Številka 183
Iibaja vs&kl dan
tudi cb nedeljah in praznikih et» 5., »b ponedeljkih cb 9. zjutraj 1'oFamifre Številke se prodajajo po 3 bt6. (6 Btotick) v mnogih tobakarnab v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Pe»ru, Sežani. Nabrefini. 8v. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu Itd.
CENE OG LASOT se račnnajo po vrstah (Širok© 73 mm, visoke 2 V, cim); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlnk;
is. o mrtr.ice. zalivale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 «1ot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna vrstit K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot« — Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave Edinoui". — Plačuje se izkljnčno le upravi .Edinosti".
TRST, v petek 5. julija 1907.
Tečaj XXXII.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti Je moč t
Naročnina zn&fia
za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. na naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira,
Haročuiia na ledellsto izdanje .Edinosti' staae: celoletno K 5*20, pol letd 2-60 Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrnnfc van p
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaju. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo liata UKEDNIŠTVO: al. Oiorfio Galnttl 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN' GODINA. Lastnik konsorcij lista .^Edinost". — Natisnila tiskarna konsort-ija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti St. 18. Pofitno-hranllnlčnl račun St.	-
- TEL£FOa štev. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
t*
BRZOJAVNE VESTI.
Dalmatinski paroplovni promet.
DUNAJ 4. Danes se je v rainisterstvu za trgovino vršilo posvetovanje zastopnikov trgovinskega in linančnega ministerstva z delegati dalmatinskih paroplovnih društev. Nadaljevale so se razprave v onem delu rednega dalmatinskega paroplovnega prometa, ki obsega lokalni in direktni promet z blagom in o katerem se je že govorilo na več konferencah, ki so se vršile v Trstu. Jutri se bo posvetovanje nadaljevalo.
Siicanje hrvatskega sabora.
BUDIMPEŠTA 4. Hrvatski delegati so imeli danes sejo radi sklicanja hrvatskega sabora. Sabor se mora sklicati, ako to zahteva 20 poslancev. Na seji se je sklenilo, da se mora takoj sklicati sabor.
BUDIMPEŠTA 4. (Ogr. biro) Predsednik hrvatskega sabora dr. Medaković je sklical sabor v Zagreb za četrtek dne 11. julija.
Petrov obsojen na smrt.
SOFIJA 4. Vojno sodišče je po razpravi, trajajoči vso noč, ob 5. uri zjutraj proglasilo konečno razsodbo proti morilcu Petrovu in njegovim sokrivcem. Morilec Petrov je bil radi premišljenega umora in poskusa umora obsojen na smrt na vislicah. Hranov in Iko-nomov sta bila spoznana krivima premišljene potuhe k obema zločinoma, storjene z nasveti; Hranov je bil obsojen na dosmrtno, Ikonomov pa v petnajstletno težko ječo. Oba sta bila ob enem obsojena v izgubo državljanskih pravic. Obtoženec Gerov je bil oproščen. Civilna zahteva dedičev Petkova na izplačanje odškodnine 100.000 levov od strani obtožencev je bila odklonjena.
Bolgarski vojaki dezertirali.
SOFIJA 4. Listi poročajo iz Tamola, da je od batalijona pijonirjev, ki so v tamošnji posadki, dezertiralo 30 vojakov reservistov, ki bi bili morali oditi na dopust že pred nekaj dnevi.
Minister PaČu.
BELIGRAD 4. Finančni minister Paču se je popoludne podal na Dunaj radi pogajanj glede trgovinske pogodbe.
Italijanska zbornica. Spominski govor za Garibaldija.
RIM 4. Po otvoritvi seje je imel predsednik Marcora spominski govor za Garibaldija, ki so ga vsi navzoči poslušali stoje. Govor je bil večkrat prekinjen z odobravanjem in na zvršetku z živahnim pritrjevanjem. Ministerski predsednik Giolitti se je predsedniku Marcori zahvalil za sijajno apoteozo na Garibaldija ter je pozval zbornico, naj v znamenje počeščenja Garibaldija takoj vsprej-ine zakonski načit v prilog veteranov narodnih bojev. Zbornica je načrt vsprejela z 250 proti 6 glasom. Na to je bila seja zaključena.
Stoletnica rojstva Garibaldija.
RIM 4. Stoletnico rojstva Garibaldija se je kakor zakonit praznik praznovalo po vsej Italiji. Povsod so bile prirejene patrijotične slavnosti, priobčeni navdušeni manifesti, okrašeni spomeniki narodnega junaka z venci in v Rimu so hiše v zastavah. Po ulicah je vse praznično živahno. Godbe korakajo po mestu ob zvokih patrijotičnih komadov. Prodajalnice so zaprte. Predpoludne je patrijotični odbor priredil spominsko slavlje na Kapitolu, kateremu so prisostvovali kralj Viktor Emanuel, ministri, mnogo senatorjev in poslancev ter ugledni Rimljani. Spominski govor je imel garibaldinec Abba, eden izmed tisoč, ki so
se udeležili ekspedicije na Sicilijo. Govor je bil pohvalno vsprejet.
RIM 4. „Agencija Štefani" poroča: Kralj Viktor Emanuel je podpisal danes dekret, s katerim je pomilostil več oseb, obsojenih radi razžalitve veličanstva in radi raznih političnih pregreškov.
Pogreb grofa Nigra.
RAPAILO 4. Danes predpoludne se je ! vršil pogreb bivšega poslanika grofa Nigra. j Kralja je zastopal princ Videmski. Nadalje i so se pogreba udeležili minister za notranje in vnanje stvari kakor zastopnika vlade, senatni predsednik Canonico, markiz Visconti-Venosta in angleški poslanik, ki je zastopal kralja Edvarda.
Nesreča na železnici.
DEBREC1N 4. Blizo postaje Kaba je skočil s tira tovorni vlak. Razbilo se je 17 vozov, pri čemer je poginilo mnogo volov. 1 vrednih 24.000 kron. Škode je 100.000 kron. Potniki morajo presedati.
Iz južne Francoske.
PARIZ 4. Župani iz okolice montpellier-ske so za prihodnjo nedeljo sklicali velik shod županov in občinskih svetovalcev s programom : „Kaj je treba storiti, da se na jugu povrne mir ?u
Dcmenti.
NEW-YORK 4. „Standard" ozaača govorico, češ, da bo v Tihi ocean odposlanih ' 16 vojnih ladij, kakor popolnoma neresnično.
Taft obišče Filipine.
LONDON 4. „Tribuna" poroča iz Wa shingtona : Vojni tajnik Taft obišče prihodnjo jesen Filipine ter odpotuje potem preko Sibirije v Evropo, kjer obišče glavna mesta.
RUSIJA.
90.000 pušk zaplenjenih.
PETROGRAD 4. „Novoje Vremja" poroča iz Londona : Angleška vlada je zaplenila 90.000 pušk s patronami, namenjenih za ruske revolucijonarce. „Novoje Vremnja" zahteva od vlade ter hoče vedeti, kje da se nahajajo sovražniki Rusije, ker nimajo revolucij onarni odbori v Rusiji toliko sredstev, da bi mogli toliko naročevati.
Ogrska poslansko zbornica.
Hrvatski poslanci zapustili zbornico.
BUDIMPEŠTA 4. Zbornica je pri § 1. nadaljevala specijalno debato glede službene pragmatike železničarjev, a hrvatska poslanca Modrušan in Popović sta se odpovedala za-j ključnemu govoru. Nato je posl. Supilo podal v hrvatskem jeziku izjavo. Ko je rekel, da je predBedništvo omejilo pravice hrvatskih poslancev, ga je predsednik pozval na red. Ob enem ga je predsednik opomnil, da mu vzame besedo, ako bo na ta način nadaljeval. Na levici so Supilu klicali: „To je nesramnost !u Tekom svoje izjave je Supilo rekel, da je smatrati predlog trgovinskega ministra kakor nezakonitost, pri čemer ga je predsednik zopet pozval na red ter ma zažugal da mu odvzame besedo. Izjava, ki jo je Supilo prečital, zaključuje z besedami, da se hrvatski poslanci ne udeleže razprave o pred logi ter da poročajo o tem hrvatskemu saboru. Nato so hrvatski poslanci ob porogljivih klicih levice odšli iz dvorane. Vstal je minister za trgovino Košut ter izjavil, da umakne § 2 do § 58. Nato je bil vsprejet § 1 v obliki predlagani od trgovinskega ministra Košuta, vsled česar je odpadlo glasovanje o 17 pred logih, vloženih po hrvatskih poslancih. S tem
_POD LISTEK.
Vohun ™
Amerikanski roman. —Spisal J. F. COOPER.
..O. kako rad bi umrl zanj ! To veste sami! A Henrik me je spravil tu v položaj, ki me žene do obupa. Kaj si bo mislil Vo-singten o meni, ako zve nekoč, da sem postal Vaš soprog !"
„Če Vas ta misel straši," je odvrnila Fanika trepetaje, ..tedaj ne postanite nikdar moj soprog."
..In to naj mi bo tolažba, Fanika? — Ali dragocen čas beži .. . Mazon in moji ljudje čakajo, pripravljeni na odhod. Fanika, s težkim srcem odhajam. Pomilujte me, a ne skrbite za brata... vjeti ga moram zopet, a življenje njegovo je varno."
