Od?® 8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER Primorski dnevmk Poštnina plačana v gotovini ~ i* Abb. postale 1 gruppo Cena oOO 11F Leto XXXV. Št. 226 (10.445) TRST, nedelja, 30. septembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. li URADNI OBISK V DEŽELI EMILU-ROMAGNI Predsednik republike Sandro Pertini v Marzabottu ob 35. obletnici pokola Pertini je bil deležen toplega sprejema Bolonjča-nov * Prisrčen pogovor z univerzitetnimi študenti , BOLOGNA - Tudi v Bologni, kot povsod kamor pride, je predsednik republike Sandro Pertini i bil deležen toplih pozdravov in prisrčne dobrodošlice ne samo s j strani oblasti, temveč tudi s stra-: ni majhnih ljudi, preprostih ob-| čanov, ki mu hočejo tako oddati priznanje kot človeku, kot dolgoletnemu borcu proti fašizmu, borcu za svobodo. Pertini je prišel v Emilio - Ro-magno, da bi se udeležil sloves-; nosti ob 35. obletnici nacističnega pokola v Marzabottu, kjer so i esesovci majorja Walterja Reder-ja (po pobegu Herberta Kappler-ja je Reder še edini vojni zlo-| činec, ki sedi v italijanskih zapo-j rih in ničkoliko pritiskov je bilo že, da bi ga spustili na svobodo) pobili 1.830 oseb, povečini žensk, j starcev in otrok. Spomin na ta zločin je v vsej Emilii - Romagni še zelo živ. O tem pričajo številne vdove z odlikovanji svojih pokojnih mož, partizanov, ki so padli v odporniškem gibanju. Vse to je prispevalo k temu, da so Bologni podelili zlato kolajno odporništva. Na letališču je predsednika republike sprejel samo prefekt, s katerim sta se nato odpeljala v vladno palačo, kjer so ju doča- ..........................................................................mu................ kali bolonjski parlamentarci in drugi predstavniki oblasti. Na sedežu pokrajine je zatem odkril doprsni kip Roberta Vighija, nekdanjega predsednika pokrajine, starega socialista, protifašista, e-nega od obnoviteljev socialistične stranke, ki jo je zastopal v CLN in ki je bil dolgoletni prijatelj Nennija in samega Pertinija. U-mrl je pred petimi leti. Na glavnem trgu je Pertini nato položil lovorov venec k trem spominskim ploščam, posvečenim padlim v prvi svetovni vojni, v odporništvu in tako imenovanemu «corpo volontari della liberta*. Med notjo je stisnil nešteto rok, pri vhodu v pokrajinsko palačo pa je pobral nagelj, ki so mu ga vrgli, se sklonil k majhni deklici, ki je bila pri vratih in ji ga podaril. Pri tem jo je vpra' 1, kako se imenuje. «Sandra,» je rekla «Tudi jaz,» je odgovoril predsednik republike in jo stisnil k sebi. Pertini Se je strogo držal protokola in nikjer ni imel govorov. Na univerzi, kjer ga je dočakalo veliko število študentov, je čutil, da mora spregovoriti. Omenil je leta svojega vseučiliščnega študija in kasnejših let v zaporu, kamor so prihajali sinovi kmetov in delavcev, povečini nepismeni. Ko so PO VČERAJŠNJI VLADNI SEJI i i Bomo prihodnje leto plačali manj davko v? Ministri sklenili povišati davčne odbitke odvisnih delavcev - Mnenje enotne sindikalne zveze RIM — Kot je bilo že pričakovati po petkovem sestanku med nekaterimi ministri in generalnimi tajniki enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, so bile osrednje teme na včerajšnji seji vlade letni finančni prora- V Argentini spodletel upor gen. Menendcza BUENOS AIRES - V Argentini je spodletel desničarski vojaški upor, ki ga je v slogu latinskoameriških »pronuncia-mentov* poskušal general Lu-ciano Benjamin Menendez, poveljnik močnega tretjega armadnega korpusa v Cordobi. Menendez je zahteval odstop svojega nadrejenega, vrhovnega komandanta vojske generala Roberta Viola, ker je po njegovem mnenju »premehak* do »marksističnih teroristov*. Menendezov poskus pa je naletel na gluha ušesa v vseh treh rodovih vojske, da je moral uporni general kloniti pred neizpodbitnim dejstvom svoje osamelosti. Vsekakor p& to dokazuje, da je v argentinski vojski v teku konfrontacija zaradi problemov notranje varnosti. Za argentinske demokrate pa Menendezov poraz ne v meni nobene zmage, saj se kratenje najosnovnejših človeških pravic nadaljuje, (voc) cun ter nekatera zelo važna vprašanja v zvezi z davčno politiko. Kot je znano so Lama. Carniti in Benvenuto zahtevali stoodstotne poviške odbitkov na davke za odvisne delavce in odbitke za družinske člane in to že od prvega januarja 1980. Vlada pa je le delno ugodila tej zahtevi in je povišala davčne odbitke za odvisne delavce za polovico, in to ne za tekoče leto, kot so tudi zahtevali sindikati Razumljivo je torej, da predstavniki delavcev ne soglašajo z včerajšnjimi vladnimi odločitvami, ki kljub temu, da bi morale prispevati k povprečnemu povišku plač odvisnih delavcev za približno 60 tisoč lir, vsekakor ne rešujejo razmerja med plačami, stalnim naraščanjem življenjskih stroškov ter med stopnjo inflacije. Vsekakor bodo o teh želo aktualnih problemih ponovno razpravljali na srečanju med vlado in sindikati ki bo 9. oktobra, na katerem bodo med drugim obravnavali tudi vpraša n ja energetske politike ter že kroničnega oomanjkanja stenovanj. Kar se tiče letnega finančnega proračuna pa so zakladni mini- ster Pandolfi ter ministra za finance Reviglio in ,za gospodarsko načrtovanje Andreatta izdelali zelo podroben načrt, ki predvideva za prihodnje leto približno 75 tisoč milijard ...• dohodkov ter približno 137 milijard lir stroškov. Vlada je po dolgi in kaže tudi živahni razprav' ta načrt odo brila in ga bo sedaj predstavila parlamentu, ki je po ustavi poklican, da ga izglasuje ali pa zavrne. V nadaljevanju je vlada še izglasovala nekatere norme, ki zadevajo najemanje novega osebja v krajevnih upravah ter določila novih 225 milijard lir za tehnološko modernizacijo sil javnega reda. V Sloveniji v teko akcija «Nič nas ne sme presencli(i» LJUBLJANA - Kmalu po polnoči v soboto so se na različnih koncih Slovenije oglasile sirene, ki so se oglašale ves dan in se bodo še v nedeljo. Zbudile so ljudi, ustavile delo, pouk v šolah, skratka spremenile so mirno in normalno življenje, ki je dobilo drugačen tok. Vrstila so se poročila o potresih, požarih, povodnjih, bombardiranjih iz vseh koncev Slovenije, iz več kot 1500 krajevnih skupnosti in 5.000 delovnih organizacij. Reševalna in gasilska vozila, specializirane ekipe civilne zaščite, hišni sveti in stanovalci, delavci, dijaki in učenci, oo naj-mlaj.ših — otrok v otroških vrtcih — vse je bilo na nogah. Vsi so reševali življenja in imovino v namišljenem spopadu z nesrečo. Izšle so tudi posebne številke »Ljubljanskega dnevnika* in Mariborskega »Večera*, ki poročajo o akciji, radio in televizija sta ves dan sproti spremljala njen potek. Takšna je bila v kratkih besedah podoba Slovenije v soboto in podobno bo v nedeljo. To je bil zaključni del akcije, na katero se je republika pripravljala že vse leto. Akcija »Nič nas ne sme presenetiti* je pokazala, čeprav je minil šele njen prvi dan, da so vse strokovne službe kot tudi prebivalci vse Slovenije resnično usposobljeni upreti se takšnim nesrečam ob morebitnem resničnem presenečenju takšne ali drugačne vrste. Po besedah vodje republiškega štaba Marka Orožna je mogoče trditi, da je storjen velik napredek glede strokovne usposobljenosti posameznih enot in večjega dela prebivalstva za samozaščito in obrambne naloge, (jp) prišli v stik z intelektualci, ki so prav tako kot oni bili v ječi, so se tudi oni posvetili študiju in po desetih ali petnajstih letih ječe prišli ven s trdno izobrazbo, s katero so se lahko učinkoviteje borili za zmago delavskega razreda. Pertini je govoril tudi o svojem nedavnem obisku v nemškem koncentracijskem taborišča Flossen-burg, kjer so pokopani posmrtni ostanki tisočev žrtev nacizma. S tem v zvezi je Partini dejal, da se za časa odporništva partizani niso borili zase, temveč zato, da bi mladina lahk0 rasla v svobodi, vendar svobode ne more biti brez družbene pravice. Jutri se bo predsednik republike udeležil slovesnosti \ Marzabottu. (if) Fidel Castro zavrača obtožbe predsednika Carterja HAVANA — Na tiskovni konferenci, ki so ji prisostvovali tudi ameriški časnikarji, je kubanski predsednik Fidel Castro zavrnil ameriške obtožbe, da se na Kubi nahaja sovjetska udarna enota. Ponovil je tezo, da se na Kubi nahajajo le sovjetski vojaški strokovnjaki in svetovalci, ki učijo kubanske vojake ravnanja s sovjetskim orožjem. Omenjena oklop-na brigada je po Castrovih izjavah le vadišče številka 12, ki so ga ustanovili že pred 17 leti. Castro je prikazal ameriškega predsednika kot podlega lažnivca, ki je sprožil vso zadevo, da bi zmanjšal ugled Kube med šestim vrhom neuvrščenih v Havani. KONEC 4. SREČANJA NARODNOSTI V KOPRU Narodnostna skupnost naj bo subjekt v družbi in v uresničevanju pravic Srečanje s predsednikom republiške konference SZDL Slovenije Mitjo Ribičičem - Soglasno sprejeto zaključno sporočilo KOPER — S sprejetjem zaključnega sporočila se ie včeraj v Kopru končalo 4. srečanje na rodnosti sosednih dežel, ki ga‘je organizirala Unija Italijanov za Istro in Reko in katerega so se udeležile delegacije narodnostnih skupnosti iz Italije, Avstrije, SR Slovenije. SR Hrvaške in LR Madžarske. Srečanje je ootrdilo velik pomen in aktualnost izmenjave izkušenj in pogledov o položaju narodnostnih skupnosti sosednjih dežel, olienem Da ie dalo svoj prispevek k iskanju rešitev odprtih vprašanj, s katerimi se narodnosti srečujejo. Najpomembnejši del drugega dne pa je bilo srečanje s predsednikom SZDL Slovenije Mitjo Ribičičem v hotelu Emona v Ber-nardinu. Že uvodoma se je Mitja Ribičič zahvalil prisotnim 7.a uspešno 4. srečanje narodnosti na majhnem koščku zemlje, na katerem se srečuje pet narodov. To srečanje je bilo v času, ko je treba vse bolj upoštevati proces emancipacije narodov, ki se še vedno borijo za svojo vsestransko enakopravnost. V tem smislu jo za Jugoslavijo vprašanje narodnosti strateškega pomena. kor zadeva perspektive razvoja in ustavne temelje, še posebej pa važnost takih srečanj poudarjajo pri konferencah Socialistične zveze, sai srečanja kažejo, kakšen ie dejanski položaj narodnostnih skupnosti v Jugoslaviji in v zamejstvu. V Socialistični zve7.i so namreč proti temu. da bi večinski narod krojil usodo manjšini, treba ie skupaj ugotavljati, kako se počuti narodnostna skupnost in kako nadaljevati z gradnjo novih, boli humanih in demokratičnih odnosov. Mitja Ribičič je naglasil, da Sklepno sporočilo Od danes spet sončna ura Po točno štirih mesecih legalne ure smo danes opolnoči ponovno premaknili kazalce za eno uro nazaj. Pridobili smo tako uro počitka, ki nam jo .ie odščipnil prehod na legalno uro v noči med 29. in 30. majem. Sončna ali zimska ura pa bo v veljavi do spomladi prihodnjega leta, ko se nam obetajo korenite sprtmembe v merjenju časa. V Kopru je bilo dne 28. in 29. septembra 4. srečanje narodnosti sosednjih dežel. Organizator srečanja je bila Unione degli Ita-liani delVlstria e di Fiume — Italijanska unija za Istro 'in Reko, u-deležile pa so se ga delegacije organizacij narodnostnih skupnosti: SKGZ, Slovenska skupnost, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev, SIS za prosveto in kulturo madžarske narodnosti, Zveza Madžarov v SR Ilrvatski in predstavniki komisije za narodnosti Železne županije v LR Madžarski. Srečanje je ponovno potrdilo velik pomen in aktualnost izmenjave izkušenj in pogledov o položaju narodnostnih skupnosti sosednjih dežel. Kot tako je dalo svoj prispevek k iskanju rešitev odprtih vprašanj, s katerimi se narodnosti srečujejo. Upoštevajoč različnost razmer in položaja posameznih narodnostnih skupnosti, je poudarilo potrebo za dosledno reševanje vseh problemov na osnovi demokratičnih načel in prizadevanj, V bogati razpravi so se izoblikovali skupni pogledi predvsem glede vloge narodnosti kot subjekta v družbi in v urejanju položaja ter v uresničevanju pravic. To pa je tudi za obstoj in nemoten razvoj narodnosti, za demokratične procese v družbi in v mednarodnih odnosih. Odločno so bile zavrnje- milil iititiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiitiilMiiiiiitiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiimiiHiiiiiiiiniiiiniifuniiHHiM Janez Pavel II. na Irskem DUBLIN — Več stotisočev Ircev je včeraj zjutraj na slavnostno o-krašenem letališču v Dublinu pričakalo papeža Janeza Pavla II., ki se bo še danes in jutri mudil v tej državi, nato pa bo odpotoval v ZDA kjer se bo med drugim udeležil zasedanja generalne skupščine Združenih narodov. Maši na prostem, ki jo je daroval papež v irski prestolnici, je prisostvovala ogromna množica ljudi in med nji mi tudi predsednik republike Hil-lery ter ministrski predsednik Lynch, ki bosta stalno spremljala cerkvenega poglavarja na obisku na Irskem, Morda najvažnejši trenutek papeževega kratkega bivanja na o- toku, pa je bil v popoldanskih u-rah ko je Janez Pavel H. obiskal mestece Droghedo ob meji z Ulstrom, kjer ga je tudi tukaj sprejela polmilijonska množica, med katero je bilo mnogo severnih Ircev. Kot je bilo pričakovati, se je papež v svojem govoru zavzel za miroljubno rešitev tako imenovanega vprašanja severne Irske ter obsodil nasilje in terorizem, ki sta povzročila v zadnjih desetih letih že več kot dva tisoč mrtvih. Na sliki (Telefoto ANSA); Predsednik vlade Cossiga pozdravlja papeža Janeza Pavla II. pred odhodom na Irsko. ne psevdoznanstvene teze o pogojevanju obsega in vsebine pravic narodnosti z njeno številčno močjo. S lem v zvezi so udeleženci še posebej opozorili na nesprejemljivost in nedemokratičnost vseh poskusov «preštevanja» pripadnikov narodnosti v kakršnikoli obliki in se zavzeli za to, da narodnostne skupnosti uživajo vse pravice na celotnem narodnostno mešanem o-zemlju. Izkušnje dokazujejo, da je pri reševanju narodnostnih vprašanj nujno razvijati celovit odnos do narodnosti na temelju spoznani, da ne gre samo za načela, pa čeprav najbolj demokratična, marveč tudi za njihovo dosledo uresničevanje v življenju in družbenih odnosih nasploh. V tem okviru je razprava opozorila na pomen doslednega u-resničevanja ustavnih, zakonskih in drugih normativnih rešitev. V situacijah, k0 obstaja zgolj načelna mednarodnopravna ali u-stavna zaščita je potrebno zagotoviti tudi zakonsko zaščito narodnosti v sporazumu s prizadeto narodnostjo. Nesprejemljivi so vsi poskusi zmanjševanja pravic narodnosti z omejitveno zakonsko u-reditviio ali s formalističnimi pristopi, ker to pomeni sankcioniranje in pospeševanje asimilacije. Celotna razprava je bila prežeta s težnjo za uveljavljanje ustvarjalnih in demokratičnih odnosov v vseh sferah družbenega življenja in dogajanja, odnosov, v katerih so pripadniki narodnosti osvobojeni nezaupanja in strahu pred asimilacijo bi se enakopravno in svobodno vključujejo v vse tokove življenja. Za tak razvoj narodnosti in družbenih odnosov je neprecenljive vrednosti in pomena uveljavljanje in razvijanje šolstva narodnosti ter vzgojno- izobraževalnih ustanov, šola v materinem jeziku je nenadomestljiva ustanova vsake narodnostne skupnosti, zato so potrebni učinkoviti ukrepi za njen razvoj. V tem smislu so dragocene izkušnje 20-letnega razvoja dvojezične šole v Pomurju in vsa ostala prizadevanja za dosledno uveljavljanje dvojezičnosti kot osnove za enakopravnost in sožitje na narodnostno mešanih območjih. Glede na vse večjo vlogo, ki jo imajo sredstva javnega obveščanja v življenju narodnosti in v družbenih odnosih nasploh, je srečanje dalo poudarka zahtevi narodnosti glede pravice do obveščanja e materinem jeziku, posebno še na radiu in TV, kakor tud', v informiranju celotne družbe o življenju in problemih narodnosti. Srečanje je poudarilo pomen krepitve gospodarske osnove narodnostnih skupnosti in je pozitivno ocenilo povezanost narodnosti z njihovimi matičnimi deželami, ki je bistven faktor razvoja narodnosti in ki bogati dobrososedske odnose in sodelovanje. Zavedajoč se pomena demokratičnega povezovanja in lastnih moči se bodo narodnosti sosednjih dežel zavzemale za medsebojno sodelovanje in za povezovanje z vsemi demokratičnimi silami. Četrto srečanje narodnosti, tako kot prejšnja, poziva vse demokratične sile tega pomembnega dela Evrope, naj se še bolj angažirajo za uveljavljanje narodnostnih pravic in naj ne popustijo silam, ki ogrožajo tako položaj narodnosti kot tudi demokratične odnose, mednarodni mir, varnost in sodelovanje. Pozivamo tudi udeleženke bližnjega madridskega sestanka o evropski varnosti in sodelovanju, da posvetijo potrebno pozornost problematiki narodnosti kot dejavniku demokratičnih odnosov ter miru in varnosti v Evropi, to še izrecno poudarja, ker je zlasti v drugih državah vse bolj slišati leze. da naj večina kroji usodo manjšini. Zato je bilo nravi !no. da so udeleženci 4. srečanja poudarili, da mora manjšina biti subjekt lastne rasti in razvoja. Prav je, da se ooudarja celovitost pravic manjšine in nujnost, da živi polno življenje in da je nosilec vseli vprašanj, z reševanjem katerih se jugoslovanska družba bori za vsestranski napredek. V nadaljevanju svojega Dosega je Mitja Ribičič poudarii, da Slovenije in Jugoslavije ni sram priznati, da vprašanje narodnostnih skupnosti ni še povsem rešeno. Urejeno je bilo z načelnega, in in pravnega vidika v dokumen-tih, sedaj pa je bitka za uresničevanje teh dokumentov. Tudi v razmerah in pogojili, ki so dober korak naprej v primerjavi z ostalimi, je treba stalno paziti na to. da skozi objektivno danost ne vdira nek tok. ki bi bil v nasprotju z vsebino dokumentov; ponekod pa je še prisoten podcenjujoč odnos do manjšine. V sosednjih državah pa ,ie še vedno bitka za pravno zaščito, za dokumente. To se dogaja v Italiji, kjer so osimski sporazumi postavili le načela, isto v Avstriji, kjer sedmojulijska zakonodaja predstavlja dejansko revizijo avstrijske državne oogod-be in sprejetih mednarodnih obvez in tudi na Madžarskem je še v teku proces priznavanja pravic. Mc.ina vprašanja so bila rešena