Leto 1
<BII Bi BBOBBBMBBBBSi
Ljubljana, torek 26. avgusta 1919.
/mr; vr**
7 THRSS
mmi
Posamezna številka 1® vin.
NEQWIS£N DNEVNIK
Štev. 185.
Cone po p©SS5s z' E3lQ 3sia . R W— <>a pol iBia . H 20 — za čcirt leta. H 10*— za 1 hicses.. 11 3*50
Za Liubijano mesečno 3 R
llrsdifc In npraua: HspifapjBBa »lisa št. 6
Mn. felsfsn štev. SO
Posamszrsa številka 7.6 vlit.
Rumimi začeli preganjati Jugoslovane.
LDU Bečkerek, 25. avg. V onem delu Banata, ki so ga bili zasedli Rumuni, se je začelo preganjanje Jugoslovanov. V Velikem Komlošu. so Rumuni zaprli uglednega meščana Nikolo Rističa, v Radanju pa učitelja Prediča, kateri se je kot podpo-ročnik-invalid jugoslovanske divizije vračal k^svojim staršem. Srbom, kateri se hočejo iz zasedenega Banata izseliti, rumun-
ske oblasti ne dovolijo prekoračiti demarkacijske črte. Srbi, kateri so se kot prostovoljci borili v srbski armadi, so bili aretirani in internirani v Temešvaru in Aradu.
LDU Bečkerek, 25. avg. Gradivo za savski železniški most je bilo pripravljeno, da se pošlje iz Resice v Belgrad, Transport pa so rumunske oblasti po naredbi iz Bukarešte prepovedale.
Smrtni udarce boljševizmu.
LDU Bukarešta, 25. avgusta. (ČTU) Rumimski dopisni urad javlja: Rumunske ^te podvzamejo te dni odločno ofenzivo proti rdečim četam v Besarabiji. Včeraj in danes ponoči so boljševiki na naše pred-straže ljuto streljali. Naše čete so vse napade krvavo odbile.
LDU Kodanj, 25. avgusta. (ČTU)
Stockholmski list »Volkets Dagblad« prinaša iz zanesljivega vira vest, da je angleški vojni minister v nekem svojem zagovoru izjavil, da namerava zadati Anglija boljševizmu v Rusiji smrtni udarec. Splošnega pohoda proti Moskvi se udeleži 14 držav. Vojni minister meni, da pade Petrograd septembra, Moskva pa okoli Božiča.
Angleški vojaki nočejo v Rusijo.
LDU St, Germaic, 25. avgusta. (Dun. KU.) »Populaire« javlja iz Londona, da sta se v Southamptonu dva angleška polka uprla, ko so ju hoteli vkrcati za Južno Rusijo, Vse se je izvršilo mirno. Vojaki so se
sporazumeli s častniki in poslali k okrožnemu poveljniku odposlanstvo. O uspehu tega koraka še ni ničesar znanega. Krajne delavske družbe so vojakom baje obljubile pomoč.
Narodno predstavništvo.
LDU Belgrad, 25. avgusta. Današnja Reja v narodni skupščini se je začela ob desetih. Po dovršenih predhodnih poslih je prišel na dnevni red pretres vladne izjave. Poslanec Dakovič (Črnogorec) je izjavil, da so Črnogorci z ozirom na položaj za složno delo in da se nočejo strankarsko cepiti pred zaključkom mira. Podpirali bodo vlado, dokler bo delala domoljubno. Posl. Trifkovič (radikalni desident) je naglašal Potrebo koncentracijskega kabineta. Izjavi* je, da ta vlada ne odgovarja razpolože-?1U naroda. Posl. Prctič (radikalec) je raz-ašal razvoj krize, kateri je onemogočil sestavo koncentracijske vlade. Pogodba, na Podlagi katere je sedanja vlada sestavljena 12 demokratov in socialistov, ne jamči za Uspešno delo. Grajal ie, da predsednik vlade ni član zbornice. Nato se je odredil odmor.
50.000 delavcev usa cest!.
LDU Bern, 24. avgusta. (Dun. KU) Po v«steh, ki prihajajo iz Barcelone, sa zahtevali delavci osemurni delavnik, nakar so delodajalci sklenili, zapreti svoja podjetja, jsled tega je vrženih na cesto 15.000 zidarjev, 30.000 tkalcev in 6000 tesarjev. Prihodnji teden se zapro vsa podjetja. V Ma-coresi je prišlo do nemirov. Podrobnosti še *uso znane.
Splošna slavS-ra pristaniških delavcev na Francoskem.
LDU Versailles, 25. avg. (DunKU) Pristaniški delavci vseh strok so soglasno sklenili, da stopijo v splošno stavko. Zahtevajo osemurni delavnik, 20 frankov dnevne plače in odpravo nadurnega dela.
Proti navljjalcem cen v Aracrlki.
LDU Belmar, 24. avgusta. (Dun. KU 7~* Brezžično.) Iz \Vashingtona javljajo, da le poslanska zbornica sprejela zakon, ki tiče kaznovanja navijalcev cen pri ži-Jdlih, obleki in življenjskih potrebščinah. Kazen znaša dve leti ječe in 5000 dolarjev.