..Dunvud, ostanite — rotim Vas!" je zavpila Fanika. videča z grozo, daje kazalec na uri imel napraviti še dolgo pot do določenega časa. „Berite te vrstice ... od Henrika so... bil je trdno prepričan, da jih piše prijatelju svoje mladosti."
„O, Fanika, odpuščam Vam to trpkost. Pride čas, ko me bodete pravičneje sodili!"
„Ta čas je že zdaj tukaj," je rekla.
„Kako pridete do tega pisanja ? O, vbogi Henrik — ti čutiš zares prijateljstvo za-me. Ce kdo misli na mojo srečo, si ti.*4
„Da," je rekla Fanika, ničesar sluteča, „on je to."
„O, da bi smel isto misliti o Vas !" je rekel Dunvud in ji izročil pismo. „Berite." Fanika je strme brala naslednje vrstice: „Življenje je prc dragoceno, da bi ga človek smel zaupati slučaju. Bežim — nihče ne ve za to nego Cezar, ki ga priporočam Vaši milosti, Dunvud. A druga skrb me teži. Moj oče je star in betežen, moji sestri sta brez varstva... Dokažite mi svojo ljubezen in prijateljstvo. Pustite duhovnika, ki ste ga hoteli pripeljati meni, naj Vas se nocoj združi s j Faniko in postanite tako na mali brat in soprog ob enem."
Faniki je pal list iz rok — temna rdečica jo je zalila.
„Ali sem vreden njegovega zaupanja, Fanika? Ali me pošiljate proč, da poiščem svojega brata? Ali pa naj gre častnik kongresa po angleškega častnika?"
„In bo-li Vaša dolžnost potem kaj drugačna, Dunvud, ker bom Vaša žena? Ali bi bil Henrik potem manje v nevarnosti?"
„Henrik je varen, ponavljam to. Harper je njegovo zavetje in njegova rešitev."
je bila predloga vsprejeta v drugem čitanju. Tretje čitanje tega zakona, kakor tudi zakona o ureditvi plače železničarjev bo na vrsti v prihodnji seji.
Zbornica je nato razpravljala predlogo glede ureditve plače uradnikov poslanske, zbornice. Pri paragrafu o prisegi je posl. Štefan Rakovskj predlagal dostavek, da uradniki ne prisežejo le na u3tavo, ampak da morajo obljubiti zvestobo tudi kralju. — Posl. 01ay se je izjavil proti temu predlogu, češ, da je zbornica suverenna. Posl. Nemez (ljudska stranka) je predlog podpira'. Minister za notranje stvari grof Andrassy je rekel: „Ker se ne nahajamo v republiki, kar se tudi v doglednem času ne zgodi, soglaša s predlogom posl. Rakovskega, ker se v vsaki prisegi obljubi zvestobo tudi kralju. Košut se je tudi strinjal z mnenjem grofa Andrassvja. Posl. Szentivany (stranka neodvisnosti) je rekel, da je predlog odveč in hiperlojalen. Posl. Zakarias (stranka neodvisnosti) je predlagal dodatek, naj se glasi „kronani kralj". Minister Andrassy se je izjavil proti temu dosta vku. češ, da ni potreben, ker je v pojmu „kralj", zapepadena tudi beseda „kronan". Posl. Rakovsky je zavrnil očitanje hiper-lojalitete. Sprememba, ki jo je predlagal, odgovarja navadni obliki prisege. Poročevalec Rathay je zagovarjal obliko, predlagano od odseka, Vzlic temu je bil vsprejet paragraf a dodatkom Rakovskega. Proti temu je glasoval le en del stranke neodvisnosti. Ostali paragrafi predloge so bili v sprejeti brez debate.
Na razpravi poročila kvotne deputacije je referent Foldes podrobno pojasnil vprašanje, rekši, da se je od madjarske strani kazala prevelika popustljivost. Do sporazuma pa ni moglo priti, ker ne more Ogrska pritrditi določitvi kvote na temelju števila prebivalstva. Ti prepiri ponehajo še le tedaj, ko bo Ogrska popolnoma samostalna. To prinese prebivalstvu gotovo veče žrtve, te žrtve prinesejo pa druge koristi. V današnjem prisilnem 6tanju priporoča referent, naj se vzame na znanje postopanje kvotne deputacije. Nato je zbornica vzela poročilo soglasno na znanje. Prihodnja seja jutri. Dnevni red: Tretje čitanje predlog, rešenih danes v drugem čitanju.
Izjava posl. Supila.
BUDIMPEŠTA 4. Izjava, ki jo je danes v poslanski zbornici v hrvatskem jeziku prečital posl. Supilo, se glasi: Z vloženo predlogo o službeni pragmatiki železničarjev je vlada zahtevala od skupnega državnega zbora, naj ozirom na uradni jezik prekorači svojo kompetenco in ustavni temeljni zakon, namreč nagodbo, in s tem krši ne le skupno, ampak tudi ustavo ogrskega kraljestva. Zato smo bili mnenja, da imamo kakor delegatje kraljevine Hrvatske in tudi kakor členi skupnega državnega zbora sveto dolžnost, da uporabimo vsa sredstva, ki nam jih daje na razpolago toliko ustava, kolikor tudi hišni red, da onemogočimo namen vlade ter preprečimo to nezakonitost, ki je velik udarec za našo domovino, a utegne biti tudi za Ogrsko usodna. Na to našo zakonito in povsem par-lamentarično akcijo je toliko večina državnega zbora, kolikor tudi predsedstvo odgovorilo s tem, da nam je v vsakem oziru kratilo svobodo ter nam jemalo besedo, ako ni bilo zato tudi najmanjega upravičenega povoda. (Predsednik je prekinil govornika, ter ga radi tega izraza pozval na red, izjavivši, da mu odvzame besedo, ako bo na ta način nadaljeval. Od strani levice so klicali po-
Fanika je premišljevala. V resnici, iz-kušnjava je bila velika! Saj ni bilo druge poti več, kako pridržati Dunvuda, da preteče usodepolna ura. K temu se je pridruževala strašna misel na večno ločitev od Dunvuda, ako se mu posreči privesti brata zopet nazaj, njegovi kazni, morda smrti v naročje...
„Zakaj se pomišljate, Fanika? Zakaj mi nočete podariti pravice, da ostanem Vaš varuh vse življenje ?"
Fanika je gledala na uro, katere kazalca, kakor njej v muko, komaj da sta se premikala z mesta.
„Govorite !" je prosil Dunvud. „Ali hočete biti moja ?*'
Šepetala je nekaj besed — in on jo je burno pritisnil na prsi.
„Eno besedo !" je še rekla. „Ne morem stopiti pred altar s prevaro ... Videla sem Henrika po njegovem begu — ne vprašujte dalje! Pridobiti časa, je zanj rešitev. Tu je moja roka — ako je zdaj ne zametujete."
„Njo zametavati! — Jemljem jo kakor najbogatejši, nad-vse me osrečujoči dar nebes! Še ostaja dovolj časa. V dveh urah sem skoz gorovje ... jutri opoldne se vrnem z Vošingt novim pomiloščenjem Vašega brata."
(Pride še.)
slancem: To je nesramnost !) Od strani vlade pa s tem, da je bil s predlogom trgovinskega ministra uprizorjen parlamentarni udarec, s katerim je naravnost izigrano vsako zakonodavno delovanje tegi državnega zbora. Paragrafu 1, ki ima biti sedaj edini paragraf tega zakonskega načrta, so dostavljene vse odredbe § 5. S tem se je državnemu zboru namignilo, naj odloči o dalekosežnih odredbah, s katerimi se krši temeljni zakon hrvatske nagodbe, ne da bi izvel potrebne debate, da, isto^niti pričel. Ta predlog kaže jasno, da ni vsa ta zakonska predloga bila uložena v interesu železniške službe, marveč le zato, <li se nekaj uzakoni kar smatramo za našo domovino kakor naj veče kršenje. (Predsednik je poslanca pozval na red ter mu žugal, da mu vzame besedo), namreč da se madjars'ri jezik določi tudi na zemljah kraljevin Hrvatske in Slavonije kakor uradni jezik. Ta predlog je v protislovju z naj primitivne jimi zahtevami ustavnosti, ker se ž njim zahteva, da se na-redbenim potom nekaj uredi, kar bi se bilo moralo poprejšnjem predlogu vlade same urediti potom zakona. S tem se nam je v tej zbornici onemogočil vsak nadaljni boj proti tem nezakonitostim.
Mi ne moremo in mi nočemo z našim nadaljnim sodelovanjem v tej zbornici sankci-jonirati postopanja, s katerim se je izigralo hišni red, izvrglo parlamentarizem zasmehu, ter stavilo ustavnost na kocko. Ne preostaja nam, odposlanim zastopnikom Hrvatske, dru-zega, nego da v slučaju, ako bo vsprejet predlog trgovinskega ministra, poročamo o tem in o našem postopanju našim volilcem v hrvatskem saboru, ki naj konečno sklepaio o nadaljnem izvrševanju naših mandatov in našega nadaljnega postopanja. — Hrvatski poslanci so na to korporativno odšli iz dvorane.
Tuškan pred imunitetnim odsekom.
