, smo o načrtih mladinske knjige za prihodnje leto povedali dovolj. S. R. UMRL JE PAUL. MLUAKD FRANCOSKI PESNIK Bil je član KP Francije in prijatelj Jugoslavije do resolucije IB. Tedaj se je, žal, uvrstil med naše nasprotnike. Bili pa bi zaslepljeni, če mu ne bi priznavali njegove umetniške veličine, o kateri so si danes edini vsi, tudi tisti, ki jih od njega loči svetovno nazorsko ali politično prepričanje. Dne 18. novembra t. 1. je v 57. letu starosti umrl eden najpomembnejših francoskih pesnikov, Paul Eluard. Po smrti Paula Valerya in drugih pesnikov slavne generacije je bil Paul Eluard najvrednejši predstavnik tradicije francoske narodne poezije. Rodil se je leta 1895 v Saint Denisu ter izdal med leti 1916 do 1949 okrog 65 del, predvsem v verzih. V zgodnji mladosti je bil velik občudovalec Whitmana in vpliv ameriškega demokratičnega pisatelja ni pri njem nikoli ugasnil. Paul Eluard je najprej simpatiziral s skupino dadaistov, toda v stikih z Andrejem Bre-tonom, Louisom Aragonom in Peretom se je pridružil surrealističnemu gibanju; toda on povzame od nove smeri samo to, kar se prilega njegovemu pesniškemu značaju in gleda na preteklost kakor gre pesniku ter ne izziva nasprotij in prelomnic. Eluard je kot glasnik sur-realizma močno vplival na sodobno evropsko literaturo in umetnost. Vendar zasledimo v nasprotju z drugimi predstavniki te smeri v njegovih verzih pristno, iskreno in globoko čustvo; nielodiozni izrazi so pri njem nadomestili kričeče in bobneče besede. Njegovemu vplivu se niso mogli izogniti niti pripadniki drugih literarnih struj in celo An-dre Gide je citiral Eluar-da, ko je hotel definirati poezijo. Eluarda bi lahko imenovali pesnika miru, samote, odmaknjenosti; značilno za njegovo ustvarjanje je zlasti ljubezenska poezija in nihče po Baudelairu ni bolj poveličal ljubezni kot on. Polne lepot brez primere so njegove pesnitve, kakor; Au ————— O defaut da silence, Capital*' de la douleur, Varno ur delu poesie. Med njegovimi znamenitimi pesnitvami s° dalje še: A toute epreuve, La rose publiquet Les mains libres itd. V zadnjih letih pa se je značaj Eluardovih pesm močno spremenil; kakor drugi predstavniki surrealizroa se je tudi on pridružil pes nikom upornega gibanja napisal mnogo pesnitev, so zaslovele tudi izven coskih meja. tako n. P' ■ berte, Hommage d GabW Peri ter vrsto zbirk: Cr* Que de la Poesie, dont Us revent, Couvr^'fe^ ra proti nemškemu okupatorju. . Smrt odličnega P^e SedJ)e nika svobodne in pran- kulture obžaluje vsa Fran cija; z vseh strani sveta p« hajajo sožalne brzoj ^ ^ pisma. Od njega slovili njegovi steviln P „«1,1. med Arag pisatelj Cocteau casso in Fernand v Francoski radio Je 1 0(j. njegov spomin Pose padajo. Neki časopis Je vil njegovo čudovito P.^ jo Liberte, napisano -0 nacistične okupacije ^ šolski otroci berejo . mentirajo kot fran* jih prič slavne coske narodne zgodovin dobe „ARHITEKT“ lepa dloimiidkci 'leuija Ko smo prejeli prvo štev. revije «Arhitekt», smo ob lepi reviji kar nekoliko podvomili, ali bo uspelo na-nadaljevati izdajanje publikacije, za katero so pač potrebna ogromna materialna sredstva, če naj izhaja na dobrem papirju, z mnogimi klišeji in sploh v opremi, ki je bila za razmere po vojni že kar nenavadna. Toda videti je, da imajo z revijo posla resni in sposobni ljudje, ki so jo znali ne-le ohraniti na višini, temveč jo z obdelavo raznih problemov s področja arhitekture, tudi izven domovine, še znatno razširiti. Tudi med sodelavci srečujemo imena ne samo slovenskih avtorjev, temveč tudi arhitektov iz drugih predelov Jugoslavije in celo iz tujine. Čeprav revija, ki je glasilo Društva arhitektov Slovenije, ni šla na strogo strokovno obdelavo problemov (in zaradi tega je tudi laikom pristopna in privlačna), si je vendar utrla pot tudi v inozemske kroge. Ustvarila si je obširno za-menjalno mrežo in obenem prejela izraze priznanja od vseh strani. Naš list je poročal o njeni prvi številki, pred nami pa so nadaljnje štiri številke. Precejšnje število sodelavcev, od znanih arhitektov do nekaterih študentov in absolventov arhitekture, se je lotilo najrazličnejših tem. Tako lahko v teh številkah beremo članke in razprave o Plečniku in sodobni slovenski arhitekturi (Edvard Ravnikar)t o veliki administrativni zgradbi v Ljubljani (Stanislav Rorhman) kot o pritlični hiši na Ježici (Edo Mihevc), o dveh kolonijah enodružinskih hiš v Ljubljani (Edvard Ravni kar) pa o stanovanjskem naselju tovarne pohištva nEdvard Kardelj« v Novi Gorici (Marko Šlajmer). V zvezi s problemom gradnje enodružinskih hiš je tudi članek Gradbeni koncept našega ljudskega stanovanja (Pavel Soestl); približno istega problema se dotika v dveh člankih tudi ing. arh. Juraj Neidhardt iz Sarajeva. V področje montažnih stanovanjskih hiš posegata članka Edvarda Ravnikarja in Dušana Černiča. Holandski arhitekt Hekker piše o gradnji ljudskih stanovanj v Holandiji; nadalje so objavljene izjave nekaterih švicarskih arhitektov in Francoza M. Loodsa o gradnji stolpnih stanovanjskih zgradb; gre za stavbe, ki jih navadno imenujemo nebotičnike, ki pa niso zidani strnjeno. Pod naslovom Arhitektura v merilu človeka razpravlja Dušan Grabrijan o makedonski hiši, nas pa še posebej zanima članek Gizele Suklje Naselja v Slovenski Istri. Od stanovanjske hiše ilas vodijo druge razprave k raznim javnim zgradbam, kot so; Bolnica na Jesenicah (Miro Kos in Jože Platner), Jeklolivarna «Litostroja« v Ljubljani (Miro Gregorič), «Radio Slovenija« v Ljubljani (Oton Gaspari), Nova Opera za Ljubljano (Maks Strenar). Na področje urbanistike posega Marko Zupančič, ko piše o ureditvi ljubljanskega središča in Prispevek k reševanju Ajdovščine v Ljubljani. Tudi Pismo iz belega Celja, članek Cirila Jegliča Po zeleni Ljubljani kakor tudi iz- DOSLfclJ JE IZŠLO PET ŠTEVILK, HI NA REPREZENTATIVEN NAČIN MANIFESTIRAJO PRIZADEVANJA SLOVENSKIH - IN DELOMA TUDI DRUGIH - ARHITEKTOV vleček iz seminarske naloge Ivana Kocmuta in Magde Fornazarič imajo za glavno vsebino zunanjo ureditev mesta. Marjan Mušič poroča o ureditvi okolja cerkve sv. Sofije v Ohridu, važnem delu, h kateremu so bili po UNiEiSCU povabljeni najvidnejši inozemski strokovnjaki. Oto Jugovec piše o izgradnji Coventrya. Zelo nas je zanimalo Pismo iz Kopra (Jože Kregar), objavljeno' v tretji številki; avtor daje v njem prikaz povojne gradbene ‘dejavnosti ■« ' jugoslovanski coni STO ter pri tem marsikaj kritizira; tako n. pr. piše med drugim; «Razmeroma velike odločitve so bile sprejete pod vtisom trenutnih situacij, ZE* s > Iv ~-T< Mnenje ameriškega arhitekta o sodobni italijanski arhitekturi Ameriški arhitekt Kidder Smith, znani fotograf in avtor treh knjig o švedski, švicarski in brazilski arhitekturi, pripravlja novo knjigo o italijanski arhitekturi, ki bo izšla prihodnje leto. Del svojega zbranega materiala za to novo knjigo je pokazal na predavanju v Kraljevskem institutu britanskih arhitektov — R.l.B.A. — v Londonu (aprila 1952), kjer je sodobno italijansko arhitekturo ocenil s temi besedami: «Glsvne splošne odlike nove italijanske arhitekture so po mojem mnenju: 1. raziskujoča, cesto sijajna imaginacija; 2. sposobnost nacediti dosti z malo; 3. tesna integracija z ostalimi umetnostmi; 4. tendenca k mišljenju in gradnji v treh dimenzijah; 5. odlična uporaba barve v arhitekturi in 6. nekaj res odličnih konstruktivnih del v betonu. Glavne splošne slabosti nove italijanske arhitekture pa so po mojem mnenju; 1. obžalovanja vredno pomanjkanje zavesti socialne odgovornosti in skrbi za «hu-manin element pri prevelikem delu italijanskih arhitektov in civilnih oblasti. Kot rezultat te kratkovidnosti je nemogoče najti spodobno šolo v vsej de/e1! in le malo dobrih javnih zgradb, kajti o pravilno planirani porazdelitvi z zadostnim /jamranjem m regionalnim projektiranjem se skoraj ne sliši. 8. Tendenca, ki se očituje posebno v mnogih stanovanjskih zgradbah, greditj a la Hollywood, z razuzdanostjo in ekstravaganco, ki nadomešča okus in omejitve. To vodi ne samo k projektiranju brez vrednosti, temveč tudi k fasadizmu in h konstrukcijam brez nosti. 3. Končno je treba omenitj še vzdrževanje zgraasrt, oz. boilje — pomanjkanje tega, kar povzroča, da nove zgradbe postanejo stare v zelo kratkem času.n ki niso imele daljših osnov-pogledu je ** „i ekstreme, & 3\e. rekel: megaloj!1 kajšnjih mer’}asieh °*L ki so pri obla*?' varjali za 9^a znali, morda P® sw05e®. mogli uveljaviti . znanja, ali pa 0® so imeli dovolj, da_ ^ V gično popravili nap res takih razmerah je ° pro-umetnost naprav t« . gi jekt. kajti ljudje su običajno še pred jjclo' njem kritizirali »n nM) niti, češ to bo zopet udragega« ker ga je }t lal arhitekt. Pac zastv mentaliteta!... _ Vsaka veja raste P°fyfet je: melioracije brez ga študija urbant~a prav tako rudnik. šo‘e’nj Dostikrat se tud‘tc>r'c volj gledalo na h zapuščino... n. pt- K cija palače so, ne glede na 4 neusmiljeno prez>“ Nenačrtnost (Pr’ 1, ni h domovih, op. da„, slabi načrti kažeJ0. ^ svoje posledice. v.fene P . vi so brez uprav* r0m"° li v trebe zrasli stavbe. Situacije P?$0 ~iih domov spl0” preštudirane... flld in, Pripravljeni 50 nVih črti za gradnjo n (a ■ novanj v faeme «, « D. Fuerst) Pn of°'. mesto tega pa ,.seno . „r. čili postaviti .frg, fctJL--• nadstropno "(Nadaljevanje na 7- f bi!« n«' POMJAN, eden izmed primerov tipične Naselja V- (Ilustracija k članku Gizele S«* ^ ri. obiavl ienem v 5. št. «Arni Jstri, objavljenem v 5. št. Osnovna naloga ASIZZ in idejna vzgoja tržaških žena Direktno sodelovanje v industriji ter na drugih gospodarskih področjih, kakor tudi službeno razmerje v vseh ostalih javnih ustanovah in podjetjih, daje ženi nesporno Pravico, da soodloča pri vsem javnem gospodarskem, političnem in kulturnem življenju pri novoletni jelki? kongresu AFZ Slovenije, * So se ga gostje udele-£o» tUdi tovarišice iz Trsta, je gorila med drugimi delegat-tudi tovarišica Vida Tom-*i Predsednica AFZ Jugosla-Ie in članica glavnega odbo-AF2 Slovenije. Iz njenega “»embnega govora bomo iz-“^‘li nekaj misli, ki so nam naše delovanje v Trstu lah-0 2el0 koristne. iito Sovor’la tovari- 0r ^omšič o nalogah ženske tn*?n*?.ac^e v socialistični Ju-| s!?S!av'i’ ter razkrinkala Iaži-°oodo žena v Sovjetski zve-. Je dejala: *We gre za to, da ocenjuje-talr ° ženske organizacije po i)i ali drugačnih uspehih po-j*1#! akcij in prireditev, am-. VPrašanje je, koliko smo organizaciji prouče-uazna vprašanja, ki se ti- >el. vseh žena, in koliko smo j, . e vplivati na politično in ib!*10 vzaoi° žena, koliko smo T52urm Pomagale prosvetliti se, eti svojo vlogo in s tem pomagale, da se dnevno vključujejo v življenje ne samo kot članice ženske organizacije, ampak predvsem kot državljanke, ki se zavedajo svojih pravic in svojih dolžnosti in ki znajo uveljavljati svojo besedo v organih upravljanja, v proizvodnji ali v ljudski oblasti». Te besede morajo veljati tudi organizaciji ASIZZ na Tržaškem, toliko bolj, ker je sorazmerje žena, ki bi se zanimale za razna socialna in politična vprašanja daleč manjše od sorazmerja v Jugoslaviji. Poleg tega je med tržaškimi ženami veliko število takih, ki pod vplivom raznih pplitičnih špekulantov trošijo svoje sile ne v korist žene in njenega napredka, temveč za neke cilje, ki niso v interesu tržaškega delovnega ljudstva, torej tudi žene ne. Se posebno za nas mora veljati pripomba, da niso merilo aktivnosti ženske organizacije razne socialne akcije in prireditve, čeprav so te pri nas daleč bolj potrebne kot v Jugoslaviji že iz socialnega vidika. Toda kljub temu mora biti naša poglavitna naloga idejna vzgoja žena. Tržaško ženo čaka še težka in odgovorna naloga, za katero mora biti pripravljena. Njen podrejen po-iožaj v delovnem razmerju je prvi dokaz za to. In tudi če imamo n. pr. v tržaškem občinskem svetu ženske predstavnice raznih strank vendar še zdaleg ne moremo trditi, da bi žene odločilno vplivale na politični in gospodarski razvoj našega ozemlja. Tovarišica Tomšičeva je dejala dalje: «V tem pogledu mislim, da moramo v naši organizaciji in med našimi ženskami samimi končno tudi obračunati z miselnostjo naše stalne zapostavljenosti in stalnega čakanja, da nam bo dejansko vsakodnevno našo enakopravnost priboril kdo drugi))- '"""I. mmn...................................... umi težave prve zdravnice to kot pred 100 leti je Američanka BlacHwell premagala vse ovire in se posvetila davljenju - Stalni boj z družbo - Sadovi njenega dela zore po vsem svetu kf^ni leta 1847 je stopilo leti ^vajsetletno, svetlolaso (j; . 2 energično brado v me- - *8sko predavalnico nekega yv°da V Genevi (država New !°>*>. Ce bi bil prikorakal v Orano pravi nosorog, bi štu-j?tje ne bili nič bolj prese-Se nikoli ni kaka žena Jtala zdravnica, in da je ta dama hotela doseči dok-jctat, se je zdelo vsem never-%o in nesramno. Pot, na katero je ta dan sto-®ila Elizabeta Black\vell (Blak-ji je prinesla uboštvo, 5***ir družbe in zasramova-?le- Toda Elizabeta je posta-| ? Pobornica zdravniške zna-. S*«. rešila je prenekatero ?0veško življenje in ugladila jj?