in sedai je glavno prizadevanje usmerjeno v odpiranje meja. v sodelovanje, v sporazumeli je na gospodarskem, znanstvenem. ekološkem in drugih področjih. V tem okviru je omenil tudi mejo z Italio, eno od naj- . Ix>lj odprtih v Evropi, pri tem pa naglasil, da Slovenija še ni/ zadovoljna s sedanjim maloobmejnim prometom, prizadevati si je treba, da se bo spremenil v velikoobmejni promet v obojestransko korist. Toda kako naj se manjšina bori za lastne pravice? Mitja Ribičič ie poudaril, da je zgrešen vsakršen iredentizem in da se manjšima mora boriti z demokratičnimi sredstvi. V tem okviru je tudi odločno obsodil atentat v Velikovcu kot atentat na slovenska in jugoslovanska nri-zadevania in na politiko dobrososedskih odnosov. Potem ko je naglasil pomen meddržavnih dobrososedskih odnosov tudi v vidiku uveljavljanja pravic narodnostnih skupnosti, se je Mitja Ribičič dotaknil mednarodnega položaja in značilnosti blokovske nolitike, da na lastni periferiji širi svoj vpliv. Vsak hegemonizem tvida majhnega naroda kot magnet privablja interese velikili sil. kar se ie pokazalo na Inckikitajskem polotoku. Ed'ni izhod iz teli konfliktov so enakopravni odnosi med narodi, ne glede na to, kakšne so notranje ureditve držav. Srečanje narodnosti v Kopru je bilo majhen korak naprej v tem procesu osveščanja, SZDL pa se obvezuje, da s političnimi sredstvi prispeva k napredku tega procesa. Po srečanju z Mitjo Ribičičem so se udeleženci sestali s skupnostjo Italijanov iz Izole, zvečer pa so si ogledali TOZD Vino Koper. VOJMIR TAVČAR Denar iz naše dežele za šolo v Črni gori Zahvala in sporočilo generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja uredništvu Primorskega dnevnika Naše naročnike, bralce in druge, ki so se v dneh po katastrofalnem potresu v Črni gori tako plebiscitarno odzvali našemu vabilu na zbiranje denarne pomoči za prizadeto prebivalstvo, pa tudi vse tiste v naši deželi, ki so svojo pomoč Črni gori nakazali prek drugih zbirnih središč, ix> nedvomno zanimalo, kaj je z zbranimi sredstvi, ki predstavljajo po svoji količini čudovit dokaz solidarnostnega čuta slovenskega in italijanskega prebivalstva naše dežele. Zbrani denar je bil sproti deponiran pri Tržaški kreditni banki, vzporedno pa smo bili v stalnih stikih z generalnim konzulatom SFRJ v Trstu za koordinacijo vseh solidarnostnih pobud v naši deželi in za konkretno namembnost zbranih sredstev na način in v obliki, da bi prišla pomoč iz naše dežele najprimerneje oziroma najkoristneje do izraza. Z veseljem objavljamo zato pismo, ki ga je generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj poslal te dni našemu uredništvu, ki pa je s svojo vsebino namenjeno vsem velikodušnim darovalcem. UREDNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK* TRST Spoštovani tovariš urednik! Dovolite mi, da se Vam in preko Vas tudi vsem pripadnikom slovenske narodne skupnosti ter drugim državljanom republike Italije v imenu vodstva SR Črne gore, prizadetega prebivalstva ter v svojem imenu zahvalim za izraze solidarnosti ter za pomoč pri odpravljanju posledic naravne katastrofe, ki je s potresom 15. aprila prizadela to republiko. Množičen odziv, na katerega so naletele tako akcija Primorskega dnevnika kot druge samoiniciativne pobude posameznikov in organizacij, ni obrodil le materialnih rezultatov, marveč je prav tako okrepil moralno moč vseh odgoix>rnih in prizadetih v velikih delovnih naporih, obnove. Ni treba posebej poudarjati, da je bil s tem vgrajen v mozaik prijateljskega sodelovanja, ki je trajna komponenta v odnosih med sosednima državama, še en trden kamenček. O množičnih akcijah zbiranja pomoči med Slovenci in drugim prebivalstvom Furlanije - Julijske krajine sem pristojne organe v SFR Jugoslatnji sproti obveščal. Po pogostih stikih, ki sem jih imel z njimi, so mi prav te dni sporočili, da je bila z velikimi simpatijami sprejeta pobuda, po kateri bi tu zbrana sredstva vgradili v objekt trajne vrednosti, ki bi v prihodnosti simboliziral solidarnost in prijateljstvo narodov in območij, ki jih je v kratkem časovnem razmahu prizadela podobna nesreča. Po dogovoru z zainteresiranim prebivalstvom predlaga vodstvo SR črne gore. da bi ta denar namenili za šolo solidarnosti in prijateljstva, ki jo načrtujejo v mestu Grahovo pri Nikšiču. Projekte za novo šolo so že izdelali in v kratkem bodo lahko začeli tudi z gradbenimi deli. Šola bo imela skupno 8 učilnic, tri študijske kabinete ter vrsto drugih pomožnih, prostorov, raztezala pa se bo na površini 2200 kvadratnih metrov. V začetku bo šolo obiskovalo 140 učencev. Ko pa se bodo po končam obnovi vrnili na domove tudi tisti meščani, ki so sedaj še prisiljeni gostovati drugod, se bo njihovo število povečalo. Šolski objekt bo skratka tako zgrajen, da bo za daljše časovno obdobje zadovoljeval potrebe vseh šoloobveznih otrok v mestu. Po sedanjem predračunu bodo v Furlaniji - Juljiski krajini zbrana sredstva pokrila približno polovico investicije za zgraditev šole. Izkoriščam priložnost ter Vas obveščam tudi o predlogu vodstva SR Črne gore, občine Nekšič ter mesta Grahovo, da bi skupna delegacija nosilcev akcije zbiranja pomoči obiskala Grahovo. Ob prijateljskem obisku bi se delegacija na kraju samem seznanila v podrobnosti z načrtom, si ogledala mesto, kjer bo stal objekt ter se pogovarjala o nadaljnjih stikih in sodelovanju. Prepričan sem, da bi bil tak obisk nova spodbuda za poglobitev in razširitev odnosov. Hkrati si štejem v dolžnost informirati Vas še o neki drugi pobudi, ki bo kmalu uresničena. Člani kolektiva huminske bolnišnice. ki jo je pred tremi leti porušil potres, so na lastno iniciativo izvedli nabiralno akcijo za Črno goro ter ob tem izrazili željo, da bi se pobratili s kolektivom sorodne bolnišnice v Črni gori. Po vzpostavitvi stikov z zdravstvenimi ustanommi na potresnem območju je prišlo do predloga, da bi sklenili akt o pobratenju bolnišnici v Huminu in pa v Risnju. Zaključki, ki se mi porajajo ob teh iniciativah, me prepričujejo, da podobne usode vedno zbližujejo ljudi, ustvarjajo med njimi solidarnost in druge pozitivne vrednote, ki jih je treba razvijati. Obojestranski politični napori, ki sta jih sosedni državi vložili v napredovanje vseh oblik sodelovanja, so nedvomno ustvarili vzdušje naklonjenosti novim iniciativam. In v u-stvarjanju takega vzdušja imajo sredstva javnega obveščanja z objektivnim poročanjem tudi na našem območju pomembno vlogo. V prepričanju, da ste v tem pogledu opravili pri vašem listu veliko delo, prejmite, tovariš urednik, izraze mojega globokega spoštovanja in hvaležnosti. GENERALNI KONZUL ŠTEFAN CIGOJ HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMimiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NA IZREDNEM KONGRESU PSOE V MADRIDU Skoraj gotova izvolitev Gonzaleza za sekretarja španskih socialistov MADRID — V madridskem hotelu Melia se bo danes končal s skoraj gotovo zmago Felipa Gonzaleza izredni kongres Socialistične delavske stranke Španije. Končala se bo torej večmesečna kriza, ki jo .je sorožil Gonzalezov odstop na majskem kongresu. V teh mesecih pa niso razčistili glavnega problema: vlotre levega krila stranke v bodoči politiki PSOE, saj je skoraj gotovo, da bo Gonzalez radikale izločil iz igre, ker so mu v napoto v njegovih načrtih prevzema oblasti že pri prihodnjih volitvah. Sinoči so že sestavili dve listi za bodoče tajništvo, eno, Gonza-lezovo, drugo pa so sestavili ra- dikali (socialisti, ki se sklicujejo na marksistične tradicije stranke in nasprotujejo postopni so-cialdemokratizaciji). To pa ne pomeni, da PSOE doživlja' razkol, saj je marksistično krilo predložilo svojo listo predvsem zaradi preverjenja svoje moči in noče razkola v stranki. Tudi Fe lipe Gonzalez bo vsaj na papirju šel naproti svojim marksističnim tovarišem v končnem dokumentu, kjer se ne bo več odrekel marksizmu, a onemogočil jim bo vstop v bodoče tajništvo, španski socialisti bodo torej ohranili enotnost svoje stranke, s tem da bodo levo krilo potisnili v stran. Kljub temu pa se pogajanja med obema taboroma nadaljujejo V vsakem primeru bo Gonzalez glavni zmagovalec in bo nemoteno uresničeval ideološki načrt prevzemanja oblasti s pridobivanjem glasov na desnici stranke. Pristaši Gonzaleza so namreč v teli mesecih s precejšnjim uspehom dokazali svoji bazi. da bi bila dosedanja ideologija usodna za PSOE, ker se na njeni levici nahaja močna komunistična partija, ki ji praktično onemogoča manevriranje. Politični opazovalci so prepričani, da ne bo nihče od marksističnih voditeljev zapustil stranko, osip na bazi pa naj bi bil malenkosten. TRŽAŠKI DNEVNIK 30. septembra 1979 S PODPISOM USTREZNEGA SPORAZUMA Nakazilo 6 milijard za dograditev tovornega postajališča pri Fernetičih PO ENOTEDENSKEM VROČEM SINDIKALNEM BOJU Sredstva bo konzorcij prejel po odloku štev. 100 o izvajanju osimskega sporazuma Nadaljnje 4 milijarde bo nakazala dežela • Zaključek del do konca prihodnjega leta Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je na zadnji seji odobril besedilo sporazuma, na nodlagi katerega bo Konzorcij za gradnjo in upravljanje tovornega postajališča pri Fernetičih prejel iz državnih blagajn vsoto 6 milijard lir za dograditev nove prometne infrastrukture pri Fernetičih. Finančna sredstva bodo konzorciju nakazali na podlagi odloka predsednika republi ke štev. 100, ki se nanaša na izva janje osimskih sporazumov med I-talijo in Jugoslavijo. Sporazum sta že podpisala predsednik deželnega odbora Comelli in predsednik Kon- JUTRI NA UNIVERZI Srečanje inženirskih fakultet Na tukajšnji univerzi se bo jutri začelo «Prvo srečanje ljubljanske, tržaške in dunajske inženirske fakultete*, ki bo trajalo tri dni ter se zaključilo v sredo. Slovesen začetek srečanja bo ob 9. uri v glavni dvorani ekonomske fakultete, ko bo goste iz Slovenije in Avstrije pozdravil rektor G. De Ferra. Sledilo bo poročilo dekana tukajšnje inženirske fakultete prof. Coca, nato pa bo razprava o didaktičnih in znanstvenih dejavnostih posameznih vseučilišč. Popoldne si bodo gostje ogledali ladjedelnico «Italcantieri» v Tržiču, kjer jim bo predsednik Fanfani predaval o splošnem stanju v italijanskem in svetovnem ladjedelstvu. V torek in sredo si bodo sledila še druga predavanja izdelani pa bodo tudi predlogi za nadaljnje sodelovanje med tremi inženirskimi fakultetami. faze del je konzorcij že začel, in sicer 25. julija letos. Strokovnjaki računajo, da bo četrta in zadnja faza zaključena še pred koncem prihodnjega leta. Za vsa dela v okviru četrte faze bo potrebna naložba 10 milijard lir: vsota šest milijard, ki jo bo država nakazala konzorciju (tega sestavljajo kakor znano družbe Fin-sider, Morteo Soprefin in Farsura), predstavlja delež 60 odst. celotne predvidene investicije: preostalih 40 odstotkov je že prevzela nase dežela Furlanija - Julijska krajina. Tovorno postajališče je uradno odprl 3. junija lanskega leta minister za promet V. Colombo, del strukture pa je bil že prej odprt za promet. V zaključni fazi bo postajališče, ki je neposredno povezano s carinsko cesto s suhozem-nim terminalom na jugoslovanski strani meje, zavzelo 450.000 kv. metrov površine, (ef) Jutri seja deželnega sveta Jutrišnja seja deželnega sveta je obvezna po statutu, ki predvideva, da se skupščina sestane vsaj dvakrat na leto, in sicer ob prvem delavniku v oktobru in prvem delavniku v septembru. Na dnevnem redu so med drugim številne interpelacije ter razprava o dveh zakonskih osnutkih. Kaže, da bo ta teden precej živahno tudi delovanje komisij, saj se sestanejo komisija za turizem, komisija za izobraževanje ter komisija za kmetijstvo. O Medtem ko se še nadaljujejo vpisovanja v tečaje ruskega jezika v prostorih Združenja Italija - ZSSR v Ul. Torrebianca 13/T, tajništvo obvešča, da bo jutri, ob 18.00 srečanje s tečajniki. OBČINSKI USLUŽBENCI DOBILI PRVO BITKO Župana Cecovinija so prisilili, da je sprejel njihovo sindikalno predstavništvo • V torek odgovor občinskega odbora Kot jim je bilo obljubljeno pred petkovo sejo občinskega sveta, ko so v znak protesta za nekaj časa zasedli občinsko dvorano, so imeli sindikalni predstavniki občinskih u-službencev CGIL, CISL in UIL včeraj sestanek z županom Cecovini-jem, na katerem so mu ponovno predočili svoje zahteve za izboljšanje delovanja občinskih služb. Sestanka so se poleg župana udeležili še odborniki Seri, De Rota, Gambassini in Jolombis, enotno sindikalno federacijo pa je zasto- palo kakih 15 sindikalistov. Ob koncu približno uro in pol Včeraj je privekal m svet MIRAN in osrečil družinski krog Simo-netovih. Novopečeni mamici Marti in našemu rednemu sodelavcu Borisu iskreno čestitamo, njunemu sinčku pa želimo mnogo zdravja, zadovoljstva in uspehov v življenju. ..."•niuiniiiiniiiimiiiiiiiiii,mm,ilm, m NA USTREZNE INTERPELACIJE KOMUNISTIČNIH SVETOVALCEV NI ODGOVORA V šolski politiki tržaške občinske uprave preštevilne pomanjkljivosti Zaradi pomanjkanja učilnic so razredi prenatrpani - Premalo otroških vrtcev - Zamude pri imenovanju suplentov - Kaos v Centru za motorično vzgojo zorcija za gradnjo in upravljanje postajališča Russo - Cirillo. Z novim nakazilom bo konzorcij uresničil četrto in zadnjo fazo predvidenih del (prve tri faze je finansirala dežela Furlanija - Julijska krajina, ki je v ta namen izdala nekaj nad 12 milijard lir); v tem okviru bodo uredili tako i-menovani «komercialni* del tovornega postajališča, ki bo obsegal okrog 200.000 kv. metrov operativne površjne. Načrt predvideva tudi gradnjo večjega skladišča, ki bo zavzel skppno 5.800 kv. metrov površine. Dela za uresničitev četrte Ko so že nazadnjaški in šovinistični krogi zagnali tak vik in krik zoper šolsko politiko občinske u-prave v Miljah in «pozabilis>, da sodi to mestece tudi v vsedržavnem merilu med redke primere, ko u-čilnic ne primanjkuje, ampak jih je za trenutne potrebe še preveč, poglejmo, kakšen je položaj šolstva v Trstu, torej v občini, ki je ne upravljajo napredne levičarske sile. Razredi so prenatrpani, tako da so na marsikateri šoli potrebni dvojni poučni urniki, a veliko otrok je ostalo doma, ker jih niso mogli sprejeti v občinske ter državne vrtce in v jasli. Primanjkuje torej učilnic, sploh pa je premalo tudi šolskih poslopij kot takih in premnoge razpoložljive prostore je treba pošteno popraviti in preurediti, kar dokazuje, da je bilo doslej pjjhovo vzdrževanje neustrezno. Ponekod so s takšnimi deli začeli, toda. kdaj? Tik pred začetkom novega šolske- ■uiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiimiiiiiiii ii iimiiiiiMiiiiii ••mini 111111111111111111111 NOVA AFIRMACIJA SOLE GLASBENE MATICE SE ŠTIRJE SLOVENSKI PROFESORJI GLASBE Šola Glasbene matice je v teh zadnjih dneh spet zabeležila veliko afirmacijo svoje strokovne pedagoške vrednosti. Kar trije njeni gojenci so namreč z velikim uspehom opravili zaključne diplomske izpite na tržaškem oziroma beneškem konservatoriju in tako pomnožili že kar zavidljivo število tistih, ki so pred njimi kot gojenci šole Glas- Tea Košuta hene matice vstopili v vrste diplomiranih glasbenikov. Na konservatoriju v Benetkah je opravil diplomski izpit iz klarine- ta Silvio Pibrovec, ki je bil na šoli Glasbene matice učenec vrof, Marcella Manuellija. Na tržaškem konservatoriju je z odliko diplomirala iz klavirja Tea Košuta, ki je bila na šoli GM učenka prof. Goj-mira Demšarja, prav včeraj pa je kot zadnji iz te trojice z zelo dobrim uspehom diplomiral iz violončela Iztok Kodrič, ki je bil na Iztok Kodrič šoli GM učenec prof. Nerea Gašperini ja. Ob tem naj še omenimo, da so v zadnjem, obdobju z uspehom o-pravili zaključne izpite na konservatoriju še drugi gojenci šole Glasbene matice iz Trsta in Gorice Iz stranskih predmetov je opravilo, izpite 11 gojencev, zaključne izpite nižje šole pa je z uspehom opravilo 7 gojencev, od katerih 6 iz klavirja in 1 iz violine. Pa še enega diplomanta moramo omeniti in sicer pedagoškega sodelavca šole Glasbene matice Janka Silvio Pibrovec Janko Ban Bana, ki je v teh dneh diplomiral na tržaškem konservatoriju iz so-lopetja. Vsem novim profesorjem glasbe iskreno čestitata ravnateljstvo in učiteljski zbor Glasbene matice, ncim pa naj bo dovoljeno, da čestitkam diplomantom dodamo tudi čestitke zaslužnim pedagogom šole Glasbene matice. J-k. ga leta. Posledica: na šolah v ulicah Timeus in Slataper bo tja do prvih dni novembra potreben poleg dopoldanskega še popoldanski pouk, obenem pa je treba zajamčiti redno obiskovanje učilnic popoldne tudi telesno in drugače prizadetim (han-dikapdranim), toda vprašanja občinska uprava še ni rešila. Na osnovni šoli v Ul. R. Manna, kot tudi še na nekaterih drugih šolah v mestu se prav tako ni mogel pouk redno začeti, ker so bila v teku popravljalna dela. Stavbe, v katerih so te šole, upravlja občina. Potem so tu preštevilne neizpolnjene birokratske obveze. Pristojna občinska oblast še vedno ni predložila občinskemu svetu odločbe, s katero mora kot vsako leto — določiti število vzgojiteljskih moči v občinskih otroških vrtcih ter število novih sekcij, ki jih je treba odpreti. predložitev odločbe potem ko je šolsko leto že steklo, je pač absurdna. Medtem ko se je v občinskih o-troških vrtcih prejšnja leta vzgojiteljska dejavnost pričenjala 1. oktobra, se od lanskega leta začenja že 20. septembra. Imenovanje su-plenc pa se odvija še po starem, tako da zapade dotičnemu rok enoletne suplence dejansko 10 dni po začetku novega šolskega leta . . . Su-plenca traja, kot znano, od 1. oktobra do 30. septembra naslednje ga leta, sedaj pa je ta rok seveda treba prilagoditi novemu položaju. Občinski svet je že pred časom odobril nov organik, ki predvideva enak delovni čas za vse vzgojiteljice občinskih otroških vrtcev. Doslej je bil delovni urnik popoldanskih vrtnaric krajši od urnika dopoldanskih, toda vprašanje še ni bilo rešeno. Nedavno so starši otrok, ki obiskujejo Center