BUDIMPEŠTA 4. Imunitetni odsek po-slenske zbornice je imel predpoludne sejo, na kateri je razpravljal o imunitetnem slučaju posl. Tuškana. Tuškan je prišel pred imunii tetni odsek ter izjavil, da ni nikakor nameraval žaliti zbornice oziroma predsednika. Rad-te izjave Tuškana je odsek izjavil, da smatra stvar rešeno in da ni potrebno, da nadalje proti Tuškanu postopa, vendar naj isti svojo izjavo, podano pred odsekom, ponovi tudi v zbornici. Ker se pa hrvatski poslanci več ne udeleže razprav v zbornici, sporoči Tuškan vso stvar predsedniku pismenim potom.
Državni zbor.
DUNAJ 4. Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede državnozbor-skih volitev v Galiciji. Minister za notranje stvari Bienerth je podal rezultat preiskav o dogodkih povodom državnozborskih volitev v Przemyslu. Minister je odločno odbijal napade na uradne organe, izlasti na voditelja policijskega komisarijata v Przemyslu. Na to je minister pojasnil dogodke pri volitvah v No-voganki, kjer so bile štiri osebe ustreljene, tri teško, 6 pa lahko ranjenih. Ranjenih je bilo tudi več orožnikov. Vlada obžaluje krvavi izid teh volitev, zavaruje se pa najodločneje proti generaliziranju tega posamičnega dogodka. (Mejklici pri socijalnih demokratih) Minister je ob živahnem pritrjevanju Poljakov vzel v obrambo gališkega namestnika ter naglašal, da je isti izdal stroga navodila glede zakonite izvedbe volitev in ne more odgovarjati za slučajno kršenje teh predpisov. Minister je ponovil, da bo odločno postopal proti vsaki nekorektnosti in zane-marjenju dolžnosti od strani izvrševalnih organov in ni treba, da ga na to opomni zbornica, kajti to smatra kakor svojo pravico in dolžnost. Kcnečno je minister prosil, naj zbor-oici odkloni nujnost. (Živahna pohvala pri Poljakih.)
Baron Battaglia (Poljak) se je podobno bavil z bojnim načinom socijalnih demokratov, pri čemer je ponovno prišlo do viharnih kon-troverz med socijalnimi demokrati in Malo-rusi na eni in posamičnimi členi poljskega kluba na drugi strani. Govornik je obširno govoril o namenih in težnjah socijalnih demokratov, katerim je očital različne volilne zlorabe in teroristično postopanje za čn$a galiških volitev.
Posl. P. Davidiak (Malorus) je kakor očevidec opisal krvave dogodke v Horuc ki. — Posl. dr. Chiari je izjavil, da bodo nemško -narodna zveza in nemški radikalci glasovali proti nujnosti. — Posl. Moraczevski (poljski socijalni demokrat) je govoril za nujnost in za imenovanje pododseka. Posl. dr. Petelenz (napredni demokrat) vidi v nujnih predlogih le izraz sovraštva proti poljskemu klubu ter bo glasoval proti nujnosti.
Nato sta govorila generalna govornika : pro Diamnnd in contra Loewenstein, nakar je zbornica prešla na glasovanje. Nujnost vseh
Stran II
s EDINOST« ste v. 183
V Trsta, clae a. julija j7.
5 predlogov je bila z 249 proti 138 glasom, odklonjena.
Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
Časnikarska zveza.
Petdeset državnozborskih poslancev, ki so časnikarji, je osnovalo časnikarsko zvezo v svrho varovanja svojih stanovskih interesov.
Ozirom m pp anja M Avstrijo in Ogrsko.
Interpelacija poslancev P e r i ć a. dra. I v č e v i ć a in tovarišev v seji zbornice poslancev dne 2. t. m.
V § 4. ogrskega zankonskega člena XXX, od leta 1868 in hrvatskega zakona od 8. oktobra 1868, tičočega se uzakonjenja dogovora o nagodbi med kraljevstvom Ogrskim na eni in kraljevstvom Hrvatskim na drugi Btrani, je rečeno dobesedno :
Hrvatska, Slavonija in Dalmacija pri-poznavajo veljavnim in obveznim zakonski člen XII. ogrskega državnega zbora od leta 1867, kateri člen določa stvari, ki so med deželami krone sv. Štefana in drugimi deželami Njegovega Veličanstva skupne, ali pa ki niso skupne, a se imajo vendar v skupnemj sporazumljenju rešiti, kakor tudi način njih uprave, in istotako tudi dogovore, že skle-i njene na podlagi tega zakona; izlasti pri-; poznavajo zakonske Člene XIV., XV. in XVI. od leta 1867 veljavnimi in obveznimi, ali toj pod izrecnim pogojem, da morejo v bodoč-! nosti podobni temeljni zakoni in dogovori navstati le pod zakonitim s o d e 1 o -! v a njem Hrvatske. Slavonije in Dalmacije.
Zakonski člen XIV. od leta 1867, ome-: njeni v ravnokar navedenem § 4. ogrsko-hr-' ;-atskega nagodbenega zakona, se tiče pro- i porcije, po kateri imajo dežele ogrske krone nositi bremena skupnih stvari; zakonski člen j XV. se tiče letnega prispevka k državnemu dolga, ki ga imajo prevzeti dežele ogrske; krone, in zakonski člen XVI. od leta 1867. vsebuje slednjič kakor predmet carinarsko in1 trgovinsko zvezo, sklenjeno med deželami ogrske krone in ostalimi kraljestvi in deže-| lami Njegovega Veličanstva.
Po § 4. ogrskih in hrvatskih nagodbenih i zakonov je izraženo čisto in bistro temeljno' načelo, da so se državnopravni odnošaji med Avstrijo in Ogrsko mogli z obvezno krepostjo za Hrvatsko uravnati le ob zakonitem so-j delovanju Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, radi česar je bilo tudi potrebno, da so, Hrvatska, Slavonija in Dalmacija naknadno. podelile svoje odobrenje nagodbi, navstali; broz njih sodelovanja, kar se je ravno zgodilo po določilu § 4. V tem § se dalje sve-! čano določa, da se v bodoče ne smejo ustvarjati podobni temeljni zakoni in dogovori brez zakonitega sodelovanja Hrvatske, Slavonije in Dalmacije in da se torej tudi na pravnih razmerjih, določenih z avstrijsko in ogrsko nagodbo, ne sme izvršiti n i -kaka sprememba brez večkrat omenjenega sodelovanja Hrvatske, Slavonije in Dalmacije.
Glede skupnih stvari, ali takih, o katerih je skupno postopati, so torej Hrvatska, Slavonija in Dalmacija pripoznane kakor samostojen državnopraven faktor in je njihovo sodelovanje pripoznano kakor potrebno.
To sodelovanje ne more nikakor nahajati svojega izraza v akciji ogrske centralne vlade in ogrskega parlamenta, kjer ima svoj sedež minister za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo, oziroma delegati hrvatskega sabora, ker je pravica Hrvatske do deleža na skupni vladi po svojem ministru, in na skupni zakonodaji po določenem številu delegatov hrvatskega sabora pravo Hrvatske, zajamčeno po nagodbenem zakonu, na katerem ni dovoljeno nit spreminjati brez izrecnega privoljenja hrvatskega sabora, in ker bi bilo torej izrecno na-glašanje, da se v bodočnosti temeljni zakoni in pogodbe, kakor so one iz leta 1867, morejo sklepati le po zakonitem sodelovanju Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, odvišno in brez svrhe, ako bi kazalo na udeležbo Hrvatske, Slavonije in Dalmacije na ogrski vladi in na ogrskem parlamentu. Da se pa v zakonu tolike važnosti, kakoršen je ogrsko-hrvatska nagodba, ne more domnevati odvisnih besed, to je na dlani. Ce že to jednostavno presojanje izključuje tako interpretacijo norme, ki jo vsebuje § 4. grško-hrvatske nagodbe, potem prihaja nedopustnost iste po druzih določilih ogrsko-hrvatskih zakonov do izraza na način, ki izključuje vsaki dvom. Nagodba, sklenjena leta 1867 med Avstrijo in Ogrsko, tvori sestaven del dogovora, sklenjenega leta 1868 med Ogrsko na eni, in Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo na drugi strani.	•
To je jasno iz vseh določil dotičnih zakonov, posebno pa iz večkrat citiranega § 4 in iz § 43. Iz tega pa sledi, da čim se ima podlaga avstrijsko-ogrske nagodbe iz leta 1867 zapustiti in se imajo dotični temeljni zakoni in dogovori spremeniti, ne moreta pravno j obvezno zastopati Hrvatske ne; ogrska vlada, ne ogrski pari a-! m e n t, ker bi se iz tega izvršila sprememba! bitstvenih določil dogovora, sklenjenega v letu i 1868 med Ogrsko in Hrvatsko ; in ker glasom' izrecnega dolo&ila § 70 ogrsko hrvatskega1 nagodbenega zakona ne morejo biti spremembe tega dogovora predmetom posebne zakonodaje pogajaj o tih se dežel, in se more vsaka sprememba izvršiti le na tisti način, kakor je
prišlo do dogovora: po privoljenju vseh tistih Iz naše mestne plinarne. V torek dne Odbor rMožke podružnice sv. C. in M/ faktorjev, ki so dogovor sklenili. Če torej 2. julija ob 8. uri zvečer se je vršil v pro- dovoljuje prositi tudi Vaše blagorodje, da bi § 4. o grško-hrvatskih nagodbenih zakonov iz štorih na trgu Goldoni št. 10 I. nadstropje blagovolili prispevati poljuben znesek v ta leta 1868 zahteva zakonito sodelovanje Hr- javen shod ob obili udeležbi od strani de- namen. Vsak, tudi najmanjši znesek, hvaležno vatske, Slavonije in Dalmacije za vsako spre- lavcev mestne plinarne, uslužbenih in — od- sprejmemo, kajti družba je letos svoj delo-membo avstro-ogrskega nagodbenega zakona puščenih. Na shodu se je govorilo o vseh krog znatno razširila, zato potrebuje tudi od leta 1867, potem se tu čisto jasno kaže krivicah, ki jih dela ravnatelj plinarne, g. obilnejše podpore. Kako važen je pa njen na sodelovanje hrvatske regnikularne deputa- Sospisio, delavcem slovenske narodnosti. Pred obstanek za razvoj slovenskega naroda, kate-cije in hrvatskega sabora.	nekoliko dnevi podala se je k ces. namest- rega od vseh stranij tlačijo sovražniki, je
Nu, znano je splošno, da na nagodbenih niku deputacija, da mu predloži vse pritožbe tovo znano vsakomur, pogajanjih, ki se vrše sedaj med avstrijsko delavcev v plinarni. Dva dni pozneje je doznal i Ciril-Metodijev dar vsprejema podružnični in ogrsko vlado ob popolnem preži- g. Sospisio, da se je deputacije udeležil tudi blagajnik g. Ivan Vrščaj, ulica Kandler št. 5. ranju Hrvatske, gredo stremljenja delavec Zadnik in na mestu g a j e o d - j Trst.