Kr'z-5 v Budimpešti.
LDU Budimpešta, 25. avgusta. (ČTU.) Pogajanja za sestavo novega kabineta do-s’ej še niso imela uspeha. Kaže, da vodi poiazgovore italijanski pooblaščenec podpolkovnik Romanelli, pri katerem je bilo voeraj številno ogrskih politikov vseh strank, da se z njim porazgovorijo o sestavi nove vlade. V ospredju kombinacije sta minister za notranje zadeve Serenyi in ^?dja skunine aristokratov grof Emerich arclyi. Oba skušata pridobiti za vstop v Novo vlado socialne demokrate. Ker se je e"tem izpolnila njihova želja po odstopu Nadvojvode Jožefa, pričakujejo, da se bo-
0	sporazumeli še tekom današnjega dne. erjetno ie, da vstopita v kabinet tudi biv-> Jrgovinski minister Garamy in ministrski predsednik v predhodnem kabinetu
Beidl. Splošno domnevajo, da se kriza razreši do jutri. Po sestavi novega ministrstva bo njegova prva naloga, izvesti volitve v narodno skupščino. — V mestu vlada mir. V političnih krogih vlada živahno gibanje, ker je notranji boj za ministrske stolce zelo ljut.
Madžarski socafallsll v vladi.
LDU Budimpešta, 25. avgusta. (ČTU.) Včeraj ob devetih je zboroval izredni kongres socialistične deželne stranke, pri katerem je imel Garamy daljši govor o pogajanjih na Dunaju in o položaju na Ogrskem. Zborovanje je vzelo z zadoščenjem na znanje, da bo šla ententa socialnim demokratom z vsemi sredstvi na reke, zlasti ker je sklenila, da s svojo znano spomenico prisili nadvojvodo Jožefa k odstopu. Zborovanje je potem sklenilo prelom z moskovsko tretjo internacionalo in se je izreklo za priklopitev k drugi internacionali, Dalje se je skenilo, da se socialisti udeleže vlade.
LDU Dunaj, 25. avg. (DunKU) »Neue Freie Presse« poroča iz Budimpešte, da se bo novo ministrstvo v'Budimpešti osnovalo pod predsedstvom sedanjega ministra za trgovino, Heinricha. Ministrstvo za zunanje stvari bo najbrž poverjeno socijalne-mu demokratu Garamyju, ministrstvo za javno blaginjo pa Ernestu Beidlu. Razen tega se zagotavlja, da bodo v vladi sodelovali tudi krščanski socijalci. — Isti list poroči, da so se socialni demokratje popolnoma ločili od komunistov, nakar je Gara-my izjavil, da namerava njegova stranka sodelovati pri koalicijski vladi. Ta sklep socijalistične stranke se bo objavil v posebni proklamaciji.
Boji v Rusijjf.
LDU Moskva, 25, avgusta, (DunKU) Naše čete (boljševiške?) nadaljujejo svoje prodiranje ob železniški progi Pskov— Ostrov in so oddaljene samo še 6 vrst od Pskova. Sovražniku se kljub vsemu prizadevanju ni nikjer posrečilo, ustvariti našega prodiranja.
LDU Kijev, 25, avgusta. (DunKU — Brezžično.) Kmetje, ki so pribežali semkaj pred Poljaki, pripovedujejo, da so se kmetje uprli proti prodirajočim poljskim četam, ker Poljaki povsod rekvirirajo in odvažajo žito in živino. Na več krajih 50 bili krvavi spopadi, pri katerih sta obe stranki imeli mrtve in ranjene, Poljaki nastopajo proti upornikom s skrajno okrutnostjo.
Japonska In Santung.
LDU Belmar, 24. avgusta. (Dun. KU
—	Brezžično.) Iz Pekinga brzojavljajo, da je glasom neke vesti japonskega ministrstva za zunanje stvari, Japonska pripravljena, odreči se tekom dveh let nekdanjim nemškim pravica mv Šantungu, ako dobi za to druge kompenzacije, in sicer prihaja v poštev Mandžurija ali Mongolija, mogoče tudi obe,
Blagovest ubogim.
Ko je Janez Krstnik poslal učence h Gospodu, da jim da priliko, iz njegovih ust slišati zatrdilo Božjega poslanstva, jih je ta opozoril na prerokbe, ki so se izpolnjevale pred njimi: »da slepci vidijo, hromi hodijo in ubogim se oznanja blagovest«. Blagovest ubogim je prav tako označba Kristusovega poslanstva ko njegovi čudeži.