*rn mnogih dežel pot k r^iju medicine, niklja, da bi postala zdrav- jo je naredila hrabro in porodnic in malo infekcij pri otrocih. Elizabeta Blackvvell je bila prepričana, da se da s soncem, vodo, z zdravim mlekom, s čistim zrakom ter z izdatno hrano preprečiti marsikatero bolezen druge pa se v takih pogojih laže ozdravi. Imenovala je dr. Rahelo Cole za svojo ticirale, medtem ko so na drugih šolah poslušali medicinci samo predavanja in so po končanem študiju brez kakršne koli prakse začeli zdraviti ljudi! V šoli dr. Blackwellove ni mogla nobena medicinka diplomirati, preden ni zadostno dokazala svojih diagnostičnih zmožnosti. co. Rahela Cole je bila prva črnka, ki je v Ameriki dobila naslov doktorja medicine. S svojim kasnejšim delom je gladila pot modernim zaščitnim in medicinskim sestram. V letu 1867 je E. Blackwell dosegla, da se je njeni bolnišnici pridružila ženska medicinska fakulteta, ki je imela to pradnost, da so študentke po predavanjih sproti prak- [j ?Urnno, čeprav so jo na dva-j JSUh medicinskih fakultetah i HfJ^žanjem zavrnili ni od-. •tili • Naposled so jo pripu-^ na fakulteto v Genevi basnim delom in z lju-ht .. . m vedenjem si je kma- j 3iVi ^'dobila spoštovanje svo-j Ht?V*rižeV- Starejše dame v f 80 se j* s prezirom P°vsotJ s° 3° s0‘ ‘Mn V Kljub vsemu je leta *«t najboljša napravila 5'rrohi^°nčanih študijah v Ml > je Elizabeta Black-v. je v New Ynrk. Hote-.0(lpreti lastno prakso. ? Mol* n' vze* **ot naiemni-af, (j,ra.'a. si je sposoditi de->,«> kupila lastno hišo P5cieri. zaman čakala na ,r«t 0 *• Skozi nkno je večji So „aznva|a mlada dekleta i ®Drehajala po ulicah prepasane, v t' t'iso°nI-e'olnvšnico ki še danes ®ele ona 60 borila V SrKSue^n0 Per^° V DOBRA KUHARICA HAGU-JUHA Ragu-juno delamo iz kokošjega ali telečjega mesa. Najprej operemo 750 g mesa, ga drobno razrežemo in kuhamo. Ko nekoliko povre, denemo v juho zelene in soli ter kuhamo dalje, da se meso zmehča. Nato napravimo prežganje, tako da razbelimo 3 žlice moke,’ki pa ne sme počrneti Nato kuhamo še pol ure, preden nesemo na mizo pa vmešamo v juho še rumenjak in 1 del kisle smetane ter malo kisa ali limoninega soka. NARASTEK IZ BIG Razreži dve bigi ter jih namoči v mleku, Nato olupi in nareži pol kg kislih jabolk^ Posebej zmešaj 4 rumenjake in 4 žlice sladkorja, dodaj malo mleka in sneg 4 beljakov. Pekač dobro namaži in potresi drobtinami ter deni vanj najprej plast namočenih big, ki jih poliješ z rumenjaki ter obložiš z jabolki, nato spet plast big itd., dokler vsega ne porabiš. Po vrhu potreseš koše ke surovega masla. KROMPIRJEV NARASTEK V poln krožnik kuhanega pretlačenega krompirja vmešaš dve jajci ter nekaj žlic mleka ali smetane, V dobro namazan pekač denemo plast te zmesi vrh nje pa naribana jabolka; zadnjo plast krompirja obložimo s koščki surovega masla in vse dobro spečemo BISKVIT Dobro vmešamo 4 jajca s 1/4 kg sladkorja, nakar prilivamo po kapljicah za skodelico olja in neprestano mešamo. Nato dodamo le toliko moke, da dobimo srednje trdo testo, ki ga razvaljamo, zrežemo in speče-m<, Da bomo temu kos, moramo, kot je rekla tovarišica Tomšičeva, vzgajati sebe in druge žene, prosvetliti se, razumeti svojo vlogo in se kot take vključevati v javno življenje. Na Tržaškem pa moramo predvsem vplivati na tiste žene, ki se drže, vdane v svojo usodo, ob strani ali pa ki s svojim delovanjem samo ovirajo ali naravnost škodijo napredku demokratičnih sil. Ko je govorila tov. Tomšičeva o zaposleni ženi, ki je razpeta med svojimi dolžnost-ni v poklicu in med skrbmi za svoj dom, otroke in gospodinjstvo, je zaključila: «da postavimo vprašanje materinstva in gospodinjstva ne kot zasebno žensko vprašanje, ampak kot skupno, družbeno vprašanje)). To je ena izmed nalog, ki bi se je predvsem žene-delav-ke in matere morale lotiti. Problem zaščite matere in o-troka, je na področju cone A Tržaškega ozemlja že tako zanemarjen, toliko ’ "lj pa so prepuščene same sebi zaposlene žene. Industrijski značaj našega mesta, ki veže tudi velik del okolice ima za nujno posledico zaposlitev žena. Pri tem pa nastaja zelo težko vprašanje delavke-matere in gospodinje, ki nima kje imeti svojih otrok, medtem ko je zaposlena ker takih zavodov primanjkuje. Mnoge žene bi zaradi tega tudi rade ostale doma in se posvetile vzgoji in gospodinjstvu, toda moževa plača nikakor ne zadostuje za vzdrževanje družine. Sicer pa bi to tudi ne bila pravilna rešitev. Direktno sodelovanje v industriji ter na drugih gospodarskih področjih, kakor tudi službeno razmerje v vseh ostalih javnih ustanovah in podjetjih daje ženi nesporno pravico, da soodloča pri vsem javnem g spodarskem,' pčltfid-nem in kulturnem življenju. Prav zaradi tega se mora žena boriti, da postane vprašanje materinstva in gospodinjstva družbeno vprašanje. V tržaških razmerah morajo imeti glede tega vprašanja žene pred seboj naslednji cilj: izboljšanje socialnih ustanov, predvsem zavodov za otroke, ki morajo biti skrb celotnega tržaškega prebivalstva. Kaj je torej osnovna naloga ASIZZ? Spodbujanje žena, ki so vključene v organizacijo, k 'z_ obraževanju, k udejstvovanju ter njihovo politično vzgajanje. Naloga organizacije same in vseh njenih članic pa je, da krog naprednih žena širijo da znajo prikazati tistim, ki stoje izven organizacije, kje so resnične sile napredka, sile socializma in jih pridobivati za sodelovanje v skupni borbi proti temnim silam reakcije in neofašizma. Posebna naloga tržaških slovenskih in italijanskih žena je zatreti vsako kal šovinizma, ki bi se pojavila na eni ali drugi strani, kajti prav šovinizem je najhujše in najučinkovitejše sredstvo tako slovenskih kot italijanskih reakcionarjev za zatiranje napredne miselnosti tržaškega prebivalstva. Le v skupni borbi vseh naprednih žena, ne glede na narodnost, bodo lahko žene dosegle socialni nanredek. dosegle enakopravnost v gospodarskem in političnem življenju. Dosegle bodo, da bo -ačela gledati družba nanje kot na enakopravne čl a’ človeške skupnosti. Zdravniška služba na tržašhih šolah Precejšnje število nalezljivih bolezni - Ortopedična telovadba in oddelek za otroke, ki imajo govorne napake Novoletna jelka je postala za niše otroke v nekaj letih velik praznik. Pa saj ni čuda. Na ta dan jih Dedek Mraz preseneti z lepimi darili, večin® pa se tudi veseli na lutkovni ali gledališki predstavi. Toda če bi ne bilo pridnih rok naših žena, bi bil Dedek bdi skromen. Ali ste mogeče slišale, da se poneko j že zbirajo in pripravljajo darila? Pa kdo bi se ne potrudil, ko imajo otroci z njimi toliko veselja.. Vsak mesec redno so na tukajšnjih srednjih in osnovnih šolah ter tudi v otroških vrtcih zdravniški pregledi, katerih glavni namen je preprečiti razširitev kakršnih koli bolezenskih epidemij, ki so med otroci od 4 do 11 let zelo pogoste. Te preglede opravljajo zdravniki higienskega in zdravstvenega občinskega urada. ki vodijo zobozdravniške in očesne ambulante ter dajejo svojo pomoč in nasvete tudi pri ortopedični telovadbi za otroke, ki se slabo razvijajo, ali pa grdo hodijo. Kako potrebni so ti zdravniški pregledi nam kažejo statistični podatki občinskega higienskega zavoda za mesec oktober, iz katerih je razvidno, da so šolski zdravniki pregledali 50 razredov srednjih šol s 795 šolarji, 486 razredov osnovnih šol s 1082 šolarji, 7 otroških vrtcev z 2108 otroki in 10 razredov privatnih šol s 333 učenci. Na podlagi teh pregledov so iz šole odstranili 257 otrok, ki so okuženi z nalezljivimi boleznimi, 779 otrok so poslali na nadaljnji zdravniški pregled, 97 otrok bodo poslali v posebne šole, 153 otrok pa so predlagali, da jih pošljejo v zdravstvene kolonije. Na očesnem oddelku se je tudi javilo precejšnje število šoloobveznih otrok, pri katerih so ugotovili, da imata dva trahom, 2 pa so poslali na zdravljenje na očesni oddelek glavne bolnice. Poleg očesne in zobozdravniške ambulante deluje tudi nevropsihopatični oddelek, ki je v oktobru pregledal 32 otrok, od katerih so 5 poslali v pomožno šolo, 4 v šolo za duševno manj razvite otroke v Villa Giulia, 2 otroka bosta lahko obiskovala šolo šele prihodnje leto, 2 bosta morala napraviti dopolnilni izpit, 8 otrok pa bodo poslali še na nadaljnji pregled. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da so zadnji podatki zdravniških pregledov zelo vznemirjajoči, saj je bilo iz šole odstranjenih v enem mesecu 257 otrok, ki so okuženi z eno izmed otroških nalezljivih bolezni. Največ je seveda otrok, ki so zboleli za škrla-tinko, toda tudi primeri drugih bolezni so dokaj številni. Te številke smo navedli za- to, da pokažemo materam, kako važno je, da pošiljajo otroke na zdravniške preglede in še bolj, da jih pridržijo doma, čim vidijo, da imajo tudi najr manjše motnje, ki bi dale slutiti razvoj ene izmed nalezljivih otroških bolezni. Skrlatin-ka bi se na primer v letošnjem šolskem letu prav gotovo ne razširila tako, če bi matere pri prvih znakih vročine pridržale svoje otroke doma. Na nesrečo je bilo v mnogih primerih težko celo zdravniku ugotoviti še pravočasno, če gre za škrlatinko ter se je ta bolezen tako razvila, da so morali zapreti več osnovnih šol in tudi otroških vrtcev. Matere bi hoteli opozoriti tudi na ortopedično telovadbo ter na oddelek, kjer se ukvarjajo z otroki, ki imajo razne govorne napake. Dokler je otrok še majhen, je lahko popraviti razne napake v hoji, v drži in tudi govorne napake. Zato je bila hvale vredna iniciativa higienskega urada, da je ustanovil oddelke, kjer se pečajo z otroki, ki jecljajo, ki se telesno slabo razvijajo itd. Ti oddelki seveda nimajo še vseh priprav, kot tudi ne dovolj nega števila, da bi lahko v vsem zadostili potrebam naših šol; manjkajo jim še razni aparati, predvsem pa prostori in tudi zdravniško osebje, ki bi te oddelke vodilo. Ze večkrat smo postavili zahtevo, da poskrbi občinska uprava za boljšo ureditev teh oddelkov: zaenkrat je bilo seveda več obljub kot konkretnih dejanj. Dobro bi bilo, da bi tudi prizadete matere te naše zahteve podprle ter s tem dosegle, da bi bila zdravniška služba v šolah na našem ozemlju res kos svoji težki in odgovorni nalogi. fii Vedi da mora 8 do 9 let star otrok že ob osmih spat. vstane pa lahjcp ol?.^.; 10-letni. otrok pa sme ob 9'. v posteljo, toda ne pozneje. Poskrbi tudi. da gre otrok v mifnem razpoloženju k počitku. * * * Priporočljivo je, da imaš v torbici vrečico za robec; najprimernejša je iz nylona, # * * Ce hočeš, da bo masleno testo lepo rumeno, mu dodaj malo belega vina ali ruma. Š 7 IVAN V naši obmejni vasi se nam nudi priložnost videti in slišati mnogo več kot kje drugje. Zato se tudi večkrat, a vendar še premalo oglašamo, da opozorimo naše ljudi na ta ali oni dogodek. Ni čudno, če je v nenehnem valu prometa med Trstom in Italijo ter raznimi političnimi obiski (otvoritev ribiškega naselja, iredentistična proslava v Redipulji in enako) našim ljudem večkrat tesno pri srcu, ker jim ob takih priložnostih — kot sami pravijo — še bolj zasmrdi po Italiji, ki se je tako strašno bojijo. Saj dobro vedo, zakaj. Poleg četrstoletnega suženjstva, požigov, preganjanja, ječ itd., se lahko dnevno prepričamo, kaj bi nam prinesla nova «zapufana» italijanska republika. To vidimo v Tržiču, kjer se tako obupno množi brezposelnost in z njo črna mi-zerija. Ljudstvo je vedno bolj obdavčeno, konkurzi so na dnevnem redu, sedaj bo skoro prenehala obratovati tvornica sode «Solvay». In tako naprej! Takšna je ta dobrotnica, ki se drzne po svojem predsedniku trditi, da so Slovenci, ki so pod Italijo, lahko srečni in zadovoljni. Kako pojmuje naš človek to De Gasperijevo srečo, pove med drugim tudi ta primer: Ko se je 4. nov. kolona avtobusov, namenjena z rogovileži v Trst. ustavila pri nas> je neki vaščan vprašal, če peljejo v Trst vojno odškodnino in denar za poravnavo škode, ki nanjo čakajo Tržačani in predvsem Slovenci. Nekateri so gledali debelo, drugi so se smejali. Našo bojazen, da bi spet padli pod to deželo, pa je blagodejno pomirila .zaključna resolucija na VI. kongresu KPJ, ki pravi, da narodi Jugoslavije ne morejo in.,pe bpdo pristali na nobeno • kupčijo' z jugoslovanskim nacionalnim o-zrtnljeip. ^ Kofliinformisti, ■Jci so tako dobro izšolani v zavijanju resnice in so v zadnjem operirali z lažjo, da je Tito prodal cono A De Gasperiju, si bodo morali izmisliti novo vabo in z njo varati nepoučene pristaše. Za take re- . KRČNE Žil,E iiinmiiimmiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiimiiiiiiimiiii Kot znano, se krčne žile pojavijo običajno na nogah in to zlasti pri debelih ljudeh. Verjetno jih je pripisati prirojeni ali 'podedovani šibkosti žilskih sten ali pomanjkljivemu delovanju žilskih zaklopk. Z drugimi besedami bi temu rekli, da kri, ki doteka po venah k srcu teče počasneje v tistih venah, kjer zaradi nepopolnega delovanja zaklopk lahko teče tudi v obratno smer in kjer se zaradi prekomerne razširitve ven lahko ustavlja. Vse to se seveda stopnjuje, če človek stoji, ker je odpor, ki ga mora premagati kri na svoji poti k srcu, še večji zaradi težnosti. Zaradi tega zastajanja krvi se pojavijo tiste značilne vijugaste modre vene, ki jih je vsak izmed nas gotovo že opazil zlasti pri starejših debelih ljudeh. Tisti, ki imajo krčne žile se takoj utrudijo, bolijo jih noge in jim zelo rade otekajo. Ker vene niso več prožne, se po- di do kožnega vnetja, za katerega je značilno nenehno, mučno srbenje. Z masiranjem in praskanjem obolelega mesta se večkrat povzročijo rane, ki se kaj rade vnamejo in se zelo počasi celijo, poleg tega pa se tudi večkrat ponovno od-pro. Največkrat se ta bolezen pojavi na safenah, to sta dve veliki veni, od katerih je ena na zunanji, druga pa na notranji strani noge. Za točno lokalizacijo obolenja uporabljajo zdravniki poseben razmeroma preprost sistem. Zdravljenje krčnih žil je zelo napredovalo. Izbira metode je odvisna od njihovega vzroka, obsega, motenj, ki jih povzročajo, in še od raznih dru- beleseu, ki le mučila predvsem tene, ztlaf uspešne zdravijo S& je pripisati praskanju ter mazanju z neustrezajočimi mazili. V takih primerih je priporočljivo namestiti na vneto mesto topel obkladek, vodi, v ki krčne žile stisnejo na nor- kateri namakamo krpo pa do- NAŠZDRAVNIK gih činiteljev. Počitek, pri katerem naj bo bolna noga iz-daljšaio in tako postane nji- I tegnjena in podprta z blazina- hova pot vijugasta, poleg tega mi, da bo ležala nekoliko vi> pa se tudi prekomerno razši- * še kot ^ostalo telo, je vedno rijo. Zaradi zastoja krvi. ki ga | priporočljiv. Prav tako pripo- malno debelino. Uporablja se lahko tudi mazilo UNNA. Zdravniki predlagajo tudi injekcije, ki odstranjujejo apnenčaste obloge ki so se nabrale na žilnih stenah, ali pod-vezanje safene. S podvezanjem -se ta vena izloči iz krvnega obtoka in kri se usmeri v druge vzporedne vene, ker se človeški organizem sam po sebi prilagodi izpremenjenim pogojem. Po navadi zdravniki najprej poizkušajo podvezati veno in se šele potem odločijo za injekcije, da se skrčijo še morebitne ostale manjše krčne žile Da preprečijo nevarnost pljučnih embolij, uporabljajo prav iste preventivne postopke kot pri drugih kirurških operacijah, Ekcem in gnojenje, ki včasih nastopita zaradi kroničnega nepravilnega delovanja ven, sta v bistvu posledica motenj v prehrani ko- X X J U • L-! el A ci Vi J t ’ Ci .1 L ,1 Cl 1 i “ I » * . . # , I w v . _ v. i ■ povzročajo, pride kaj lahko tu- | ročljive so elastične nogavice, 1 ze in vnetja kožnih živcev, Ki Ce hočeš imeti lahke noge, menjaj vsakega pol dne čevlje. Za otekle gležnje in pekoče podplate pomagajo kope-er l —‘juu v li; dobro je, če dodaš vodi soli, ProstJ za red in snago I čaj od trepetlike ali hrastovo’ *?