Ogrske za tem, da bi se nagodba postavila slovil iz službe s temi le preciznimi Ker je možno, da se komu ta okrožnica na drugo podlago, da bi se obstoječe državne besedami : „Ker ste šli k namest-'ni doposlala, ali pa da se pošiljatev pravo-in gospodarske razmere popolnoma spremenile, niku, poberite nemudoma svoje časno ne dostavi, prosimo vse p. n. dobrot-ia da bi se mej drugim, mesto skupnega stvari in pojdite in nikdar več nike, da pošiljajo C. M. dar na gorenjo adreso, carinarskega obsežja ustvarili dve samostojni naj vam noga ne stopi v plinarno, j Iz prijaznosti vsprejema tudi upravništvo carinarski obsežji z dotičnimi carinarskimi k a j t i tu zapovedujem jaz in sem vaš j „Edinosti" te darove.
pregrajami, vsled česar naj bi Hrvatska spa- vladar. Mestna plinarna so itali dala pod onostransko carinarsko obsežje,! j a n s k a tla."
kar bi bilo škodljivo toliko za v državnem Naglasiti treba, da je Zadnik med naj-zboru zastopana kraljestva in dežele, kolikor mirnejimi delavci, ljubljen od vseh svojih to-tudi za Hrvatsko.	j varišev.
Take spremembe v nagodbenih dogovorih ! Potem, ko so delavci povedali še razne od leta 1867 se na podlagi poprej rečenega; druge pritožbe, je sklenil shod predložiti ne morejo brez hudega kršenja državno- spomenico predsedstvu upravnega sveta pli-pravnih razmer monarhije jemati v razpravo, narne, v kateri spomenici naj se zahteva : ako se ne vpošteva tudi Hrvatske, niti se	1) da se zopet vsprejmejo na delo vsi
jih ne sme izvesti. Pogreška, storjena v letu odpuščeni delavci, vštevši Zadnika, 1867, se ne sme več ponoviti.
Ker zahtevata pravica in pravičnost in	toliki meri, da bo mesta za domače odpu-
ker je v splošnem interesu, da so na skle-	ščene delavce,
panju nove nagodbe zastopani vsi opravičeni 3) da se odpuste delavci Mezzavilla,
faktorji in da 60 čuvajo vsi opravičeni inte-	Pasutti, Maroni, Rossinel in Perelda, ker so
resi, nam je v čast staviti do njegove eksce-	poznani kakor hujskači proti domačim delav-
lence gospođa ministerskega predsednika	cem in ovaduhi na škodo Slovencev, vprašanje : Za odgovor na to spomenico se je do-
Je-li njegova ekscelenca voljna skrbeti	ločil rok 8 dnij predsedstvu upravnega sveta
Odbor moške podružnice. Demonstracija Garibaldijevih čestil-cev. V protest proti policijski p repo redi so čestilci italijanskega heroja Giuseppe G&ribal-dija priredili sinoči demonstrativen sprevod po mestu. Sprevod je odšel s trga Carlo Goldoni, kjer ima svoj sedež „Club giovanile Giovanni Bovio". Sprevoda so se udeležili Mazzini-janci z belo rudečo-zeleno zastavo. To so namreč italijanski republikanci, in njih zastava nima savojskega grba z belim križem. 2) da se odpuste regnicoliv Pridružilo se jim je tudi veče število socija-
listov z rudečo zastavo, ki so hoteli s tem proslaviti Garibaldija kakor heroja svobode Vseh skupaj je bilo demonstrantov kakih 1500. Sprevod se je pomikal po Corsu do morja in potem nazaj do gledališča Politeam i Rossetti. Tu se je imel sprevod raziti. A razn gruče demonstrantov so se zopet zedinile ii. šle dalje prepevaje razne, tu prepovedane
za to, da bo na vršečih se pogajanjih z Ako preide ta rok, ne da bi prišla pra-1 pesmi, vsled česar je policija aretovala kaki! Ogrsko radi sklepa nove pogodbe k r a 1 j e-! vična rešitev, so sklenili udeleženci, da stvu hrvatskemu na podlagi o b-; zaprično energično akcijo proti mestni pli-stoječih zakonov monarhije za-jnarni. Shod se je završil ob 91/*. Navzoč gotovljen pristojajoči mu vpliv je bil tudi zastopnik politične oblasti.
in sodelovanje kakor samostoj- Preziranje delavcev v tovarni ledu nega državno-pravnega faktorja ? v Barkovljah. Prejeli smo : Niti misliti ne --	- - - ■ - .	» . smemo mi delavci na muke in težave, ki jih
VS6S0K0ISKI ZI6I v iicltj'- moramo prestajati, da sebi in svojim družinam Ruski listi O zletu.	! prislužimo za življenje potrebno. Ali nekater-
Petrograjski „Svet" je za praški vseso- | nikom menda to ni še dovolj, ampak menijo, kolski zlet otvoril posebno rubriko ter je naj-j da treba delavca tudi prezirati, šikanirati in prej naštel vsa odposlanstva in najugledneje ga žaliti. Posebno se dogaja tako v tovarni udeležence. — List „Novoje Vremja" je pri-! ledu v Barkovljah. Tu je nameščen kakor občil o zletu drugi članek, v katerem pravi j prvi strojevodja neki zagrizen Nemec. Ta člo-med drugim: „Vsak sokol od prvega do zad- vek postopa z delavci skrajno odurno in ža-njega stremi z vso silo za tem, da hodi po Ijivo ter noče poznati delavca in njegovih stopinjah Tyr§a in Fugnerja, ki sta učila, da muk. Toliko časa nadleguje delavca, da ga za rastočo mladino ni nič bolj škodljivega, slednjič spravi iz tovarne in — ob kruh. Kaj nego zadušljiva, strupena politična atmosfera! naj počne siromak s svojo družino? in brezdušne socijalistične teorije v zvezi z Je-li to prav, je-li humanno? Odgovorite
lažnjivim kozmopolitizmom, ki izsuševa srce in duh mladine, ne da bi jej dal jasnih, očevidnih idealov za življenje. Čestiti, zdravi patriotizem sokolov, njihova eneržija, srčnost,
nam gospod gospodar tovarne, ki slepo verujete vse, kar vam donašajo Vaši zaupniki in delovodje ? ! Gospodar se niti ne meni za to, je-li to, kar se mu donaša, resnično ali ne ? !
zavedua disciplina in vztrajnost morajo impo-jln vendar bi morali biti gospodarju enako pri nirati; — ni čuda torej da je postal peti srcu vsi delavci, brez razlike na narodnost! vsesokolski zlet velikanskim prizorom, veli-! Ako delavec vrši svojo dolžnost, ne bi smel kim ^vseslovanskim narodnim praznikom v biti zmerjan, ali celo odpuščen iz službe.
zlati slovanski Pragi !"
Zopet danes apeliramo na gospodarja, da stori konec temu zistemu, ob katerem je kakov strojevodja vsemožen, kakor kakov av-tokrat. Takemu človeku bi se moralo nekoliko
Slovenci na grobu Jana Lego.
Slovenski udeležitelji vsesokolskega zleta so pod vodstvom župana Hribarja korpora-: pristriči peroti, da bo nekoliko drugače po-tivno obiskali grob nepozabnega povspeševa-; stopal z našimi itak preponižnimi Slovenci
j i • 1 ____1__* _ *1_____"L 1*»____T* A^A	1 '___ _ ___ 1,	A lrAHtfi noi *r Krv/mrv
telja slovensko-češkega zbliževanja Jana Lego, ter so položili na grob krasen venec.
Dogodki na Hrvatskem.