Blagovest ubogim je bistven del poslanstva katoliške Cerkve. Vsebina evangelijev ni v prvi vrsti namenjena onim, ki imajo nebesa na zemlji, ne sitim in ošabnim bogatinom, marveč ubogim in revežem. Evangeljski ubogi niso v prvi vrsti berači, kakor tudi današnji proletarijat ni sloj beračev. Kristovi učenci so bili iz vrst ubogega ljudstva, ki je jedlo svoj kruh v potu svojega obraza, bili so sinovi delavstva. In ta delavski razred je bil pred vsem oni, na katerega se je obračala Cerkev, in ki se ji je v največji množini pridružil. Tudi rimski proletarec ni bil vedno berač, bil pa je človek brez večjega premoženja, s kopico otrok in s svojimi žuljavimi rokami, To je bil stan proletarcev starega veka. In ta stan ubogih se je skupaj z brezpravnimi sužnji organiziral v službi krščanske ideje
v	katakombah ter z zmago krščanske ideje stopil v svet kot nov činitelj, ki je v znamenju zmagovite krščanske ideje preobrazil človeško družbo.
Masam ubogih so se pridružili tudi nekateri iz vrst bogatih in plemenitih slojev. In te je družila z ubogimi pred vsem krščanska ljubezen, ki so si jo skazovali med seboj. Cerkev ni prepovedala zasebne lasti, priporočala pa je dobrodelnost in podpirala stremljenje onih, ki so prostovoljno delili svoje bogastvo z ubogimi in lačnimi, To je bil praktični krščanski komunizem, ki ga ni izsilil meč ali državna sila, ki pa je temeljil v srcih, prekvašenih krščanskega duha, v srcih polnih krščanske ljubezni.
Kakor pa smo na tem mestu že po-vdarjali, Cerkev sicer ni nikdar prepovedala zasebne lasti ter jo je ščitila, vendar ni Cerkev nikdar priznala one zasebne lasti, ki se je je držala človeška kri, solze sirot in vdov, ni priznala zasebne lasti, ki je bila pridobljena nasilno in krivično.
Današnji časi so v marsičem tako podobni prvim časom krščanske biagovesti. Na eni strani malo število ljudi, ki poseduje vse dobrine tega sveta, še manjše število tistih, ki so si te dobrine pridobili poštenim potom: na drugi strani pa vrste milijonov in milijonov ljudstva, ki imajo malo ali nič, ki pa morajo delati, da drugi lahko brez dela lagodno žive; na milijone ljudi, ki sicer še nekaj imajo, pa so v vedni nevarnosti, da jim kapitalizem modernega časa požre še to, kar imajo in kar z ljubeznijo obdelujejo v potu svojega obraza. Duh starega poganstva je zašel v palače moderne gospode, ki je zavrgla blagovest krščanstva, da se ložje udaja uživanju ma-terijalnega svojega bogastva. In obupati bi bilo nad bodočnostjo človeške družbe, ko ne bi ravno mase uhogih začele vedno bolj spoznavati in razumevati krščanske biagovesti, Po celem svetu se — vzlic kriku hlapcev materijalizma — med vsemi narodi širi v vrstah ubogih novo življenje in spoznavanje, da je rešitev le v krščanski biagovesti.
Delavci, vsi ubogi in teptani, dvignimo blagovest! Nam je najprvo namenjena! Ž njo rešimo in ozdravimb družbo,
Eetentna nota Rumnnijl.
LDU Lyon, 24. avgusta. (Brezžično.) Zastopniki zavezniških držav v Bukarešti so v imenu entente izročili rumunski vladi novo noto, ki se nanaša na zasedbo Ogrske po Rumuniji in na rckvizicije, ki jih je izvršila rumunska armada na Ogrskem. Nota pozivlje rumunsko vlado, naj spoštuje načelo, na katerem temelje vsa mirovna pogajanja in po katerem si ne sme nobena država sama in svojevoljno preskrbeti povračila ali odškodnine, marveč morajo to vprašanje v vsakem primeru rešiti vsi zavezniki skupno. Zato izraža nota zahtevo, naj Rumunija predloži račun o vsemu, kar je pridobila potom rekvizicij na Ogrskem in kar se bo potem v najboljšem primeru odtegnilo od deleža, ki bi ga Rumunija utegnila dobiti od Ogrske na podlagi mirovne pogodbe s to državo-
Aleksander P. Izvolskt
bivši ruski poslanik in zunanji minister je umrl v Parizu v 63. letu svoje starosti. Izvolski je bil navdušen pristaš panslavistične ideje in je igral v predzgodovini svetovne vojne eno vodilnih vlog. Znamenit je bil njegov diplomatičen boj z Aehrentha-lom za časa aneksije Bosne in Hercegovine, v katerem je Izvolski podlegel. Postal je poslanik v Parizu, ni pa mogel zadušiti v sebi gnjeva proti Avstriji in je vse svoje sile in ves svoj vpliv zastavil za to, da jo razbije. Dočakal je to, ni pa dočakal zmage velike Rusije. Ko se je bila svetovna vojna začela, je dejal: »To je moja vojna.« To je dokaz, kako je stara diplomacija s svojim tajnim delovanjem ogrožala mir in življenje milijonov ljudstva,
Gorsiifa Slczljja.
LDU Nauen, 25. avgusta. (Brezžično.)