«h. Predobro je po- ’ ' " *ohatla ok‘ ,,Snu;ah «Grda. u-, bnw,lca jemlje človeku »d J“, je J? k teže ozdravi v S. io Zdravniki, ki **'»o n..; ovali. tedaj sicer I« in Poznali njene skrbi u6ajal s"a?°’ Pač pa jim majhna umrljivost skorjo. Kopel bo še bolj učinkovala, če si s krtnčo pospešimo krvni obtok. Najprej drgnemo s krtačo po podplatih, nato prste in nato proti gležnju Z naglim, mrzlim polivom zakijučimo kopel z masažo. * * * Ce prekipi mleko, posipaj štedilnik s soljo. /'iig! I lepo in ne predrago dati nekaj soli. Na ta obkladek položimo grelec, da ostane dalj časa topel. Uspešno je tudi zauživanje zdravil, ki širijo ožilje, kot je na primer acetilcolin. Izboljšanje sicer ni takojšnje, vendar pa zadovoljivo. Z zdravljenjem krčnih žil je treba začeti čimprej. Ponavadi se bolnik zateče k zdravniku, ko že ne more več prenašati bolečin. V takih primerih je zdravljenje seveda teže in dolgotrajnejše, zlasti če gre za debele ljudi, katerim se po leg tega krčne žile zelo rade povrnejo. Zato morajo bolniki poleg zdravljenja krčnih žil ukreniti nekaj tudi proti debelosti. Poleg podvezave safene svetujejo včasih tudi njeno odstranitev, ker je kirurgična odstranitev obolele vene najbolj korenito zdravljenje, pri katerem uspeh nikoli ne izostane. Nasvete za terapijo krčnih žil bi torej lahko na kratko takole povzeli: počitek izogi. bati se dolgega stanja, utrjevati mišice nog s kratkimi sprehodi, nositi elastično nogavico, skrbeti, da bo lega noge pri počitku nekoliko višja kot je lega telesa, injekcije hormonskih snovi, kopeli za skrčenje žil in bivanje v prikladnih zdraviliščih. Za debele ljudi je poleg tega priporočljiva še shujševalna dieta. Ce bi vsi ti našteti ukrepi ne vodili do kliničnega ozdravljenja, se je treba zateči h kirurgu. da podveze safeno, ali pa da jo sploh odstrani, ker je 90 ‘ krčnih žil pripisati nepravilnemu delovanju safene. Tudi injekcije snovi, ki odstranjujejo apnenčaste obloge z žil, dajejo mnogokrat prav razveseljive uspehe. či je njihov iredentistično razpoloženi vodja odličen mojster. Tudi pri nas kroži vest, da bodo Avstrijci zgradili na desnem bregu Timave tvornico za konserviranje rib, ki jih bodo lovili v jadranskih vodah. Baje so se jim ezuli Sv. Marka že sedaj ponudili za delavce. Čudna reč! Sicer bomo videli, kaj vse se bo še skuhalo iz te «viladžarske mineštre«. Ko se je nedavno dvojica ezulov potožila, da je imela doma toliko in toliko živine, vina i. dr., jima je Stivančan odgovoril: «Tukaj so bili tašisti, Nemci, ustaši, četniki, Novozelandci, a jaz sem ostal na svojem domu. Tako bi bili storili tudi vi in bi danes živeli tako kot živijo tisti, ki so ostali na svoji zemlji — dobro kot nikdar prej.« Skoro bodo položili k izviru Timava cevi za ojačenje dotoka vode Trstu, ki mu je zaradi naraslega števila ljudi primanjkuje. 'm AVHINJE Naša vas je ena najstarejših naselbin in se je že pred sedem sto leti imenovala Malchina sella ali Majhno selo. Od tega so Italijani obdržali prvo besedo Malchina, češ da ta dovolj izraža italijansko poreklo naše vasi. Naša vas pa je bila, je in bo ostala slovenska naselbina, kar pričajo tudi imena’ naših zemljišč. Ce se je vrinila semkaj tuja (romanska in germanska) oblast, se niso vrinili naši predniki, ker so se naselili tod že pred trinajstimi stoletji To naj ve naš mlajši rod', ki ima zaradi fašistične vzgoje in ker ni-ftia prilike izvedeti resnice o naši preteklosti, večkrat o tem napačne pojme. Nekdaj je za to skrbelo učiteljstvo s svojim javnim prosvetnim delom, danes se omejuje le na šolsko delo in tako sliči rokodelcu, ki obdeluje in preoblikuje mrtvo snov. A šola ima drugo pomembnejše ih'Višje poslanstvo: izoblikovStt" živa bitja, in je zato nekakšen inženir otroških duš. Učitelj naj bi bil ljudski delavec v šoli in izven nje, in to kot narekujejo vsakokratne potrebe. Jesensko vreme je oviralo setev ozimnega žita in zaoranje gnoja za novo krompirjevo letino, po drugi strani pa je vlažno • vreme pomagalo do boljše paše, kar nam prihrani skope zaloge slabega sena za kasnejše zimske mesece. Staro šolo so že preuredili v 1. nadstropju za stanovanje, v pritličju, pa za zdravniško ambulanto. Dosti je brezdomcev in zato dosti prosilcev, zato se ne ve, komu ustreči. Mnenja smo, da naj bi odločalo načelo: v prvi vrsti domačini in od teh socialno najbolj prizadeti. Slišimo, da nameravajo popraviti tiste stanovanjske hiše, ki so bile slabo obnovljene.. Del izdatkov naj bi nosil lastnik. Ne moremo verjeti, da bi mi morali plačevati fašistične račune. Dovolj smo jih že plačali in je že skrajni čas, da jih poravnajo tisti, ki nosijo materialno in moralno odgovornost tudi za ta fašistični zločin: za uničenje naših domov, pohištva, obleke, orodja itd. O vojaški škodi bi imeli tudi marsikaj povedati, a je že dovolj pritožb od drugod. Naše mnenje je, da naj bi vojaška uprava s posebno komisijo, sestavljeno iz občinskih in vaških zastopnikov, škodo vsako toliko precenila in poravnala. Tako bi bili prihranjeni stroški prizadetih gospodarjev za poravnavo škode Vsaj enkrat tedensko moraš temeljito očistiti stanovanje. Pološčiti parketna tla, poriba-ti kuhinjo, oprati kad, lijak, stene obložene s ploščicami, obrisati ogledala, osnažiti kljuke, luči, žarnice, ki jih moraš obrisati vedno s suho krpo; temne vlažne kotičke pa obriši z metlo, ovito v vlažno krpo. En dan v tednu dotoči tudi za pospravljanje omar, predalov in polic. NABREŽINA O naši prvi jesenski kulturni prireditvi, ki je bila v nedeljo v kinodvorani, ste že poročali, zato dostavljamo le to-le: Najbolj nas je prijetno presenetilo dejstvo, da so v zamejskih goriških zborih mladi pevci, ki jim njih izredno nagnjenje in veselje do materine pesmi, a prav tako tudi glasbena nadarjenost nudijo pogoje, da se razvijejo v odlične zbore. To velja tudi za dramske družine. Prepričani smo, da se bodo tudi v bodoče radi odzvali našemu vabilu. V nedeljo se je več domačih kmetov udeležilo konference KZ na Opčinah in pravijo, da naj bi bilo več takih zborov, ker edino tako — edino s skupnim obravnavanjem kmeč-ko-gospodarskih vprašanj in enotnim nastopom vsega kmetstva nasproti oblastem bo mogoča uspešna borba za zboljšanje gospodarskih razmer Zato nr morejo razumeti, da je naš župan prav tisti dan imel sestanek v Cerovljah. 11 :• ::-x . OHRANIMO SVEIAI, SVUM1N NA Osem let je minilood dne, ko je v boju herojsko padla Vojka Smuč, Njeni tovariši so takrat v časopisu 3. bataljona III, prekomorske udarne brigade napisali spominski članek, v katerem opisujejo Vojkino smrt. Članek je napisala nespretna roka, toda z iskrenimi občutki in srcem prepolnim prepričanja. V isti «List» je pisala pred smrtjo tudi Vojka sama V 6. številki je priobčila krajši sestavek »Ranjenemu tovarišu«, katerega ponatiskujemo. V sedmi številki pa je že spominski članek o Vojkini smrti. Vojka, kje si! Zaman Te kličem jaz, zaman Te kličejo tovariši, zaman ves bataljon. Vojke ni. Vojka je padla za svobodo svojega naroda. Ljuba Vojka, še Te v duhu vidim, kako si bila vesela in srečna, saj si dobila dovoljenje, da greš na položaj in to s četo, katera Ti je bila najbolj priljubljena. Saj tako si sama napisala v svoj dnevnik — «tretja četa mi je najdražja, ljubi jantje, kako vas imam rada«. Izpolnila se Ti je želja, draga Vojka, da si odšla z njimi, da boš nudila pomoč njim, ki si jih tako ljubila — Tvojim primorskim fantom. Borba se je pričela. Se si se norčevala s tovariši in se smejala. Naenkrat se začuje klic: «Pomagaj mi, obveži me!» Vojka, ni Te motilo švi-ganje krogel okoli glave, nisi čula svarilne besede tovarišev: »Vojka, počakaj!» Ne, Vojka, vedela si, kaj je Tvoja dolžnost, zavedala si se, da si partizanka tovarišica, in odšla si k ranjenemu tovarišu. Ko si tako skrbno povijala tovariša Rajka, Te je zadela krogla v glavo, zgrudila si se mrtva. Vojka je padla, je šlo od ust do ust, toda nihče izmed tovarišev ni mogel tega verjeti. Ni mogel verjeti, da ne bo več videl tega nasmejanega obraza, da ne bo čul lepe besede, katere je imela za vsakega, da ne bo videl Vojke, ki je bila z njimi od prvega dne formiranja bataljona. Toda, ko so Te Vojka prinesli k zadnjemu počitku, sem šele verjela, da si nas zapustila, da si dala svoje mlado, življenje na oltar domovine za one cilje in ideale, za katere si se Ti že v zgodnji mladosti borila. Saj si živela pdS fašističnim režimom, pod režimom, ki Te je hotel ukle-niti in zadušiti v Tebi o no čisto kal ljubezni do slovenskega naroda, katero si skrbno negovala. A naša hrabra Vojka ni klonila, niti zapor niti internacija nista dosegli tega, da bi krenila s poti, ki si si jo začrtala. Vojka, sovražnikova krogla je uničila Tvoje mlado življenje. Uničila pa ni tistih idealov, ki so bili Tvoji in nas vseh. Verjemi mi, Vojka, nadaljevali bomo Tvoje delo, sledili poti. ki nam je začrtana, maščevali Te bomo in to ne enkrat, tisočkrat. Obdržali Te bomo v spominu, draga Vojka, kot dobro in zvesto ter hrabro tovarišico, kot ljubeznivo primorsko dekle. Ob spominu nate in na vse padle borce pa bomo zapeli: «Iz krvi rdeče mladih partizanov, vzklije roža svobode...« In vzklila bo rožica svobode, katero si zalila s svojo krvjo Ti — naša ljuba Vojka! Naslovna stran 6. številke glasila III. bataljona tretje prekomorske brigade. SMUC VOJKA RANJENEMU TOVARIŠU! Težko mi Je bilo Te previti, toda roke se mi niso tresle, ker se mi niso smele... Gledal ti me, v Tvojih očeh Je bilo vse, ponos, zaupanje in bolečina, prelil si svojo kri za domovino! Verjemi ml, tovariš, čepra^ sem hladno delala okoli Tebe, čeprav je zglečaio, da mi Je to delo čisto običajno, v resnici n> bilo tako. S Teboj sem čutiia iste bolečine, isto trpljenje. Mogoče sva se nekoč, ko sva bila še daleč od hudega ognja mitraljezov in bacačev šalila in smejala in si mi tako v šali dejal; »No, ko bom ranjen, me boš že previla, ali ne?