za motorično vzgojo, te prostore zasedli iz protesta, ker center ne deluje kot bi moral. Občinska uprava jim je tedaj nanizala vrsto lepih obljub, toda še do danes ni poročala svetovalcem o ukrepih, ki jih namerava sprejeti za odstranitev pomanjkljivosti: osebje centra številčno šepa, razjasniti je treba problem šolskega ali bolje vzgojiteljskega urnika, vprašanje prevoza otrok v center in obratno je nerešeno itd. O zadevi je bilo več sestankov med predstavniki občinske in pokrajinske uprave, zdravstvenega konzorcija in upravnega odbora centra CEM, kaj je bilo sklenjeno, pa je uganka, čemu tako zavlačevanje, ko pa je nujno potrebno razčistiti vprašanje uskladitve dela med organizmi, ki bodo v prihodnje ta center upravljali. Ravno tako je treba rešiti važna vprašanja decentralizacije rehabilizacijske službe, tečajev za strokovno usposabljanje osebja v centru, vključevanja prizadetih otrok v šole in v delovni svet v primeru mladincev in tako naprej. O vsem gornjem so vložili interpelacije, naslovljene tako na župana kot na pristojne odbornike, komunistični svetovalci Marta Ivašič, Franco Del Čampo, Giorgio De Rosa, Cecilia Assanti in Piermario De Bia-va. Odgovorov nanje še ni, čeprav je minil že mesec dni. (dg) Agenti izsledili fašiste ki so surovo pretepli komunističnega mladinca Agenti Digosa (političnega oddelka) tržaške kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem tri mladoletnike, M. A., S. F. in S. E., ki so osumljeni, da so pred trinajstimi dnevi napadli in pretepli 17-letne-ga kpnjijtfii^iijijega ,Clau- dia Cumanija. Dogodek se' je pripetil 17. septembra v Drevoredu XX...septembra papoldpg,;ko se„,jei trojica golobradcev, že znanih pripadnikov fašističnega «Fronte del-la gioventu», ki ima prav tam v bližini (v Ul. Paduina) svoj sedež, približala Cumaniju ter ga začela psovati in mu groziti, da se ne sme on, ki je «rdeč», sprehajat po »črnem vialu*, nakar se je še znesla nad njim s pestmi in brcami. trajajočega srečanja so sindikalisti izjavili, da je bil sestanek zgolj pripravljalnega značaja, ki naj bi utrl pot v nadaljnja pogajanja med občinsko upravo in predstavniki delavstva, seveda če bo občina v to privolila in ne bo spet zaostrila odnosov s sindikati. Sindikalisti so Cecoviniju in odbornikom v bistvu ponovili zahteve, ki jih je že pred tednom vseboval znani komunike in na katerega je župan zelo ostro odgovoril. V prvi vrsti gre za izplačevanje mezd po novi delovni pogodbi, za pravično rešitev reorganizacije služb in za izplačevanja zneska 250.000 lir uslužbencem, ki imajo vso pravico do tega denarja, a ga niso še prejeli. Cecovini je sindikalnim predstavnikom zagotovil, da bo občinski odbor razpravljal o vseh teh vprašanjih v ponedeljek, tako da bodo lahko sindikati že v torek zvedeli za odgovor občinske uprave. Ob vsem tistem, kar se je v prejšnjem tednu dogajalo z občinskimi uslužbenci (komunike sindikatov in oster odgovor Cecovinija, enodnevna stavka z vsemi poznejšimi polemikami, tiskovna konferenca, nadaljevanje sindikalnega boja in zasedba dvorane občinskega sveta), lahko sedaj zapišemo, da so s svojo vztrajnostjo dobili svojo prvo bitko: župana Cecovinija so prisilili, da je sprejel njihovo sindikalno predstavništvo in o njihovih zahtevah bo končno razpravljal tudi občinski odbor. Pridobitev za Fernetiče Podjetna družina Grgičevih je včeraj «zalila» nove poslovne prostore v stavbi, ki so jo zgradili ob mejnem prehodu, potem ko so se morali pred dobrim letom umakniti pred napredujočim tovornim postajališčem. Kakor v obeh starih stavbah, so v novih prostorih uredili bar, samopostrežno trgovino * jestvinami in trgovino s konfekcijo. Številne goste, med katerimi smo opazili repentabrskega župan* Coljo, občinskega tajnika Cibica in projektanta nove stavbe arh. Kokorovca, je ob vhodu v gostinsko prostore sprejemal Karel Grgič ml. Na sliki nekateri člani podjetne družine z županom Coljo. HliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilll* KLJUB FINANČNI KRIZI NEOKRNJENA SEZONA Prav od odgovorov občinskega odbora bo odvisno nadaljnje zadržanje občinskih uslužbencev. Njihove razčlenjene triurne stavke pa se bodo odvijale še naprej po napovedanem urniku. Okoliške občine v klimatski coni «E» V skladu z zakonskim odlokom štev. 438 z dne 14. 9. 1979, ki zadeva varčevalne ukrepe pri uporabi energije, so župani občin Dolina, Zgonik, Repenta-bor in Devin - Nabrežina objavili razglas, ki vsebujejo naslednje določbe: občine spadajo v klimatsko cono E, kar pomeni, da je obdobje ogrevanja zajeto med 15. oktobrom in 15. aprilom za največ 14 ur dnevno med 5. in 23. uro, v nobenem primeru pa ne sme temperatura v notranjih prostorih presegati 20 stop. C. OPERNO GLEDALIŠČE VERDI ZAČENJA SEZONO Z VERDIJEVIM «RIGOLETTOM» Santo letos 1 milijarda pasivnih obresti za bančna posojila z jamstvom dežele . Karlo Cossutta spet Otello - Trije jugoslovanski mojstri za postavitev opere «Knez Igor» Tržaško operno gledališče Verdi začenja tudi letošnjo sezono v a-kutni finančni krizi in za prihodnje leto 1980 tudi v negotovosti zaradi pomanjkanja finančnega kritja svojega proračuna. Dejstvo je namreč, da je stari zakon o opernih gledališčih v državi zapadel, novega pa še ni. kakor tudi ni ta ko imenovane «!eggines>, ki bi za-gotovljala vsaj minimum financiranja. Ravnatelj gledališče urof. G. de Ferra je sicer prinesel na včerajšnjo tiskovno konferenco ob predstavitvi repertoarja za sezono 1979-80 sveže vesti, po katerih je novi zakonski osnutek že pripravljen in predložen parlamentu, vendar bo postopek za njegovo odobritev stekel lahko le pod poj> jem, če bo zanj finančno kritje. V najboljšem nnnieiu bo lahko ta postopek spričo počasnosti dela v parlamentu končan ob koncu leta. V mnogih italijanskih opernih gledališčih, z milansko Scalo na čelu, je zaradi takega položaja prišlo ceio do groženj ‘t zaporo. V Tr • ll1l|||lll|..UIllllMllllllllllllllltMIIII||l|lllll|IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII|lllll|llll|tllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIII«lllllll|llllll OD 4. DO 6, OKTOBRA ALPE - ADRIA Ponovno odprla cesta med Križem in vinogradi Kulturna srečanja treh dežel bodo letos v Trstu in Vidmu j Osrednja lema letošnjih srečanj ho glasbena vzgoja Ze 70 prijavljenih za tečaj «150 ur» Vpisovanje na tečaj «150 ur» za dosego diplome nižje srednje šole, se uspešno zaključuje. Doslej sc je prijavilo 70 kandidatov. Ministrstvo za šolstvo je izdalo dovoljenje za dva tečaja «150 ur» v slovenščini. Po ministrski okrožnici šteje vsak tečaj «150 ur* od 20 do 25 obiskovalcev, v izrednih primerih tudi samo 16. Osmi člen te odredbe pa predvideva tndi možnost odprtja še novih tečajev v primeru potrebe. Zamudniki in tisti, ki vnisu niso še predložili potrebnih dokumentov, lahko to opravijo še jutri v dopoldanskih urah na slovenskih nižjih srednjih šolah. ali pa na sedežu Sindikata Slovenske šole v Ul. Fa-bio Filzi 8 od 11. do 13. ure. Po ostrih protestih domačega prebivalstva, ' rajonskega sveta za zahodni Kras ter Kmečke zveze je tržaška občina ponovno začasno odprla prometu cesto, ki povezuje Križ z vinogradi in z obalno cesto. Sklep občinske uprave velja vse do 31. oktobra, dovoljenja za prehod pa vinogradniki lahko dobijo na sedežu občinske izpostave v Križu. Danes dopoldne bo v Ljudskem vrtu slikarski ex tempore pod naslovom «Otrok v mestu». Ex tempore je namenjen malčkom iz o-troških vrtcev in osnovnih šol. Otroci, ki bi se radi udeležili tekmovanja, se morajo zbrati v Ljudskem vrtu (vhod Largo Giardini ali Ulica Giulia) od 9. do 9.30. Kulturna srečanja, ki jih že vrsto | roškem in v naši deželi v dneh 4. in let izvajajo čeželne uprave Koroške, | 5. oktobra v sejni dvorani ustanove Furlanije - Julijske krajine in Slo- j Assicurazioni Generali v Ulici venije, bodo letos v Trstu in Vidmu j Trento 8 ob 10. uri in 15.30, od 4. do 6. oktobra. Osrednja tema j y Trstu, v Ul. Imbriani 5. b0 5. letošnjih srečanj bo glasbena vz?o-! oktobra ob 17.30 odprtje razstave: ja. Organizatorji so se osredotočili , Pričevanja o glasbeni vzgoji v živ-na en0 samo temo, kar je letos no-1 Ijenju julijskega mesta. Prvi izmed vost. Krepiti in bogatiti priložnosti j treh koncertov bo v Trstu 4. okto-za kulturno izmenja ro med tremi j bra ob 20.30 v gledališču Verdi. Or sosedi je glavni cilj srečanj Alpe- j kester iz zbor Verdi bosta izva-Adria in v tem smislu je bil za-1 jala Rossinijev Stabat Mater. Nastavljen tudi letošnji program. | slednjega dne ob 18. uri bo v avdi-Prejšnja srečanja so bila tematsko toriju RAI v Trstu glasbeni večer bolj razdrobljena in je bil torej tudi njihov združevalni cilj in namen bolj zameglen. Delegacije vseh treh dežel so se dogovorile za program, ki predvideva en strokovni posvet, eno razstavo in tri koncerte. Petnajst izvedencev se bo posvetovalo o glasbeni vzgoji v Sloveniji, na Ko- lllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMimilllllll Mili MIIMrnilllllllllimillllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Hill IMIMMIIIIIIMIIIMI POSKUS PREPREČEVANJA POROK V SLOVENŠČINI gojencev glasbenih šol iz vseh treh dežel. Zaključni koncert pa bo v Vidmu 6. oktobia ob 21. uri v av- ditoriju Zanon na Trgu Cavedalis. Instrumentalisti in solisti iz Sloveni- je, Koroške in Furlanije - Julijske krajine nam bodo posredovali klasična in sodobna dela znanih in manj znanih avtorjev. Vse skupaj se je začelo pred dobrim mesecem, ko sta zaročenca, sicer bivajoča v tržaški občini, zaprosila tržaško občino, da jima izstavi dovoljenje, da se poročita v repentabrski občini. Kot razlog za tako odločitev sta navedla dejstvo, da želita dvojezični potek poročnega civilnega obreda, ki je v okoliških občinah vsakdanja praksa, tržaška občina pa se že kronično temu krčevito upira. Odgovorni tržaški matičar je nemudoma naslovil na državno pravdništvo prošnjo za razsvetlitev» tega *izjemnega* položaja, dobil ustrezni odgovor na osnovi obstoječe zakonodaje (člen 109 civilnega zakonika) in na tej osnovi odbil prošnjo zaročencev z grožnjo, da so v primeru slovenskega oziroma dvojezičnega obreda predvidene stroge zaporne kazni. Poročni obred lahko poteka v ttujem» jeziku le v primeru, da je ta njihov običajni pogovorni jezik in da izjavita, da ne znata italijanščine. V tem primeru se mora župan oziroma pooblaščeni odbornik poslužiti prevajalca. Ker pa sta v specifičnem primeru zaročenca naslovita prošnjo na tržaško občino v italijanščini, to dokazuje, da povsem obvladata italijanski jezik. Vendar pa se matičar tržaške občine ni omejil zgolj na odgovor zainteresiramo zaročencema, temveč je prošnjo, odgovor in mnenje državnega pravdništva poslal v vednost repentabrskemu županu z o-pozorilom, kakšnim kaznim gre na- proti, če bo civilna poroka tudi v slovenščini. Na dlani je, da tu ne gre za pravno, temveč za politično in preprosto etično vprašanje, ki je tesno povezano z odnosom določenih političnih krogov do slovenske narodnostne skupnosti in njenih osnovnih pravic. Zanimiva je oznaka, da je slovenščina v tržaški pokrajini «tuj» jezik, torej na istem nivoju kot npr. culukafrščina ali katerikoli druga govorica. Lahko bi se vprašali, kateri jezik je v naših okoliških občinah in tudi v dobršnem delu tržaške občine prevladujoči in kateri izmed dveh jezikov je na teh področjih**- a *» NA POVABILO SPD «IGO GRUDEN» Folklorna skupina Tine Rožanc prihodnjo nedeljo v Nabrežini Rožanci so nastopili v nabrežinski telovadnici že pred dvema letoma - Letos slavi skupina 30-letnico obstoja j Folklorna skupina KUD Tine Rožanc slavi letos tridesetletnico obstoja. Ob tej priliki se nam predstavlja z novim folklornim koncertom, ki ga bo na povabilo SPD Igo Gruden iz Nabrežine in s sodelovanjem Slovenske prosvetne i sveže imela v nedeljo, 7. oktobra, v občinski telovadnici v Nabrežini, j Rožanci v nabrežinski telovadnici tie nastopajo prvič, saj so se nam prav tu predstavili pred dvema letoma. Ker je takratni nastop požel res veliko uspeha, saj je bila ; Oabrežinska telovadnica pretesna, da bi sprejela vse, ki jih je privabil folklorni koncert, je nabre-; finsko prosvetno društvo sklenilo, da ponovno povabi Rožance v Na-: brežino. In najbolj primerna pri-i jožnost za to je prav jubilej, ki ga Rožanci letos slavijo. ! Jugoslovanska folklora je sestavljena iz samih ritmov, melodij, barv in veliko veselja. Zato jo lahko predstavijo samo plesalci, ki Vse to poznajo, ki živijo v tem. iMed najznamenitejše folklorne skupine v Jugoslaviji spada tudi skupina Tine Rožanc, ki ni znana samo pri nas, temveč po skoraj vsej Evropi. Rožanci so namreč že o-biskali Madžarsko. Poljsko, Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Anglijo, Ni-| žozemsko in celo Izrael, kjer so celo dve leti zaporedoma predstav-! Ijali Jugoslavijo na mednarodnem | festivalu folklore. Od povsod so odnesli plesalci predvsem veliko | zadoščenja in laskavih ocen ter številna priznana. Skupina Tine Rožanc pa je letos avgusta nastopila z dvema folklornima koncertoma . tudi v Italiji, in sicer v gledališču Burri v Milanu Nasiopa sta doži-: Vela izreden odziv tako pri publiki, kot pri kritiki, saj so o nastopu široko poročali številni časopisi, še Posebno pa La notte in Corriere I d’informazione, ki je objavil tudi ; intervju s koreografom in nekate-\ rimi plesalci. Letos novembra slavijo torej Ro-i žanri tridesetletnico svojega obstoja, Skupina je nastala v Ljubljani i leta 1949 z namenom, da bo nosi-j telj slovenske in jugoslovanske fol-! klore. Ples je bil namreč za vsa : ljudstva srednje Evrope, še posebno pa za tista, ki so se naselila ob bregovih Donave, velikega pomena. Ob priliki rojstva, norčke, smrti, političnega ali religioznega j Praznika, se še danes ponekod ta I ljudstva poslužujejo ene izmed naj-: bolj starodavnih oblik človekovega i izražanja, plesa. j Ne moremo torej reči. da je obstoj in gojenje folklornih plesov i nekaj, kar spada v preteklost. Nasprotno: folklora je danes v Jugoslaviji in še posebno pri nas iz rednega pomena, saj ohranja vse tiste antične tradicije, ki karakte-rizirajo naš narod in na katere smo torej posebno navezani, ker se zavedamo, da pričajo o naši preteklosti in o naših običajih. Skupino sestavlja osemdeset plesalcev, ki pa so porazdeljeni v različne skupine. Njihova povprečna starost gre od dvajsetega do petindvajsetega leta. Mirno lahko rečemo, da so Rožanci v tridesetih letih dosegli zelo visoko umetniško raven, saj so najbolj znana folklorna skupina v Jugoslaviji. Od njihovega prvega nastopa se jih je nato v vseh teh letih zvrstilo nad osemsto. Vse to pa nedvomno terja tako od plesalcev samih, kakor od njihovih vodij, izrednega na- pora, saj ne smemo pozabiti, da so ljubljanski plesalci amaterji. Današnji nedvomno odlični koreograf, ki skupino uspešno vodi že nad deset let, je Dušan Schuster, Franci Žibert pa vodi glasbeno skupino, v kateri tudi sam nastopa (naj omenimo, da je mladi har-monikaš osvojil že več lepih rezultatov na raznih glasbenih tekmovanjih v harmoniki). Obeta se nam torej zelo zanimiv folklorni koncert, ki bo, vsaj tako upamo, privabil v Nabrežino lepo število gledalcev. To bo pa tudi najboljši dokaz, da cenimo delo ljubljanskih plesalcev in da jim želimo ob tem pomembnem jubileju še veliko uspeha. T. R. TINE ROŽANC v nabrežinski telovadnici 7. oktobra ob 17. uri Danes priredijo v Bo!juncu tradicionalni praznik grozdja Praznik grozdja v Boljuncu spa-1 radi muhastega vremena se jo mno-da že med tiste vrste prireditev, ki go Brežanov odločilo, da odloži tršo globoko zakoreninjene v zavesti ga te v za teden dni. breškega prebivalstva, pa tudi oko-1 Tako bo tudi letos praznik grozdja ličanov, ki vsako leto zvesto obiskujejo naše prireditve. Praznik grozdja pade povsem upravičeno v tisti čas, ko so trgatvena dela na višku, ko že vre prvi mošt ali pa po vinogradih in brajdah obirajo kmetje zadnje grozdje. Ponavadi so zadnji dnevi trgatve posvečeni črnemu grozdju, ker običajno dozori nekoliko pozneje kot belo. V podobno vzdušje torej pade praznik v Boljuncu, in nemalokrat se zgodi, da se ob koncu nedeljskega popoldneva preriva skozi množice, zbrane na boljunškem trgu, s kadami in čudrami naložen voz in iz posode moli dragoceni pridelek. Letošnja trgatev v Bregu se je začela že prejšnjo nedeljo, toda za SPD UNION priredi danes, 30. septembra, od 15. ure dalje v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masac-cio 24 «PRAZNIK MANDRIJERJEVb Poje pevski zbor «Tabor» in igra plesni ansambel «Pomlad». Na voljo bodo izbrana vina in mesne jedi na žaru. liiiiiiiiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiinimifiiiiillilllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii« Uspeh gojencev Glasbene matice na glasbenem tekmovanju v Alassiu Tudi letos je bilo v prijetnem turističnem mestecu Alassio blizu Sa-vone tretje mednarodno glasbeno tekmovanje. Sodelovalo je okoli 80 učencev najboljših italijanskih in tujih glasbenih šol, med katerimi so se zelo dobro uvrstili tudi harmonikarji Glasbene matice iz Trsta. V skupini solistov do devetih let se je David Škabar uvrstil na prvo mesto, medtem ko je Igor Stocca GLASBENA MATICA Trst Otroški pevski zbor Glasbene matice - Trst pod vodstvom I. Kureta bo imel prvo redno vajo v šolskem letu 1979-80 jutri, 1. oktobra, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Otroški pevski zbor «Kraški slavček* iz Nabrežine pod vodstvom Rosande Kralj bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979-80 v torek, 2. oktobra, ob 15. > uri na šoli Glasbene matice v Nabrežini. ftiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiilMitiiiiiuiiiiinimuiiiiiliiiiitliiiiliillMilliliiiiiiMiMiliiiiitiiiiH Pri Sv. Ivanu praznuje 80 let Mičela od Čajota Ko je rohnela prva svetovna vojna, je mlada Mičela kopala jarke na Jezeru za avstrijsko vojsko. Nato pa se je zaposlila pri železniškem