Razvoj položaja v Gornji Šleziji kaže na to, da se bodo razmere kmalu uredile. Zaradi tega pravi »Deutsche Zeitung« z ozirom na vest lista »Temps«, po kateri bodo Gornjo Šlezijo v najkrajšem času zasedle ententne čete, da bi bila taka okupacija v nasprotju z določbami mirovne pogodbe, ker se je nemško vojaštvo izkazalo za dovolj zanesljivo, da vzpostavi mir in red v Gornji Šleziji. Razen tega se je v večini rudnikov pričelo zopet delo, tako da je postala po mnenju lista zasedba Gornje Šlezije po ententnih četah odveč.
Psiitiin© novice.
-j- Krvav napad na katoličane, ki se je zgodil v Pragi o priliki zborovanja katoličanov na Žorinu, bi »Slov, Narod« rad utajil. Pravi namreč: »Ni treba dostaviti, da je poročilo o praškem shodu zlagano.« Kako neki morejo gospodje to trditi? Da se svobodomiselna glasila sramujejo div-jaštev svojih pristašev in da o tem drugače ali sploh ne poročajo, to še ni dokaz, da se napad na katoličane sploh ni zgodil. Pridite k nam in pokažemo vam češko poročilo, iz katerega smo povzeli mi svoje, Ne očitajte laži, dokler resnice ne poznate.
-f- Izpopolnitev narodnega predstavništva s strokovnimi zastopniki. »Jugoslav, Lloyd« prinaša članek, v katerem se pisec zavzema za to, da naj bi v narodno predstavništvo pošiljale svoje zastopnike kot viriliste vse strokovne ustanove in organizacije: književne, zdravniške, inženerske, pravniške, gozdarske, veterinarske, denar-no-bančne, trgovske, obrtne, industrijske. Na ta način bi se preprečila — kakor pra-
vi	— enostranska sestava parlamenta in omogočilo na višku stoječe delo v vprašanjih javne uprave ter posebno pri sestavi in obravnavi raznih zakonskih načrtov.
K tej stvari pa moramo tudi mi kot glasilo delavskih organizacij povedati svoje mnenje. Demokracija ne pozna virili-stov, vsled česar bi morali ta predlog odkloniti že s tega stališča. Je pa tudi druga nevarnost, če bi se vpeljalo kaj takega. V zbornico, izvoljeno od ljudstva, hi prišli poleg poslancev še virilni člani, zastopniki velebank, veleindustrije, veletrgovine, ki bi mogli in znali uničili prizadevanja zastopnikov ljudstva. Tudi najzavednejše ljudstvo bi tu ostalo brez moči proti kapitalu. Vemo, da ne pride do tega, toda prav je, da je delavstvo na straži, ko se pojavljajo taki predlogi, ki so le v korist kapitalizmu.
-j- Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo, »Newyork Herald« javlja, da je koordinacijski odsek v glavnem dovršil avstrijsko mirovno pogodbo. Temeljna načela, da so ostala neizpremenjena, pač pa, da so se nekoliko izpremenile odškodninske določbe. List doznava, da je odsek *$»
Stran 2	'»Večerni	lis?«,	<Jne‘	26.	avgusfa	1919,	Štev.	185.
sno razpravljal o Ugovoru nemško-avstrij-ske delegacije, češ, da pomenja ta mirovna pogodba za Nemško Avstrijo denarni in gospodarski polom, in sicer iz razloga, ker ima mirovna konferenca namen, zagotoviti novi državi neodvisnosi.
-f- Bavarska pred nov« revolucijo. Iz Monakcvcja poročajo: Nemški minister za državno brambo Noske je prišel v Mona-kovo kct zastopnik nemške države, da prevzame bavarsko vojno upravo in bavarski vojaški kontingent v organizacijo nemške državne brambe. Govori se, da je ta korak v zvezi z revolucijo šparta-kovcev, ki se baje pripravlja iznova. Neodvisni socialisti in komunisti so osnovali že ves sistem svetov, sestoječih iz deset oziroma pet članov, s pomočjo katerih epa)o mobilizirati svoje pristaše v dveh wrah. Špartakovci čakajo samo še, da bo žetev pospravljena, nakar hočejo uresničiti svoje načrte. Pri tem računajo tudi z izbruhom splošne stavke. Minister za državno brambo je pooblaščen, da ukrene vse potrebno, da se ponovni špartakovski puči za vsako ceno preprečijo.
Dnevne novice.