« — Danes pa si tu pred menoj ranjen in to močno ranjen. Povijam Te, a misli se mi mudijo v bodočnosti, pri ostalih tovariših. Vidim še ranjene, a bojim se, da ni kdo padel od Vas... Pa tudi to bomo preživeli, saj se zavedamo, da ste se žrtvovali za domovino, da ste prelili svojo kri za osvobojenje svojega naroda! S RUNI h H h I\i C K ČLANOV RMhČME ZVhZk NA OPČINAH Pomanjkljiva strokovna izobrazba vzrok, da mladina zapušča zemljo Kaj vse bi marali storiti, da bi mladina dobila ljubezen do dela na zemlji svojih očetov, je izraženo v spomenici Kmečke zveze AVTOMOBILI NA ZNAMKAH Na konferenci Kmečke zveze, ki je bila prejšnjo nedeljo na Opčinah, je bilo govora tudi o kmečki mladini. Zborovalci so bili enotni v tem, da mladina zapušča zemljo svojih očetov in si išče zaslužka v mestu, kjer pa po navadi veča vrste brezposelne mladine. Eden vzrokov, ki silijo mladino v mesto, je zastarel način obdelovanja zemlje in pomanjkljiva strokovna izobrazba. O pomanjkljivosti strokovne izobrazbe govori tudi del spomenice, ki so jo zborovalci odobrili in bo predložena Zavezniški vojaški upravi. Spomenica pravi med drugim: Važnost vloge strokovne izobrazbe v naprednem kmetijstvu je očitna. Na tem področju je ugotoviti znatne pomanjkljivosti. Značilno je, da so pri nas v veljavi še stara agrotehnična načela n. pr. silno nizka in še to neracionalna uporaba umetnih gnojil: komaj 20 vagonov letno. Pozornost pristojnih oblasti bi se morala obrniti v tri sme- j ri, in sicer; a) Osnovne šole in nadaljevalni tečaji. Sele pred kratkim se je na področju ustanovila prva kmetijska nadaljevalna šola in še ta je do danes nepopolna. Ne sme vzbujati za-skrbljenja dejstvo, da se učenci in starši usmerjajo na drugačne vrste šol. Uspeh in preusmeritev na tem področju sta pač povezana s kompleksom ukrepov za povzdigo kmetij stva, kar bi obnovilo zaupanje kmečkega prebivalstva v to panogo gospodarske dejavnosti. Potrebno bi bilo. da bi se nadaljevalne šole kmetijskega tipa z raznimi specialnimi u-smeritvami ustanovile še v nekaterih kmetijskih središčih. V vsaki osnovni šoli bi morali dodeliti šolski vrt, ki bi brez dvoma koristil šolski mladini pri pridobivanju o-snovnih pojmov kmetijske vede. b) Strokovni tečaji. Potrebna je pospešitev te oblike strokovnega izobraževanja, ki je bilo v povojnih letih pomanjkljivo in se je vršilo brez organske razporeditve, čeprav obstaja v tem pogledu zakon OBLETNICA TRAGIČNE SMRTI JUGOSLOVANSKEGA HEROJA IVO LOLA”- RIBARJA 13-6-1932 št. 826, o katerem je bilo že govora. V kolikor je znano ne deluje niti odbor, ki ga predvideva čl. 7 tega zakona in ki bi mu morala biti poverjena naloga, da sestavi učne načrte. Neobhodno potrebno je tudi, da se ti tečaji v središčih, kjer prebivajo Slovenci, vršijo v slovenščini, če hočemo doseči zadovoljive u-spehe. Strokovna izobrazba po teh tečajih je važna tudi, da bi se dosegli tesnejši stiki med organi, ki se bavijo s kmetijstvom, in kmečkim prebivalstvom. V ta namen bi bilo treba vodstvo kmetijskih uradov poveriti Slovencem, ki so v kmetijstvu v premoči; za prvo sila naj se kmetijskemu nadzor-ništvu dodeli vsaj še en strokovnjak slovenske narodnosti. c) Srednja kmetijska izobrazba: Čuti se pomanjkanje srednje kmečke izobrazbe v dopolnilo osnove kmečkega izobraževanja. Statistike iz naprednejših krajev jasno dokazujejo da ni delokrog našega področja pretesen, da bi na njem ne mogla zaživeti srednja kmetijska šola. Poleg tega, da bi šola izvajala njeno specifično dejavnost v pogledu strokovne izobrazbe, bi lahko postala tudi središče za eksperimenti- Pomanjkljiva strokovna izobrazba je eden izmed glavnih vzrokov, mladina zapušča zemljo in beži v mesto. S posebnimi tečaji v slovenščini in ostalimi oblikamu strokovnega šolstva bi oblasti lahko mnogo pripomogle k dvigu kmetijstva in povečanju kmečke proizvodnje. Zlasti pa bi bil potrebno dvigniti usposobljenost naših vinogradnikov, saj so vinogradi osnovno bogastvo našega kmeta. Med mnoge pojave današnjega življenja moramo prištevati avtomobil. Vedno več je teh voz na naših cestah in v vsakem, še tako zakotnem kotičku sveta, bomo danes imeli možnost videti ta prepotrebni stroj za potrebe naše dobe. 2e večkrat smo rekli in tudi dokazali, da so priložnostne znamke sličice — u-metnine, na katerih dobi vsakdo vse kar mu najbolj ugaja in kar ga zanima. Tudi ljubitelji avtomobilov bodo s filatelijo prišli na svoj račun, kajti tudi ta stroj je naslikan na številnih priložnostnih in navadnih frankovnih znamkah več držav na svetu. Prva poštna uprava, ki je na eni znamki upodobila avtomobil, je bila ona iz Združenih držav Amerike. To se je zgodilo leta 1901, ko so imeli avtomobil še za čudo. Američani so to leto imeli v mestu Bufalo vseameriško gospodarsko razstavo. V ta namen so izdali spominsko serijo šestih znamk, na katerih so bila naslikana razna prevozna sredstva, med katerimi je tudi avtomobil, sicer za današnje pojme prava «škatla». V Evropi pa je bila avstrijska uprava v Bosni-Hercegovini tista, ki je prvič upodobila na znamki avtomobil. To je P0®*" ni avtomobil naslikiiri-jS znamki za 6Q H' iz leta 1» Tretjo znamko z naslikanim avtomobilom so izdale spe Združene države Amerike J ta 1912; tudi tu je n«1*1 poštni avtomobil; znamka J iz serije za poštne pakete. 1 di leta 1925 vidimo na ame ški ekspresni znamki tak« ni poštni avtomobil. Kan • če ostanemo še vedno P”, merikancih, imamo Pre -z. letošnjo znamko, ki je ‘ j. dana ob priliki petdesetletni ce ustanovitve Amerisk mobilistične Zveze. Na»» ki sta naslikana dva avtom* bila: eden iz leta 1902 to £ odprt avtomobil, n^eg te„ fer pa ima ^d^0%n, in Ser^uksusna današnja lirt* znamki Na rusM^-^ lil. Ce jemo naš pregled iz leta 1925 je sp0t poštni avto: znamk, bile 5 Kil Ce nadaliU- regled ruskih bomo videli.avtomo- znamki iz serije NAMIZNI TENIS je šport za puste zimske dneve Ivo-Loia Kibar se je rodil 23. junija 1916 v Zagrebu v napredni demokratični družini, ki mu je nudila široko kulturo, čut spoštovanja do delovnih ljudi in ski-b zanje. Solo je posečal v B.ogrado n je bil že v gimnazijskih letih znan po svoji marljivosti in širokem kulturnem obzorju. Ze takrat se je odlikoval s svojo svobodno miselnostjo in revolucionarnim delom. Politično ekonomijo je študiral v Zgnevi istočasno pa je bil študent pravne fakultete v Beogradu. Ko se je 1935. leta vrnil iz 2eneve, so ga takoj spoznali kot izbornega poznavalca marksizma-leniniz- | ranje v očitno korist vsega kmetijstva. Ce bi šoli dodelili še trsnico. drevesnico za sadno j drevje, središče za umetno o-ma, izrednega govornika in si-! plojevanje živine, semenarno jajnega tovariša. 1936, leta je za zelenjavo in cvetlice, sred: tam sprejet v KPJ. Naglo1 NI NOBENE VIŠJE RASE Vzgojna, Znanstvena in kulturna organizacija ZN 'UNESCO), je izdala ilustrirano knjižico z naslovom «Kaj je rasa?« V knjižnici so navedeni znanstveni dokazi, da ni nobene višje rase. Knjižica razpravlja na poljuden način o izjavah mednarodnih genealogov in antropologov, da ne obstoja ničesar takega, kot bi bila »čista« rasa in da tudi ni nobenih takih razlik med rasami, ki se jih ne bi dalo izpremeniti. bil se je razvijal v revolucionarnega borca, ki se je skupaj s tovariši boril na čelu naprednega študentskega gibanja za pravice mlade generacije. Njegovo delo je segalo tudi na področje mednarodnega mladinskega gibanja Znani so njegovi nastopi proti fašizmu in izkoriščanju ter za enotnost mladinskega gibanja v svetu na mednarodnem mladinskem kongresu v Bruslju 1. 1985. na svetovnem mladinskem kongresu 1. 1936 v 2enevi in kongresu Svetovne študentske skupnosti v Parizu. Ko je tovariš Tito prevzel vodstvo v Partiji, je bilo Boli zaupana vodstvo v skojevski organizaciji. Uspelo mu je izvesti linijo Partije v mladinskem gibanju, okrepiti SKOJ in pripraviti mladinske množice na odločilen boj. Temu velikemu delu je dal Lola sebe vsega in je svoj revolucionarni žar prenašal tudi na druge. 1940. leta ga je vladajoči režim interniral v Bileču. 1940. leta je bil Lola na peti državni konferenci KPJ izvoljen v centralni komite. Ob vstaji 1941, leta je bil v vrstah organizatorjev upora proti o-kupatorju. Na pobudo tovariša Tita je bila 1942. leta organizirana Zveza antifašistične mladine Jugoslavije, vodstvo pa je bilo zaupano Loli kot sekretarju SKOJ. Kot tdkšen je februarja 1943 obiskal tudi Slovenijo. 27. novembra 1943 bi moral Lola odpotovati kot predstavnik Vrhovnega štaba z letalom z Glamočkega polja v Kairo. Tik pred odhodom je priletelo sovražno letalo in odvrglo bombe Ena od njih je padla nekaj metrov daleč od njega in končala njegovo življenje. šče za prikazovanje kmetijske mehanizacije, bi ustanova dosegla solidno podlago za vzdrževanje. Oblasti bi morale zadevo proučiti brez odlašanja in predložiti načrt za ustanovitev šole ter graditev vključiti v program javnih del. Ni dvoma, da bi pobuda imela mnogo Boljše gospodarske učinke kakor mnogo drugih del, ki sp sficer morda koristna, vendžfr ne produktivna, še manj pa riujna. V zimskem času je možnost športnega udejstvovanja neznatna. Cez mesec dni se bo začelo s smučanjem — kdor j bo imel dovolj denarja za dolgo vožnjo in opremo — dotlej pa res ne vidimo panoge, s katero bi se lahko ukvarjali tudi neutrjeni ljudje brez škode za zdravje. Pač, obstaja šport, ki ga pri nas v Trstu niti ne uvrščajo med športne panoge. Namizni tenis ali ping-pong, kot pravijo po domače, je mlajši brat tenisa. Zanj zadostuje večja soba in miza, ki ne predstavlja prehudega finančnega bremena; s tem bodo vsi prišli na svoj račun. Namizni tenis je prijetna družabna igra, ako se z njim trudijo diletanti. V rokah mojstrov pa postane pravi šport, zanimiv, napet in naporen. Stopnjo zanimivosti pač najbolje kaže dejstvo, da so vključili ping-pong v velikih mondanih centrih v programe nočnih lokalov. Tudi Bergman, ki spada med najboljše igralce sveta in ste njegovo ime morda slišali ob nedavnem gostovanju v Jugoslaviji. je dalj časa nastopal v varieteju. Zadnje čase je zapustil lokale in se zopet predal turnirskemu treningu. O-boje namreč ni mogoče. Tudi pri namiznem tenisu je potrebno mnogo vaje, dan za dnevom, preden se pokažejo uspehi. Namiznj tenis igrata dva i-gralca, lahko so tudi štirje, lahko igra tudi dvoje ali več moštev. Za igro veljajo naslednja pravila. Igralca se postavita vsa1- na svoj (ožji) konec mize. Igra sama traja toliko časa, da eden izmed igralcev napravi 21 napak. Ta enota se menuje s tujko «set». Za zmago je treba več setov, običajno dva ali tri, *$a&or se igralca domenita. Ob 1 jconcu vsakega seta zamenjata igralca prostore. Na tekmovanjih se igra običajno »na dva dobljena seta«. Ce dobi na pr. en igralec prvi Ohiadindea knjiga - Zopet se bližajo razni dnevi, ko boš mislil, kaj bi komu daroval ali pa, kaj bi hotel dobiti v dar. V obeh primerih — če boš daroval ali pa prejel dar — bo najbolje, da si izbereš lepo mladinsko knjigo. in drugi set, se konča igra z rezultatom 2:0. Ce pa igralec, ki je zmagal v prvem setu. drugega izgubi, je treba za’ odločitev še tretjega seta; rezultat se potem piše 2:1. V tem tretjem setu zamenjata igralca prostore, ko napravi eden izmed njiju deset napak. — Igra «na tri dobljene sete« pa se često zelo zavleče; saj so za zmago potrebni trije dobljeni seti in se igra lahko konča šele pri 3:2. Eden izmed igralcev ima ob začetku igro tako imenovani «prvi udarec«; on žogo poda (servira). Pri tem udari žogo z loparčkom tako, da prileti na njegovo stran mize, se odbije enkrat in pri tem preskoči mrežico ter pade na mizo na nasprotnikovi polovici. Nasprotnik ne sme čakati, da bi žogica odskakovala po njegovi polovici mize, marveč jo mora po prvem padcu tako z loparčkom vrniti tekmecu* da spet preleti mrežico in pade na nasprotno pbteYtm\,mi?p. ,Oni jo zopet odbije itd. Igra se tako razvija, dokler eden izmed igralcev ne napravi napake. Napake pa so naslednje: 1. Žogica prileti v mrežico. 2. Žogica preleti nasprotnikov del mize, to je, se na mizi ne odbije. 3. Žogica se na mizi večkrat odbije, to je igralec je ne odbije takoj po prvem padcu na mizo. 4. Igralec podaja (servira) nad mizo, to je, roko, v kateri drži žogico, drzi nad mizo. 5. Zoga pri podajanju (servisu) ne pade na mizo 6. Igraiec se dotakne žogice z loparčkom ali z roko (do. r pestja), s katero drži loparce. . preden se žogica utegne o biti. (Velja zlasti na tekmovanjih). 7. 2ogica se pri podajanju obdrsne ob zgornji rob mrežice, a pade na nasprotnikovo f stran. (To velja samo za po-' dajanje, ki se mora v takem primeru ponoviti). Ce se podana (servirana) žogica odbije od mrežice in je ne preleti, ali če jo preleti, pa pade na tla preden ulegne pasti na nasprotnikovo stran, se podajanje ne ponavlja Podajanje se menja takrat, kadar je skupna vsota napak obeh igralcev deljiva s 5, na pr. 3:2, 4:1, 5:0, 6:4, 7:3, 8:2, itd. bile še na -j Ko vle-»Zmaga« iz leta . t ove, če j o tovorni kam ^ ^ dalje na znamkah ffl0 ob 800-letmci Moskve, ^ številne avtomobile m ^ ne na Krimskem Mos*k;noveii) ci Gorkega, na P ii0O trgu, pred immstrstvi za dua trolejbusa, na ^dim8 30-letnico revolucije ^ kamion z delavci, na la]1 iz leta 1948 za Petla vidimo spet nekaj trUj;ci-avtomobilov ruske k gjevil' je in lahko končamo s. ^ nimi traktorji, ki 1J, na več ruskih znam • Leta 1937 je Švica ay-na eni znamki en mo vj, topulmann. Avtop finskih dimo tudi na let°sn^mčija - paketnih znamkah, pi : ra2-. leta 1939 ob mednar BerlinU stavi avtomobilov ^ jja izdala serijo treh zn prvi znamki je nas"til0v >° izmed prvih avtoILLnZov! sicer Daimlerov L," nasl ikanz drugi znamki sta poznana nemška dir -on Na mobila Mercedes »n Rubljem tretji znamki Pa p 0bil «K- nemški ljudski avtom« D.F.« ali «Volkswae iz- leta dala ob prvi medna Jugoslavija je^^ni avto- štiri moto—dirki v priložnostne znamke. ,na v -->t)il£' dirkalne zd3>* ' „8 izmed teh znamk slikane dirka-*— -iji Istega leta je B°lgznamkl rfj poštni avtoinobtn- zn*10*., mo »avtomobil 1m°števa tega leta moram0 je ne" še Novo Zelandijo- taIjst'c' slikala na eni zna ni avtomobil. BolS*1’33 Leta 1941 je zopet , -p 4vt0* tista, ki naslika .pefJj jgJpt* mobile; v Srbiji pa1 . raZ" 1943 serijo, ki prika prena' lične načine poštnega ^ se, šanja, i v preteklos i 0gt-danjosti. Tako najde mest°. ni avtomobil tu svoje pobota 1946 pa SO bili av bili naslikani na svicarsk na finskih znamkah. Leta » je kitajska poštna uprava ^ la v promet serijo znamk. ,, katerih so naslikani avte : Te znamke so služile za V nos pošte z avtobusi- •' se-Bolgarija je lani izd*® parijo znamk, na katerih .poslikane različne panoge strije. Tu vidimo PoIe7,n. ' tor j a tudi tovorni kam ^ Italija pa je leta lSJ spominsko znamko .Zarodni razstavi N'*' a v to m v i urinu. n<» **-j znam 3 , slikana luksusna lun«® jjda slednjega leta je zop -ta? znamko na čast te aS\ika Tudi tokrat je blla,p,iP^bjl znani italijanski aVt »Lancia-Aurelia«. limuzina, ki nas sp°;;'o0O' 63aS8KHM8K»HH«KK»4SH&5HSHHK8KHSHBS8»888SHS8H8BBS8KH8H8»8HSBa 888888888 888888888888! 