podjetju in je delala na Vrdeli, na Opčinah in v Rocolu. Leta 1922 se je poročila z domačinom Ivanom Mihaličem (poznan je kot Čajo) in onustila delo ter se posvetila družini. V zakonu je povila dva otroka, od katerih je živ še sin Marjo. Mičela in Cajo sta se spoznala v Podlonjerju pri «Francu» ob priliki nekega plesa. Prosvetno društvo v Podlonjerju je imelo svoj Narodni dom in tja so zahajali zavedni Sve-toivančani. Čajo je izvrstno telovadil pri svetoivanskem Sokolu. Ko je prenehal z aktivnim udejstvovanjem, je učil slovensko mladino in jo vodil na telovadnih nastopih. Mičela je dolgo let pela v svetoivanskem cerkvenem zboru. Po osvoboditvi pa, ko so ustanovili PD Škamperle, se je takoj aktivno vključila vanj in je pela tudi v zboru, ki ga je vodil pokojni Venturini. Mičela je še danes zvesta članica sveto-ivanskega prosvetnega društva. Od vsega začetka pa je tudi zvesta bralka Primorskega dnevnika. Zato se čestitkam svojcev ob njenem visokem jubileju pridružujemo tudi mi in ji želimo še mnogo srečnih in zdravih let. (mm) Mihaela ali po domače Mičela pd Sv. Ivana, Ulica S. Cilino št. 95, le včeraj praznovala svoj 80. rojstni dan. Zato je bilo včeraj pri Ča-jotu veliko slavje. j Sicer pa Mičela ni prav od Sv. Ivana. Svetoivančani pa jo imajo Vseeno za svojo, saj stanuje v tem Predelu Trsta že od leta 1905, ko ji ; je bilo komaj šest let in se je pre-| *elila k starejši sestri. ! Pri Sv. Ivanu je obiskovala slovensko ljudsko šolo, po končanem šolanju pa se je takoj oprijela dela. dosegel dobro drugo mesto (oba iz šole Kočevar). V skupini do 14. leta je bil prvi Štefan Bembi (šola Zajec). Andrej Calzi je zasedel prvo mesto v skupini do 16. leta, medtem ko je bil Marko Piščanc drugi (oba iz šole Kočevar). V zadnji skupini solistov (od 16. leta naprej) se je uvrstil na prvo mesto Ivan Milič (šola Kante). V skupini ansamblov do 10 elementov je zmagal ansambel Glasbene matice s Proseka, katerega sestavljajo: Dario Antoni, Andrej Calzi, Paolo Calzi, Boris Dogliani, Andrej Hrvatič, Maurizio Lavrenčič, Marko Piščanc, Rudi Purič in Jordan Rebula pod vodstvom Loredane Kočevar. Ansambel je v letošnji sezoni poleg mnogih samostojnih nastopov večkrat spremljal tudi moški pevski zbor «Vasilij Mirk* in otroški pevski zbor PD Prosek - Kontovel na nastopih po naših in tudi sosednjih deželah. M.P. Predstavništvo dolinske občine v Marzabottu Današnje slavnosti ob 35. obletnici nacističnega pokola J Marzabottu, se bo udeležilo tudi predstavništvo uprave dolinske občine, ki bo na slovesnosti položilo venec na spomeniško obeležje in se poklonilo spominu žrtev. Ob tej priložnosti bodo dolinski upravitelji na srečanju s tamkajšnjo upravo nadaljevali pogovore o načrtovanem pobratenju med Dolino in Marzabottom. V TOREK NA OPČINAH Razprava komunistov o pokrajinski reformi Openska sekcija KPI bo priredila v torek, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah javno razpravo o reformi pokojnin, na kateri bo med drugimi prisotna tudi senatorka Jelka Gerbec. Namen razprave je posredovati prebivalstvu bistvene tež- ZAHVALA Prosvetno društvo Rovte - Ko-lonkovec se zahvaljuje pevskemu zboru Fran Venturini od Domja, igralki SSG Leli Na-krstovi in pesnici Mariji Mi-jot za sodelovanje na proslavi ob priliki odprtja novega sedeža. Iskrena zahvala tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali za ureditev prostorov in k uspehu prireditve. ODBOR nje komunistov glede te reforme, proti kateri so zagnali PSDI, PLI in krogi KD krepko kampanjo, da bi preprečili postopno poenotenje pokojninskega sistema odvisnih delavcev. Odlašati s to reformo pomeni obdržati absurdne privilegije majhnega števila državljanov na eni strani, na drugi pa še bolj prizadeti večino upokojencev, ki že itak prejemajo zelo nizke pokojnine. Zoru Kalcu ob prvi obletnici smrti giiipigg; lili ..V; . . Pred letom dni nas je želo prizadela smrt mladega vaščana, prijatelja in zavednega Slovenca, Zora, ki se ni nikoli sramoval pokazati, da je slovenske matere sin. Ko smo ga pospremili na zadnji poti, si ne bi nikdar mislili, da ga bomo tako pogrešali v svoji sredi, saj je bil vedno prijeter sogovornik, razigran in dovtipen v druščini, resen in pre- V spomin na pokojnega Zora darujejo prijatelji zg zdravljenje Livija Čoka iz Trebč 100 tisoč lir. udaren, ko je šlo za naše skupne koristi. Bil je član vaške godbe, v času, ko je ta delovala v naši vasi; bil je tudi član in odbornik Zavarovalnice goveje živine v Bazovici. Ko je prišla pobuda za ustanovitev športnega društva, ki naj bi povezovalo vaščane iz Gropade in Padrič, je bil sam ustanovni član in odbornik novega športnega združenja Gaja. Njegov nenaden in nepričakovan odhod pa je najbolj prizadel mater in očeta, ki sta ostala sama in bolehna. Težko kmečko življenje na nehvaležnem Krasu ju je namreč do kraja izčrpalo. Dragi Zoro, mirno počivaj v domači grudi, ki si jo tako ljubil in spoštoval. Prijatelji ........um............mi......................................................................................................ut NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) UL Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Danes, NEDELJA, 30. septembra JELKA Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 17.49. — Dolžina dneva 11.48. — Lu-ha vzide ob 14.30. Jutri PONEDELJEK, 1. oktobra SEVER Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,2 stopinje, najnižja 19,4, ob 18. Uri 17,7 stopinje, zračni tlak 1018 hib. ustaljen, vlaga 53-odstotna, veter 30 km na uro severozahodnik * sunki 54 km na uro, nebo pooblačimo, morje razgibano, temperatura morja 20 stopinj. ROJSTVA, SM1 TI IN OKLICI RODILI SO SE: Daniele Moffa, Giorgia Pagliaro, Deborah Paglia-ro. Luisa Cortellino. UMRLI SO: 47-letni Vittorio Bub-JJicli, 75-letni Guglielmo Canarutto, '3-letni Luigi Lupattelli, 83-letna Rosa Nazaria Morgan vd. Morgan. OKLICI: operni pevec Mario Mu-Jaro in operna pevka Susanne Ruth Beiden, študent Andrzej Szyma in študentka Katarzyna Gadomska, u-Jadnik Sergio Zacutti in uradnica Luana Barbieri, delavec Alfredo Ohilardi in delavka Daniela Degras-®L delavec Marino Zadnik in gospo-^nja Marija Družina, učitelj Gior-&o Spungher in študentka Lucia Včeraj - danes Falchi, čistilec Aldo Sabadin in u-radnica Anna Zorzettig, učitelj Bep-pino Crisetig in uradnica Viviana Gruden, bloničar Dino Grusovin in uradnica Lucia Pečenko, tehnični uradnik Lucio Brumnich in trg. pomočnica Sabina Portolano, upokojenec Silvano Trani in gospodinja Eleonora Wald, študent Alessandro D'Ambrosi in študentka Tiziana Ferlatti, bolničar Michele Marolla in uradnica Anna Bertocchi, hišni pomočnik Enrico Zambon in univerzitetna študentka Orietta Argentin, delavec Gaetano Benedetto in gospodinja Rosa Buzzanca, avtoličar Ilirio Monti in gospodinja Loredana Fonda, uradnik Roberto Tenze in estetistka Viviana Kriscak, kemik Dario de Paolo in študentka Anto-nella Di Natale, električar Danny Cettolo in uradnica Cristina Detoni, karabinjer Giovanni Rauso in delavka Gina Martoriello, finančni stražnik Riccardo Lichen in Anna Capozzi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Er-ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. LEKARNE V OKOLICI Boljunec; tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek; tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet štev 732 627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočna pa na številki 732-627. tudi praznik trgatve v Bregu, in predvsem v Boljuncu. Praznik grozdja, ki ga priredi občina Dolina, bo letos že 24. po vrsti. Ves dan bodo na trgu v Boijuncu prodajali belo in črno namizno grozdje po znižani ceni. Domača vinogradnika — Zoran Parovel iz Mačkolj in Damjan Maver iz Boljunca pa bosta točila mošt. Seveda, križem po trgu ne bo manjkalo dobro založenih stojnic z okusno jedačo in pijačo. Popoldanski kulturni program pa bodo izpolnile domače skupine. Ob 16. uri bo imela koncert godba na pihala Breg, ob 18. uri pa godba na pihala iz Ricmanj. Zaključili pa bodo Veseli godci iz Boljunca, ki so s svojimi pesmimi in razigranim obnašanjem že neštetokrat razveselili naše občinstvo. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza obvešča vse zainteresirane kmetovalce, da zapade 15. oktobra 1979 rok za predložitev prošenj za posojila za gradnjo novih ali za popravilo starih kmečkih hiš, na podlagi člena 26 zakona št. 457 z dne 5.8.1979. Zainteresirani lahko na podlagi zgoraj omenjenega zakona zaprosijo za posojilo v višini največ 15.000.000 lir za popravilo starih hiš in največ 24.000.000 lir za gradnjo novih. O-brestna mera znaša 6 odst., za gorata področja (sem spada skoraj vsa tržaška pokrajina) pa 4 odst. Posojilo ima petnajstletno zapadlost. Za nadaljne informacije, ter za izpolnjevanje prošenj samih, naj se zainteresirani obrnejo na tajništvo KZ v Trstu — Ul. Cicerone 8/B med uradnimi urami. Kmečka zveza obvešča vse zainteresirane, da bo podjetje, ki onrav-lja dela na bencinovodu (Aquila) v tržaški pokrajini, v kratkem končalo z deli. Zato KZ vabi vse prizadete, katerim podjetje ni uredilo zemljišč po dogovoru, da se čimprej javijo na sedežu Kmečke zveze, (Ul. Cicerone 8/B), ali naj telefonirajo na št. 62-948. TAJNIŠTVO KZ ŠZ GAJA priredi ob priliki športnega tedna PLES v GROPADI danes, 30. t.m. Igrata ansambla TAIMS In GALEBI BALETNA ŠOLA SSG Jutri, 1. oktobra, ob 15. uri bo v Kulturnem domu sestanek staršev, otrok in baletnih pedagogov. ŠD Mladina obvešča, da se bo baletni tečaj začel v četrtek, 4. oktobra, v prostorih bivšega otroškega vrtca šole A. Sirk. ZAHVALA Vaška skupnost iz Samatorce se toplo zahvaljuje domačinom, organizacijam in vsem posameznikom, ki so prispevali k dobremu uspehu vaškega praznika. Posebna zahvala gre o-troški folklorni skupini Rdeča zvezda iz Saleža, moškemu pevskemu zboru Rdeča zvezda in moškemu pevskemu zboru Vesna iz Križa, ki je daroval svoj honorar v sklad za postavitev vaškega spomenika padlim v NOB. f Čestitke Včeraj je praznovala 66. rojstni dan mama ZOFA iz Doline 442. Iskreno ji čestitajo in želijo na mnoga zdrava leta hči Silva in sinova Oskar in Mirko z družinami. Včeraj je praznovala 90. rojstni dan ROZINA ČUFAR. Vse najboljše in še vrsto let v krogu svojih dragih ji želijo Franc, Marija, Marinka in Darja. V imenu članov PD Rovte Kolon-kovec čestita novoporočencema DO-NATELI in SERGIU FURLANU — Jolanda. SILVI in STELIOTU, ki sta si danes nadela zakonski jarem v u-panju, da jima ne bi bil pretežak ter da bi jima bilo vse lepo in prav, želita Tatjana in Valter. Dne 27. t.m. sta praznovala obletnico poroke SILVANA in OMERO ULČIGRAJ, 1. oktobra pa IRMA in LUCIANO SARDOČ. Obilo sreče in zadovoljstva v nadaljnjem življenju jim želijo oče Stanko, mama Lička in ostali. Včeraj je praznovala svoj 90. rojstni ddn draga mama in nona ROZINA ČUFAR Prisrčno ji čestitajo sin, hčere, neveste, vnuki, pravnuki, nečaki in družina Arduini. LOTERIJA BARI 80 30 72 74 2 CAGLIARI 27 32 35 52 81 FIRENCE 62 44 73 28 61 GENOVA 29 66 52 32 24 MILAN 50 55 25 65 86 NEAPELJ 19 47 26 3 32 PALERMO 62 48 19 9 52 RIM 54 66 76 25 35 TURIN 50 57 1 48 44 BENETKE 50 79 52 70 12 Družino Berte in Zorana Tula je osrečilo rojstvo prvorojenke DANIJELE Srečnima staršema čestita, mali Danijeli pa želi obilo sreče v življenju PD Mačkolje Gledališča V r.i.DI Jutri se prične abonmajska kampanja za sezono 1979-80. ROSSETT1 V sredo, 3. oktobra, bo Gino Bra-mieri nastopil v Rossettiju s svojo novo komedijo «Felici e contenti*, ki bo prvič uprizorjena v Italiji prav v našem mestu. Poleg Bramierija nastopajo še Liana Trouche, Daniela Poggi, Orazio Orlando in drugi. Glasbo je pripravil Berto Pisano, sceno in kostume Eugenio Gugliel-minetti, koreografijo Gino Landi, režiser pa je Pietro Garinei. Pri osrednji blagajni ter na de-lavsKih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav. Potrditev reda «stalni» do 6. oktobra. Kino Ariston 13.30 - 15.30 - 17.30 - 19.45 -22.00 «11 Prato*. Isabella Rosselli-ni. Michele Placido. Barvni film. Ritz 15.30-17.40-19.50-22.15 «Moonra-ker*. R. Moor, Micael Londsdale, Carinne Clerys. Barvni film. Eden 16.30—22.15 «Ratataplan*. M. Nichetti. Barvni film za vsakogar. Excelsior 16.00 «Attimo per attimo*. John Travolta. Barvni film. Grattacielo 15.00 «La luna». Bernardo Bertolucci. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Fenice 16.00 «Rocky H.* Silvester Stallone. Barvni film. Mignon 14.30—22.00 «Elvis, il re del rock*. Elvis Presley. Glasbeni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Quel-la pornoerotica di mia moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 15.30 «1 misteri delle Ber-mude*. Buui Ives, Connie Sellec-ca. Barvni film za vsakogar. Moderno 16.00 «Bruce Lee... la tigre ruggente colpisce ancora*. Prepovedan mladini pod 14, letom. Aurora 15.30 «Nel mirino del gia-guaro*. Barvni film za vsakogar. Capitol 16.00 «Attenti a quei due ...ancora ir.sieme*. R. Moore in T. Curtis. Barvni film. Vittorio Veneto 15.30 «Corleone». Giuliano Gemma, Claudia Cardi-nale. Barvni film za vsakogar. Volta (Milje) 15.00 «Scontri stellari oltre la torza dimensione*. Barvni film za vsakogar. Koncerti V gledališču Verdi bo prihodnji četrtek ob 20.30 otvoritveni koncert letošnjega šestega kulturnega srečanja Alpe - Adria, za katero je dala pobudo dežela Furlanija - Julijska krajina in na katerem bodo tokrat obravnavali glasbeno vzgojo. Orkester in z v gledališča Verdi bosta pod vodstvom dirigenta Andrea Giorgia ter s sodelovanjem pevcev Giovanne Casolle, Vilme Bo-relli, Antonia Savastana in Carla De Bortolija izvajala .Rossinijevo rStabat Mater*. Isto delo bodo izvajali tudi na krajši turneji po naši deželi: v torpk. 2....oktobra, ?i Palmanovi in v sredo, 3. oktobra, v Vidmu. Za četrtkov koncert v Trstu so danes zjutraj začeli s prodajo vstopnic pri gledališki blagajni (telefon 31-948). V stolnici sv. Justa bo danes, ob 19. uri zadnji koncert v okviru «glas-benega septembra*, na katerem se bo predstavil komorni orkester gledališča «G. Verdi* pod vodstvom Severina Zannerinija ter s solistom Linom Falilonejem. Večer je v celoti posvečen izvajanju Haendlovih in ' 'ozartovih sklad. Vstop prost. Prosveta SPD Tabor Opčine — Vpisovanje za folkloro od jutri, L, do sobote, 6. oktobra, pri odbornici Luciji Hrovatin tel. 211161. Prva redna vaja bo v soboto, 6. oktobra, po običajnem urniku. Izleti Združenje Union priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet na Gardsko jezero -— Sirmione — ali na Krk. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30 in sobotah od 10.30 do 12. ure. Razna obvestila Sindikat slovenske šole obvešča člane, da bo sedež v Ul. Filzi 8 odprt vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli tečaji ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure, Ul. Torrebianca št. 13/1. nadstropje. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na srečanje, ki bo v četrtek, 4. oktobra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška), na katerem bo Stane Raztresen pripovedoval slovenske balade in romance. Otroški pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Igorja Kureta bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979/80 v ponedeljek, l. oktobra, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Ul. Petronio 4. Otroški pevski zbor «Kraški slavček* iz Nabrežine pod vodstvom Rosande Kralj bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979/80 v torek, 2. oktobra, ob 15. uri na šoli Glasbene matice v Nabrežini. Jutri, 1. oktobra, praznuje svoj 80. rojstni dan MARIO DOLENC Ob visokem življenjskem jubileju mu iskreno čestitajo žena Pepka. sin Uči z ženo Marico. hči Nadja z možem Aleksandrom, vnuki Edi, Mara, Peter in Ivan ter drugo sorodstvo. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA za sezono 1979-80 Etbln Kristan KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih, režija MARIO URŠIČ Edvnard Albee KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? drama, režija DUŠAN MLAKAR John M. Synge VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih, režija ZVONE ŠEDLBAUER Slavvomir Mrožek TANGO dramsko delo v treh dejanjih, režija FRANCI KRIŽAJ Ivan Cankar LEPA VIDA dramska pesnitev v treh dejanjih, režija MILE KORUN gostovanje SLG Celje Henry de Montherlant PORT ROYAL drama, režija VOJA SOLDATOVIČ gostovanje SNG Maribor Ivo TI|ardovlč SPLITSKI AKVAREL opereta, režija RICHARD SIMONELLI gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red I Red J (premierski) (prva sobota po premieri) (prva nedelja po premieri) (mladinski v sredo) (mladinski v četrtek) (druga sobota po premieri) (popoldanska predstava na (mladinski) (mladinski) (mladinski) dan praznika) ponovitve 15.000 lir CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV premiero Parter I. (sredinski sedeži) 25.000 lir Parter II. (ostali sedeži) 21.000 lir Balkon 10.000 lir Slovensko stalno gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 10.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže In stane prav tako 10.