— Škof dr. Jeglič pri papežu, »Echo de Pariš« javlja iz Rima, da je papež sprejel ljubljanskega škofa dr, Jegliča in da je imel z njim razgovor o konkordatu, ki ga namerava Jugoslavija skleniti z Vatikanom,
— Orlovski tabor na Križni gori. Dne 31. avgusta priredi staro trško orlovsko okrožje in starotrška Dekliška zveza tabor na Križni gori, na katerega pride tudi prevzv. g. knezoškof dr, A. B. Jeglič. Ob 9. uri na Križni gori sprejem gostov, potem cerkven govor in slovesna sv. maša ljubljanskega vladike. Po sveti maši pozdravni govori orlovskih in dekliških odsekom, nakar sledi tabor, na katerem govore razni govorniki in govornice iz Ljubljane, Ob 12. uri se tabor prekine in se nadaljuje ob 14. uri. Po taboru posvetovanja in poživitev posameznih orlovskih odsekov in odsekov Dekliške zveze. Po taboru se vrši ljudska veselica s šaljivo pošto in srečolovom, Za hrano preskrbljeno, kot že objavljeno. Vsi prijatelji mladine vabljeni v velikem številu, posebno Orli in deldeta, da pregledamo in utrdimo svoje vrste. Sosednja bratska okrožja: ribniško in velikolaško, dne 31. avgusta na Križno goro! Na zdar! — V slučaju, da brat dr, Lovro Pogačnik ne ozdravi, pride mesto njega znamenit govornik iz Ljubljane na Križno goro. — Vsi bratski odseki iz ribniške, velikolaške in dobrepoljske doline, na svidenje na Križni gori dne 31. avgusta! Na zdar! — Tabor na Križni gori se vrši ob vsakem vremenu. — Fantje cirknič^nje,. fantje iz Bk>k, Begunj, Sv, Vida in Sv. Trojice, ne bodimo zadnji na Križni gori! V nedeljo vsi na Križno goro! Na zdar!
— Krekov tabor v Komendi. Nov nagrobni spomenik dobi grob rajnega učitelja Valentina Kreka, očeta rajnega dr. Janeza Kreka. Postavi ga na lastne stroške g. Andr. Mejač. Okoličani naznanjajo, da se pripeljejo na okrašenih vozovih. Malenkosti: Konji in vozovi se bodo spravljali v prostorih g, Mejača in v gostilni pri »Kramarju«. Shramba koles bo v skladišču nasproti Mejačeve trgovine. Zadostno kosilo z dvema prikuhama stane 6 K, Skupine priglasite se takoj, da bo zadosti vsega pripravljenega. Vlak iz Ljubljane ob 7. uri 48 min. zjutraj in ob 2. uri 10 min. popoldne; za povratek iz Homca ob 9, uri, iz Jarš ob 9, uri 5 min. zvečer,
— Železniškim uslužbencem iz zasedenega ozemlja v naznanje: Z dnem 10, septembra se razpusti selitveni odsek jugoslovanskih železničarjev v Trstu. Istega dne odide iz Trsta tudi zadnji selitveni vlak. Selitev bode sicer tudi pozneje mogoča, toda združena z velikimi težavami, in bodo vozovi, naloženi s pohištvom, ker posameznih voz nihče ne sme spremljati, prepuščeni svoji usodi in nevarnostim tatvine. Italijanska uprava pripozna samo selitveni odsek, ne pa tudi posameznih strank. Ako ima kdo še kaj ukreniti radi preselitve, naj hitro uredi do omenjenega dne.
— Nov vlak med Ljubljano in Zidanim
mostom. Z dnem 1. septembra 1919 začne med Ljubljano glavni kolodvor in Zidanim mostom voziti nov osebni vlak, ki nudi potnikom ugoden prihod v Ljubljano zjutraj in odhod popoldne. Odhod vlaka št. 37/a iz Zidanega mosta ob 5.54, iz Litije ob 6.44, prihod v Ljubljano glavni kolodvor ob 7.28. — Odhod vlaka štev, 32/a iz Ljubljane glavni kolodvor ob 14.15, prihod v Litijo ob 14,55, prihod na Zidani most ob 15.39.
— Zanimiva aretacija v Skoiji Loki. 21. t. m. so aretirali v Škofji Loki glavnega založnika tobaka M, Žigona radi veriženja s tobakom, nakupovanja ukradenih erarič-nih stvari in drugih večjih nerednosti. Kakor sc poroča, znaša samo vrednost nakupljenega ukradenega blaga preko milijon kron. Pri preiskavi so našli pri Žigonu 14 motorjev, ki so bili večinoma ukradeni po vojaških skladiščih in mnogo drugega
blaga. Žigon ima, kakor se nam poroča, precej zaupnikov, ki so zanj trgovali po celi Sloveniji in katere upamo, da bodo pristojne oblasti tudi izsledile. Žigon je pričel kupovati takoj po prevratu z ukradenim blagom, in sicer tako zvito, da mu niso prišli do sedaj do živega. Na sled so mu prišli popolnoma slučajno. Kupil je namreč zlato uro, ki je bila nekemu loškemu trgovcu, ukradena. Ko je lastnik ure o tem zvedel, je Žigona ovadil. Interesantno pri celi stvari je to, da je bil Žigon pri polomu Glavne posojilnice gospodarsko po-! polnoma uničen, da pa velja danes za milijonarja in za posestnika več hiš.
— Najvišje in kasačijsko sodišče, »Ri-ječ Srba, Hrvata, Slovenaca« poroča, da bo predložila vlada narodnemu predstavništvu zakonsko osnovo o ustanovitvi najvišjega in kasacijskega sodišča za Slovenijo in Dalmacijo s sedežem v Zagrebu.
— Pomazani napisi. V soboto ponoči so v Zagrebu politični nasprotniki s črnilom pomazali napise uprave »Novosti« v Strossmajerjevi ulici, To je političen boj na Hrvatskem!