8 8 8 8 8 88 888888888888 88 888888888888 88 8888888» “ ^ TTžane takoj om budi, pohlevno jih ogovori; «Kje Krištof Lambergar stoji?» Pired njim se vsi priklanjajo in se mu nič ne zlažejo, na Kamen pot pokažejo. Je v lim mati mu gospa, uzrt, kaj fantič mu podft, kak Pegam baha se, zaznži. Do sina teče svojega, do Lambergarja Krištofa, je lepo ga poučila: «Konjiča imaš ko ptičico, zlatč zoblje pnenLico, pijfe sladko rebuljico. 8 8 8 8 pri jaslih sedem let Je že, na sonce mkdar ti ne gre, ni videl belega še dne.» Odide Krištof v kamrico obleče se v železnico, kaljeno vzame sabljico; zasede konja brzega, še materi roko poda: «Ostanite le zdravi mi!» Se z dvora s konjem zapraši, in se poprej ne ustanovi, da v beli Dunaj pridrči. jj-ln V SKOK, Po Dunaju mi d, o!crog, so pri kosilu vsi ^ Pegamu pade žtlca 8888888888888 88 8 8 8 8 8 8 888888 88 8888 8 8888888 mA 1* It »č* «t »i •(« *) k} »'t *£ M It * » »tMi » t 88888888 88888888888888888888888888888S PRIMORSKI DNEVNIK Geološka raziskovanja Sloveniji |3a dela, ki so vezana po '''oj e m značaju na predhodni ■ ogled, na pr. gradnja “'arocentral itd., je značilno. a so jih izvajali vzporedno Projektiranjem, oziroma z sPloatacijsKimi posedi. Znanost za letošnja geološka aziskovanja je v tem, da je • 0 Seologom omogočeno, da dajo dokumentirane elabo-ate. V letošnjem letu je bil e® Pogledu dosežen že velik °*Predck Premogi. V začetku tekoče-5 eta je bilo končano razisko-' JT0 vrtanje na področju kr-■Jslse premogovne kadunje. i,jS?2na vrtanja so omogočila tat! ° P°dr°bnejšega elabo-geoloških iazmerah s Eah P°udarkjm na zaio-- Raziskovanja so pokaza-so zaloge precej manjšo l?i* 86 ^0D!rieval0. Prej i lii« ocenjene na nekaj mi-»°v ton, sedaj pa so se mo-! e zmanjšati na 1,/ milijona in Ver.-*et-n’h. na J,7 milijona ^Kožnih ter 1,7 milijona ton ''"bilančnih zalog. Torej ru-Jenje v krmeljski kadu-Qiina posebne bodočnosti. tazi tV 0 so b':a končana skovan j a v severnem krilu ^«Wske premogovne kadunje, v.Pa so bila zaradi nerazume-Via^3 upravc tega razisko-Dtnl* Predčasno ustavljena. !tr ™vljen je bil le izredno bel pa<^ec več kot meter de-Sa Premogovnega sloja v r^rnem krilu. Vrtina, ki bi *»en^° p°vedala, je zaradi o-,,aJenega nerazumevanja u-Pri 775 metrih glo-te • Zagorski rudnik je tipi-teol *>r*mer obrata, kjer za *«W. >n geološka razisko-ša c* n'roajo razumevanja ter ttatrajo za odvečno in ne-V i ? delo. lJnsleniski premogovnik je že (ji .0 leto pričel z razisko-li8j"? vrtanjem v Šaleški do-Hjj. " zvezi z nameravanim ki ^,em velenjskega lignita, ^ebu-’e v rovnem stanju Mineralni vrelci. Prvega julija je začel Geološki zavod tudi raziskovalna dela v Rogaški Slatini, Povod za to delo je bilo predvsem stanje rogaških mineralnih vrelcev, ki so bili že močno izčrpani in je iz leta v leto upadala količina mineralne vode. ]>a bi to popravili, so ponovno zajeli mineralne vrelce na modernejši način. Zajetje mineralne vode je bilo izvršeno z vrtinami. No, edini cilj ni bil priti do zadostnih količin mineralne vode, temveč so hoteli ugotoviti s tem tudi hidrološke in geološke razmere tega področja. Geološki zavod.” ki je izvedel vrtanja, je naredil 22 vrtin. Najgloblja je segala 82 m globoko. Vse vrtine so bile pozitivne, to pomeni, da so v vseh naleteli na mineralno vodo. Pet vrtin je ostalo odprtih, druge pa so zabetonirali. Sedaj lahko brez škode za vrelce izčrpajo 160 litrov mineralne vode na minuto, kar popolnoma zadostuje vsem potrebam zdravilišča Rogaške Slatine. Kovine. V letošnjem letu je bila na novo formirana rudarsko raziskovalna skupina. Raziskovala je predvsem področja, ker je računati z železno rudo. V Hrastnem pri Mokronogu je skupina naletela na hematitno železno rudo, pri kateri se giblje odstotek železa od 30 do 54 bra in železa ter v enem primeru že z omenjenimi sledovi kobalta in niklja, pa so zadostna ilustracija pomena tega obsežnega področja za nadaljnja valna dela imajo namen ugo-1 raziskovanja. Doslej zavod ni X .. - L _ ’ 1 : " Gl C + olipriA mi clr 1 Irnv vi i toviti naravo tega nahajališča ter s tem v zvezi tudi gospodarski pomen. Dokončni pomen rudišča bo mogoče dati šele po obsežnejših raziskovalnih delih, kajti rudonosna formacija ima precejšen obseg. Drugo nahajališče, kjer je Geološki zavod raziskoval, je rudišče pod Malo kopo na Pohorju. Skupna dolžina pasu, kjer so ugotovili rudo, znaša skoraj en kilometer. To področje je bilo rudarsko preiskano in izkoriščano že za časa Zoisa, Kot osnovne rude nastopajo magnetit, halkoperit in delno železovi silikati. Tudi raziskovalna dela še niso končana. Tretje nahajališče pa so stara najdišča Savske jame nad Jesenicami. Tudi tu so naleteli na ostanke sideritov ter predlagajo, naj bi zaradi cene rudišča začeli z rudarskimi deli. Bolj počasi pa gredo preiskave na rudišču pod Mrzlico, kjer so geologi lansko leto naleteli na rudne pojave kobalta in niklja. Geologi so preiskali tudi manganovo žilo, ki poteka v jurskih skladih Porezna. Na žalost pa se je izkazal prenizek odstotek mangana, da bi se izplačalo nadaljnje raziskovanje. Obsežnejša sistematična raziskovanja v savskih gubah, ki obsegajo nad 30 nahajališč mineralov antimona, cinka, svin- odstotkov. Današnja razisko-1 ca, živega srebra, bakra, sre- sistematično raziskoval, ker ni imel za to potrebnih sredstev. Vse pa kaže, da bo drugo leto začel tudi s to pomembno nalogo. Geofizična skupina. Geološki zavod razpolaga nekaj nad mesec dni z novimi geofizični-mi aparati najmodernejšega tipa: z gravimetrom «Worden» ter z magnetometri ((Ruska«. Oba aparata sta ameriškega izvora. S tem se je zavod še bolj usposobil za raziskovanja. Geofizična raziskovanja izločajo negativne vrtine vnaprej, to je posebno važno pri raziskovanjih nafte, kjer uporaba geofizike izloča 95 odstotkov površine naftnega polja kot malo verjetne za postavitev raziskovalnih. oziroma eksploata-cijskih vrtin. Ze v kratkem so se naprave temeljito rentirale, kajti prihranili so velike izdatke, ker niso vrtali nepotrebnih vrtin. Zavod za geološka raziskovanja je po vsem tem pomemben činitelj v slovenskem gospodarstvu ter se bo moral truditi, da ne postane uslužnost-na agencija, ki bi trgovala s trgovskimi laboratoriji, ker bi zaradi tega lahko trpelo znanstveno delo. Pri določanju programov za raziskovanja naj bi predvsem odločale koristi in potrebe države Ing. DANILO JELENC Direktor Geološkega zavoda LRS S tu ni ih h elit c v iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. Vsakdo izmed nas je opazil, da je na jesen vsak dan manj ptic. Lastovke postajajo v mesecu septembru zelo nemirne, zbirajo se v velike jate in nekega dne vidimo, da so izginile brez sledu. Nagon selitve je v pticah tako silen, da morajo odleteti v daljne južne kraje. Nekatere vrste ptic se selijo skupno z mladiči, druge pa ločeno od njih. Nerazumljivo nam je, kako mladiči, ki gredo prvič in sami na tisoče kilometrov dolgo pot, ne zgrešijo smeri. Imeti morajo £e vrojen čut za smer, ker se nezmotljivo znajdejo v vseh straneh neba. tako podnevi, kot ponoči. Da bi znanstveno raziskoval ptič je selitve, je Karel Line leta 1750. ustanovil mrežo o-pazovalcev po vsej Švedski. Po njegovem vzorcu so tudi v drugih državah ustanovili središča za opazovanje skrivnostne selitve. Naloga teh je, da opazujejo smer, hitrost potovanja in prezimovališča raznih ptic selivk. Danes je v uporabi splošno obročkanje; mladičem. ki so še v gnezdu, ovijejo okrog noge kovinast prstan označen z letnico in krajem valitve. Narodi, ki živijo ob selitveni poti, so naprošeni, da vrnejo obročke sestreljenih ali poginulih ptic z navedbo kraja in časa najdbe istega. Tako so dognali, da se evropske ptice selijo po štirih poteh v južne kraje in sicer: 1. Iz Severne Evrope lete selivke proti angleški in vzdolž francoske obale ob Pirenejskem polotoku v Afriko. 2. Ptice iz Srednje Evrope se *• 50 odst. vode in pe-^ bila na zahtevo upra-■nika izvršena petrograf-^ . Preiskava lignita. Med s° ugotovili, da lignit-ni enakomeren glede PtJfvaliteto. Končno je bil še premogovnik La-iia^oslej je bil podrobno kr0.1,1 teren s površino o-/fkv. kilometrov, j* d i ine- Velikega pomena (Jr0 Geološkega zavoda pri ' ^ki ju nemetalov V pre- letu je tovarna porce-1 * v Libojah prav na podla-, ^rokovnih poročil zavoda ?r*a na dveh mestih nove Jnike za pridobivanje gline, jj. ed in strokovna pomoč sta j ftesla tovarni veliko gosposko korist. Železarna Jese->lc« je zaprosila za ogled pojmov kremenjaka na področju .?Wja. Zavod je opravil o-j 4 na Ojstrici pri Dravogra-na Kozjaku, v Gradišču, v' Sv. Ožboltu na Dravi itd. t, e3 je bilo izkopanih 100 kremenjaka, ki je bil po-jjJ kot poizkusna pošiljka v \ železarno. Kreme- »Se ^ izkazal za zelo do-železarna je naročila pri ^ Irt °ltu 100 ton kremenja-ga bo porabila v šamo-tis To sodelovanje železar-teološkim zavodom bo teihr 0 tovarni 47 milijonov nka, kajti samotna ob-ia oblaganje ponvic je wkvalitete. Doslej za tovrstne izdelke VJ* inozemstva, ker ni lf9 dobiti domače- • °v0s)i ^en.iaka primerne ka- «°s‘i h: 28V| <• S primerne strokovnimi nasveti v Rr. Poniagal tudi steklar-J' V Slatini in opekar- So h ; V Moravski dolini f®*skovalna dela, s ka-."'oče zavod ugotoviti C86 kre nienovih peskov, ki ajo v livarstvu. k* l»estihC'j dolin' vrtai° na „>o n,».'.da bl ugotovili de- iKiSK Ji4bUo ,zvr'anih u ranici vrtin. Dose-«■ ''a Je v i* Van^a so P°kaza-'®*i IZ MoravSk! kotlini še kre menjaka. k*Vll vehi, zavod °- VL?,,kan*ko delo Plasti ln kvaliteto tega »~n & £jf>nrrO Qyftjie>CO / II- -v O} O r&bro ■nangon v/oec Zink antimon t-obo/f n tke J *no!ibC/Cf> srebro ztoto pirit \ Otnccvj* W. Patnc Avtor-mi Je fene iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilfiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|i||||||||||||||||||ni|||||ni|||,im|,|,,,||l,|,l|„|,||)||||„„r|||||||||||,i|„„|„||||||||,||||||||||||||,|ll„|,„|l| KONSERVIRANO MLEKO tako kot sveže >be„HU rpr>ov, kjer grade au P0(JJetja hidre cen- j l>0datl^0StOVe- Na osnovi -V p.rojektar-t> šele /o povedo, kje in kak-bo novi iez Konservirano zdravo mleko, ki ima prav enak okus kot sveže in ki se ga lahko uporablja v vseh pogledih prav tako kot sveže, je bila že dolgo časa želja mlekarske industrije. Ta želja se je uresničila. Po več letih skrbnih študij in poskusov so izumili postopek, po katerem se zdaj z vakuumskim aparatom naravno polno mleko spravlja v konserve za nadrobno prodajo. Od trenutka, ko pride mleko iz vimena, pa do trenutka ko potrošnik odpre konservo ali steklenico, ne pride mleko niti za najkrajši čas v stik z zrakom. Mleko se zdaj lahko prevaža na poljubne razdalje in to povsod, kjer primanjkuje ali sploh ni mleka. Poskusi za pridobivanje kon-serviranega naravnega mleka so se posrečili leta 1949, vendar so novi način konservira-nja v trgovskem obsegu prvič uvedli šele v maju 1951 v East Stanvvoodu, pokrajini v severni državi VVashington, kjer ie mlekarstvo zelo razvito. Tu so zgradili moderne naprave za tako konserviranje mleka. Po novem postopku se ne dodaja mleku nobeno ohranjujoče sredstvo in tudi ni potrebna nobena kemična sprememba mleka. Končni proizvod ima po homogeniziranju, pasteriziranju in steriliziranju isti okus kot sveže surovo mleko in se lahko ohrani več mesecev. Mleko ni niti kondenzirano niti izhlapelo. Sterilizirajo ga pri temperaturi 138 stop. C, pri kateri ostane 8 sekund, to uniči vse bakterije, Ker ne pride mleko prav nič v stik z zrakom, se s tem preprečijo razni nezaželeni prikusi. Tako konservirano mleko pošiljajo samo čez morje, v glavnem na Japonsko in v južno — ter srednjeameriške države. Ker stane tako mleko več kot navadno mleko v steklenicah, ne prihaja v poštev za konkurenco na domačem trgu. Kmetovalci, ki dobavljajo mleko navedeni mlekarni, dobijo plačano mleko po taki ceni, da se jim izplača posebna oprema, ki je potrebna za 50 krav v okoli 18 mesecih. Med opremo je naprava za o-grevanje 554 1 vode, naprava za umivanje kravjih vimen in seskov, zaklopka, ki nadzira toploto za umivanje krav potrebne vode, galvanizirane in brezhibne jeklene cevi, rje prosta molzna oprema in primerni blevi za molžo. S kravami se ravna prav tako kot pri molži z drugimi molznimi pripravami. Bistvena razlika pa je po opravljeni molži. Mleka, namreč, ne prelivajo iz vedra molznega stroja v posode, niti ne pretakajo mleka po cevi v hladilnik. Mleko se iz molznega stroja potegne v tehtnico s steklenimi vrči; nato se pretoči po čisti jekleni cevi naravnost v jeklene cisterne v sosednjem prostoru, ki držijo 450 ali 900 litrov. Mleko je pod 15-inčnim vakuumom. Takoj ko so krave pomolzene, odpeljejo mleko s tovornimi avtomobili v mlekarno. Mleko v farmskih cisternah ima ob prihodu v mlekarno navadno temperaturo okoli 33 stop. C. V mlekarni spustijo v cisterne dušik in mleko je s tem pripravljeno za pretočitev v druge cisterne; te cisterne imajo 22 inč vakuuma, zaradi česar se pretakanje hitro izvrši. Cisterne farmarjev nato umijejo in s paro sterilizirajo ter vrnejo na kmetije. RAZNE VESTI AVA GARDNER je zbolela med filmanjem v Keniji. Polotila se je je neka tropska infekcija in zdravniki so odredili, da se mora takoj vrniti v London. Igralka je bila s Clarkom Gablom pri filmanju v Nanyukiju, čez sto kilometrov od Nairobija. Najbrž ne bo hudega, vendar si takoj niso bili na jasnem, za kakšno bolezen gre. HANS ALBERS še vedno igra. Sedaj ima glavno vlogo v filmu «Kapitan Bye-Bye, ki ga pod vodstvom Helmutha Kaeutnerja snemajo na Ischii. GUSTAV KRKLEC, hrvatski književnik, ’je prispel v Nemčijo, kjer bo na povabilo Slovanskega seminarja v Muenchenu in drugih znanstvenih organizacij imel več predavanj o sodobni jugoslovanski književnosti. držijo jadranskih obal; njihov cilj je Tunizija. 