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Abonma red F in red G stane 11.500 lir. RTV LJUBLJANA s sodelovanjem TFS «STU LEDI* bo snemala danes 30. t.m., ob 12. uri PONAZORITEV ŠAGRE pred repentabrsko cerkvijo. Pozivamo vse narodne noše, posebno domačine, da se «šagre» udeležijo. Poskrbljeno za ogrevanje z dobro kapljico. Petek, 5. oktobra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljunca Sobota, 6. oktobra, ob 20.30 v domu Andrej Budal v štandrežu KONCERT komornega zbora PRO MlIŠICA IZ SUBOTICE - VOJVODINA Prvo gostovanje med Slovenci v Italiji v priredbi PD Valentin Vodnik iz Doline in PD Oton Župančič iz Štandreža. Pokrovitelj: SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - Trst Vabljeni 1 TFS «Stu Iedi» potrebuje novih moči Komur so všeč ples, petje, glasba, družba, noše, naj se javi v tržaškem Dijaškem domu vsako sredo ali petek od 20.30 do 21.30. TFS «STU LEDI* SPREJEMA NOVE ČLANE! HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH razpisuje usposobljenostni izpit za dva uradnika 1. kategorije. Podrobni pogoji razpisa so razvidni na oglasni deski ali pa v tajništvu sedeža Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Prošnje je treba vložiti do 15. oktobra 1979. Po enoletni prekinitvi zaradi del na mejnem prehodu Fernetiči, ponovno odpira svoje poslovne prostore Bar, trgovina jestvin in konfekcija GRGIČ - GREGORETTI Fernetiči št. 13 GROZDJE ZA VINO SUPERORTOFRUTTICOLO — Trg Cani 1 (zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 V TEH DNEH SO BILE ŽIVAHNE RAZPRAVE NA SESTANKU 25. OKTOBRA Večina V izvoljenih svetih Duhovniki bodo razpravljali o prodaji stavbe v Ul. Alviano za eno samo zdravstveno enoto Za dve enoti so se v glavnem opredelili komunisti, njihov predlog pa ni prodrl - Glasovanja v občinskih ter v pokrajinskem svetu Vprašanje razdelitve deželnega ozemlja v področne zdravstvene enote je v prejšnjem tednu razburkalo sicer mirno upravnopolitično življenje na Goriškem, saj so se s tem vprašanjem soočili v pokrajinskem in občinskih svetih v naši pokrajini. Podobno je bilo tudi v drugih krajih dežele, saj je deželna vlada obvezala občine, da ji odgovorijo, potem ko jim je poslala svoj predlog razdelitve ozemlja, do 30. septembra. Kar se Goriške tiče je bilo v ospredju vprašanje, ali naj ena sama enota zajame vse ozemlje goriške pokrajine, ali pa naj se na Goriškem ustanovijo dve enoti. Za slednjo rešitev so se zavzemali le komunisti medtem ko so bili vsi drugi za eno samo enoto, torej za predlog vlade. Tu pa tam so nekateri posamezni predstavniki strank zavzeli stališča, ki so bila različna od stališč, ki so jih zavzela pokrajinska vodstva. Tako je bilo tudi v goriškem občinskem svetu v petek zvečer, ko je razprava o tem vprašanju trajala več kot tri ure. Resolucije so predlagali demokristjani, socialisti in komunisti. Prvi so se v svoji resoluciji omejili na ugotovitve o ustanovitvi ene same zdravstvene enote, Socialisti so bili za enako rešitev, vendarle so jo utemeljevali v širšem sociogospodarskem pogledu in v zahtevi za hitro reformo zdravstva. Prav tako za hitro izvajanje reforme zdravstva, vendar za dve zdravstveni enoti na Goriškem so bili komunisti. V razpravi so sodelovali vsi. Demokristjana Piani in Tuzzi, socialdemokrat Bianconi, republikanec Drufuca, liberalec Fomasir, komunistka Pirella, socialist Waltritsch, Paulin od Slovenske skupnosti. Medtem ko so Piani, Tuzzi in Bianconi govorili v glavnem o nujnosti, da se ne povečajo finančni stroški, jo Drufuca zagovarjal eno samo enoto s specifičnega in praktičnega stališča (uslužben je namreč v bolnišnici in vprašanja zdravstva pozna brez dvoma bolj kot drugi). Paulin se je zavzemal za enotno zdravstveno politiko v pokrajini in tudi za specifične potrebe slovenskega prebivalstva. Pirellova je zavzeto zago- varjala večjo angažiranost občin in krajevnih činiteljev ter bila zaradi tega za ustanovitev dveh enot, eno s sedežem v Gorici, drugo pa v Tržiču. VValtritsch je dejal, da smo na Goriškem prenasičeni z dvojnimi ali še več podobnimi ustanovami (na drugi strani meje gledajo bolj zrelo in konkretno na podobna vprašanja) in da je za odpravo vseh teh nesmiselnosti dovolj ena sama enota. Fornasir pa je hotel biti polemičen in napovedal vzdržanje, češ, da so vsi drugi konservativni ker hočejo ohraniti, na en ali drugi način anahronistično enotnost pokrajine in se zavzel za tesneiše sodelovanje s Trstom (Cecovini?). Ob zaključku dolge razprave in poskusu, da bi resolucije strnili, so glasovali le za sprejem predloga o eni ali dveh enotah. Za eno je glasovalo 22 svetovalcev, za dve 5, eden pa se je vzdržal. Vse tri resolucije so bile priložene sklepu občinskega sveta. Čeprav ni prišlo do glasovanja so se posamezne skupine izjavile o resolucijah. Socialistična resolucija je bila izpopolnjena z nekaterimi popravki, med temi tudi s predlogom deželni vladi, naj upošteva specifične potrebe slovenskega prebivalstva. V glavnem so se tako za demokristjansko kot za socialistično resolucijo izjavili skoro vsi svetovalci, komunisti pa so bili za svojo. Podobno je bilo tudi glasovanje o tem vprašanju v pokrajinskem svetu. Po obširni razpravi je bila s 16 glasovi sprejeta socialistična resolucija, za komunistično je glasovalo šest svetovalcev. Večina v občinskih svetih se je zavzela za eno zdravstveno enoto tudi v Tržiču in drugih večjih občinah, kjer sicer komunisti in socialisti sodelujejo v upravi. Ob tem vprašanju pa so se ustvarile drugačne koalicije. Vojaške služnosti v Ločniku podaljšane Na goriškem županstvu si zainteresirani lahko ogledajo dekret in 3 GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 ustrezne mape vojaškega poveljstva za sevemovzhodno deželo (sedež je v Padovi) o vojaških služnostih na področju Ločnika. Te so podaljšali za nadaljnjih pet let. Podobno dokumentacijo si lahko zainteresirani ogledajo tudi na karabinjerskem poveljstvu v Ločniku. Gre za dekret štev. 135 z dne 13. julija 1979. Pri karabinjerjih je na ogled tudi podrobna mapa krajev, ki so zajeti v sedanjo revizijo. Podoben predlog so zavrnili pred devetimi leti - Kdo bi lahko stavbo kupil ? • Šolski skrbnik obvešča vse zainteresirane, da bo v torek, 2. oktobra, ob 10. uri na skrbništvu sestanek vseh prosilcev za začasno poučevanje na srednjih šolah. Stavbo semenišča nameravajo prodati. O tem bodo govorili na bližnji seji duhovniškega sveta goriške nadškofije. Ta se bo sestal 25. oktobra. Ker je bila stavba prevelika za sedanje potrebe semenišča, so jo pred časom postopoma zapuščali. Nekateri so jo hoteli prodati že pred leti, pa se je večina duhovščine temu uprla. Kasneje so prihajali na dan predlogi, da bi v tej stavbi namestili nekatere višje šole deželnega značaja, nekateri so se celo o-grevali, da bi bila v tej stavbi kmetijska fakulteta. Pred nekaj leti sta prišli nadškofija in goriška občina do sporazuma, da slednja vzame v najem stavbo za šolske potrebe. Letna najemnina je 27,5 milijona lir. V tej stavbi so sedaj nastanjene sloven- ska nižja srednja šola »Ivan Trin-ko», klasični licej «Primož Trubar* in učiteljišče »Simon Gregorčič*. Nadškofija in občina sta sklenili pogodbo za devet let. Predlog o prodaji stavbe, pred devetimi leti ni prodrl. Sedaj bodo o njem spet razpravljali. Zdi se, da bo tokrat predlog prodrl. Seveda bo treba potem ugotoviti, kdo naj bi stavbo kupil in koliko bo vredna. • Goriški župan De Simone bo v torek v Celovcu izročil znak »com-mendatore* tamkajšnjemu županu Leopoldu Guggenbergerju. Ob tej priliki gre v Celovec tudi zbor »Mon-te Sabotino*. ki bo imel koncert na povabilo koroškega odseka društva «Dante Alighieri*. niiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||mii,||,,|||l,l||||lltl|im,„|,,,ll|lll,|,|||„|,||l||||,ll|imimill||||m|||||||| V AKCIJI «N!C NAS NE SME PRESENETITA V Novi Gorici in Šempetru vaje enot civilne zaščite Vse je bilo izvedeno tako, kot da bi šlo zares - V 20, minutah postavljena poljska bolnišnica ■ V Goriških brdih so imeli opravka z «diverzanti» Danes množičen pohod po poteh Goriške fronte senetiti*, z njo pa bodo nadaljevali tudi prihodnje dni. Kot smo brali v enem izmed biltenov, je bila z akcijo dokazana osveščenost in pripravljenost delovnih ljudi in občanov, da se ne pustijo presenetiti. Zvečer ob 19. uri pa je bil pred občinsko palačo miting. Danes bodo prebivalci Nove Gorice množično sodelovali na pohodu po poteh Goriške fronte in s tem dokazali pripravljenost čuvati svetle tradicije NOB. Ker akcija ni zajela samo Nove Gorice, ampak vso Slovenijo, je bilo včeraj v Gorici zelo malo turistov iz te republike ter so zato bile trgovine bolj prazne. EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ SAM SOCIETA ARREDAMENTI METALLICI Cesta GORICA - TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) Sovodnje - Gorica ■ IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URADE. TRGOVINE, GOSTIŠČA ■ RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA ■ SESTAVLJIVE POLICE POKLICNI FOTO STUDIO BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL HITRE USLUGE Giuseppe Assirelli GORICA VIA SAN GIOVANNI 9 A; Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje LA G O R IZI A N A GORICA - UL Ouca 0’Aosta 180 - teL 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Zamenjave v Ronkah v občinski upravi Luciano Soranzio in Bruno Za-mar sta nova odbornika v občini Ronke. Oba sta komunista in bosta nadomestila odbornika Lilijano Vižintin (skrbela je za šolstvo) in Eu-genia Gargatagljia (skrbel je za urbanistiko). Izvoljena sta bila z glasovi komunistične in socialistične skupine v ronškem občinskem svetu. Soranzio je bil komaj izvoljen v občinski svet, aj je kot prvi med neizvoljenimi na lanskih občinskih volitvah zamenjal svetovalca Glau-ca Boscarollija. Občinski svet v Ronkah je zasedal v soboto popoldne. Demokri-stjanska opozicija je bila zelo napadalna, hotela je vedeti za resnične razloge odstopa dveh odbornikov in enega svetovalca, ne pa za tiste, ki so navedeni v ostavki. Polemika je nastala tudi ker so demokristjani hoteli, da bi župan takoj razdelil resorje, ta pa si je pridržal pravico odločati o tem na seji ožjega odbora. Skrb Podgorcev za partizanski spomenik Pet let je že minilo odkar so Podgorci s prostovoljnim delom postavili spomenik svojim padlim v narodnoosvobodilni borbi. Spominjamo se, kako so se na gradnjo pripravljali več let, zbirali denar, potem pa začeli akcijo in s trdim delom postavili spomenik. Konec septembra se je v Podgori zbralo zelo veliko ljudi, ki so tja prihiteli iz najrazličnejših krajev in tistega dne se bedo Podgorci še dolgo spominjali. V vsem tem času je bil spomenik vedno lepo vzdrževan. Domačini ga čistijo, vedno je na spomeniku cvetje. Ob proslavah praznika vstaje in ob dnevu mrtvih imajo ob spomeniku svečanosti, na katerih sodeluje domače prebivalstvo, sodelujejo otroci podgorske slovenske in italijanske osnovne šole, sodeluje zbor prosvetnega društva »Andrej Paglavec*. V tem tednu so domačini ponovno očistili okolico spomenika. Kot že tolikokrat. Čez mesec dni bo pred spomenikom spet žalna svečanost za vsemi domačimi padlimi. OB TRIDESETLETNICI USTANOVITVE RAZSTAVA O DELOVANJU NOVOGORIŠKE KNJIŽNICE V prihodnjih letih se ji obetajo novi prostori, kajti sedanji so pretesni Razstavo o tridesetletnem delava nju novogoriške knjižnice «Franc e Bevk* so odprli v petek dopoldne v avli stavbe tamkajšnje občinske skupščine. Na kratki uvodni slovesnosti je predsednik izvršnega sveta Kulturne skupnosti Nova Gorica Marijan Tavčar spregovoril neka] besed o pomenu knjige v naših krajih in s tem v zvezi o pomenu knjižnice v Novi Gorici. Na svečanosti so bili prisotni vsi sedanji in dosedanji sodelavci novogoriške knjižnice z ravnateljem Zoltanom Janom na čelu. prisoten je bit tudi predsednik občinske skupščine Nova Gorica Jože šušmelj s sodelavci. Na razstavi vidimo nekaj zanimivih dokumentov iz zivljenic knjižnice, ki je takoj po priključitvi teh krajev k Jugoslaviji delovala najprej v prostorih župnišča v Šempetru, zatem v eni sobi tamkajšnje gimnazije, potem se je preselila v čitalnico v Vrtojbo, v osnovno šolo v Solkan, študijski oddelek, ki je bil zametek knjižnice, pa je leta 1953 prišel v stavbo občinske skupščine v Novo Gorico, kjer je še danes. Ljudski oddelek so odprli leta 1962 najprej v stavbi sodišča, leta 1964 pa se je preselil v stavbo trgovskega centra, kjer je ostal. Pričakujejo, da se bodo lahko vselili v prihodnjih letih v nove prostore v kulturnem centru, ki ga bodo gradili v Novi Gorici. Knjižnica se je namreč tako razširila, da ima že več časa velike težave s prostori. Skrbijo tudi za širjenje knjige na podeželju, saj imajo že več let bibliobus, ki obiskuje vse kraje v novogoriški, ajdovski in tolminski občini. Gmenimo še nekaj dokumentov z razstave. Tu so dokumenti o sodelovanju z drugimi knjižnicami, tudi v tujini. Dokumenti o zborovanjih slovenskih knjižničarjev, ki sta bili v Novi Gorici v letih 1961 in 1963. Nekatere publikacije knjižnice, kot so npr. monografije o Andreju Gabrščku, o Alojziju Gradniku, o Danteju, o partizanskem Ijeno le to. kar se vidi tudi M drugih razstavah. V posebnih vitrinah lahko vidimo, s kakšnim delom se morajo spoprijemati knjižničarji, da uvrstijo nove knjige na pravo mesto, da sestavijo kartončke, da izpoln jo vse, kar je potrebno. v raznih registrih, da knjiga postavijo na pravo mesto. (m.w.) V Štandrcžu koncert zbora iz Subotice V domu Andreja Budala v Stan-drežu bo v soboto prvi koncert letošnje sezone, za katerega st<- poskrbela Slovenska prosvetna zveza in domače prosvetno društvo «Oton Župančič*. Nastopi mešani zbor «Pro mušica* iz Subotice z izbranim programom polifonskih in narodnih pesmi. Koncert se bo pričel oh 20.30. Ker gre za izjemen obisk pevcev iz tako oddaljenega kraja menimo, da bodo ljubitelji zborovskega petja prišli v velikem številu na ta koncert. Razstava gob na pokritem trgu V prosvetnem društvu «Oton Župančič* v Štandrežu pricno jutri z. ,. ,, ju, u fAMu^muivci/, vajami otroškega in ženskega zbo-1 tisku na Primorskem, itd. O razna. Odbor vabi člane otroškega zbo- j stavah, ki jih je priredila knjižni-ra, da pridejo v Dom Andreja Bu- j ca večkrat tako v Novi Gorici kot dala ob 16. uri. Članice ženskega j v drugih krajih. O plakatih in va-zbora pa bodo imele prvo vajo ob I bilih, ki jih je knjižnica izdala ob 20. uri. I raznih prilikah. Seveda ni razstav- Z včerajšnje akcije NNNP v Novi Gorici: prevoz »ranjencev* v poljsko bolnišnico Začelo se je ob 9.05. Letali sta na Novo Gorico «odvrgli» več bomb ter »poškodovali* trgovino Manufakture, stanovanjske zgradbe in otroški vrtec na Ledinah. Temni o-blaki dima so se dvigali proti nebu. V «napadu» je bilo večje število ljudi «ubitih» ter težje ali lažje «ranjenih». Stekla je reševalna akcija, ki je zajela najrazličnejše službe civilne zaščite. Minuto po napadu so pred Manufakturo prihiteli gasilci, postavili lestev ter začeli «z gašenjem*. Sprožil se je zapleten mehanizem, ki je poskrbel za evakuacijo prebivalstva, za prenos ranjencev v poljsko bolnišnico, ki so jo postavili na travniku ob šolskem centru. Na Ledinah so prav tako poskrbeli za prenos «ranjencev», hkrati pa so gasilci pogasili požar. Otroke iz vrtca, ki je bil hudo poškodovan, so evakuirali v šotore, kjer so nadaljevali z rednim poukom. Enote prve pomoči pri civilni zaščiti so bile povečini ženske .oblečene v modre uniforme. Na kraju samem so ranjence obvezale, rešilci pa so jih ob zvoku siren prepeljali v poljsko bolnišnico. Le to so taborniki dveh odredov (Rdeča vrtnica in Soški mejaši) postavili v 20 minutah. Naselje je obsegalo kakšnih deset šotorov, od katerih so bili trije veliki. V njih so bili sprejemni triažni oddelek, operacijska soba, šok soba in oddelek za splošno medicinsko pomoč. V posebnem šotoru je bila kuhinja, celoten kompleks pa se je napajal z generatorjem. Za delovanje poljske bolnišnice je poskrbelo zdravstveno osebje (zdravniki, bolničarke itd.) zdravstvenega doma, splošne bolnišnice »Franca Derganca*, ekipe prve pomoči civilne zaščite ter učenke medicinske šole. Šempetrce pa je že ob 4.05 zbudil «potres» sedme stopnje po Mercallijevi lestvici. »Poškodoval* je stanovanjske bloke, šolo in bencinsko črpalko. Tudi tu je takoj stekla reševalna akcije, v okviru katere so otroke odpeljali z vlakom v Branik. V Kojskem pa so imeli opravka s ZASTOPNIK ZA GORIŠKO Vojko Nardin GORICA - ŠTANDREŽ Ul. del Carso 67 -Tel. 81-310 simuliranim napadom diverzantov, ki so zažgali obrat Ciciban v Cerovem ter podrli več električnih drogov. V tej akciji so domačini dva «diverzanta» ujeli, gašenje pa so Opravili gasilci z Dobrovega. V akcijo so stopili tudi mladi ilegalci iz Nove Gorice, katerih naloga je bila razobesiti zastavo. Ob tem se je pletla zakulisna «bitka», kako akcijo uspešno izpeljati do kraja. Tako na občinskem štabu za civilno zaščito kot na štabu krajevnih skupnosti so izdali več biltenov, v katerih so občane seznanjali z dogajanjem, dajali so jim navodila, kako naj se obnašajo. Ti bilteni so bili zelo hitro dostavljeni vsem gospodinjstvom. Ker je bila možna ponovitev zračnega bombnega napada, so v biltenu pozvali občane, naj zvečer poskrbijo za popolno zatemnitev oken v mestu. Popoldne so začeli s prvimi analizami akcije «Nič nas ne sme pre- iiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiH SKLENJEN OBISK KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV SFRJ V DEŽELI FJK Prispevek k novemu sožitju in aktivnemu prijateljstvu Beseda slovesa pokrajinskega predsednika Silvana Pagure in vodje jugoslovanske delegacije Branka Jovanoviča v Gorici Danes bo na pokritem trgu v Gorici tradicionalna razstava gob. Ra; stavo že desetletja prireja «Goriški mikološki klub* s sodelovanjem raznih krožkov in ljubiteljev gob iz sosednje republike in iz drugih krajev naše dežele. Na pokritem trga si bodo obiskovalci lahko ogledali več kot štiristo vrst gob, ki so jih člani kluba in drugi sodelavci nabrali predvsem v bližnji Sloveniji-Razstava, ki jo bodo odprli dane* jutraj, se bo zaključila ob 20.30. Šolske vesti Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča vse zainteresirane, da zapade 8. oktobra t.l. rok za predložitev prošenj za sodelovanje na natečaju za 443 mest didaktičnega ravnatelja. Razstave »Skupno dobro je mogoče doseči s stiki na vseh ravneh. Srečanje, ki ga pravkar zaključujete, še bolj povezuje Italijane in Jugoslovane v novem sožitju in aktivnem prija-teljstvu*. je dejal pokrajinski predsednik prof. Silvano Pagura na sprejemu v čast jugoslovanske kmetijske delegacije, ki se je dva dni mudila na obisku pri zadružnikih, v deželi Furlaniji - Julijski krajini. »V ta okvir sodi tudi bližnji obisk našega predsednika Pertinija v Jugoslaviji*. Vodja jugoslovanske delegacije, namestnik zveznega tajnika za kmetijstvo Branko Jovanovič pa je v svojem zahvalnem govoru za topel sprejem in pozornost poudaril, da se izkušnje, ki so jih spoznali, presegle vsa pričakovanja in da jih bodo prenašali v vsakdanjo prakso. »Sedaj, ko smo videli vašo kmetijsko organizacijo, šele razumemo vaše uspehe v kmetijstvu*, je še ugotovil Jovanovič ter dodal, da srečanje kmetijskih strokovnjakov K OBČINSKIM SVCTU PRVE DODATNE SPREMEMBE REGULACIJSKEGA NAČRTA 0 prizivih bo govor v občinskem svetu v oktobru - Odkupili vrsto hiš v Ulici Ascoli Precej razburkano je bilo na petkovi seji goriškega občinskega sveta, ko je odbornik za javna dela Zucalli predlagal vrsto dodatnih sprememb k že odobreni splošni varianti goriškega regulacijskega načrta v tistih točkah, kjer je govor o gradnji zadružnih in stanovanjskih hiš. Tako na priporočilo deželne vlade kot na zahtevo zainteresiranih je prišlo do sprememb v ulicah Tor-riani. Cordaioli, Brigata Pavia in Garzarolli. Gre za malenkostne popravke, ki pa niso docela prepričali svetovalcev, posebno še glede načina, kako so bili predstavljeni. Najhujši je bil besedni spopad med demokristjanskim načelnikom Tuzzijem in odbornikom Zu-callijem. Prepir v večinski hiši torej. Komunist Cocianni je odbornika obtožil, da prinaša tako važne predloge v občinski svet, ne da bi se prej posvetoval z načelniki skupin. Liberalec Fornasir pa ga je obtožil nezmožnosti. Sicer so kasneje vsi razen liberalca, Slovenske skupnosti in fašistov glasovali za te spremembe. Občinski svet je tudi potrdil odkup nekaterih stavb v Ulici Ascoli (štev. 3, 5, 5/A in 7). V ta namen bo občina porabila 105 mi lijonov lir. Za popravila stavb bo porabila 300 milijonov. Tu bodo pridobili 12 stanovanj. Na istem področju bodo lahko zgradili tudi nadaljnjih 10 novih stanovanj. Potresencem v Črni gori so že v prvih dneh poslali nekaj blaga, ki pride prav v takih primerih Svetovalci so odobrili strošek 1.345.000 lir. V začetku seje so svetovalci zahtevali nekatera pojasnila o raznih stvareh. Do razprave o prizivih na varianto regulacijskega načrta pride že v prihodnjem mesecu; lak je bil odgovor prizadetega odbornika socialistu Waltri-tschu. Za prevoz otrok iz Štandre-ža v Ulico Alviano preučujejo možnosti skupno z mestnim avtobusnim podjetjem, se je glasil odgovor svetovalcu Slovenske skupnosti Paulin. Govor je bil tudi o občinskih uslužbencih, o cestni problematiki, o razstavi osnutkov umetniškega dela na obmejnem postajališču pri štandrežu (inter-pelant VI. Nanut). Na prihodnji seji bo govor o slovenskih televizijskih oddajah ter o lanskin obračunih vseh mestnih podjetij. prerašča tehnični okvir ter predstavlja prispevek k utrjevanju prijateljstva med obema sosednjima državama, prijateljstva, ki ni za zgled samo Evropi, ampak vsemu svetu. Ob koncu je zadružnike naše dežele povabil na obisk v Ju goslavijo. Ob tej priložnosti so spregovorili še župan Gorice Pasquale De Simone ter predstavnika zadružnih organizacij Manfredini in Piani. Poslovilnega srečanja so se udeležili prefekt Antonio Barrasso, predsednik skupščine občina Nove Gorica Jože šušmelj. generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj ter predstavnik krajevnih kmečkih organizacij. Pred slovesom v pokrajinski palači v Gorici si je jugoslovanska kmetijska delegacija v včerajšnih dopoldanskih urah ogledala mlekarska in sirarska obrata v Campo-formidu in v Osoppu, kjer so o pomenu obiska spregovorili pokrajinski odbornik za kmetiistvo v Vidmu Napoli. deželni odbornik del Gobbo in senatro Burtolo. Popoldne je obiskala zadružno klet v Krminu. kjer je predsednik Ezio della Pozza opisal obseg in delovanje tega objekta. Zadruga šteje 221 članov. Klet ima kapaciteto trideset tisoč stotov grozdja. Letos so dokupili 23 tisoč stotov, sodijo pa, da bodo prišli do 26 tisoč stotov, kar bo predstavljalo absolutni rekord kleti. Lansko leto, ko je toča pobrala 40 odstotkov pridelka. .je klet odkupila 16 tisoč stotov grozdja. Dnevni sprejem znaša 1.000 stotov. Ugledne goste in povabljence je nato pozdravil krminski župan Gio-vanni Zar, ki je poudaril odprto politiko občinske uprave do krajevne skupnosti v Dobrovem (Jugoslavija), s katero pripravlja pobratenje, ter prijateljstvo med Italijana, Furlani in Siovenci, ki živijo v občini Krmin. Za tople besede se je zahvalil hrvaški kmetijski minister Marjan Stmbašič. Jugoslovanski predstavniki kmetijskega sektorja so z velikim zanimanjem spremljali izvajanja strokovnjakov naše dežele med petkovimi in sobotnimi pogovori, ki so povdarjali oblike prostovoljnega povezovanja državnega in zasebnega sektorja, pogojenega izključno z gospodarskimi razlogi. Po sprejemu na pokrajinski v Gorici so se visoki jugoslovanski gostje prek mednarodnega mejne-1 ga prehoda Rdeča hiša vrnili v domovino. žalil dva agenta tržiške cestne policije ter da se je s silo upiral osebni preiskavi ter pri tem povzročil enemu od agentov, Francu Varrialeju, nekaj lažjih poškodb. Kot smo poročali, se je dogodek pripetil v nedeljo zvečer v kraju San Roc di Luzinis. Po verziji policije naj bi se 18-letni Fabio De vetak, ki je bil za volanom fiata 127, v katerem se je vozil tudi Pahor, ne ustavil na znak izvidnice, ampak zbežal, dokler se ni moral ustaviti pred znižanimi železniškimi zapornicami. Tu naj bi Pahor dokaj ostro reagiral na osebno preiskavo in prišlo naj bi do prerivanja. Verzija, ki sta jo dala Devetak in Pahor je bila nekoliko drugačna. Fanta Se nista ustavila, ker da nista opazila izvidnice. Tudi do prerivanja naj bi prišlo šele potem ko sta policista naperila proti fantu mitraljeza in sta Pahorju nastavila lisice, ker ni držal rok kvišku. Pahorjev zagovornik odv. Primožič je zahteval oprostitev zaradi nezakonitega postopanja policije, podrejeno pa najnižjo kazen. Javni tožilec Grieco je za oba prekrška, za katera je bil obtožen Pahor, zahteval obsodbo na 8 mesecev zapora. Sodišče je izbralo vmesno pot in obsodilo mladega Sovodenjca na 4 mesece in 15 dni zapora pogojno ter brez vpisa v kazenski list in odredilo takojšnjo Pahorjevo izpustitev. Prometna nesreča sinoči v Redipugli! Sinoči ob 22. uri so pripeljali najprej v tržiško, zatem v tržaško bolnišnico Marina Montena iz Reddpu-glie, ki ga je malo prej med prečkanjem glavne ceste v tej vasi podrl Silvano Burello iz Gradišča s svojim oplom. Stanje Montene je zelo hudo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg S. Francesco 4, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40-497. V avli občinske skupščine v Novi Gorici je odprta razstava z našlo-vom «30 let dela, rasti, uspehov goriške knjižnice Franceta Bevka*. V grofovi dvorani na goriškem gradu bo od danes, 29. septembra do 7. oktobra odprta razstava slikarja Michela Pive o tematiki »Sodobne Benetke*. V galeriji bara «Jolly» v Ulici Oberdan je odprta razstava goriškega slikarja Cesareja Devetag*- V galeriji «11 Torchio* v Ul. Ma-meli je na ogled kolektivna razstava grafik Luciana De Gironcolija» Maria Di Ioria, Franca Duga, Vir-gilia Malnija, Oda Tinterija in Gior-gia Valvassorija. Odprta bo do 12-oktobra. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 14, oktobra, zaključni družinski izlet v Pulj. Po možnosti bo tudi ogled «znatne spene*-Vpisovanje do 10. oktobra, do zasedbe sedežev v avtobusu na sedežu društva v Ul. Malta 2, od 9.30 do 11. ure. Pohitite z vpisom- Razna obvestila Slovensko planinsko društvo sporoča, da se predsmučarska in rekreativna telovadba za odrasle prične v petek, 5. oktobra, ob 20.30. Pokrajinsko združenje obrtnikov obvešča, da stopi 2. oktobra v veljavo zimski urnik brivcev in frizerjev. Delali bodo od 8.30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Ob sobotah bodo frizerji In brivci delali neprekinjeno od 8.30 no 17. ure. Kino duri ca VERDI 15.15-22.00 «Labirinto». M-Ventura in A. Dickenson. Barvm film. CORSO 15.30-22.00 «Attenti a quei due*. R. Moore in T. Curtis. Barvni film. VITTORIA 15.00-22.00 «Sexy adole-scenza*. Barvni film. Prepovedan mladim pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 14.00—22.0° «11 testi' mone*. PRINCIPE 16.00—22.00 «California suite*. Nora Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 16.00—20.00 »Kung-fu borci za svobodo*. SVOBODA (Šempeter) 16.00—20.00 »Vsemirska vojna*. Japonski film- DESKLE 17.00—19.30 »Peterica žigosanih*. Italijansk' film. Na prostost! mlad Sovodenjčan Pred goriškim okrožnim sodiščem so v petek sodili 20-letnemu Edvinu Pahorju iz Sovodenj, Ul. Bergo-mas 10. Fant je bil obložen, da je ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega BOGOMIRA - MIRKA FILIPIČA se toplo zahvaljujemo pevcem, govornikoma, g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žena, sin in hči z družinama Vrtojba, Sovodnje, 30. septembra 1979. u E na vi- de- ijiž- na rtič- reb- i¥ w.) an-lepo-e za iton bor lira nih ob ev- ne- ?ga ta 0 Ba-iški •az-so-:ra-rgu lali ji*1 na- ilji- nes 1 ve- ide tev Sa- na- I ovi slo- go- era ira sli- So- -i/ lici »ri- ga- la- ta- ja. 'ir- or- 12. I iri- ič' [)Ž- e». za- se- od m- a 30- re- ič- oV /e- ri- 30 ah ter I JADRANSKI KOLEDAR s knjižno zbirko Prežihov Voranc DOBERDOB Matjaž Kmecl S PRIJATELJI POD MACESNI Četrta knjiga v letošnji zbirki je rejo eno od teh izdaj: STENSKI KOLEDAR ZTT nagrada za prednaročnike, ki naj izbe- Branko Babič LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Bogdan Tekavčič KAJ MORA MOŠKI VEDETI O Maksim Gaspari MONOGRAFIJA SEBI IN ŽENSKI Skupna vrednost zbirke po knjigarniški ceni 50.500 lir CENA ZBIRKE V PREDNAROČILU AAA l! SAMO DO 31. OKTOBRA lOiUvU lil i Po 1. novembru 22.000 lir , NAROČILA IN PREDPLAČILA PREKO POSTE z nakazilom 16.000 lir na tekoči račun št. 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in točnim naslovom naročnika. OSEBNO na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, Trst C V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, Trst O Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, Gorica. PREKO RAZNAŠALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 KULTURNO-ZGODOVINSKE ZANIMIVOSTI SLOVENIJE NOVA GOZDNA UČNA POT PRI RAKOVEM ŠKOCJANU Na poti je osem velikih panojev in devetnajst opozorilnih tabel, ki nam predstavijo vse zanimivosti vzdolž gozdne poti Septembra 1977 je GG Postojna ob sodelovanju Zavoda za spomeniško varstvo odprlo gozdno Učno pot v Rakovem Škocjanu, bolga je 2,5 km in poteka po predelu Rakovega Škocjana, ki je zavarovan kot naravni spomenik. Rakov Škocjan je dolina reke Rak na nadmorski višini 500 do 550 m s pritočnimi Zelškimi jamami, udori, naravnimi mostovi m pon orno Tkalca jamo. Spada v občino Cemika. Pritočni del so 2 km dolge Zelške jame, skozi katere priteče potok Rak. V dolini je mnogo pritokov iz kraških izvirov pod Javorniki; najmočnejša sta Prunkovec in Kotel. Na koncu doline teče glavnina vode pod Velikim naravnim mostom v Tkalca jamo in naprej proti Planinski jami in izvirom pri Malnih. V območju narodnega parka je najpogostejša gozdna združba jelov — bukov gozd s srobotom, v katerem jelka močno propada. Vzdolž potoka je še en gozdni tip, hrast z belim gabrom. Od drevesnih vrst rastejo še javor, brest, na Velikem naravnem mostu črni gaber in črni jesen. Precej pogosta je tudi smreka, ob Potoku pa vrbe, topoli in divje hruške. Na gozdni učni poti je osem velikih panojev z načrtom poti in devetnajst opozorilnih informativnih tabel. ■ Pri prvi tabli lahko opazujemo Mravljišče ter organiziranost dela in življenja njegovih prebivalcev. Mravlje so zelo koristne, saj Uničijo na leto več milijonov škodljivih žuželk, zato jih ne motimo Pri njihovem delu. V Jugoslaviji So z zakonom zaščitene. Pot nas nato vodi do 180-letnih Jelk, visokih do 30 m in z lesno Maso do 10 m3. Pod jelkami, ki »o bile že Prešernove sodobnice, se poraja gozd belega gabra, gorskega javora in hrasta doba. V bližini tretje table so nameščene ptičje valilnice, ki izboljšujejo pogoje za gnezdenje ptic, brez katerih bi se porušilo ravnotežje Med gozdom in gozdu škodljivimi žuželkami, gozdovi pa bi brez njihovega petja onemeli. V jelko-bukovem gozdu opozuje-Mo bukve, ki so v Jugoslaviji najbolj razširjena drevesna vrsta. U-spevajo v nižinskih predelih pa vse do gozdne meje v gorah. Z Sosto krošnjo dobro ščitijo tla, s obilnim odpadlim listjem pa jih gnojijo in bogatijo. Da bukovo dreto dozori, ga moramo gojiti več kot 140 let. Peta tabla nas popelje do gorskega bresta, ki ga z gorskim javorom in velikim jesenom prištevamo k plemenitim listavcem, ker dajejo visoko vredne sorti-hiente in odlično popravljajo tla. Ogledamo si lahko vse tri vrste, čeprav gorski brest v Evropi izginja, ker ga uničuje glivična bolehen, ki jo prenaša brestov hrošč Podlubnik. Ob učni poti in ob potoku so postavljena kurišča in klopi z miza-toi, kjer lahko priredimo piknik. Šesta tabla nas opozarja, da se Moramo po pikniku prepričati ali je ogenj pogašen, kajti gost pogoni v enem samem dnevu, sto in Sto let pa je treba, da zraste nov. V sušnih spomladanskih in jesenskih dneh je zaradi nevarnosti požarov kurjenje na prostem prepovedano. Naslednja tabla nas vabi k po--čitku, da si naberemo moč, za delovne dni. S svojim čistim zrakom in bistro vodo dobiva gozd v času industrializacije vse večji rekreativni pomen. Ob vodi najdemo veliki jesen, niže pod njim topol, onstran vode pa mogočno Vrbo, kar nam pove osma tabla. Posebnost gozdne učne poti je mogočna hruška z dvema deblo- ma, ki jeseni razveseli s svojimi sadovi številne male prebivalce gozda. Ustavimo se tudi pri deseti tabli, kjer raste skupina črnih jelš. To je hitro rastoča drevesna vrsta, saj dozori že v 50 do 60 letih in daje kvaliteten les. Razvalino stare vodne žage najdemo v bližini umetno osnovanega smrekovega gozda iz leta 1935. Počasna rast gozda sili k razmišljam), kako dolga je pot od semena do hloda. Šele . čez 40 ali 50 let bo zrel za s^čajo^toletui Jurski,, javor na naslednji postaji. Njegovo deblo pa je že sedaj lepo. Ljudje iz objestnosti velikdkrat fSbšktodujejo kako drevo. Šestnajsta tabla nam pove, da take rane skrajšujejo drevesu življenje, pa tudi les bo manjvreden. Pot nam nudi priložnost za preizkus v poznavanju drevja. Poiščemo lahko razliko na lubju in listju hrasta doba, velikega jesena in javora maklena. Dokaz za veliko življenjsko energijo drevesa je polovica nekdanjega hrasta, ki živi kljub hudi poškodbi. Najdemo ga pri predzadnji tabli. Od poti se poslovimo s pogledom na mogočni hrast, ki že dolgo kraljuje na obrežju Raka. Pot je speljana do Malega naravnega mostu, katerega vitki, okoli 30 m dolgi lok ima komaj 4 m debeline. Sestavljajo ga debelo plastoviti kredni apnenci. Njegova oblika in udori okrog njega pričajo, da je ta oblika le o-stanek nekdanjega stropa podzemske jame, ki je imela tam spodaj podzemeljsko dvorano. Idilično lepoto Rakove doline je do 2. svetovne vojne kot svoj naravni park ljubosumno skrival knez VVindischgratz. Danes najdemo v Rakovem Škocjanu veliko kraških in gozdnih pojavov, ki so prava šola v naravi. Zato je prav, da je Rakov Škocjan zavarovan in urejen za obisk kot eden najlepših naravnih spomenikov. Na gozdni učni poti so brezvestni obiskovalci poškodovali in uničili že dva velika panoja, izruvali in zmetali v potok več malih tabel, klopi pa odpeljali s seboj. Kljub temu bodo gozdarji Gozdnega gospodarstva Postojna pot obnovili in dopolnili ter še nadalje skrbeli za informiranost in sprostitev obiskovalcev, ki se bodo morali naučiti bolj ceniti in varovati naravne lepote Slovenije. 30ieiMALALAN ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE KOZMETIČNI SALON BOL1UNEC Tet 040/228313 Dipl. kozmeličar Ružiča Stefančič NUDI: popolno nego obraza, dekolteja (acne, cooperose itd.) masaže: shujševalne, utrjeval-ne, stimulativne depilacijo, epilacijo višinsko sončenje POSLUŽUJEMO SE KAKOVOSTNIH KOZMETIČNIH PREPARATOV Ob sobotah zaprto! IŠČEM delavko za frizerski salon «SONJA» v Nabrežini. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 200605. ŠARPLANINCE stare tri mesece z rodovnikom — odličnih staršev prodam. Kimovec — Repnje 24 — 61217 Vodice (nad Ljubljano). KUPIMO rezilni stroj za knjigoveznico širok 65 do 80 cm na ročni pogon ali polavtomatičen. Ponudbe pošljite na center ANFFaS Trst, Ul. Cantu 45, tel. (040) 51274. KROJAČNICA Mozetič, Trg Garibaldi 11, razpolaga z lepimi, modernimi vzorci za moške obleke, ženske plašče in kostume. Izde'ava po najnovejših krojih. Sprejema vsa popravila navedenih oblačil, kakor tudi usnjenih in s krznom podloženih (montone) plaščev in jop- ODDAJAJO se v najem prostori primerni za skladišče, delavnico in podobno. Lakotišče 326 — Domjo. Telefonirati po 19. uri na tel. št. 826374. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950. MEHANIČNA delavnica išče 15- 16-letnega vajenca. Javiti se v Trstu, Ul. sv. Frančiška 58. PRODAM jadrnico «DERIVA PLA-STIVELA* dolgo 4 m, kompletno opremljeno z jadrom, flokom in vesli. Zelo ugodna cena. Telefonirati ob večernih urah na tel. 229278. PRODAM večjo količino krompirja za ozimnico — sorte «igor» pakirano v vreče — cena za kg din 4. Florjan Čarman — Sp. Senica 6 — 61215 Medvode. PRODAM večjo količino krompirja za ozimnico sorte «igor» pakiranega v vrečah po 40 kg. Cena za kg din 4. Franc Poljanec — Sp. Senica 12 — 61215 Medvode. IŠČEM gorilnik (bruciatore) in peč na gorilno olje (nafto) s silo od 40.000 do 50.000 kalorij v dobrem stanju. Tel. 212135. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ^ optika Ulki foto-kino (gl Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 IŠČEM gospodinjsko pomočnico/ka za dopoldanske ure vsak dan. Telefonirati v uradnih urah na telefonsko številko (0481) 83166. PRODAJAM po ugodni ceni jadralne deske (wind surf). Telefonirati v popoldanskih urah na št. 220324. ■ * ' * PRODAM opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od ~ 13. ure naffrej. ' IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v najem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure. IŠČEM pristen slovenski par za najem 90 kvadratnih metrov apartmaja v Sesljanu. Mesečno 120.000 lir plus ogrevanje. Telefon 208281. NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, II. nadstr. tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote. JADRNICO LASER odlično skoraj novo ugodno prodam. Telefon (040) 212267. DOJENČKA ali do triletnega otroka v devinsko - nabrežinski občini sprejmem v varstvo zjutraj, popoldne, zvečer. Telefonirati na št. 209259 dopoldne. PRODAM motor MOTO-Bi 250 ccm. Telefon 814242. KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI VSEM NOVOPOROCENCEM ter DRUŽINAM ZA NJIHOVE POTREBE OB VESELIH IN 2ALOSTNIH PRIL02NOSTIH, nudimo posojila po znižani obrestni meri Obiščite nas ali pa telefonirajte nam na št. 200-186 za nadaljnja pojasnila ZLATARNA U R A R N A tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE UČI SE ANGLEŠČINO Z ANGLEŽI 1RE BRITISH SCHOOLS TRST, Ul. Torrebianca št. 25 - tel. 69453 GORICA, Korzo Halla št. 17 - tel. 33300 — angleški učitelji specializirani v T.E.F.L. (Teaching English as a Foreign Language) — tečaji za vsako starost in vsako stopnjo — omejeno število učencev za vsak razred — najbolj modemi sistemi poučevanja z avdiovizualno metodo — Trst — uradni sedež londonske (Trinity College) in cam-briške univerze za polaganje izpitov VPISOVANJE SE JE ZAČELO Nedelja, 30. septembra 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Nabožna oddaja 13.00 Paese che vai.. . gente che trovi, 9. del 13.30 DNEVNIK 17.00 90. minuta 17.20 Uvod v Fantastico program povezan z Loterijo Italija Vodi Pippo Baudo 17.500 LAHKO BI ŠLO BOLJŠE TV film 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Polčas nogometne tekme A lige 20.00 DNEVNIK 20.4'' ASTUZIA PER ASTUZIA TV nadalj., 1. del 21.50 ŠPORTNA NEDELJA 22.35 Pregled programa za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Koncert jazz 15.00 DNEVNIK 2 — ŠPORT Milan: VESLANJE E vrovizi j a: SREDOZEMSKE IGRE Padova: TENIS Catania: TELOVADBA 17.05 Dakota - TV film VELIKA ŽEJA 18.00 Pregled sporeda za prihodnji teden 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo Polčas nogometne tekme B lige 18.40 DNEVNIK 2 - GOL FLASH 19.00 Moški v hiši — TV film AVTOŠOLA 19.25 Avtomobilizem: VN KANADE - Formula 1 Napoved vremena 19.50 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 21.15 Addaveni quel giomo e quella sera, 2. del 22.15 DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI 22.40 Mednarodni festival sodobne glasbe JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.15 POROČILA 8.20 Za nedeljsko dobro jutro 8.55 TV kažipot 9.15 F. Žižek: IPAVCI 10.25 Sezamova ulica 11.30 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 15.20 Skrivnost mimoze, dok. 15.30 Kako se oblačimo 15.35 TOLEDO, dok. Zuko Duhmar nadaljuje svo- - tega mesta nastalo iz besed, ki pomenijo cmrttj mest*., V * tem ihestu je živčl veliki mi Greco, katerega galerija je tu. Slavni Greco je vse svoje portrete naslikal po svoji podobi. Vsa ta oddaja je v znamenju tega velikega slikarja. 16.05 M. Kovač: OČE ALI SAMOTA — drama V drami Oče ali samota se je avtor Kovač osredotočil na problem odnosa med očetom in sinom, iz katerega veje tiho in globoko hrepenenje po družinski idili. V glavnih vlogah igrajo: Eva Ras, Stole Arandelovič in Goran Sultanovič. 16.55 POROČILA 17.00 Kitarist Jean Pierre Jumes 17.30 ŠPORTNA POROČILA 17.35 KEY LARGO, film Kadar v filmu igra glavno vlogo Humphrey Bogart, takrat si že približno zamišljamo kakšna bo vsebina filma. Tudi tokrat je Bogart nastopil v gangsterskem filmu v vlogi pozitivnega junaka, ki pride na otok poleg Floride in ugotovi, da je v nekem hotelu zavladala gangsterska tolpa. Lastnik hotela in njegova hči ga poprosita za pomoč, toda bivši major je tako razočaran nad povojnim časom, da se noče vmešavati. Končno pa spozna, da ne more gledati nečloveških dejanj, zato se odloči, da bo s tolpo preračunal... 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S. Hasani: VETER IN HRAST, nadalj. 21.00 DVE BITKI ZA EN PREKOP dokumentarec 21.50 TV DNEVNIK Koper 19.00 Otroški kotiček: film iz serije DRAGI BILLY 20.15 STIČIŠČE V rubriki «Stičišča» bo danes ob 20.15 koprska televizija predvajala oddajo o otroškem prazniku, ki sta ga v nedeljo na stadionu Prvi maj priredili organizaciji ARCI - SPZ. Oddajo z naslovom Ringa ringa raja, ghiri ghiri gaja je pripravila a-gencija Alpe-Adria. Ponovitev iste odda je bo v 'torek, 2. oktobra, ob 22.50. 20.30 TOTO’ DIABOLICUS - film Režija: Steno; igrajo: Toto, Raimondo Vianello in drugi 22.05 Glasbena oddaja 23.00 SREDOZEMSKE IGRE Zagreb 10.00 Kapetan Mikula Mali 13.50 Gledalci in TV 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Veter in hrast ŠVICA " - 17.40 DVOJNA IGRA - film 19.20 Koncert » . 20.30 TV DNEVlftfti!''®:"A;'“*^* **t““ 20.40 Gospa sodnik TRSTA 8.00, 11.00, 12.00, 19.00 Poročila: 8.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Mali koncert; 10.30 Kulturni prostor; 11.00 Pregled slovenskega tiska; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Motivi iz malih zaslonov; 12,15 Nabožna oddaja; 13.00 Glasba po željah; 14.10 Poslušajmo spet; 15.30 Nedeljsko popoldne: šport in glasba. KOPER (Italijanski program) 7.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 18.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 6+1=7, in je nedelja; 9.15 Poje skupina Strune; 9.30 Lu- cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.15 Orkester James Last; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na i; 14.00 Avtomobile story; 14.30 Zbrani za vas; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje Raffaella Carrš: 15.30 Il.vfcrt .•* trgu; 16.00 Svet plošč; 16.30 Crash; 17.00 Pesmi; 17.30 Disco hits; 18.15 Poje skupina I cugini di campagna; 18.30 Majhna dela'velikih avtorjev. KOPER (Slovenski program) 7.30, 10.55, 13.30 Poročila; 7.00 Vesel v nedeljsko popoldne; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 Jutranji spored narodnozabavne in zborovske glasbe; 8.30 Reportaža; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.20 Minute s triom Bordon; 13.37 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Naša ustvarjalnost; 15.15 Igra orkester Ralph Dalli-more; 15.30 Sijaj mi sončece; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.25 Programi tedna; 16.30 Male skladbe velikih mojstrov; 17.00 Nedelja na športnih igriščih. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 19.00 Poročila: 6.30 Glasba za praznični dem; 7.35 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.13 Kaj naj počnemo v senci?; 11.30 Nenadoma stare pesmi; 12.00 Rally; 12.30 Športne vesti; 13.15 II Calderone; 13.30 Nedelja in jaz; 14.50 Carta bianca; 15.50 Vse o nogometu; 17.00 Stadio - kviz. I.JUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, lO.Oo. 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.43 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite tovariši; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo Radio Ljubljana bo v ponedeljek, 1. oktobra, na svojem drugem programu v okviru znane in razširjenje oddaje Val 202, objavil pogovor o dejavnosti in vlogi Glasbene matice v Trstu. Sodeloval bo tajnik te važne kulturne u-stanove Adrijan Semen. Pojasni) bo oblike in druge značilnosti delovanja Glasbene matice, ki svoja poslanstvo razširja na celotno področje, kjer žive Slovenci v Italiji. Tajnik Adrijan Semen, ki tajniške posle opravlja že sedem let, je v pogovoru tudi opozoril, da bi morale pristojne oblasti Glasbeni matici, ki je usposobila že veliko število glasbenih umetnikov (med njimi tudi znano operno umetnico Noro Jankovič) ter je deležna splošnega priznanja tudi drugih glasbenih ustanov Začetek intervjuja, ki ga je pripravil stalni dopisnik-komentator RTV Ljubljana v Furlaniji - Julijski krajini Marijan Drobež, bo o-krog 9.30. in pozdravljajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihadne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Peri nas doma; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; Ponedeljek, 1. oktobra 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Glasovnice 13.00 Program katalanskih pesmi, 1. del 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Prospettive didattiche peruna scuola da riformare, 1. del 17.00 Mariano Rigillo pripoveduje 17.10 Speciale Teen 17.45 Scooby Doo, pensaci tu risanka 18.00 Ko je prišla televizija, 1. del 18.30 Problemi profesorja Popper-ja - TV film 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Hopalong Cassidy TV film VRAŽJI RUDNIK 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 7 režiserjev, igralci in (z ljubeznijo) Francija: Priimek in ime: Lacombe LUCIEN, film Režija: Louis Malle; igrajo: Pierre Blaise, Aurore Clč-ment, Donato Castellaneta in drugi Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Menu di stagione 13.00 DNEVNIK - OB 13. URI 13.30 Vzgojna oddaja Program za mladino 17.00 Miške — risanke 17.05 Bombetta e našo a patata TV film 18.00 Tečaj za reševalce 1. del PRVA POMOČ 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK z - ŠPORT 18.50 Spaziolibero programi pristopanja 19.05 TOM & JERRY - risanka 19.15 MOŠKI V HIŠI — TV film Nikoli ne dati pravega imena 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Nemimi časi: Evropske zgodbe 22.15 Neumni in hudobni, 3. del Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 14.55 - 16.00 TV v šoli 17.20 POROČILA 17.25 Vrtec na obisku: šivilja 17.40 BOTANIK, dok. Od 1. oktobra naprej bo gostovala na malih zaslonih angleška barvna serija, ki nam jo bo predstavil avtor oddaj David' Bellamy ali «človek botanike*. Bellamy je ta vzdevek dobil povsem upra vičeno, saj si je njegove filme o zgodovini narave ogledalo na milijone gledalcev po vsej Evropi. Bellamy se namreč loteva snovi na pov ' sem neformalen način in odkriva lepoto v vsaki rastlini. Serijo, ki jo bomo gledali, so snemali na vseh koncih sveta. V desetih epizodah nam opisuje zgodovino oziroma nastanek živih bitij, v zgodovino pa vključuje tudi člove ka kot del narave, zato je serija še toliko bolj zanimiva. Svet se seveda nenehno spre minja, tako tudi oblike življenja, toda temelj življenja so rastline in zato se avtor serije prav njim najbolj po sveča. 18.00 PARADOKS O IGRALCU Kaj je igralec na odru? Kako se pripravlja in kako podoživlja svoje vloge? Vse to so gotovo zanimiva vprašanja, za katera ni skupnega in enotnega odgovora. V oddaji borno slišali razmišljanja in videli igro nekaterih danes najbolj poznanih in priljubljenih jugoslovanskih igralcev, na primer M. Banjac, R. Šerbedjija in L. Tadiča. 18.35 OBZORNIK 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 P. Zidar: POSLEDNJA LUu TV drama 21.00 Kulturne diagonale 21.40 Mozaik kratkega filma 21.55 TV DNEVNIK Koper 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 POZOR BANDITI - film Režija Carlo Lizzani; igrajo: Andrea Checchi, Gina Lol lobrigida in drugi 22.10 Baletni večer: SPARTAK, 1. dejanje 22.30 ANNO DOMINI 1573, zadnje nadalj. Zagreb 18.00 Šola za junake 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV DNEVNIK 20.00 M. Vučetič: PUPINOVE ZVEZDE TV drama SVJCA 19.05 S.O:js za «Freda» TV film 20.30 TV DNEVNIK 20.45 LA FINTA GIARDINIERA opera v treh dejanjih TRSTA 7.00, 8.00, 10.00. 11.30, 12.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro: 8.05 Z novim dnem; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.30, Pravljica v nadaljevanjih; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 12.00 Iz slovenske folklore; 13.15 Zborovska glasba; 13.45 Naši ansambli; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Roža mogota; 16.30 Rezervirano za. . .; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Glasbeni drobiž. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, J 1.50, jS.30, 13.30, 15.30. 1C.SO. /7.30, 18.30, 19.30 P-sroCila: 7.00 Dobro jutro s glasbo; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šob; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Na vso glasbo; 12.00 Na prvi strani; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.35 Italijanski zbori; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17. Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Opera skozi čas; 19.00 Discoteca sound. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14:30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Po stopinjah zamejske zabavne poustvarjalnosti; 13.37 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15. Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Mladi izvajalci. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 19.00 Pbročila; 6.90- 7.30 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Graffia che ti passa: 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.30 L’eroica e fantastica ope- retta di via del Pratello; 15.03 Rally; 17.00 Dolgo poletje Jaz- za; 18.35 Rock planet; 19.15 Prisluhni, večeri se; 20.00 Frana nello scalo nord, radijska priredba; 21.03 H concertone, RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Dottor Živago; 10.12 V pričakovanju. ..; 11.32 P-vjgrami pristopanja, 11.53 Pesmi za vsakogar; 12.45 Zvok (n misel; 15.00 - 19.25 Radio 2 — Jesen; 16.00 Thrilling; 17.50 Hit Parade; 20.00 Spazio X — Formula 2. LJUBLJANA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12 00, 14.00, 15.00. 19.00. 21.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringarajo 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za. . .; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti’ Vrt v oktobru; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam. . .'; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naša glasbena izročila; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z nasam-blom Mihe Dovžana; 20.00 Kulturni globus: 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 2. DO 6. OKTOBRA 1979 TOREK, 2. oktobra LJUBLJANA 9.15 - 16.30 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Čez tri gore; 18.05 Pisani svet; 18.35 Obzornik; 18.43 Topovi grmite; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Aktualna oddaja; 20.50 Rodbina Pola-nieckih, TV nadalj.; 22.15 TV dnevnik! 21.45 Glasba starega Jadrana. KOPER 19.25 Odprta meja; 19.50 Stiči-čišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Žena, manekenke in jaz, film; 21.55 Aktualna tema; 22 25 Narodna glasba; 22 55 Stičišče. SREDA, 3, oktobra LJUBLJANA 9.30 - 10.00 TV v šoli; 17.35 Po- ročila; 17.40 Potepuh in nočna lučka; 17.55 Potovanje v deželo lutk; 18.20 Ne prezrite; 18.35 Obzornik; 18.45 Koncert APZ «Tone Tomšič*; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Ugledna trupla, film. KOPER 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke, 20.15 TV dnevnik; 20.30 Nogomet; 22.15 V postelji z morilcem, film. ČETRTEK, 4. oktobra LJUBLJANA 9.10 - 16.20 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 Mala čebelica; 17.40 Svilena pot; 18.35 Obzornik; 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 V živo; 22 00 TV dnevnik. KOPER 19.00 Eurogol; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Dvoboj pri San Antoniju, film; 22.00 Dokumentarna oddaja; 22.30 Jazz na ekranu. PETEK, 5. oktobra LJUBLJANA 8.55 - 15.55 TV v šoli; 17.20 Obzornik; 17.30 Radost Evrope; 18.45 Človek antena; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Jugoslovanska glasbena ustvarjalnost od narodne do simfonične oblike; 21.05 Petrucelli, film; 22.00 TV dnevnik; 22.15 Jazz na ekranu. KOPER 19.25 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Izgubljena ljubica, film; 22.20 Glasbeni nokturno. SOBOTA, 6. oktobra LJUBLJANA 10.20 Pisani svet; 10.50 625; 11.20 Trnova pot, TV nadalj., 14.20 Poročila; 14.25 Nogomet; 16.50 TV kažipot; 17.10 Naš kraj; 17.20 Ko zorijo jagode, film; 18.50 Muppet show; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Ana Karenina, TV nadalj., 20.55 Kako se oblačimo; 21.00 TV žehtnik; 21.35 TV dnevnik; 21.50 i.ello, Dolly, film. KOPER 14.25 Nogomet; 19.30 Otroški kotiček: Vesele pravljice; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Smer Luna, film; 22.00 Italija s ptičje perspektive; 22.50 Pregled sporeda za prihodnji teden. OB IZIDU KNJIGE Z NASLOVOM «DOM IN JEZIK V SPOMIN NA USTANOVITEV VOJKOVE Veselje in potreba po ustvarjanju Občina Idrija praznuje v znamenju Razgovor z ajdovskim pisateljem Danilom Lokarjem Priznati moram, da sem se dolgo pripravljal in dogovarjal s pisateljem Lokarjem za ta razgovor, čeprav sva se v tem času večkrat srečala na raznih zborovanjih in sestankih, pa naj je šlo za pisateljska srečanja ali tiskovne konference ob izidu njegovih knjig. In ko sem ga tako le enkrat poiskal doma v Ajdovščini, ga tudi ni bilo, ker je bil, kljub visokim letom, odpotoval kar na Kitajsko. No, iz zdaj, po izidu njegove najnovejše knjige pod simboličnim in večpomenskim naslovom «Dom je jezik*, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, sem ga končno našel doma v Ajdovščini, v hiši na Prešernovi 15, v kateri stanuje že šest desetletij, odkar jo je bil takoj po prvi svetovni vojni kupil. Kljub visokim letom, Lokar šteje zdaj še sedeminosemdeset let, je naš pisatelj še vedno pri polnih telesnih in duševnih močeh in je zato najin pogovor potekal gladko in neprisiljeno, čeprav sem na intervju k njemu padel kar nenapovedan (bila sva samo načelno domenjena zanj), ker moj sobesednik preprosto nima telefona, da bi se mi tako lahko natančneje napovedal vnaprej. Na prvo vprašanje, češ da je njegova najnovejša knjiga z več kot simboličnim naslovom «Dom je jezik* v bistvu antologija njegovih, sicer že objavljenih novel, je vendar značilno zanjo, da jo je pisatelj uredil in izbral sam in kakšen kriterij je pri tem imel pred očmi, mi je Lokar odgovoril: «Res je, da sem svoje zadnje delo uredil sam, vendar samo v glavnem, torej r.e čisto sam. Pri tem moram omeniti nič manj pomemben delež profesorja Legiše, ki je prav prvi dve objavljeni noveli odbral in ju postavil na začetek mojega izbora. Glede svoje knjige pa lahko rečem, da je izbor v nekem smislu enosmeren. Besedo enosmernost pa je je treba razumeti tako, da so odbrane novele takšnega značaja, da so v nekem smislu samorastniške, da ne spominjajo na druge novele, bodisi moje lastne ali pa na novele drugih avtorjev. Tako sem pri izboru te knjig opustil svoj odnos do narave, ki sem ga nekdaj vrsto let gojil z večjim ali manjšim uspehom. V teh novelah so tudi izsledki iz ekspresionizma, toda to ni po mojem pravi ekspresionizem. Po mojem gre bolj za svojevrstno obdelovanje narave, ki je včasih zares nedoumljiva, nepredvidljiva in nenavadna, kar daje posebno noto nekaterim novelam v knjigi.