— Ponarejen denar, večinoma 2kron-ski bankovci, kroži ponekod na Hrvatskem — v Sisku i. dr.‘ Ponarejeni denar so vtihotapili iz Madjarske; tisk je izvsten in se more potvorba spoznati samo po tem, da se serija začne s številko 7, dočim je prva številka serije na pravih bankovcih 1.
— Gibanje bančnih uradnikov na Hrvatskem. Prokuristi denarnih zavodov so pozvali »Društvo bančnih uradnikov«, v katerem so včlanjeni tudi sami, naj vzame nazaj načrt službene pragmatike, katerega je bilo nedavno izročilo Zvezi denarnih zavodov; s tem načrtom da prokuristi niso zadovoljni in hočejo nov načrt, pri sestavi katerega bodo sami sodelovali. Ako društvo njihovi zahtevi ne ugodi, bodo iz organizacije izstopili.
— Tihotapstvo z živili na Reki, V Hrvatskem Primorju se čuti veliko pomanjkanje živil. Doma ne pridelajo skoraj ničesar, dovoz po morju je malone popolnoma ustavljen, po železnici pa tudi ne prihaja veliko, ker so prvič prometne razmere skrajno neugodne, drugič pa nihče ne kaže veselja, da bi se v večjem obsegu pečal s trgovino. Zato se povsodi čuti pomanjkanje in draginja. Tem žalost-neje je, da se živila kljub vsem prepovedim v veliki meri vtihotapljajo na Reko. Tam pač plačajo vsako ceno — za pišče n, pr. tudi 100 K. Po suhem je tihotapstvo vsled stroge straže skoroda izključeno, tembolj se pa razvija na morju. V motorjih in čolnih, ki plovejo najprej v smeri na Krk, da prevarijo straže, se izvozi na Reko dan za dnem za tisoče in tisoče živil, Marsikak čoln ustavijo italijanske straže, zaplenijo tovor in poženejo lastnika in brodnika domov. Mnogo tihotapcev zasačijo tudi naše straže in oblasti postopajo z njimi jako trdo. A kaj pomaga, ako se komarji love, sloni pa izpuščajo! Kakor povsod, tako tudi tu nosi ostrost j zakona le kak kmetič ali kmetica, oderuhi, ki delajo na veliko, pa imajo »zveze« in se znajo vselej izmuzniti. Ljudstvo v Primorju je radi tega zelo ogorčeno.
tjybll®w&k® novice.
lj Iz gledališke pisarne. Ponovno sc prosijo gg. abonenti pretekle sezije, naj se blagovolijo zglasiti v pisarni tajništva, operno gledališče radi sedežev. Ako se gg. abonenti do 28. avgusta ne bi zglasili, morali bi se sedeži oddati številnim drugim cenjenim reflektantom, Vsled tega sc blagovolijo vsi gg. abonenti do tega časa zanesljivo zglasiti, ker se pozneje na njih abonma ne bo oziralo, kakor tudi ne na eventualne pritožbe.
" lj Umrli so v Ljubljani: Anton Šeškar, sin bajtarja, 7 mesecev, — Mihael Kalan-šič, sirota, 16 let, — Avgust Bokal, delavec, 48 let, — Antonija Ceilk, zasebnica, 30 let, — Ana Dobnik, žena finančnega nadpaznika, 30 let, — Alojzij Šefic, sin tesarskega pomočnika, 14 let, — Jernej Steniša, čevljar, 57 let, — Herman Skobe, sin kaznilničnega paznika, 7 let, — Anton Zupančič, tovarn, delavec, 45 let, — Lorene Rozman, posestnik 38, let — Helena Ložar, hči uradnika, 7 let, — Avgusta Fei-gel, učenka, gospodinjske šole, 22 let, — Franc Gostiša, bogoslovec, 28 let, — Fran Humar, vojak, 43 let, — Blaž Bajt, zidarski delavec, 19 let, Ivan Gottes premikač drž, železnice, 29 let, — Adolf Maschke, sin uradnika, 5 let, — Anton Čeme, krojač, 44 let, — Katarina Mihelčič, žena delavca, 41 let, — Božidar Kristan, sin ko- j vinskega strugarja, 8 mesecev, — Marija Mesojednik, bivša služkinja, 69 let, — Oto Thurvvald, knjigotrški pomočnik, 22 let. — Franc Šarlah, skladiščni sluga, 50 let,
lj Pozor kolesarji! Tri osebe, ki so vozile po trotoarju, so bile vstavljene in bodo tudi kaznovane. Kolesarji, pazite na policijske določbe!
lj Policijska roka je postala v zadnjem > času odločnejša, ker je pričela energično krotiti nočne krokarje. Več oseb je bilo v nedeljo aretiranih in strogo kaznovanih radi kalienta nočnega mirti. Tako je prav!
lj Aprovizacija južne železnice oddaja svojim odjemalcem: zrnato kavo 1 kg po 38 K; riž po 13 K 20 v. Nadalje ima v zalogi slanino, fino namizno olje, kis itd.