3. Druge ptice letijo čez Korziko in Sardinijo ali pa čez Baleare v Afriko. 4. Četrta pot pa vodi vzdolž vzhodne obale Črnega morja čez Dardanele in Sueški prekop v Afriko. Za jesensko selitev potrebujejo ptice, da prispejo v svoja prezimovališča, od enega do dveh mesecev. Spomladi pa, ko se vračajo v svoja vališča, polovico manj. Povprečna hitrost je 50 kilometrov na uro. Nekatere ptice prelete dnevno do 400 kilometrov, druge pa komaj dvajset km na dan. Ptice so naše dobrotnice. Ce bi izginile, bi škodljivi mrčes, kot so hrošči, črvi, gosenice in nešteto drugih, uničili naše rastlinstvo. Ptice neutrudno preganjajo to golazen in njih bistro oko ne zgreši najmanjšega črviča. Zato pa umni kmetovalci ptic ne preganjajo, temveč jih privabijo v svoj okoliš, s tem, da jim pripravijo hišice za gnezditev. Severni narodi položijo vrh strehe staro nerabno kolo za podlago, da tam štorklje ali štrki laže uredijo svoje gnezdo. Požrešni štorklji je vse to pogodu, poljske miši, žabe, kače, ribe, vsakovrstni škodljivi mrčes, posebno pa kobilice. V želodcu štorklje so našli po enem samem obedu kar sedem sto ličink, v drugi pa 70 rjavih ali majskih hroščev, ki objedajo listje raznega drevja, zlasti hrasta., vrbe, bukve, topole in lipe, ki jih včasih do golega objejo. Zanimivo je slediti selitvi belih štorkelj, ki gnezdijo in valijo v severnih krajih Evrope, predvsem na Poljskem, v Nemčiji, na Holandskem in Danskem, tam kjer so velika močvirja. Ptičjeslovci so dognali, da se štorklje selijo deset tisoč kilometrov daV-č po dveh ločenih poteh v Južno Afriko. Štorklje, ki gnezdijo zahodno od nemške reke We-ser, dospejo v Afriko čez Francijo in Španijo, medtem ko tiste, ki gnezdijo vzhodno od te reke letijo čez Turčijo in ob Nilu navzgor v deželo velikih afriških jezer, izmed katerih so Viktorijino, Njassovo in Tan-ganiško največja. Dežela teh jezer, ki leži na Ekvatorju, ne pozna zime in ptice najdejo tam .obilno in tečno hrano v milijardah žuželk vseh vrst, skozi vse leto. Od tam odletijo štorklje v Južno Afriko, kjer se hranijo pretežno s kobilicami, ki so njih najslajša jed. Prve dni aprila se vrnejo štorklje v Evropo za gnezditev. Mladiči pa ostanejo še eno ali dve leti v Afriki. Tedaj se tudi oni vrnejo v Evropo, ne da bi gnezdili, ker so štiri leta stare samice godne za valitev. Ti, nad dve leti stari mladiči spijo v velikih trumah na drevesih. Odrasli samec prispe nekaj dni pred samico, da si jo izbere in pripravi gnezdo iz suhih vej, trave in papirja. Mnogokrat se med njimi vname huda borba za polastitev že pripravljenega gnezda iz preteklih let. Ako štorklji ni mogoče delati gnezda na kaki strehi, ga postavi tudi na vrh visokega drevesa. Štorklja znese ponavadi štiri jajca in vali sama, samec jo pa hrani in skrbi za njeno varnost. Po tridesetih dneh se mladiči izvali in tedaj se začnejo za starše trudapolni dnevi. Sprva jih pitajo, potem pa jim podkladajo raztrgano hrano; tudi vodo jim donašajo v kljunu. Po devetih tednih gredo mladiči iz gnezda in poskušajo po malem leteti. Preden zapustijo gnezdo, jih ljudje obročkajo. Ljudje s štorkljami lepo ravnajo, ker vedo. da njih velika požrešnost čisti polja vsakovrstnih škodljivcev. Na jesen se začnejo zbirati na določenem kraju in se pripravljati na odhod; nekega dne se dvignejo in odlete proti jugu... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiin Teramicin in malarija Poskusi, ki so jih napravili na malaričnih bolnikih v starosti od 15 mesecev do 50 let, so dokazali, da je zauživanje teramicina imelo za posledico prenehanje mrzličnih napadov in bolečin; poleg tega so bili tudi uničeni paraziti v krvi. Po okrevanju so bolnike opazovali še tri mesece, pa se bolezen ni znova pojavila. J L CA uie- I»EI»I Draga Pepa! Vedno ljubil je zvonove narod naš, ker zvon ga zove na molitev in na delo; duše in srca prijelo se zvonjenje je veselo. Poje že nam pesem stara: Lepa je trnovska fara, lepši je trnovski zvon! Ista pesem, isti ton tudi v zemljici primorski se razlega, kjer zagorski milo pojejo zvonovi. Tam nešteti že rodovi ob njih zvoku so živeli, veselili se, trpeli, delali, počivali in življenje uživali. Tudi vsvet’ ga Vida zvun sliši se v devet’ kamun». — Pa je vest te dni prispela tja v šentjakobski rajon, da bo cerkev spet imela nov in lep ista vel’ ki» zvon. Da veseli, razigrani bili so Sentjakobčani spričo tega, je na dlani. Kajti mnogi tam domovi so slovenski, ki zvonovi so jim ljubi, kakor kaže pesem> ki nikdar ne laže. K cerkvi koj je vsak hitel, da veselje bo imel, ko bo videl, kak’ visel zvon bo v stolpu in zapel glasno tja na vse vetrove in pošiljal zvoke nove. In ženice so pokleknile in v molitvi so se zleknile, ker dobil ta zvon je nov od Santina blagoslov — Kakor je najavljeno, vse je že pripravljeno. Trdo zvon povežejo in vrvi natežejo. Ze se giblje, gre navzgor, že visi, glej! že se maje! . Novo moč to rokam daje, podvojijo vsi napor. Le še malo! In končan o opravilo bo svečano. — ((Kvišku, kvišku, le naprej!)) tisoč grl tako ne jenja dajati hrabreči zvok. Spodaj bolj in bolj napenja tisoč žilavih se rok; že veselje je brez mej: Kmalu zvon bo zadonel, novo pesem bo zapel. — H-urra! Zvon je že v višinah, Ze se guga tam pri linah. Se trenutek in imelo svoj uspeh bo težko delo. — Toda joj!! — Vse zakriči in preplašeno zbeži: Popustile so vrvi, divje zvon na tla zdrvi, se razbije, obleži. — Ko ljudje so šli domov, na uho so v tihem tonu šepetali, da je zvonu manjkat pravi blagoslov... M iirsiemi MALENKOSTNA RAZLIKA. Odkar so se začele pojavljati vesti o obsežnem škandalu, ki je v zvezi s tvrdko «Lombarda-Veneto», pa do četrtka, dne 27. t. m., je bil lastnik te čedne tvrdke, Sicilijanec Sgroi, v tukajšnjem laškem časopisju imenovan kot «signor Comm. Sgroi«. Ko pa je v petek, dne 28. t. m., prišlo na dan, da je ta «commendatore» glavni krivec, ki je neštetim tržaškim družinam požrl o-krog 70 milijonov, ga omenjeno časopisje namah zapisuje z dolgo črko «j». namreč Sgroj. MED VRSTAMI: Tu ni prav nikakega skritega namena. Gre samo za tiskarsko pomoto. Kajti drugače bi človek lahko mislil, da na Siciliji živijo — Slovenci. I mm,n,MM,n,,,,u,,,,,,,,,i,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, iimiiiiitiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiniininimiimn,,,!!,,!,! I*) ARHITEKT” l&pa bloumbka 'leuija (Nadaljevanje s 4. strani) votno ni bila namenjena za stanovanja. Gradbeni stroški niso v primeri s trajnostjo solidno zidanega objekta nič manjši. Prihranjen ni bil niti čas in — dvomim — niti denar niti nismo postavili kaj dobrega... Velja pa za to ureditev (regulacija in zasaditev Trga Brolo, op. ur.) — kot za vse naše gradnje — da bi fontana ob večjem razumevanju, a z enakimi stroški lahko dobila lepši profil.v Kratek sestavek o spomeniku NOB na Blokah (Edvard Ravnikar) je obilno ilustriran. Arhitekt Milan Černigoj je bil projektant športnega središča S D Branik v Mariboru, o katerem je članek s slikami v četrti številki. Predmet arhitekture pa niso samo zgradbe in urba-n s-tični problemi, temveč sega s svojimi vejami no vsa področja človekovega življenja in dogajanja. Ko je hiša sezidana, se arhitektovo delo nadaljuje pri notranji opremi. Tako je v ( Arhitektu« kar več člankov, ki govore o pohištvu. Edo Mihevc je v drugi številki napisal članek Pohištvo za dnevno sobo, France Ivan-šek Pa v peti l. razstava pohištva v Ljubljani — dobra lekcija za proizvajalce in oblikovalce. Objavljeno je tudi poročilo o natečaju za ohišja radijskih aparatov (S. P.), ki ugotavlja laičnost žirije. Izpod peresa tujega strokovnjaka pa je članek v tretji številki Projektira- nje udobnih stolov (Dargan Bullivant, London). Tudi novim švicarskim, italijanskim in amerikanskim svetilkam je posvečena ena stran. V sestavku Knjižna oprema se S. P. dotika tudi nekaterih drugih vprašanj, Bogomil Gerlanc pa piše o arhitektu Ivanu Jagru in slovenski knjigi. Tudi tekstilni vzorci so obdelani v posebnem članku (Uroš Vagaja). Branko Simčič je objavil Nekaj misli o naših plakatih, S. P. pa poroča o razstavi švicarskih plakatov, ki je bila v Ljubljani, ter o razstavi komercialne in turistične fotografije. Arhitekt Max Bill iz Zue-richa, ki je obenem rektor in vodja arhitektonskega oddelka Visoke šole za oblikovanje v Ulmu (Zah Nemčija), je avtor članka Umetniški izraz konstrukcije, v katerem govori o velikem švicarskem konstruktorju Robertu Maillartu, ki je letos praznoval osemdesetletnico. V reviji je še več poročil o kongresih, o knjigah in drugih zadevah, ki so v zvezi z arhitekturo. Tretja in peta številka pa imata tudi dve anketi, in sicer o nekaterih aktualnih vprašanjih naše arhitekture ter o ljudski umetnosti, umetni obrti in oblikovanju. Pri obeh anketah so sodelovali tudi pisci, ki niso arhitekti. Peti številki je priložen poseben, črno obrobljen list s sliko arhitekta Dušana Grabrijana, ki je umrl, ko je bila številka že dokončana. Po izvlečku iz nagrob- nega govora Milana Severja obljublja uredništvo za 7. številko študijo o njegovem življenju izpoj peresa arh. Juraja Neidhardta in arh. Milana Severja. Objavljen bo pa tudi njegov zadnji članek, Organski urbanizem. Prav bo, če na tem mestu posvetimo nekaj besed pokojniku. Arh. Dušan Grabrijan je diplomiral 1. 1924 pri profesorju Plečniku, potem je bil petnajst let profesor na srednji tehnični šoli v Sarajevu, po vojni pa je postal 1. 1947 profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Prav sedaj je v tisku njegova knjiga ((Bosanska orientalska arhitektura v Sarajevu s posebnim ozirom na moderno arhitekturo«, ki sta jo sestavila skupaj s sarajevskim arhitektom Jura-jem Neidhardtom in ki ji je napisal uvod francoski arhitekt Le Corbusier. Poleg tega je imel Grabrijan namen izdati še več del s področja arhitekture. FRANCE BEVK Začudene oči (Nadaljevanje s 4. strani) liko tnalo okoli katerega smo posedli na stolce in na zaglavnike. Bili smo vsi iz ubožnih hiš, pojedina se nam je zdela prava svatovščina. Zajemali smo tiho, malce sramežljivo; sitost nam je legala v ude in razigranost v oči. Skozi odprta okna nam je prihajal na ušesa razgovor odraslih, pridržan in moder, nekam otožen, kakor se je spodobilo v tistem trenutku. Niso pozabili, da je še pred dvema urama ležal mrlič sredi izbe. Otroci pa niso več mislili na smrt. Nebo je bilo jasno, svetloba se je pretakala preko vsega hriba; nad nami, pod nami in na nasprotnem hribu so se vzpenjala zelena, le rahlo porumenela pobočja. V sadovnjaku so cepale hruške na tla, na skoraj golih vejah so visela jabolka... Razživeli smo se, spregovorili, četudi smo si’bili na pol tujci. Beseda nam ni še gladko tekla. Smejale pa so se nam oči, vpraševale in odgovarjale, vse hkrati Bratranec, ki je bil' najstarejši izmed vseh, kuštrav in pegast, se je glasno zasmejal. Tedaj je prinesla strina slamnico mrzlih ajdovih pe-telincev, ki nam jih je delila za rajnkega in za verne duše v vicah. «Na očeta se spomnite, ki je umrl«, nas je opomnila. «Ždaj ga ne boste nikoli več videli«, je dostavila. «Ce bi ne bil umrl, bi ne jedli tako dobro«, je menil pegasti bratranec in se sito pretegnil. Četudi je bila za nas v tistem trenutku pojedina važnejša kot življenje starega očeta, ki smo ga komaj poznali, nam je surova resnica, ki je našla v besedo, vendar pobrala sapo. Name je vplivala tako čudno da sem se zasmejal. 2e v naslednjem trenutku sem se zdrznil, si položil roko na usta in proseče pogledal strino. Tej je zastala roka, s katero je delila petelince. Pogledala nas je osuplo, drugega za drugim, z velikimi očmi, kakor da tiplje za grdo mislijo v naših dušah. Ni je našla. Zopet ji je roka segla v slamnic&. «Bog vas previ-di, otroci«, ji je karajoče zapel glas. *«Jedli ste res a vsaka žlica je bila za rajnega očeta in za verne duše v vicah. Moliti morate zanj, a ne takih razdirati in se smejati! Ali boste molili?« Obljubili smo vsi, tudi pegasti bratranec, ki je bil nekam prepaden in v zadregi. Oddahnili smo se, kakor da smo s tem očiščeni grdega greha. (Iz knjige «Začudene oči», ki je nedavno izšla pri založbi «Lipan v Kopru). ^hnileb 148 m go- Prevedel prof. dr. Fr. Bradač Suspod.s je rekel doktor Snubbin, tau odšel, pravzaprav zbežal in se je ustavil ur našel na- g < boko in žalostno stokal ln tiščal glavo v blazine 'n Snodsrasa so drugega za drugim po- DriiaJno k °ba sta P°trdlla 'zprlCbo svojega ne-' :evanja ] 111 oba sta obupavala zaradi neskonr-nega Suzano Sandersovo in doktor Buzfuz Jo hcj -r SniiHM ^ PraV ° Je navzkri?.no izpraševal n - n- Zmerom tako 1e rekla — si ie mi«nia ho Hi I o ,s''spod pr„T V' -,e relua ~ si Je mislila, da t afoki " Ple*cwick vzel gospod BardelJovo za ženo- ve dk so Sltl 5nSfPe Barc*ellove z gospodom PickwieknJ'J S J? *° govorili f-e vrabci na strehi; MudiTr r , ♦,vrabc’na sbrehl: sll^la sa C belo n!, rryJevo' last,nlco monge, m gospo Bunki novo S1:LT‘‘° toda ne vldl ne ene- ne druge gospe, da bi ali . ** gospoda Pickwicka, kako Je vnra^al nion ki bili aln!? Je gospoda Plckwicka, kako Je vprašal*'njenega 114 ftarn»ii el rad dru8e&a 0<’eta Tudi ni vedela, da je bila eu°va znana z nekim pekom, ampak to je vedela, da je bil ta takrat samski, a zdaj se je oženil. Tudi ne more priseči, ali je bila gospa Bardellova navdušena zanj, toda misli, da ta pek ni bil zaljubljen V gospo Bardellovo, drugače se ne bi bil oženil z drugo. In misli, dia je bržkone gospa Bardellova tisto jutro v juliju omedlela zato, ker ji je bržčas gospod Pickwick rekel, da naj določi dan poroke, ker ve. kako se je ona sama (priča) zvalila kakor klada, ko ji je gospod Sanders povedal, da naj določi dan poroke, in upa, da bi vsak, ki hoč>e biti dama, v takih okolnostih ravnal prav tako. Slišala je tudi, kako je gospod Pickwiok vprašal dečka glede nik, toda ne mogla bi priseči, da ne pozna razlike med barvastimi in navadnimi nikami. Potem Je pravila sodišču, da Je tudi ona od gospoda San-dersa dobivala ljubavna pisma, kakor druge dame. In v tej korespondenci jo je gospod Sanders Zdajci se je oglasil z galerije glas: «Maš prou, Sam, maš čist prou; kar navaden v, milord.» «Kdo se drzne kričati tako na sodišče?