Dementi glede nadškofa Posilovića.
Hrvatski list pišejo, da ni res, da je zagrebški nadškof Posilović obiskal novega bana Rakodczaya. Nadškof je marveč v banski palači obiskal grofico Gabrielo Pejačević, ki je prišla v Zagreb.
Madjarski železniški uradniki prosijo za premeščenje.
Iz Zagreba poročajo, da so madjarski vradniki pri prometni upravi v Zagrebu napravili skupno prošnjo na ministerstvo za premeščenje.
Varešanin — kraljevi komisar ?
„N. Fr. Presse" piše, da bo, ako se Rakodzavju njegova misija ne posreči, kraljevim komisarjem za Hrvatsko imenovan general Varešanin, poveljnik posadke v Zadru.
Zarota častnikov v Črnigori.
Beligrajska „Štampa4* poroča iz Kotora : Na ukaz črnogorskega vojnega ministra generala Martinovića sta bila v torek v Ce-tinju aretovana dva stotnika in štirje poročniki. Vseh šest častnikov je izvršilo svoje studije deloma na beligrajski vojni akademiji, deloma na italijanskih kadetnih šolah.
Iz Dubrovnika pa javljajo, da je bilo v zadnjih dneh aretiranih 15 častnikov črnogorske vojske, ki so obdolženi veleizdaje in zarote proti življenju nekaterih členov mini-sterstva dra. Tomanovića. To aretovanje ni posebno razburilo prebivalstva.
Drobne politične vesti.
Grof Sternberg v češkem deželnem zboru. Zaupniki kmetskega volilnega okraja Nahod so ponudili grofu Stern-bergu kandidaturo za češki deželni zbor.
Dnevne vesti.
Iz pravosodne službe. Upravitelj moške kaznilnice v Kopru Jakob Pascoiitti je imenovan upraviteljem sodnijskega zapora v Trstu, pristav moške kaznilnice v Gradiški Fran Wolfbeiss je pa imenovan kontrolorjem sodnijskega zapora v Trstu.
19 demonstrantov.___
riiŽAŠSLa. MAJLa SBOmU.
Neznani tatovi. Gospod Izidor Franki je prijavil predšinočnjim na policiji nastopni slučaj : Predvčerajšnjim predpoludne je on prišel z Dunaja v Trst. Izstopil je v hotelu Vanolli (e.vGarni) in tam izročil vratarju kovček, v katerem je bilo za kakih 500 kror. obleke in perila in pa nekaj slikarij, v skupni vrednosti 215 kron. A ko se je zvečer vrnil v hotel, da bi šel spat, ni več našel svojega kovčka. Vratar hotela da mu je izjavil, da ne ve, kam da je izginil njegov kovček.
Nasilnež. Predvčerajšnjim malo pred poludne je bil aretovan ponočni čuvaj paro-plovne družbe Austro-Americana, imenom Vincenc 15., ki stanuje v ulici di Donota. Aretovan je bil pa na podlagi ovadbe 17 letne Marije V., ki je doma iz Barcelone na Španskem in ki sedaj biva tu v ulici di Riborgo št. 33. Marija V. je namreč ovadila Vincenca B., da jo je — ko sta bivala v enem in istem stanovanju — skušal večkrat posiliti. — Na policiji so ga vzeli na zapisnik in ga potem izpustili.
Ponarejen angleški denar. Lahkoživka Marija Veros, stanujoča v ulici deli'Altana št. 8, je prinesla včeraj prednoldne na policijo angleško šterlinsko liro v zlatu, ki jo je bila ona spoznala za ponarejeno. Povedala je, da ji je dal to ponarejeno šterlinsko liro v plačilo za neko posebno postrežbo, nek mladi mornar, ki ga pa ona ne pozna.
Nepoboljšljiv tat je 53 letni čevljar Alojzij Revere, stanujoči v ulici della Tesa št. 12. Bilje že kakih 10 krat kaznovan rad: tatvine. A včerai je bil zopet radi tatvine aretovan, ko je ukral z vrat trgovine Frana Cantoni v ulici Nuova omot kotenine, ki je je bilo 15 m v vrednosti 10 kron. Vkradeno kotenino so mu zaplenili in jo vrnili lastniku, a njega so djali pod ključ, na razpolago deželnega sodišča.
Varujte se pred tatovi v kopališčih.
Neštetokrat smo že poročali o maniih ali večjih tatvinah, izvršenih v raznih morskih kopališčih. In tega nikakor noče biti konec ! Predvčerajšnjim popoludne je v kopališču Fontana neznan uzmovič vkral katehetu dekliškega zavoda „Notre Dame de Lion" mošnjiček, v katerem je bilo 56 kron denarja.
Dve škrlji za tlak je skušal predsi-nočnjim vkrasti v ulici del Salice 28 letni voznik Karol P,, stanujoči na istrski cesti. Škrlji je bil že naložil na svoj voz, a v tem ga je zalotil neki redar, ki ga je aretoval in ga odvedel na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem izpustili.
Smeinica. Javni funkcijonarji so kakor knjig« v knjižuici : Oni, ki so najmanj vporabljivi, so postavljeni na najviša mesta!
Koledar In vreme. — Danes: Ciril in Me-todij, slovanska blagovestnika; Manila. Jutri: Iza-jija. prerok; Domogoj; Dobrija. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 26* Celzius. — Vreme včeraj : lepo.
Društvene vesti in zabave.
Akad. tehn. društvo „ Tabora v
Gradcu ima svoj IV. redni občni zbor za 1. t. dne 4. VII. 07. v restavraciji „Stephans-turm" ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli I
Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda so po posredovanju gospice Gilde Lux t s Prošeka, podružnične poverjenice, pristopile kakor nove udinje : g.a Viktorija L u x a kakor ustanovnica (prej je bila gospa letnica), gospice Grilda Luxa, Dorica Gori\ip in Lirika Dolenc pa kakor letnice. Živele !
Če bi se pa ne hotel pokoriti, naj v božjem imenu zapusti zemljo, ki mu je — tuja !
Pristojbina za poštne izkaznice.
Vsled odredbe c. kr. trgovinskega ministerstva od dne 19. junija t. 1. št. 22.196/1 odpade v bodoče kolek 2 kr. — za poštne izkaznice in se bo pobirala za le-te samo pristojbina 50 stct.
Peteršiljček na vseh juhah?! Dne
30. m. m. so zborovali v Mariboru predstojniki krajnih skupin in zaupniki zveze nemških delavcev „Germania" za Štajarsko in Koroško. Ta organizacija je na strogo nemško-nacijo-nalni podlagi. Nu, to je stvar nemške domačnosti, v katero se mi nočemo vtikati in bi tega shoda niti ne omesjali, da nismo tudi tu zopet srečali starega dobrega znanca..... g. Pogatschnigga s c. k r. pošte v Trstu. Mož je govoril tudi na tem shodu — kakor posnemamo iz poročila v „Grazer Tagespost" — ter se zavzemal za gori rečeno delavsko organizacijo ! Ta mož je res peteršiljček na vseh nemških juhah!
Izlet v ledeno jamo v kočevskih hribih. Preiskovalec dolenjskih jam je napravil na praznik sv. Petra in Pavla izlet na sv. Peter in od tam v globoko ledeno jamo blizu Kunic v kočevskih hribih (na Sotesko). Kar se v drugih jamah občuduje kapnikov v kamenje vdobljenih, to se v ti jami predstavlja v zamrznjenih lednikih, ki vise kakor velike sveče nizdol s stropa. V svoji prirodopisni knjigi sam omenja Orožen, da očividci krasote te jame ne morejo zadostno pohvaliti. Radovedni smo, kaj nam gospod preiskovalec sporoči o tej jami, ko se povrne domov.
Ciril-Metodijski dar. Moška podružnica v Trstu je razposlala te dni p. n. rodoljubom sledečo okrožnico :
Vaše blagorodje!
V nekaj dneh bo narodni praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metodija.
Naši požrtvovalni rodoljubi že skozi več let častijo spomin tega dneva s tem, da na-klanjajo naši prekoristni šolski družbi primeren Ciril-Metodijev dar.	, . „ . _ f . .
Poznavajoč požrtvovalnost naših rojakov. „Čitalnica" pri sv. Jakobu priredi v upamo da oni tudi letos pokažejo svojo na- nedeljo izlet na veliko narodno slavnost v klonienost dični družbi, spominjajo se nje na j Solkan ter bo z moškim zborom tudi sodelo-dan slovanskih apostolov s primernim darom.1 vala na veselici, ki se bo vršila popoludne.
V Trstu, dne 5. julija 1907
>EDINOSTc štev. 183
Stran III
Odhod 8 prvim viakom drž. železnice ob 6. uri j miši, ko se toliko zaganjajo v Slovence, zjutraj in sicer s kolodvora v Rocolu, nakar jnemške invazije pa nočejo videti,
se opozarja pevce in si. občinstvo.
Možka podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na Greti priredi veliko vrtno veselico v nedeljo 4. avgusta in ne dne 7. julija, kakor je bilo po pomoti objavljeno.
Darovi.
Za družbo sv. C. in M. iz nabiralnika v kavarni »Narod, doma« 11 K. Denar se je poslal vodstvu.
Za možko podružnico sv. C. In M. je daroval g. I. I. 3 K.