Razne novice.
r »Radišin« teden v Zagrebu. Dne 19.
t. m. se je vršila prosvetna anketa, na kateri so predavatelji naglašali, da se mora za ljudsko izobrazbo brigati i država i družba. Uvede naj se obvezno obiskovanje analfabetskih tečajev. Snujejo naj se ljudske knjižnice, v katero svrho bi se mogle preosnovati šolske knjižnice. Za ljudsko izobrazbo naj deluje tisk, mladinska društva naj se pospešujejo, nadaljujejo naj se ljudska vseučiliška predavanja. Sprejete so bile resolucije v tem zmislu.
—	Razstava »Hrv. Radiše« je izborno obiskovana; predmeti, ki so bili naprodaj, so Francozi, Amerikanci, pa Čehi, Poljaki in Slovenci pokupili že prvi dan. Razstava ostane odprta do 22. t. m,
r Za »Hrv. Radišo« so priredili v Sisku ljudsko slavnost, ki je vrgla 13.270 kron čistega dohodka.
r Kazen za prepričanje. V mestecu Litni v Berovni na Češkem je umrl popularni lekarnar dr. Lebeda. Bil je ubožen. Zapusti je vdovo in dvoje hčera z malo hišico, ki je obstojala iz kuhinje in dveh sob. Prišle so volitve in lekarnarjeva vdova ni volila s socialisti, zato pa je prejela pismeni ukaz od mestnega sveta, podpisan od socialističnega staroste učitelja Pučal-ka, v katerem rekvirirajo vdovi eno sobo in ji naročajo, naj jo takoj izprazni, V mestu pa je lep gosposki grad in mnogo gosposkih hiš, ki se jih socialisti niso dotaknili, Najbrže je postala vsa ta gospoda pri volitvah naenkrat proletarna v skrbi za svoje premoženje.
r Proti zakotni trgovini s čevlji so izročili čevljarji v Sisku potom svojega stanovskega društva spomenico in resolucijo, v kateri zahtevajo, naj oblast nemudoma nastopi proti zakotnim trgovcem in obrtnikom z obutvijo.
r Zapuščena mladina. »Jugoslovanski Lloyd« piše, kako se po zagrebških ulicah potika mnogoštevilna mladina, ki se peča z oderuško prodajo tobaka, žigic, kart itd. ali pa prosjači, namesto da bi se učila
Zopet je sedla v senco in zamišljena pletla dalje; le včasih so se ji zabliskale oči in postrani je pogledala na okna gosposke sobe.
Čez dalje časa se je prigugala pristav-nica ter pripovedovala vsa rdeča in razgreta;
»Mati, to vam je nekaj lepega! Vse je lepo, kar ima, to je pa čez vse. Stebrički so ob straneh, na vseh vogalih je izrezljano, belo steklo kakor cvetje, marmor kakor sneg in dva zmaja z molečimi jeziki. Svoje žive dni še nisem videla kaj takega!«
Tercijanka se je s stisnjenimi očmi
i	ozrla v jasni zrak, usta so se ji razširila in ; nazadnje je zajecljala: »Ali je tako, kakor ooo—-rgle?« in hripavo se je zaheuetala.
»Kaj še, to se vam samo zdi — a kakšna krasota je to, človek mora kar strmeti, tu ste videli vse še zavito. Vse se sveti kakor zrcalo- Jojmene, kaj takega nima tu nobena!« in pristavnica je vzdihala čedalje bolj pobožno.
»Ali ima pa ttt—udi kaj noter dejati?«
»Kako bi ne imela — vsega v izobilju!«	...	, .	,
Tercijanka je nekaj časa mirno kimala, potem pa je zvila nogavico in vstajaje rekla:
»Tak ppp—ojdi, cigan! Pa lahko noč!«
»Zdravi ostanite, mati — sama izpre-govorim z gospo, da boste tudi vi smeli pogledati,« ji je obljubovala pristavnica, nagibajoč se k starki.
Tercijanka se je kislo nasmejala,
»O ne, ne, nič ne recite, če ne bo sss—tara Domorazkovka še rekla, da se prilizujem. Človek nič ne ve.«
»Kakor hočete!« in pristavnica je odracala na dvor.
Tercijanka je počasi šla proti mestu,
Zapadna polovica trga se je še vedno topila v polnem solnčnem žaru. Z zlate obleke Marijine sohe so iskrili zelenkasti žarki, leseni hišni pomoli in izsušene skodlaste strehe so vzdihavale od žeje.
Na nasprotni strani je bilo hladno, samo v višini, pod bledim nebom in na strešnih slemenih je žarela enolična soparica,
Tercijanka je opazila, da gospa Dar-bujanova in Malka sedita na kameniti klopi v senci hiše, koje angleške skriljnate plošče so rdele nad sivimi udrtimi skodlastimi strehami. Zavila je proti njima; na vsakih par korakov pa se je jezna obrnila, ker je otroče ni, moglo dohajati in se je ! Id ralo in kričalo.
»Ti si prava nno—okora za človeka!«
se je tgotila*
kakega rokodelstva. Taki' fantalini »zaslužijo« po 150 do 2C>9 K dnevno in se bodo tečko več kdaj navadili poštenega dela.