* je rekel mali sodnik in gledal na galerijo. «Sluga!» «Prosim, milord.« «Pripeljite sem tega človeka!» «Prosim, milord,* Toda ker sluga tega človeka m našel, ga tudi m pripeljal in vsi, ki so radovedno vstali, da bi videli krivca, so zopet sedli. Mali sodnik se je obnul k pričj in rekel, ko se mu je poleglo razgorčenje: «Veste, kdo je bil to, gospod?* «Skorej b reku, de je biu tu muj oCe,» je odgovoril Sam. «Pa ga vidite?* je vprašal sodnik. «Ne, ne vidm, milord,» je odgovoril Sam in gledal naravnost v svetiljko na stropu sodne dvorane. «Ce bi mi povedali, kje je, bi ga dal takoj zapreti,* je re-s kel sodnik. (Sam se je v odgovor priklonil ter se veselo obrnil k doktorju Buzfuzu). «Prosim, gospod Weller,» se je oglasil doktor Buzfuz. «Prosm, gspud,* je ponovil Sam. «Mislim, da ste v službi gospoda Pickwika, obtoženca Go varite, prosim, gospod Weller.» « Sej b tud rad guvuru, gspud,* ie odgovoril Sam «Sm u službe tgale gspuda in morm vam rečt, de je tu dobra služba « « Malo dela in dobra plača, mislim?* je reke] v šali doktor Buzfuz. «Kua tu! Dobra plača, tu mate prou, kokr je reku tist vu-jak, k sa mu ukazal tri stu petdeset strelu,* je odgovoril Sam «Kaj Je rekel vojak ali kdor Je že bil, to nam ni-č mar.* ga je prekinil sodnik. «to m pričevanje.* «No. dobr, milord.* je odgovoril Sam. «Se spominjate, ali se je zgodilo kaj posebnega tisto jutro, J5-0, s*e, nastopili službo pri obtožencu, gospod Weller?» ie rekel doktor Buzfuz. «Se spuminjam. gspud.* «Bodite tako prijazni in povejte to poroti, kaj je bilo.» «Dubu sm zutri čist nova ubleka slavna purota,* je govoril Sam; «in tu je biu takrat zame prou nenavadn dogodek* Nato je nastal viharen smeh in mali sodnik je ves razjarjen pogledal pričo in rekel: «Rajši pazite, gospod!* «Tu m je reku tud takrat gspud Pickw ck milord» Je odgovoril Sam, «in jest sm tud ud hudiča pazu na ta ubleka biu sm hdu previdn, milord.* Sodnik je buljil dve minuti v pričo, toda Samov obraz je MI tako miren, da ni nič rekel, samo doktorju Buzfuzu ie do. kimal, naj nadaljuje. «H°čete torej rea, gospod Weller,» je spet povzel besedo doktor Buzfuz in se na pol obrnil k poroti, češ da bo še dalje mučil pričo. «Vi hočete torej reči, gospod We!ler, da niste videli. kako je tisto jutro tožiteljica omedlevala v naročju obto-ženca, kakor so to povedale priče?» «Sevede ne,* je odgovoril Sam. «Stau sm na hudnike. do-me nisa puklical, ampk takrat stare gospe ni blo več tam.* «Pazite, gospod Weller,» je rekel doktor Buzfuz in namakal pero v tintnik, da bi postrašil Sama s tem, da si vse zapisuje, kar izpove. «Vi ste bili torej na hodniku in vendar niste m fi I" esar’ ^ar 5e ie godilo. Ali imate dvoje oči, gospod Weller?» «1 sevede ih imam,* Je odgovoril Sam. «in raun tu Je, če b tu bla dva patentna in močna drobnogleda, k povečujeta dvamiljonkat. b biu morde vidu skuz hudnike in skuz vrata, ampk ker sa tu samu uči, kokr vid te, je muj vid umejen.* (Nadaljevanje sledi) l/nriJT Vremenska naipoved za danes: UK r lw| p Kratkotrajna razjasnitev z T l\LfVlL rahlim padcem temperature. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 11.6; najnižja 10.1 stopinj. STRAN 8 ZADNJA POROČILA Jilllifc 11 gjsp& iijii ■’ 1 i i , I . s •H:::::: , ' 30. NOVEMBRA 1952 !i 'ti fe« RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 16.30: Slušna igra: Oskar Venturini: Požar v Brdih. — Trst II.: 21.00: Chopin: Koncert za klavir št. 2. — Trst I.: 14.30: G. Puccini: izbrani odlomki iz opere «La Boheme*. 17.30: Simfonični koncert. — Slovenija: 15.40: Polke in valčki. 20.00: Gaetano Doniaetti: «Ljubavm napoj«, operni prerez. OBSODBA |SUDAN ZAHTEVA LIKVIDACIJO KONDOR/UNIJA ki se mora razveljaviti (Nadaljevanje s 1. strani) Temu se nimamo kaj čuditi. Ni prvič, da se vlačijo pred sodišče in obsojajo znani borci iz protifašističnega boja, medtem ko se notorični fašistični klavci svobodno sprehajajo po vseh italijanskih mestih in tudi tu pri nas, za izredne zasluge pri izvrševanju neštetih pokolov med drugo svetovno vojno v Jugoslaviji in drugje pa se jim dodeljujejo odgovorne politične. upravne in druge funkcije. Čemur se čudimo je to. da zavezniška vojaška uprava še do danes ni zapopadla, kako pravzaprav vse to pomeni ponovno obujanje in rehabilitacijo fašizma, torej ustvarjanje na tem ozemlju ne samo žarišča stalnih političnih spopadov, nesporazumov in trenj, marveč pravcato strateško dispozicijo za ponovni imperialistični napad proti sosedni Jugoslaviji, ki je že tako od vseh strani dovolj ogrožena. Čudimo se nadalje, da morejo odgovorni činitelji pri Zavezniški vojaški upravi tako neprizadeto gledati, kako tukajšnji pravosodni organi na najbolj prezirljiv ter omalovažujoč način pometajo s pravnimi odredba mi, izdanimi prav od te vojaške uprave, v našem primeru z ukazom o amnestiji, ki sta bila Gruden in Pertot no njegovi osnovi enkrat že oproščena kazni za storjeno akaznivot dejanje. Toda, kar nas najbolj prizadeva. kar pomeni za nas najbolj nesprejemljiv anahronizem svoje vrste, pa je to, da sta se Gruden in Pertot za svoje dejanje sploh morala za■ govarjati pred sodiščem, čeprav jih je za tem rešil pred kaznijo ukaz o amnestiji. Kajti s tem je bila vendarle izrečena nad obema partizanskima borcema huda moralna obsodba, ki naj bi istočasno bila tu di obsodba vsega osvobodilnega gibanja. Prav to pa je osnovni cilj italijanskim iredentistom, ki se pred našimi očmi vsak dan bolj spreminjajo v fašiste starega kova. Toda, vprašali bi generala Vfintertona in vse, ki so odgovorni za svoboden, demokratičen razvoj tega ozemlja, ali imajo tudi oni odpor in borbo proti fašizmu za kriminal, vse borce za svobodo, ki so se kot njihovi zavezniki borili proti istemu sovražniku. pa za «bal-kanske barbarske horde»! Ce tako mislijo, kar bi šlo sklepa ti iz njihovega tihega pristanka na izrečeno obsodbo, kakor tudi iz tega, da so povsem indiferentno prenesli grobo kršitev enega od členov mirovne pogodbe z Italijo, ki je z njim u; akonjena nepregonlji-vost bivših pripadnikov narodnoosvobodilnih vojaških formacij za dejanja, izvršena v borbi proti fašizmu, potem se samo vprašujemo, le čemu je n. pr. angleški minister Eden, ko je pred kratkim obiskal Beograd, tako laskavo ocenil vlogo in prispevek jugoslovanskega osvobodilnega gibanja v zadnji svetovni vojni! Vsiljuje se nam mišljenje^ kot da bi oni pac kakor kaže položaj, eno mislili drugo govorili, ali pa, da so se rimski emisarji, poslani na naše ozemlje, že povzpeli do nekakšne oblasti nad oblastjo, ki so danes oni do nje brez vsake moči. Tako v prvem kot drugem primeru bi to bilo v največji opreki z načeli in stremljenji OZN. ki jo na tem ozemlju predstavljajo. Se eno je mogoče, namreč da imajo general Winterton in sodelavci obravnavani proces ter obsodbo za zadevo tako neznatnega značaja, da se vanjo ne gre vpletati, ker jo bodo rešili pač za to pristojni organi. To je usodna zmota, kajti nikakor ne gre za neznatno zadevo, ki se zanjo ne gre brigati pač pa za bistveno načelno vprašanje širokega političnega značaja, pri katerem gre za to, da damo odgovor, ttli smo za demokracijo ali za fašizem, za pravico ali krivico, pri zaključni analizi, ali smo za to, da se ustvarjajo — tako tu kot povsod — elementi miru ali oni, ki bodo privedli svet do novega prelivanja krvi. Tega pa bi se morala zavedati tudi Zavezniška vojačka uprava kot predstavnica tiste visoke Ustanove na tem ozemlju, ki je nien najvišji smoter prav utrditev demokracije ter ohranitev miru. Zato menimo, da je najmanj, kar lahko zahtevamo, to, da se enkrat za vselej razveljavi — ne samo revidira, marveč dokončno razveljavi — absurdna obsodba nad hrabrima partizanskima borcema Grudnom in Pertotom in se tako obenem dokončno podučijo im-portirani italijanski funkcionarji. da tukaj še nikakor ni Italija. D. F. iot an Egipt predlaga imenovanje nevtralne komisije, ki naj bi bila dodeljena kot svetovalka generalnemu guvernerju Sudana LONDON, 29. — Uradni krogi izjavljajo, da mora priti med Anglijo in Egiptom do nadaljnjih pogajanj v sudanskem vprašanju, preden bi se zaključi! kakršenkoli sporazum glede bodočnosti tega ozemlja. V zunanjem ministrstvu proučujejo poročilo, ki ga je poslal angleški poslanik Stevenson v Kairu in ki se nanaša na njegove razgovore z egiptovskim ministrskim predsednikom Nagibom. Glavno točko spora predstavlja baje egiptovski predlog ki zahteva imenovanje sedemčlanske nevtralne komisije pod predsedstvom Indije ali Pakistana, ki naj bi bila kot sve- egiptovskimi pogajanji, ki se trenutno vodijo v Kairu. Unionistična stranka zahteva tudi skupno angleško-egiptovsko izjavo, da je angleško-egiptov-ski kondominij nad Sudanom končan in da nadaljnji ukrepi nimajo drugega namena, nego odpraviti staro oblast v prehodni dobi, ki mora biti čim krajša. Profiangleške demonstracije v Iranu TEHERAN, 29. — V znak solidarnosti z žrtvami, ki so jih pretekli teden zahtevali neredi v Iraku, je prišlo danes skoraj v vseh pokrajinah Irana do protiangleških manifestacij. V spopadih s policijo je bilo v Teheranu ranjenih več oseb. Množica je uprizorila demonstracije na poziv predsednika zbornice in verskega vodi. telja Kašanija. Na žalni svečanosti v počastitev iraških žrtev, do katere je prišlo v Teheranu, so govorniki napadali Angleže in Američane. Eden izmed govornikov je poudaril, da bodo v primeru potrebe Iranci takoj priskočili na pomoč Iraku. KINO ZASTOJ V FRANCOSKO WNIŠKIH POGAJANJIH guvernerju Sudana med pre hodno dobo. Drugo nerodno točko egiptovskega predloga naj bi predstavljale klavzule, na podlagi katerih je južni del Sudana pristal na enotno ustavo. Vendar menijo v uradnih krogih, da egiptovski predlogi niso takega značaja, da bi lahko ovirali dokončen sporazum med Egiptom in Anglijo. Generalna skupščina sudanske unionistične stranke je z veliko večino odobrila sporazum, ki je bil sklenjen v Kairu med predstavniki raznih unionističnih strank in egiptovskimi voditelji. Resolucija sprejeta na zasedanju skupščine, trdi, da predstavljajo egiptovski predlogi najmanj, kar se lahko zahteva in poudarja, da ti predlogi ne smejo biti spremenjeni med angleško- Francija zvrača odgovornost oa hoja tovaika dodeljena generalnemu Zadnja francoska nota trdi, da trinajstčtanski Kuvernenu Suaana mea Dre- _ , , . . ‘ svet ne predstavlja tuniškega javnega mnenja TUNIS, 29. — Francoska vlada je danes dostavila tuniškemu beju noto, sestavljeno v dokaj ostrem tonu in z opozorilom, naj prevzame vso odgovornost in pošlje takojšnji odgovor v zvezi z bodočimi francosko - tuniškimi pogajanji o reformah. Noto je izročil beju ose«bno francoski rezident general De Hauteclocgue. Odgovarjajoč na enega izmed prejšnjih diplomatskih dokumentov, v ka/terem bej obtožuje Francijo, da skuša vsiliti svoj program reform, ugotavlja francoska nota. da pariška vlada ni imela nikdar namena vsiljevati programa o reformah z avtoritativnimi metodami. Zaradi tega, nada/l j uje nota, menimo, da mora v teti težkih okoliščinah bej prevzeti odgovornost in na nedvoumen naciji pokazati dobro voljo za rešitev vprašanja z neposrednimi pogajanji, odnosno z imenovanjem mešane francosko - tunizijske komisije. Nota se zaključuje s pripombo, da je Francija takoj pripravljena imenovati svoje člane v komisijo. Francoska nota noče upoštevati poročila, ki ga je sestavil 13-članski svet, češ da je bil svet imenovan na pristranski način in ne predstavlja tuniškega javnega mnenja. Kakor znano, je prišlo tuniško vprašanje pred OZN, čeprav se Francija temu upira z utemeljitvijo, da ZN niso kompetentni forum, ki bi lahko razpravljali o tem vprašanju. »•V* NEPRIČAKOVAN KONEC FINALNE TEKME ZA JUGOSL. POKAL Partizan-Crvena zvezda 6-0 (3-0) Nad 50.000 gledalcev je ploskalo brezhibni igri zmagovalcev - Na tekmovanju nastopilo 1647 društev BEOGRAD, 29. — Daleč najvažnejši športni dogodek zadnjega časa je bila današnja finalna ncgometna tekma za jugoslovanski pokal. Nastopila sta dvai stara nasprotnika, beograjski enajsterici Partizana in Crvene zvezde. Pričakovala se je izenačena borba. Partizan je presenetil in razveselil svoje privržence z viseko zmago 6-0 (3-0). Gole so dali: Vaiok 2 in Zebe-c v prvem polčasu ter Ze-fcec, Bobek in Veselinovič v drugem delu igre. Nad 50.000 gledalcev je plo~ skalo lepim potezam in golom Partizana, ki je tako drugič osvojil pokal maršala, Tita. Rezultat je pravilen in bi lahko bil celo višji, ako njpadalci Partizana ne bi zastreljali nekaj ugodnih prilik. Zvezda je imela črn dan in so v njenih lo v naslednji postavi: Stojanovič; Belin, Colič; Čajkovski, Stefanovič, Jovanovič; Valok, Veselinovič, Bobek, Atanacko-vič, Zebec. Na letošnjem pokalnem tekmovanju je nastopilo 1647 društev. Avstrijci bodo najeli angleškega trenerja DUNAJ, 29. — Podpredsednik avstrijske nogometne zveze Frey je predlagal, naj bi najeli za vodstvo državne reprezentance angleškega trenerja, ki bi pripravij enajstorico do svetovnega prvenstva 1954. Nezadovoljstvo nad načinom igre je nastalo zaradi zadnjih neuspehov Avstrije. Od patih Prihodnje leto ima Avstrija na programu sedem mednarodnih tekem, od katerih nekaj zelo važnih (Jugoslavija, Italija). V T K Si T I Rossetti. 