Vesti iz Goriške.
V Št. Andrežu pri Gorici je priredilo „Tamburaško-pevsko društvo" dne 30. -junija tamburaško veselico z bogatim programom. Razun domačega društva so sodelovala še tri druga društva in sicer: tamburaši iz Bilj, Podgore in Vrtojbe. — Te tri društva so tekmovala za prvenstvo v tambu-
marveč jo še prav pridno podpirajo z obiskovanjem veselic in zabav, ki jih prireja nemška šolska družba. Tudi svoje otroke pošiljajo pridno v nemško šolo. Če hočejo, da bo čim prej konec italijanstva v Gorici — potem je njih postopanje umevno, drugače pa ne.
Vesti iz Istre.
Dobrovoljno gasilno društvo Vo-Iosko-Opatija priredi v nedeljo dne 14. julija povodom blagoslovljenja svojega gasilnega orodja svojo prvo veliko ljudsko šumsko slavnost v Opatiji, kraj vile „Gorove" (staro pokopališče). Na slavnosti bo svirala vojaška godba. Ker je čisti dohodek zabave namenjen za nabavo gasilnega orodja, se preplačila hvaležno vsprejemajo. Preskrbljeno je za dobre in sveže jedi in pijače. V slučaju neugodnega vremena se bo veselica vršila dne 21. julija.
Po občinskih volitvah v Puli. V
" Sodišče je izreklo prvo priznanje tam- torek je gospodarska stranka uložila proteste burašem in Vrtojbe, drugo iz Podgore in Pr0J zadnjim občinskim volitvam. \ slučaju, trtfe onim iz Bilj. Kakve nagrade je doma- bodo volitve razveljavljene — na čemer,
Le društvo podarilo sodček piva društvu iz
Vrtojbe.
Domače društvo je prav lepo vdarjalo valček „Na valovih Jadranskega Jmorja" ter društveno zapelo s »spremljevanjem tamburic in Foerste-jevo kitico narodnih pesmi. V zahvalo je bilo živahno pozdravljeno od poslušalcev. — Veličasten prikaz se je pa nudil poslušalcu, ko so vsa štiri društva, kakih 10 tamburašev, krepko udarila „V sladkoj satiji^ pod spretnim vodstvom g. Ernesta ^irce. — Le na tej pati naprej in v krat-Lv:n se tamburanje povzdigne v naši lepi >kolici na stopinjo dovršenosti (Je tudi se tzni nepoklicani zdražbeniki trudijo, da bi učinili to lepo narodno umetnost. — kar so ta Jan pokazili s svojo abstinenco iu poulični . pevanjem, ali bolje tulenjem med vese-
Saj tako je tudi prav : zdaj društvo a>m vidi, kdo mu je prijatelj, kdo sovražnik !
Šaljivi prizor „Le brada napravi moža" ie bila v spretnih rokah, le žal, premalo izpiljena, kljub temu je pa občinstvo prav zadovoljila.
Po veselici se je pa mladina ob zvokih vojaške godbe prav pridno sukala, bolj zrelo občinstvo se je pa zabavalo v svojih krogih pri dobri postrežbi krčmarja g. Petra Lutman. Vsakemu udeležencu ostane ta večer v prijetnem spominu. Vsakdo je zapuščal ve-selični prostor v nadi, da društvo kmalu zopet priredi kak prijeten zabaven večer.
Konečno bi položil mlademu društvu na srce, da v prihodnje poskrbi, da ne bodo prihajale nepoklicane osebe na prostore drugim namenjene, radi tega treba zanesljivih roditeljev, ki skrbe za notranji red.
Veliko vrtno veselico priredi dobro-▼ol no gasilno društvo v Sežani dne 18. avgusta t. 1. Vabimo vsa vrla bratska pevska in gasilna društva, da prisostvujejo tej redki slavnosti. Obširni program se objavi pravočasno.
Iz Tomaja nam pišejo : Pri nas so bili ustanovili pevsko in bralno društvo. To društvo pa je le životarilo in ni kazalo na nobeno stran kakega napredka. Jedna jedina sila je še držala to društvo in to je bil naš podžupan g. Sonc. On je žrtvoval veliko ti uda, da društvo ni propadlo. In sedaj so se začeli kazati sadovi njegovega truda. Društvo se je začelo oživljati in napredovati. Čast g. Soncu, ki mu je tudi na stara leta ost ti duh čil in agilen. Kakor je za mladih nog ljubil petje, glasbo in čitanje, takov je tu'h sedaj : Izpolnila se mu je tudi želja, da si je vzgojil sina, ki bo znal nadaljevati njegovo delo. Uredili so tudi družbino knjižnico in delo vspeva najlepše. Takov napredek je v čast njim, ki delajo za narodno izobrazbo ! Le tako naprej !
Toča po Krasu. Pišejo nam iz Lokve : Letošnje leto je kaj čudno. Dolga in ostra
ni možno dvomiti — se bodo nove volitve vršile še le na pozno jesen. Kršenja zakona in volilne svobode so bile neverjetno številne in vnebovpijoče : od sestave volilnih list preko vse volilne borbe pa do postopanja volilne komisije.
Prva dolžnost državni oblasti — kakor čuvarici zakona — je, da poskrbi za čiste volitve. A če se hoče to doseči, je absolutno potrebno, da se vodstvo prihodnjih volitev ne poveri več ljudem, ki so na zadnjih volitvah zagrešili tako nezaslišane mahinacije na škodo volilne pravice in svobode. In to more storiti državna oblast z mirno vestjo, saj vodstvo volitev je občinski upravni odbor vršil v prenešenem delokrogu. Volitve absolutno ne sme več voditi prejšnja.komisija, če se hoče res imeti čiste volitve, kakor jih zahtevata zakon in ustavnost.
Pa še neko opravičeno zahtevo treba staviti. Veliko razburjenje na zadnjih volitvah in znani škandalozni in tragični dogodki so bili po velikem delu posledica dejstvu, da so volitve predolgo trajale. Volitve naj se izvrše v dve treh dneh, kar je prav lahko možno, ako se mesto ene ustvari več volilnih sekcij. Izlasti za okoličanske volilce naj bi se določilo več volilnih sekcij po deželi. To treba zahtevati odločno že v imenu osebne in vo-\ lilne svobode. Siromašni in neuki kmet-volilec je izpostavljen po mestnih ulicah nadlegovanju, nasilju in zvijačam ter postaja kaj lahko žrtev sleparskih agitatorjev.
Med mnogimi lumparijami, ki so pripomogle kamori do zmage, je bil tudi drzni poskus, da bi tudi kmetje iz Vale, ki nimajo v Puli nič opraviti in spadajo \ Rovinj, od-i dali svoje glasove za puljsko kamoro. Ta poskus pa se» sicer ni posrečil, pač pa je že vložena kazenska ovadba proti več osebam j v Puli in Rovinju, ki so uprizorile to lumpa-rijo ! Prav tako !_
Vesti iz Kranjske. \
Odlikovanje. Državni poslanec kranjski dr. Ignacij Žitnik je imenovan pape-, ževim komornikom.
Požar v Dol. Kronovem pri Šmarjeških Toplicah. V ponedeljek je mlinarju Ivošaku v Kronovem zgorelo z mlinom vred malodane vse poslopje, vsaj vse, kar je bilo lesenega. Zgorela sta tudi 2 konja, 11 pra- j šičev in nekaj goveje živine. Pravijo, da je ogenj nastal vsled samovnetja v listju.
2-letni ogenj na Rogu. Na Rogu v kočevskih hribih, kjer se nahaja velika lesna! tvornica za tavolete, parkete i. t, d, gori že dve leti v kupih navoženega žaganja. Se žaganjem in drugimi odpadki so namreč zasuli veliko kotlino pod tovarno. Vnelo pa se je žaganje globoko sredi kupa in začelo tleti, dokler ni prišlo v jeseni do popolnega izbruha. Dasi je torej mnogo t carine zgorelo, ognja niso mogli zadušiti in tli Še venomer naprej. Ko je prišel pisec teh vrstic v nedeljo na
priliki ljudska knjižnica, ki so jo osnovali letošnji abiturijenti iz Kranja.
„Sonwendfeuer". Za nemško stvar najbolj uneti kraji na slovenski zemlji seveda niso smeli manjkati 8 kresovi v proslavo nemškega „Wotana". Posebno odlikovali so se kraji Borovlje, Prevalje in Rožak. Kresovi, ki jih žgejo Nemci tudi na predvečer tako-imenovanega „Sonmvendfest" pa polagoma zgubljajo na številu. S časom tudi nemčur ne gre več zastonj kurit takih kresov.
Zgago delajo. Nemčurji že hujskajo med slovenskim ljudstvom v takoimenovanem slovenskem volilnem okraju, da naš poslanec Grafenauer ni pristopil slovensko-klerikalnemu klubu v državnem zboru, ampak — hrvatskemu klubu, kjer sedijo menda tudi slov. liberalci. S tem pač hočejo zbegati volilce, ker se bode potem baje vpelial v šolah na Koroškem hrvatski učni jezik. Hvala Bogu, da naroden Slovenec ni tako neumen in zabit, kakor so nemčurji, kateri vse požro, kar jim Nemci natolcujejo. Poslanec Grafenauer naj bi pa le ostal v jugoslovanskem klubu, ker to odgovarja koroški politiki.