* V varstvo ženskega sveta se je ustanovilo na Angleškem društvo, ki si je stavilo nalogo, delovati proti trgovini z dekleti. Rečeno društvo namerava ustanoviti po vsej Evropi postranska društva v vsaki deželi, katera naj bi neprestano delovala kakor tako imenovani deželni komiteji ter vplivala na vlado in javnost, da bi se na vso moč nastopilo proti trgovini z dekleti. Ker se s to podlo kupčijo pečajo večjidel Židje, imajo rečena društva še posebno pozornost obračati na ljudi, kojih predniki so korakali skozi »Rdeče morje«.
r Pomanjkanje železničarskega naraščaja na Hrvatskem. »Jugoslov. Lloyd« opozarja na veliko pomanjkanje strokovno izobraženega tehničnega železn. osobja na Hrvatskem, vsled česar se morajo na-	I
stavljati nesposobni ljudje oziroma v službi obdržati tujci in nezanesljivi življi. Temu pomanjkanju so krive prejšnje politične razmere; železnice so bile v rokah Madjarske, Hrvatje so se ogibali že ob sebi, razen tega so tudi hrvatski politiki odvračali ljudi od železničarske službe,
Češ, da bi s tem spravili madjarsko upravo v zadrego. V resnici je pa bilo to Vi vsakem oziru na škodo Hrvatom samim* kar se najbolj čuti sedaj. Da se temu od-; pomore in omogoči izčiščenje in ureditev, razmer na železnica!), naj se ustanove stalne šole za strokovno izobrazbo železniškega osobja in tehnične srednje šole.	j
Potem naj bi se razvila propaganda za železniški poklic in uredili službeni pogoji tako, da bi mogel železničar z zadovoljstvom opravljati svojo službo.
r Roparji pobegnili iz ječe. Iz zapora; okrožnega sodišča v Banjiluki je 18. t. m/ pobegnilo 15 nevarnih roparjev, ki so razorožili straže in odnesli štiri puške. Roparski kolovodja Sarač je s par tovariši napadel ključarja Bakuliča, ga zavil v odejo in dobro pretepel; nato mu je vzel ključe, ga zaprl v sobo, petem pa odklenil vrata' ostalim tovarišem, nakar so skupno pobegnili. Beg so takoj opazili n začeli roparje zasledovati. Prišlo je do spopada, V katerem je policija enega roparjev ranila' in prijela, dočim so vsi ostali ušli.
■»Dober dan, dober dan,« je po« zdravljala priliznjeno. »Kako prijetno je sedeti v takem-le hladu, visoka hiša ne pusti semkaj vročine,«,* in všečno se j® ozirala po čistih stenah.
»Imate prav — ali kadar se mi usedemo pred hišo, se drugi v okolici od jezo umaknejo noter,« se je bahala Darbujanka.
»Le poglejte,« se je zasmejala Tercijanka. »Jej,, jej, gospodična pa vedno ppp—ridna — gotovo že zopet plete kak prt!«
»Kje pa ste hodili, kje?« je vprašala' gospa Darbujanova,
»I, tam na vrtu sem sss—edela z nogavico, Ggg—ospe oskrbnikovi so že pripeljali tisto kredenco,« je hvalila zategnjeno in važno kimala.
»Torej so jo že pripeljali?« je naglo vprašala gospa, Malka pa se je okrenils in vihala nos.
»So ;o že!« je pritrdila ženica.
»Tak hvala Bogu — ali pa je taka le* pota?« je zadirčno vprašala Darbujanka in posmehljivo pogledala po strani,
»Kakor ooo—rgle, nič drugače kako« ooo—rgle!«
Mati in hči sla se na glas zasmejali.
Tercijanka ni vedela, ali se smej ata orglam ali njenim besedam,
»Ppp—rav res, in kako je to lepo ■< stebrički, na vse mogoče načine zaokroženi, mmm—armor, vse pa stoji na dvet zmajih z iztegnjenimi jeziki.«
Malka se je znova zakrohotala.
»Ggg-j-ospodična mi ne verjame —«
»Seveda verjamem — ali mislite, da še nikdar nisem videla kaj takega? Ali je to kaj posebnega?« in znova se je zakro-hotala.
»No, no, gospodičn;} je gotovo že videla kaj takega, to vem, jaz pa še nikoli. Sveti se kakor zrcalo, in pppristavnica je rekla, koliko ima gospa drobnjave, ki se deva noter.«
Malica je zvila svoje delo ter polglas* no pojoč odhitela v prodajalno.
»Ggg-ospodična je huda name, — Moj Bog, saj vendar vem, da imate pri vas vse, saj sem jo videla, tisto sss-teklenič nico!« se je sladkala I ercijanka.
»Čemu bi se neki jezila — kaj pa natrt mari oskrbnica? Prišla sta k nam na obisk, mi pa nismo šli k njim. Take gospode jc povsod dosti!« se je rogala Darbujanka.
(Dalje.)
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Jože Rutar,
Tiska »Jugoslovanska tiskarna* v Liubliani
Stehlenlčnicgs.
(Češki spisal Karel V, Rais; preložil Al, Benkovič,!
(Dalje.)