15.00: ((Naval Mongolovi), A. Blyth, D. Ferrara. Excelsior. 13.45: «Oči brez izraza« Nazionaie. 13.30: «Ve!iko nebo«. K. Douglas. Fenice. 15.00: «Ranč Notortous«. Filodrammatico. 14.00: «Afriška kraljica«, K. Hepburn, Bogart. Arcobaleno. 14.30: «Gospo#Jcwal-ka nad usodo«, S. Hayward. Astra Rojan. 14.30: «Jastrebi ne letajo«, A. Steel, D. Sheridan. Alabarda. 13.30: «Luisianski ri- bič«, K. Grayson, M. Lanza. Ariston, 14.00: «Ziegfeldicxve no- rosti«, E. Williams. Armonia. 13.45: ((Rdeče srajce«. Aurora, 14.00: «Kupčija z belim blagom«, E. Rossi Drago. Garibaldi, 14.00: ((Mornarjeva krivda«, D. Bogarde. Ideale. 14.30: »Grmeči morski volkovi«, J. Wayne. Impero. 14.00: ((Poželenje«, Mari-ka Rookk. Italia. 14.30: «Ana», Šivano Man-gano, V. Gassman, R. Vallone. Viale. 14.30: «Mata Hari», G. Garbo, R. Novarro. Kino ob morju. 15.00: «Salemo ob uri X«, D. Andrevvs. Moderno. 14.00: «Akciga Cicero«, Massimo. 14.00: «Dva tedna ljubezni«, J. PowelJ, R. Montalban Savona. 13.30: «En dan v New Yorku», G. Kelly. Secolo. 14.00: ((Odpadnikovo znamenje«, C. Charisse. Ferroviario. (S. Vito). 14.30: »Nedokončan ples«, M. 0’Brien Vittorio Veneto. 14.00: «Duša in srce«, F. Tagliavini. Azzurro. 14.00: «Frizer za gospe«, Fernandel. Belvedere. 14.00: ((Ognjeni lokostrelec«, B. Lancaster, V. Mayo, Marconi. 14.00: «Zorrove sanje«. Novo cine. 14.00: «Dvor kralja Artuja«, B. Crosby. Odeon. 13.45: ((Dekleta s Španskega trga«, L. Bose, C. Greco. Radio. 13.30: ((Zapuščeni otroci«, RADIO ,H<;0»iliOVA.\!«KK C O * E T K IS X A 254,6 m ali 1178 Kc pesmi. 23.30 Plesna Italijanske glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212.4 m 10.00 Dopoldanski simfonični koncert. 11.00 Zgodbice im uganke pripoveduje Mamica Komano-va. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Pogovor s poslušalci. 15.10 Zabavna glasba. 15.40 Potke in valčki. 16.00 Lepe melodije. 16.30 Radijska igra. 17.30 Promenadni koncert. 18.15 Mali koncert lahke glasbe. 20.00 Gaetano Donizetti: Ljubavni napoj, operni prerez. 22.00 Poročila. 3 mednarodnih tekem letos Av-vrstah vsi do zadnjega igrali strijci niti enkrat niso zmagali, _ * . preteklo nedeljo pa so igrali povprečno. Pri zmagovalnem moštvu ni bilo slabih mest. Moštvo Partizana je nastopi- neodloeeno celo proti povprečnini Portugalcem (1-1). ČETRTA ETAPA KOLESARSKE DIRKE „P0 ARGENTINI1' Vožnja na kronometer uspeli ital. moštva BUENOS AIRES, 29. — Za- so nekaj tekem prekinili, mnoge Ang’eška vodikova bomba SYDNEY, 29. — Kakor poroča dopisnik londonskega lista «Sunday Herald« iz Sydneya, bo Churchill ob priliki gospodarske konference v Londonu razpravljal. z avstralskim ministrskim predsednikom Men-ziesom o možnosti vodikovih poskusov na otočju Montebel-lo, do katerih naj bi prišlo čez dve leti. Dopisnik zagotavlja, da so se dela za angleško vodikovo bombo šele začela, vendar da se nadaljujejo brez prestanka v nekem tajnem tehničnem središču izven londonskega predmestja. radi hude vročine so prenesli začetek današnje četrte etape kolesarske dirke «Po Argentini)* na osmo uro zjutraj. Preostalo je še samo 49 od 75 dirkačev, ki so startali v Buenos Airesu. Etapa na kronometer je bila dolga 123 km brez večjih vzpetin. Posamezna moštva so startala s petminutno razliko. Današnja je bila edina etapa na kronometer. Zmagali so Italijani. Grosso, Logli tn Conte so privozili na cilj v času 2.55,22. Naslednja mesta so zavzeli Argentinci Sevillano, Benvenu ti, Koval. Perone, Vallmitjana v 2.58,07. Sledijo Van Steenbergen, Ok-kers in Close (vsi Belgija) v 2.58,27 itd. Italijansko moštvo je bilo kaznovano z dvema minutama, ker je vozilo proti predpisom skupno z nemško-holandsko ekipo. ANGLEŠKA NOGOMETNA SOBOTA Neodločeni rezultati vodečih moštev LONDON, 29. — Zaradi mraza, zaledenelih igrišč in megle pa so se končale neodločeno (previdnost igralcev). Stanje pri vrhu lestvice ostane še nadalje nespremenjeno. Prvi štirje so namreč danes igrali neodločeno. Wolverhampton vodi še nadalje s točko naskoka pred Sunderlandom. Rezultati: Burnley - Wolver-hampton 0-0: Cardiff - Bolton (odloženo); Liverpool - Black-pool 2-2; Manchester Ci/ty ■ Derby 1-0; Middlesbrough -Chelsea 4-0; Newcastle - Portsmouth 1-0; Preston - Charlton 2-1; Sheffield Wednesday - A-ston Vi Ha 2-2; Stoke - Arsenal 1-1; Tottenham - Sunderland 2-2; West Bromvvich - Manchester United 3-1. DUNAJ 29. — Avstrijski boksarskr prvak peresne kategorije Willi Swoboda bo nastopil v Trstu proti Nellu Bar-badoru. * * * KOELN, 29. — Na svojem zadnjem nastopu v Nemčiji so nastopili danes zvečer v Koel-nu jugoslovanski boksarji kluba Radnički. Po napetih borbah so porazili izvrstne boksarje West Bayern 04 z rezultatom 12 : 8. NOGOMET Split • Zagreb 2 BEOGRAD, 29. — Na praznik republike so odigrali dve važni prijateljski tekmi. V Skoplju sta po nezanimivi igri domači Vardar in subotiški Spartak igrala neodločeno 3-3; v Splitu pa sta nastopili reprezentanci Zagreba in Splita. Domačini so bili boljši, vendar so izgubili z 2-3. Mihalič zmagal na „Teku republike" LJUBLJANA, 29, — Na tradicionalnem «Teku republike« je nastopilo 115 tekmovalcev. Na 4 in pol kilometre dolgi progi je na cilj pred Narodnim domom prvi pritekel lanskoletni zmagovalec Mihalič, član beograjskega Partizana, ki po velikih uspehih sezone marljivo trenira za nastop v slovitem polnočnem teku po cestah Sao Paula. Na drugo mesto se je plasiral Ceraj, tudi član Partizana, tretji pa je bil domačin Kranjc. NEDELJA, 30. novembra 1952 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mladinska oddaja: Jurček in trije razbojniki — pogovor s pionirji. 13.00 Promenadni koncert. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 14.30 Vigred približa se. 15.00 Veseli orkestri in marsikaj vmes — igrajo za židano voljo in ples. 16.30 Slušna igra: Oskar Venturi' ni: Požar v Brdih. 17.30 Jože Flanner: Dvorni ples — valček. 17.40 Jugoslavija v narodni pesmi. 18.15 Jurina i Pranima. 18.30 Slovenska pesem ob slovenskem Jadranu. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. T UH T U. 306.1 m ali 980 kc-sek 8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodiije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 11..15 Oddaja za najmlaj-še. 12.00 Vesela glasba. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 15.00 Koncert komornega zbora Skrjanček. 15.30 Lahki orkestri. 16.00 Malo za šalo — malo zares. 16.30 Glasba iz baletov. 17.00 Priljubljene melodije. 17.30 Plesna čajanka. 18.10 Parada evropskih godb. 18.30 Operetni motivi. 19.00 Iz filmskega sveta. 19.45 Poročila. 20.00 Folklorni plesi in motivi. 20.35 Pestra glasba. 21.00 Chopin: Koncert za klavir št. 2. 21.30 Izbrana lirika. 21.40 Večerne melodije. 22.00 Puccini: La Boheme, 1. in 2. dejanje. 22.55 Večerni ples. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba. 1 It N T I. 13.30 Melodični orkester pod vodstvom G. Cergolija. 14.30 Gia-como Puccini: izbrani odlomki iz opere «La Boheme«. 15.30 Prenos drugega polčasa ene od nogometnih tekem italijanskega državnega prvenstva. 16.30 Sijajna glasba. 17.00 Orkester ritmov in pesmi. 17.30 Simfonični koncert. 18.45 Radijski festival neapeljske pesmi. 19.15 Plesna glasba. 20.35 Humoristična enciklopedija. 23.00 JlIUOSLOVAJVSl&K C O M E TU8 iA 254,6 m ali 1178 kc PONEDELJEK, J. dec. »52 11.00 Igra orkester JLA iz Portoroža. 11.30 Zena in dlom. 13.30 Poročila. 14.30 Iz športnega sveta. 14.40 Domači zvoki. 17.30 F. Lehar: ((Glasbeni spomini«. 17.40 Pesmi jugoslovanskih narodov. 18.15 Protej evropske tragedije: VVilliam Shakespeare v glasbi. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. T UST II. 306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba. 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Operni dueti in zbori. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 HaendJove skladbe. 14.00 Poročila, 14.15 Zmerni ritmi. 17,30 Plesna glasba. 18.13 Mozart: Koncert št, 5. za violino in orkester. 18.43 Ameriški zbori. 19.00 Mamica pripoveduje. 19.15 Pestra glasba. 19.45 Poročila. 20.00 Večerni koncert. 20.30 Športna kronika. 30.40 Lahke melodije. 21.00 Književnost In umetnost. 21.45 Večerne melodije. 22.00 Puccini: La Boheme, 3. in 4. dejanje. 22.50 Zmerni ritmi. 23.15 Poročila. 23.32 Polnočna glasba. T B S l' 1. 11.45 Simfonična glasba. 12.15 2enska ura, 12.30 Ritmi in pesmi. 14.25 Ritmi iz Latinske Amerika 18.00 Koncert Tržaškega kvarteta. 18.25 Plesna glasba in pesmi. 19.25 Veliki simfonični orkestri. 20.16 Aktualnosti. 21.05 Vokalni koncert s sodelovanjem sopranistke E. Schvvarzkoff in baritonista R. Capeccbija. 23.30 Plesna glasba. NLOVEHIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 12.00 Lahka glasba. 12.30 Poročila. 12.40 Spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. 15.10 I Nekaj romantičnih skiladb. 16.00 Pester operni spored. 17.15 Za- | bavne melodije. 18.00 Ravel: ; Španska rapsodija — Bolero. 18.30 I Jezikovni pogovori. 18.40 Skladbe | Rada Simonitija in Karla Pahorja poje Mariborski komorni zbor. 20.10 Simfonični koncert Radia Ljubljana. 22.00 Poročila. 22.15 Glasba v plesnem ritmu. Zaradi velikega zanimanja bo razstava SLOVENCI OB JADRANU odprta do 15. dec. 1952. V prostorih SHPZ v Ul. Roma 15 je RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE ki bo odprta še danes od 9. do 18., v ponedeljek in torek od 9. do 18. ure. Razstavljene so najno-vejše izdaje slovenskih znanstvenih in leposlovnih knjig, kakor tudi lepo število del iz mladinske literature. Tržašk; Slovenci so vabljeni, da si razstavo ogledajo. Tenis Francija - Italija 2 -1 PARIZ, 29. — Rezultati teniškega dvoboja Francija - Italija. Merlo - Molinari 6-4, 3-6, 6-1, 7-5; Haillet - Bergamo 6-3, 2-6, 6-3, 6-4; Destremeau - de La Haille : Pietranglei - Fa-chini 3-6 15-13, 6-0, 6-4. Dvoboj je veljaven za pokal švedskega kralja. Šahovski šampionat BEOGRAD, 29. — Rezultati prekinjenih partij petega kola: Trifunovič - Habar 1-0; Djura-ševič - Krivec in Puc - Djaja so ponovno prekinili. Šesto kolo: Pirc - Fuderer prekinjeno v boljši poziciji za črnega, Andrič - Ivkov remi, Matanovič - Udov-čič 0-1, Ne-deljkovič - Gligorlč, prekinjeno v nejasni poziciji, Kržišnik -Trifunovič, prekinjeno v boljši poziciji za črnega, Djaja - Dju-raševič prekinjeno, Milič - Puc prekinjeno, Rabar - Božič 1-0, Vukovič - Trajkovič remi. Stanje: Trifunovič 4 (1); Ivkov 4; Pirc, Fuderer, Gligorič 3.5 (1), itd. KROJAŠKI SALON Trg Garibn Idili, tol. 90-2HII za dame in gospode N^JMODiRNEJSA^IT DELAVA TAJERJEV PLAŠČEV, OBLEK, ITD Velika izbira, dobrega in modernega blaga najfinejših tovarn. PLAČILNE OLAJŠAVE družba * o. ). uvoz izvoz živim: TRST • UL. VALD1RIVO ŠT. 35/11 - TEL. 31-942' Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 JUGOSLOVANSKE ČASOPISE IN REVIJE lahko naro. čite na UPRAVI ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA® Ul. sv. Frančiška 20-1. Tel. 73-38 Mizarji I Deske smre podjetniki kov e, mace kmetovalci! mave in trdih lesov in tra- me. nudi najugodmeje iusi viale SoiiiiM lel. 90441 Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk - Električni hladilniki in hladilniki na led - JNajlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana) umetniške keramike, stekla in kristali Prvovrstno posrebreni pribor in pribor iz ne rjavečega jekla Vse za gostilne, bare, dom in kuhinjo PLAČILNE OLAJŠAVE TKST - Trg sv. Ivana 1 (Piazza S. Giot/anni - Tel. 50-191 IZVOZ 13) T[W> M ZALOGA TRDEGA LESA IN GOjj^ TRST - UL. DELLE MILIZIE 1719 - TEL 95918 |--------7 I | I rji ZM.0ŽBIŠTF0 tržaškega tiska ilr. z a. 2. Z,1 Teieion 95873 T R S 1 UL. MONTECCHI6 VSAKOVRSTNE PLOŠČE ZA MUMIJE. /JAČKK ITD." GRAVIRANJE NA Af.UMINrj 'antikohodal MEDENINO BAKEH ALPAKO, NERJAVEČE JEKLO ITD ITD UfMa in mana tu‘i ki &e, /e piebe^0' Ul. cena cuarjiaj tel. 95089 2/ zadovolfiUtoni ica Ama ’ da ima na 'if pf«}? nwo Mita Stoal*****. im huvloona %liai1 A hiimim m tipi m* 25-Ietno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivi stroji in sJroje> ricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo raoM0 dnevno Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po »u ! brez predplačila. Brezplačen pouh v vezenju. predal 502. - UPHAVA: ULICA ŠV. FKANCISKA 's^^o"^^ ^Tetetoi-ska itevUka^^ 73-3B1* -™efo" S-t-^lka yJ'auB ‘»a«-««. - 73-38 — Cefie oglasov vsak cmn višine v Sirim l stolpca trgov stolpca r a vse vrstp oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski *avort /.TT Odgovorni urednik STANISLAV KfcNKO — - - ... —u. — reieron številka 93-80« in y4-t>38. — Poštni Poflruž Gorica (II S Pelllco l-II.. Tel. 33-82. — Rokopisi se/ ne vračalo N A KOCN IN A: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 Poštni tekoči račun ta STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst Ljubljana Trg Revolucije 19 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni narikl 11.5374. — £a Jugoslavijo: Agencija tiska ’ Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaške*^ ..,0 dt*1, . lzVud i