Puškarska zadruga. Svetovno znana tovarna Petra Werniga v Borovljah se je posredovanjem „Ljubljanske kreditne banke" preuredila v zadrugo z omejenim poroštvom. Delničarji, med katerimi je tudi dosedanji lastnik g. Wernig, so Slovenci. Zadruga poveča tovarno.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 7. julija ob 3. uri popoldan v Štebnu pri Bekštanju v gostilui g. Gra-berja, p. d. Kramarča.
Beljak. Za deželnozborski mandat namesto odstopivšega poslanca Carl Ghon-a se je mislil potegovati iz dobe državnozborskili volitev znani kandidat dr. Angerer iz Celovca, kateri pripada vsenemški stranki. Ker so se pa nasprotstva pri državnozborski volitvi med ljudsko in vsenemško stranko le poojstrila, se vendar dr. Angerer ni upal r.a dan, ker bi na ta način morda bila nevarnost od so-cijalnodemokratske strani. Zdaj so se pa zjedinili in postavili za kandidata slikarja in posestnika Stage-ja. sicer tudi pristaša vse-nemške stranke, ki je pa všeč tudi obrtni stranki. Seveda bode on predstavljal duševno le senco od prejšnjega poslanca Ghona.
Neprebavljivo. O priliki, ko so se peljali kranjski Slovenci v Prago, je pozdravilo odposlanstvo celovških Slovencev svoje sorojake na glavnem kolodvoru v Celovcu, kjer se je posebni vlak vstavil za deset minut. Nemci so vspričo temu, da so se slišali na kolodvoru baje nemškega Celovca krepki živijo in na zdar klici, kar zbesneli. Popolnoma pa jih je omamilo, ko so zaslišali krepke slovenske pesmi. Seveda pišejo najlepše o Slovencih, kakor: olirenbet;iubende3 Geheul, Indianer-truppe, Hetzlieder, freche Provokation i. t. d. Ti nemški naduteži res mislijo, da je samo njim dovoljeno povsod »heulati« in kazati se Nemce, in nič bi ne rekli, ko bi se le oni tudi dostojno obnašali, in to celo na slovenskih tleh.
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 4. julija :
Miiller A. zasebnik, DUNAJ; Jager A. zasebnik, DUNAJ ; Reimann potovalec. BUDIMPEŠTA ; Schmidek V. uradnik, BUDIMPKŠTA; Ivančič F. posestnik, STEIN; Veločova J zasebnik, PRAGA; Stevsl P. zasebnik, PRAGA; Koritnik G. trgovec, SUŠAK; Ferliiga A. trgovec. PULA; Zottig A. trgovec, K ORMI X; Tomasek M. trgovec, PUl.A ; Šezfuhs M. uradnik, REKA ; Fubrmaun M. trgovec. SUNJA ; Messeder Ch. offic., BRAZILIJA : S'.ekera M. inženir. RESA; Natonek Ig. trgovec, BUDIMPEŠTA ; Jankovič M. zasebnik, BELIGRAD ; Žager F. trg., LJUBLJANA; Vidmar J. trg, GORICA; Klohs G. uradnik, DUNAJ.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicoio štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejema o>l 12. Jo 1. iu od 5. iu pol <lo 6. ia pol pop

Tovarna pohištva v TRSTU
ulica iella Tesa
%
štev. 4€
ZALOGA l Fi&zza - - I Rosario It. 1 |
KATALOGI, NACRTI IN \ PRORAČUNI NA ZAHTEVO. *
ANT ON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, ulica Torrente št. 34 (t iioii iiS: nucva cHt& sli £riesteSi.
VELIKA ZALOGA : šzgotovljenih oblek za odrasle in
===== vsake vrste.	■ =-
Delavske hlače prve vrste, kakor tud-blago vseh vrst iz najpopolnejše novo?.-

Denarna posojila
v vsakem znesku, proti jam-ttvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sioja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit. ! pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila. ' v vsakem znesku se dajejo po želji strank ! proti primernim obrestim oziroma proti amor-[ tizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARI^ ulica della Caserma St. 14, Z. nadst od 9.—12. predpoi. in od 3.-6. popoludne.
rf*-. ■ -	^	\
Čokolada
Edina zaloga tvrdke Kug-ier - Henrik Gerbeand
FRAtfCESCA VOTOJSEK — Trst. ulica San Spiridlone 6.
■I I-
-1 I-
zima. Zatem topla p jmlad, v kateri je vse lice mesta je nalašč za to postavljeni stražar
tako lepo pognalo, ozelenelo in cvetlo, da je lahko upal vsakdo na dobro letino. Grozdje lep ), žito, krompir vse v najlepšem razvitku. T Ja bogovi so se menda na nas vjezili.
Jupiter pluvius je zaprl svoje vodne za-kl i>nice in Eol je posušil zemljo, da je vse oui .govalo pod vročimi Helios-ovimi pogledi.
Kmetovalčevi upi so začeli izginjati. Žito izs išeno, sena malo, sadja skoro nič, a dežja o-i nikoder.
Pred nekaj dnevi je dež namočil, pa je zepet Eol vse posušil.
razkopaval posamične tleče kupe. Kamor stopaš, povsod vročina pod nogami. Ognja ne morejo preje zadušiti, Jnego bo vse žaganje na tistem mestu sežgano.
Sneg v juliju. V sredo, dne 3. t. m. je po dežju, ki je ohladil ozračje, sneg pobelil Triglav in vse vrhunce okolu njega.
Gad je pičil v na paši v palec na nogi 14 letnega Jožeta Štravsa z Vinkovega vrh , občina Dvor pri Žužemberku. Dečko pa ni izgubil hladnokrvnosti, ampak si je, kakor je slišal v šoli, hitro z žepnim nožem razrezal
Dne 2. julija se je lepo pooblačilo in.ran0j daje dobro krvavela. Domov prišedši upali smo na dež ; no, pa je le par kapelj j sj je izpral rano z lugom. Ker mu je pa patilo, ker je veter kmalu razgnal megle. ! stopalo vendarle oteklo, je stavil na nogo Dne 3. t. m. pa je nebo potemnelo že petrolejske obkladke. Pil je tudi žganje, ki zjutraj in votlo bobnenje od morske strani j baje deluje kot protistrup gadjemu strupu. S je oznanjalo toli zaželjeni dež. Dež je res. tem je bil iz nevarnosti in v par dneh je začel padati, vmes pa toča, ki je kmalu po-! tudi oteklina izginila. Tako si je pomagal belila naravo. Ni bila sicer debela, toda pa- j brez zagovarjanja" in stroškov, dala je več nego četrt ure nepretrgoma, po- j Z 'medvedom se je metal v nedeljo mešana z dežnimi kapljami. Po brazdah in j na Snežniku Tržičan Moretti. Isti je bil kakih zavetjih je bilo še do poludne. Za tem je pa- 40 metrov pred svojo družbo. Mlad medved dal še dež, toda škoda je precejšnja. Posebno ga je napadel in objel. Medved je zbežal v okoli Prelož je sekala, da je žalostno pogle- grmovje, ko so prihiteli Morettiju na pomoč dati nj^e. Največ so trpeli poljski pridelki : njegovi tovariši, ki so z revolverji streljali na pesa, žito, krompir; drevje je tudi precej medveda.
okleščeno.
Žalostna perspektiva za ubogo ljudstvo. x NemŠtvo v Gorici napreduje. Nemški Schulverein je kupil v ulici Codelli od Petra Birsa stavbišče za K 15.000, kjer bo zidal žestrazredno nemško šolo. Lahi lovijo slepe
Vesti iz Korožke.
Za slovensko vseučilišče se je odposlalo dosedaj s Koroškega 60 peticij.
Izobraževalno društvo se je ustanovilo v Šmaijeti pri Rožu. Ob enem se otvori ob tej
Odvetniška pisarna
D= Frana Brnčic-a
nahaja se od đue 1. julija t. 1.
v ulici: Via NUOVa št. 13, II. n.

JJ
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Teiefono it. 847. - Via della Stazione štv. 7. - Tei®fo»o it. s* 7
Filijaike v PULI, GORICI. REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na v.e kraje tu- in inoaam«tva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- (Pošiljanje predmetov, U se jemljsjo sa potonile in prevažanje m na ne Drage.) ===
Sprejema se tudi pohištv. ia druge predmete v shrambo v lastna za to prlpravijena suha skladisća.
Edini tržaški zavod za == VACUM-CLEANER".
ČIŠČFNJE In SHRANJEVANJE PitEPBOH
Točna postrežba in nizke cene.
solidno in elegantno
0»*" po zmernih cenah "Sat
Rafaele Italia
TR8T — Via Maloanton 7
■ -----r71 - «sm


Btran IV
»EDINOST« Stv. 1S3
V fistu, dne 5. julija ly07
HOTEL BALKM
70 sob, elektr. razsvetljava, Hft, kopeljl Cene zmerne.
HOTEL BALKAN
Razne vesti. |
Nekaj iz turške vere. Mohamed je1 pridigal : Če je bolniku usojeno, da ozdravi, bo ozdravel brez leka. Vendar zapoveduje koran materam, da morajo 2 leti dojiti otroke, kar je vsekakor zelo dobro za potomce. Mohamed je bil sicer v medicini slabo poučen. Mislil je, da je srce v zvezi s sapnikom, da je mleko mešanica krvi in jedil, da budobni duhovi povzročajo bolezni. Zapovedal je, da se verniki večkrat umivajo, in da se mnogo dni v letu strogo postijo. Vendar so Moba-medanci zelo umazani, postijo se pa le, dokler} solnce ne zaide, po noči se pa najedo. Zelo koristna pa je Mohamedova prepoved, da ne sme nihče piti alkohola, ta prepoved je vzeta iz judovske vere.
Največa blaznica v Avstriji je nova blaznica pri Dunaju, ki je sedaj dogotovljena. Poslopja so zgrajena na prostoru, ki meri 1,430.000 m8; 970.000 metrov je ob-danih z zidovi in ograjami. Na tem ogromnem prostoru je 60 poslopij, v katerih bo mesta za 2200 bolnikov. V slučaju potrebe se lahko prizidajo še druga poslopja, tako da bi potem bilo prostora za 4000 bolnikov.
Lov na bike. Strašen lov so imeli te dni v Madridu. Za bikoborbo, ki naj bi se zvečer vršila v areni, pripeljali so z dežele 3 krasne bike. Peljali so jih v kletkah skozi mesto, vse je drlo vkup, da si jih ogleda. Naenkrat eden izmed bikov začne strašno rjuti, zaleti se v steno in jo z enim sunkom razdrobi. Vsi trije biki planejo iz kletke, strašna zmešnjava nastane. Nekateri ljudje so zbežali v prodajalne, drugi splezali na drevesa, zopet drugi so se poskrili za vozove. Nekega moža je bik zabodel z rogmi, umirajočega so ga peljali v bolnico. Neko ženo je bik vrgel visoko v zrak, pri padcu se je zelo poškodovala. Potem se biki lotijo treh konj, ki so jih izvoščeki zapustili, ter jih usmrte. Bikoborci iz arene in policija prihiteli so na pomoč. Eden izmed bikov se vrže proti orožniku, a ta sproži puško in žival je bila mrtva. Z velikim trudom se je posrečilo spretnim bikoborcem vjeti druga dva.
Redka materinska ljubezen pri živalih Na nekem posestvu v Kavelstorfu v Nemčiji imajo ovco, ki poleg svojih jagnjet oskrbuje tudi mlade pujske, katerim je mati poginila. Sbupno gredo na pašo in se igrajo ter sesajo pri stari ovci. Prašički se lepo razvijajo, ker ovca skrbi za svoje rejenčke kakor da bi bili res njeni.
Novo smrtonosno orožje za Človeški rod. Iz Haaga poročajo: Znano je, da se v francoski in nemški armadi namerava uvesti novo krogljo za puške, ki bi zadeto osebo gotovo usmrtila. V angleški zbornici so se tudi bavili s to novo iznajdbo in angleški vojni minister je moral izjaviti, da se bodo angleški tehniki morali baviti tudi s tem vprašanjem.
Nizozemski general Portugael je rekel, na neko tozadevno vprašanje, da nova iznajdba bo grozna in kruta. Krogla bo prav majhna, a provzročala bo v človeškem telo grozne učinke. Ako v resnici uvedejo to novo krogljo, potem ne bo v vojni več ranjencev ; oziroma bo ranjencev, katerih pa ne bo možno zdraviti in ki bodo izdihali po strašnih mukah.
Sodi se, da se bo mirovna konferenca bavila tudi s tem zelo važnim vprašanjem.
Uhane v ušesa? Zaradi te prastare navade, ki je tudi med divjaki razširjena, je minuli teden umrla na Dunaju neka deklica. Dala si je uhan vtakniti od zlataija. Vendar ta slučaj ni edini svoje vrste. V praško bolnišnico so prinesli dva otroka z bolnimi uhlji. Enemu izmed njiju je babica 7. dan po rojstvu prebodla uho. Temu je moral zdravnik rano žgati, pri drugem 14letnem otroku se je moralo isto zgoditi. Posebno nevarno je, če držimo šivanko, predno prebadamo uho, v ustih, kar se mnogokrat zgodi. Štiriletna deklica si je bila nalezla na ta način najgroznejšo bolezen od zlatarskega pomočnika, dvajsetletno dekle pa je dobilo raka, ker si je dala probosti uho od bolnika, ki je kmalu potem umrl za j etiko.
SLCtVEKC? ! Podpirajmo „Dijaško podp. društo
w Adidh«	■ ooooooaoooaooo*
v Trstu.
a a o o o
TBST M. Gal G0B,CA
št 4 ATA« VTCU Corsa Verdi 15
Elastični ovitki rudeči ali črni za trtne cepiče
I.a vrata kron 25 50 1
II a „ „ 23 50 j za ogr"
SV Pošilja s« trnll na deželo poštnim povzetjem. *af
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih = mineralnih vod =
Angelo Deoetok - Trst
uIIoa Acquedotto 22. — Tel. 14
1448
r
MaLi OGLASI.
1
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiakane besede se računajo enkrat več. Najmanjga pristojbina 40 stotink. j A	- Plača se lakoj. ===== k
Takoj
oddam v najem posteljo za eno osebo. Androna del Pane čt. 5, I, desno. (763
Mož triintridesetih let, k^f„!
kadetno, poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in trgovsko *olo, vešč več ali manj slovenščine, srbo-hrvaSčine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine; šest let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trst.	762
FQA|.|#q prodaja kuhinjsko opravo: omare, ■ O l/UK d mixe itd. iz prve roke. Trst, ulica
Ferriera štev 25._
v/vv KJ IG O VEZNIC A AVA
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Pomomia št. 5 - ogel Via fleila Sanitž
pohištvo in tapetarije
v bogati izberi, neprekosljive glede soiidnosti in elegancije
— — — se vdobi pri — — —
(naslednik G. Ma Torre Giacomo JKacerata ulica M Acpdotto 3
ulica Chiossa 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. ""^J
		i— «
1 1		
I MERKUR(
J. ULCAKAR & Co. - Trst
Telef. 1874 — Via Nicold Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - Jnformacije.
Zaloga raznovrstnega kolonijalnega in druzega blaga.
-i ZAHTEVAJTE CENIK.
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk I
Trst, via delle Onibrelle št. :>
Guido e Ugo Coen i
100.000 buteljk od Šampanjca f
za refošk
Prodajajo in kupujejo se buteljke ^ vsake vrste za refošk, sampanjc, bor- ^ deaux, rensko vino, konjak itd. VE- g LIKA ZALOGA Buteljk od pol litra | 1 litra in 1 iu pol litra. Damjane i/, stekla opletene.
Prevzamejo se floposil|atve na Deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste. |
1111 > 11111111111111 r-t 11
' ' ■ i i i i i i i i t i r i i i i i i t t , i'T
„Tržaška posojilnica in hranilnica
u
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
a*- 4°io
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po 5V8°/o> na menjice po 6°/0, na zastave po o7»°/0
in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne.
Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt,
3ma najnoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin it).
Poštno -hranilnični račun 816 004
Andrej Gulič
Trst, ulica Farneto štev. VI
vogal ulice Gelsi
Skladišče pohištva In tapetari]
lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle a!i temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic, obešal in divanov vsake vrste in velikosti
PresMri se popolno opravo za prenočišči
po jako zmernih cenah in s skrbno vožnje.
1111111111111 < 111111111111111111111111111111,
Samo za malo časa!|_[Samo za malo časa!
Prodaja izgofovljenih oblek
: za otroke in ođraile
v velikej izberi in po veaki mer:
▼ prodajalnicA ul. Farneto 5
(Largo Santorio Santorio) po zelo nizki ceni. Nikdar ni bila tana cena v Trstu
Obiščite prodajalnico :::::: in boste se prepričali S
Ni je boljše namizne pijace
katera bi bila v poletnem času bolj hladilna /.i otroke in odrašćene, nego je
jabolčno vino.
Ima malo alkohola in je najpripravnejsa namizna pijača za bolehne esebe (želodec - nervoznust - rt-v-raatizmi itd.) — Priporoeeuo od vseh zdravnikov.
Buteljka 1 liter 56 stotink
(buteljko treba vrniti)
Glavna zaloga v Srsi u
Ulica SS. Martiri št. 11.
PoSilja franko na dom, ako se naroči po dop'sr i
Giovanni Sardotsch & Co.
(prej v službi tvrdke Zennaro e Gentillii
Trst, ulica Vincenzo Bellini štev. 5, Trst
(oget San Spiridione (hiša Brunner)
Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene, stvari, porcelane in svetiljke. Vse potrebno za razsvetljavo na plin. — Specijaliteta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. — Zmerne
cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na domu.
Radi pomanjkanja ^
prostora
j proda se pisalna miza, visoku, eto
se zamore pisati stoje. Cena dogovorna Ulica Giorgio Galatti št. 18, mezzanin. „Inseratni oddelek Edinosti '.
Motocikli in trikolnice za prevažanje.
nomen
Dospele so!
?ganca in lahkota, prsati
Najokusneja eleganca in lahkota, se spravi kolo v tek na mestu, naravnoi*ten odhod brez sunka in stresa, menjava hitrosti med vožnjo — možnost, da se premagB lahko vsako reber — ELA8nO>E VILICE —