* «Kljub temu,* se je glasilo moje drugo vprašanje, «da stg razmeroma pozno vstopili v slovensko književnost (pri tem moramo seveda odmisliti vaše prve objave v predvojni "Sodobnosti"), ste vendar vanjo stopili kot zrel o-blikovalec in pisatelj. Kako razlagate ta vaš, za naše slovenske razmere. Kasen vstop na literarno prizorišče pri nas?* «Prav to so me že večkrat vprašali, kar. pa tudi ni niti čudno. Moram priznati, da sem še pred leti kaj težko odgovarjal na podobno vprašanje. Danes lahko in popolnoma določeno odgovorim na to vprašanje: dvema gospodarjema je težko ali nemogoče služiti. Prvi gospodar je medicina, ki človeka hudo terorizira. In ko sem se končno znebil medicine, sem tudi ugotovil, kar je pri pisateljskem delu zagotovo za vse enako veljavno — ugotovil sem namreč, da zanj potrebujem notranji, duševni mir zato, da sem se lahko notranje zbral in uredil za pisanje. Sicer pa sem pri lastnih spisih sam prvi užival in če sam z njimi nisem bil zadovoljen, je bil pač rezultat mojega pisanja neugoden.* «Med zdravniki najdemo tako pri nas kot po svetu nemalo pisateljev. Spomnimo se samo Čehova, Maughama pa Kraigherja, Magajne in Gruma pri nas. Zagotovo vam je sam zdravniški poklic nudil nemalo navdiha pri vašem pisateljevanju?* «Temu bi ne mogli reči navdih, bolj pravično bi bilo povedano, če bi dejal, da me je sospremlja-la zavest, ki jo ima zdravnik in pisatelj — oba sta opazujoča, oba zelo poštena do sebe in drugih, oba tudi na svoj način občutljiva. Vse to se je nekje v meni združevalo in bilo v sporu drugo z drugim, kajti, če mi je vzela medicina svoj čas, ga potem ni dopuščala in prepuščala pisatelju. Zdravniški poklic me je vodil med ljudi, do katerih bi brez tega poklica nikdar ne prišel. Ni pa tukaj mišljen sanitarni delež, temveč golo naključje, da sem kot zdravnik mogel zaznati najrazličnejše usode ljudi. In te usode so name, ker sem bil občutljiv, naredile vtis. In ta vtis, ne zaradi medicine, temveč zaradi človeka, je zgolj umetniško vplival name. Tako sem dobil vpogled v nekatere dele človeškega življenja, ki so me vsakokrat porazili, zavezali, navdihnili. To je toliko bolj važno, ker sem po naravi samorastnik. Medicina pa temu mojemu samo-rastništvu ni nič stregla, temveč je to moje samorastništvo razbijala z vso močjo. Medicina me je napotila in vodila tja, kamor ne bi nikoli prišel — med vse vrste ljudi.* «Tako imenovano "gluho dobo” življenja Slovencev pod fašizmom ste preživeli med svojimi rojaki na Primorskem kot zdravnik. Se vam je to obdobje še posebej vtisnilo v spomin in vplivalo na vaše ustvarjanje?* «To, kot vi pravite "gluho obdobje”, me je potisnilo v še večjo osamljenost in me notranje organiziralo, da sem začel sistematično v sebi graditi pisatelja. V mlaj- ST” ■ Danilo Lokar ših letih nisem imel moči, da bi se zavestno in zavedno odločil — pisal bom. Tudi veselje in potreba po ustvarjanju, oblikovanju sta bili. Ko sem se leta 1925 odločil in začel pisati svoje prve stvari, sem spoznal, da večje sreče v življenju najbrž dosegel in okušal ne bom in da se to dogaja lahko samo v umetnosti. Ko sem to spoznal in dokončno vedel, da je tako, sem se odločil, da bom prav vse puščal vnemar, tudi medicino, in samo še hodil za smislom u-metnosti. Če bi tfe bil tako navezan na ljudi in ne sedel na svojem domu. bi te dobe ne preživel. Ko sem tako sedel tu, v Ajdovščini, in vse to prenašal z našimi ljudmi skupaj, je bilo to vsekakor odločujoči činitelj v službi umetnosti.* «Vem, da ste mnogo drugovali z Bevkom, Grudnom, Pilonom in drugimi pomembnimi slovenskimi umetniki. Bi lahko povedali nekaj tudi o tem vašem dhigovanju?* «Ta drugovanja segajo v zelo različna obdobja mojega življenja. Gruden sodi prav v prve začetke moje zavesti literaturi, oziroma pisanju. Bila sva v tretjem, ali četrtem razredu gimnazije in vsi smo bili seveda pod vplivom slovenske modeme Cankarja, Ketteja, Murna in Zupančiča, pa tudi Meško in Šorli sta bila poleg. Vse to je na nas zelo vplivalo, medtem ko je bilo takrat naše geslo vaditi se v pisanju, ocenjevali smo takratna pisanja in razmišljali o njih. Ko smo začeli odraščati, smo se vendar začeli ločevati. Tako sva si bila z Grudnom popolnoma različna karakterja, in seveda nisva mogla korakati vštric. Gruden se je zgodaj vrgel v literaturo, jaz sam pa mnogo, mnogo pozneje. Gruden je bil malce površinski, jaz pa sem se nasprotno rad potapljal, poglabljal v druge reči in v tem svojem potapljanju sem bil sposoben vzdržati in čepeti tudi po več let. Kajti vsa ta zadeva me je namreč vezala, problem je bil vse preveč zakoličen. Pri Grudnu pa je bilo prav nasprotno: gnalo ga je v objavljanje, v iskanja priznanja. Sicer pa mu tega nikakor nisem štel v zlo — bila je pač stvar njegovega karakterja. Ko sva se kasneje, mnogo pozneje srečala, sve že oba imela življenje za sabo kar zadeva njegove glavne odločitve. Čisto drugačen pa je bil moj odnos do Pilona. Bil je mlajši od mene. Ko sem namreč končal srednjo šolo v Gorici, je šele prišel na to šolo. Slišal sem zanj, da je slikar. Ko pa se je po prvi vojni vrnil iz ujetništva v Rusiji, vrnil se je bil za novo leto 1918-1919, sem medtem že poznal njegova slikarska dela, ker je bil pustil doma cel kup oljnatih slik, ki so bile naslikane na trdo, z oljem prepojeno lepenko. To so bili prelepi impresionistični pejsa-ži iz Ajdovščine, Gorice in okolice. In prav ta njegova dela so naredila name tako močan vtis, da se ga še danes živo spominjam, ko je bil prišel iz Rusije. Iz Rusije se je vrnil ves prezebel, imel je povezane uhlje in nos, kot da bi prišel domov naravnost s severnega tečaja Sam sem ga takrat nagovoril, ker me je bilo tako prevzelo njegovo slikarsko delo. Tudi iz Rusije je prinesel prelepe slike in prav tako še kar dobro preživel svoje vojno jetni-štvo. V Rusiji se je seznanil z nekim tovarnarjem in je podučeval njegovi hčerki slikanje. S seboj je prinesel, kot sem že omenil, veliko slik ruskega pejsaža iz Li-pecka. In še dandanašnji je v Ajdovščini še precej ohranjenih njegovih ruskih pejsažev. Prvih pet let po prvi vojni je bilo za Pilona izjemno ustvarjalnih in plodovitih. Takrat je naredil celo vrsto danes že znamenitih klasičnih portretov, tako portrete Marija Kogoja, Lojzeta Špacapana, Ivana Čarga, potem portrete svojih prijateljic in deklet, povrhu pa je gojil še pejsaž. Prav tako je v začetku teh ustvarjalnih let ustvaril tudi nekaj odličnih tihožitij. Bil sem navezan nanj zaradi svojega umetniškega prizadevanja, ker me je njegov iskreni ekspresionizem vezal nase. Z Bevkom sem imel manj zvez. Bil je namreč tudi politični aktivist in je živel v Gorici, jaz pa v Ajdovščini. Bila pa sva skupaj nepretrgano eno leto v partizanih. UJl 1 D G RA D G. P. IDRIJA TOZD GRADBENA OPERATIVA IDRIJA o. sub. O. TOZD GRADBENA MEHANIZACIJA IDRIJA o. sub. o. TOZD MONTER IDRIJA o. sub. o. TOZD KOMUNALA IDRIJA o. sub. o. SKUPŠČINA OBČINE IDRIJA DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo vsem delovnim organizacijam in občanom ob prazniku občine Idrija Pogovarjala sva se o aktualnih zadevah, vendar sem mu tudi takrat najraje prisluhnil, kadar sva se pogovarjala o pisateljskih zadevah. Bevk je bil bolj politično dejaven od mene, sam sem kasno stopil v politiko, in tudi pri tem sem bil bolj poslušalec. Bevk je v tistih partizanskih časih že imel za seboj svojo pisateljsko pot. Vendar sem visoko cenil in spoštoval njegovo upornost, saj je veliko pretrpel pod fašisti in po njihovih ječah. In vse to je Bevk zelo junaško prenašal brez tožb. V tem oziru je bil zame idealen junak.* «Zadnje čase tudi izredno veliko potujete po svetu kljub visokim letom. Ali vam ta potovanja na različne kontinente od Mehike do Kitajske in Indije nudijo še kaj več kot turistično popotovalni užitek?* , «Na to vaše vprašanje je težko odgovoriti. Najlaže bi bilo odgovoriti na vse to z eno besedo — radovednost. Tu ne mislim na banalno radovednost, to je plemenita radovednost, vedoželjnost. Nikoli si nisem mislil, da bom potoval, v meni je bilo samo hrepenenje po tem. Ko pa sem slišal, da lahko prihajajo ljudje ob morski obali vse tja do Nord Capa, sem si mislil, le kam vse potujejo ljudje in sam tega ni-koh ne bom videl. Pa sem se odločil za to svoje prvo popotovanje, ki se mi danes zdi, da je bilo najlepše izmed vseh potovanj. Le koliko ti nudi severna norveška obala, kolikšna raznolikost je v nji, naravnost fantastična je, ko mineš mejo rastlinstva, grmičevja in najdeš samo tu pa tam še kak mah in ničesar drugega. Pa vendar je tu še življenje — presenečen si, ko opazuješ, kako se tod pasejo severni jeleni. In potem smo prišli do konca naše celine in gledali smo dalje proti severu, kjer so ledene gore žarele v popoldanskem soncu.* «In kot zadnje vprašanje, že nekam obvezno in stereotipno: kaj trenutno pišete, in ali pripravljate kako novo knjigo?* «Zadnji dve leti sem dosti pisal. Pisal sem različne stvari, stvari, ki so bile v meni. Pisal sem za samega sebe, sem namreč zelo samokritičen. Poleg tega imam še nekaj v glavi, mogoče bom to še napisal. Sicer pa sem zelo vesel, da lahko pišem, pišem stvari, ki so dolga leta in leta počivale v meni. In si mislim, kaj, če bi jih izbrskal ven in jim pomagal na dan? Sicer pa naj vam za zaključek poVem, d4 me je zadnje čase o-kupiralo malenkostno čudno vprašanje, ki mi ga sporočajo nekateri bralci, češ da mojega pisanja ne razumejo. La me je še pred petnajstimi leti neki strog kritik s palico opominjal, češ da pišem preveč razumljivo. Bodi tako ali drugače — dokler so ekstremi drug nasproti drugemu tako odločno razcepljeni — potem to ni niti tako slabo zame. Kajti navadno je resnica sredi med prvim in drugim ekstremom.. » je zaključil naš pogovor pisatelj Danilo Lokar ob izidu svoje zadnje knjige «Dom je jezik*. DUŠAN ŽELJEZNOV uresničevanja gospodarskega načrta Izjava predsednika izvršnega sveta skupščine občine Idrija Marjana Groffa za naš list Ob letošnjem prazniku občine Idrija je naš idrijski sodelavec zaprosil Marjana Groffa, predsednika izvršnega sveta skupščine občine Idrija, da našim bralcem spregovori o naporih idrijskega človeka skozi narodnoosvobodilno borbo, povojno izgradnjo, sedanji prelomni gospodarski trenutek in o načrtih idrijskega gospodarstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Marjan Groff se je rad odzval naši prošnji in med drugim dejal: Marjan Groff predsednik izvršnega sveta skupščine občina Idrija ^Praznovanje, naj bo takšno ali drugačno, ima v svoji najgloblji vsebini vendarle svoje zgodovinsko obeležje, ko se na eni strani spominjamo prelomnega dogodka, ki ima določen pomen za našo življenjsko pot, na drugi strani pa se običajno ob takih dogodkih nekoliko resneje zamislimo ob rezultatih prehojene poti. Če je kdaj kaj slavnostnega in vrednega takega premisleka, potem je prav gotovo to ob praznovanju delovnih kolektivov in širše družbenopolitične skupnosti. Ustanovitev Vojkove brigade pred 36 leti je tak dogodek, ki je pomenil pomembno preokretnico v življenju celotnega našega idrijskega področja. Takrat so fantje in dekleta, osveščeni, da bodo le z orožjem lahko pregnali okupatorja, še bolj razgibali našo revolucionarno zavest. Povečalo se je število aktivistov, ljudje so bili vse bolj složni, saj je skoraj sleherna družina imela svojca v gozdovih. Ob vseh teh premikih se je krepila zavest, da se borimo ne le za izgon okupatorja, ampak tudi za drugačne medsebojne človeške odnose. Danes,*sicer ob vsesplošni blaginji, ki jo uživamo, dokaj hitro pozabljamo na tiste čase, ko so mnogi naši občani za nekaj piškavih Ur garali po 12, pa tudi do 16 ur na dan. Danes hitro pozabljamo tiste boleče občutke, ko je gospodar dajal dokaj jasno vedeti, da je delavec samo zato, da dela in gara! Zato je prav , da se zamislimo v vsesplošnem prizadevanju po napredku in si vlijemo novih energij, nove zavesti ob spoznanju, da je 36 let od tistih revolucionarnih preokre-tov za človeštvo res malo, za na- šega občana pa velik skok v novi svet, kjer so socialistična solidar-nost, tovarištvo, samoupravljanje, razvoj — zapisani z vehko začetnico. Prav je, da se ob takih trenutkih spominjamo tistih revolucionarnih množičnih pohodov v naše gozdove. Prav tako je prav, da se spominjamo zanosa slehernega našega občana, s kakšnim e-lanom so se odstranjevale ruševine in gradili novi temelji našega bodočega razvoja, kajti res je, da smo napravili velik korak v materialnem blagostanju, da smo napravili velik korak v razvoju naših socialističnih odnosov, vendar je to ob vseh teh dosežkih pred nami tudi obveza, da to našo čvrstost še bolj utrdimo in ji damo novih dimenzij. V naši občini smo bili v tem prehojenem planskem obdobju pred velikimi problemi in dilemami. Potrebno je bilo nadomestiti rudnik in še loviti razvoj v ostaUh delovnih organizacijah. Čeprav se nekateri programi šele te dni začenjajo uresničevati, recimo Iskra Spodnja Idrija, Go-stol Idrija, IMP - TOZD TIO Idrija, že lahko rečemo, da je za nami zelo burno obdobje, v katerem smo uspeh dokazati svetu in nam samim, da se znamo organizirati, da vemo kaj hočemo in da smo to tudi sposobni izpeljati. Do konca leta 1980 bomo u-resničih skoraj celotni program naložb, ki v gospodarstvu presegajo 130 mihjard S din, v negospodarstvu pa se približujejo znesku 40 miUjard S din. Danes naše gospodarstvo kaže povsem drugačne rezultate, kot pred štirimi leti. Medtem, ko smo leta 1976 ugotavljali, da nam je akumulacija v celotnem idrijskem gospodarstvu padla od 10 milijard S din na borih 500 mihjonov S din, lahko danes ugotavljamo, da smo jo v absolutnem znesku ponovno dosegli v letošnjem letu, to je 10 milijard S din, čeprav bi morali, če bi hoteli doseči realno enako raven kot leta 1974, doseči vsaj 30 miUjard S din akumulacije. Rečemo lahko, da se je kompozicija razvoja idrijske občine krepko premaknila naprej. Prav je, da je naš današnji pogled že uprt v prihodnost, k novim nalogam. Te dni imamo v vseh sredinah izdelane in sprejete smernice razvoja naše občine do leta 1985. V njih je zelo jasno podčrtana ugotovitev, da bomo morali biti silno racionalni pri zaposlovanju, saj je letni prirastek le 1 odstotek delavcev Razvojno projektivni center Idrija TOZD Atelje za projektiranje TOZD Elektronski računski center POSLOVNI PREDMET: prostorske in urbanistično planiranje in projektiranje projektiranje gradbenih objektov inženiring raziskovalne in razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve avtomatska obdelava podatkov Vsem občanom občine Idrija iskreno čestitamo ob občinskem prazniku TOZD PEKARNA IDRIJA ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU! in bomo morali naše programe primemo prirejati tem omejitvam. To pa pomeni, izbirati za naš prihodnji razvoj takšne programe, ki bodo sproščali delovne organizacije enostavnih opravil, uvajati moderno tehnologijo in istočasno zagotavljati izvoz. Dosti več poudarka bomo morah dati razvoju obrti in trgovine, tako da bo naš občan čimveč potreb zadovoljeval doma in ne v večjih centrih, ter odločiti se bomo morali, kaj z rudnikom. Vsi naši programi in vse naše aktivnosti zagotavljajo svetlo perspektivo našemu rudniku živega srebra. Rudnik naj bi sredi novega planskega obdobja dajal isto proizvodnjo z 200 do 300 delavci, kot jo je dajal pred krizo. To pomeni, da smo pred pomembno modernizacijo rudnika. Pogoji za tak poseg in za takšno realizacijo so pravzaprav samo kolikor tohko normalne svetovne cene živega srebra, ki po sedanjih gibanjih nekako to tudi obetajo. V naslednjem planskem obdobji1 se bomo morah odločiti, kako to s hidroelektrarno «Trebuše», saj poznamo energetsko krizo in več ali manj poznamo tudi negativne pojave ob takih posegih. Ob vseh teh grobih usmeritvah lahko ugotovimo, da so pred nami pomembne naloge, nič manj P0’ membne, kot one iz leta 1976 in da bomo morali še kako strniti naše vrste, da jih bomo enako uspešno kot v tem planskem obdobju tudi složno razrešili. Le s takim odnosom bomo potrdili vrednote našega socialističnega samoupravljanja, našo neuvrščeno politike in naše stvarnosti nasploh. Vsem našim občanom čestitam ob našem skupnem prazniku. 0-benem se vsem našim občanom zahvaljujem za sodelovanje v res napornih prizadevanjih v preteklem obdobju z željo, da bi vsaj s tfr ko zavzetostjo še naprej sodelovali in tovariško uresničevali predvidene naloge, ki bodo prav gotovo dale tudi pričakovane rezultate*- KOLEKTOR p.o. OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN OBČANOM OBČINE IDRIJA Lepo pozdravljamo vse bralce ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA« SGG TOLMIN n. sol. o. TOZD GOZDARSTVO IDRIJA OBRAT ZA KOOPERACIJO IDRIJA Iskrene čestitke ob prazniku občine Idrije! Lep pozdrav vsem bralcem PRIMORSKEGA DNEVNIKA! BRIGADE PRED ŠESTINTRIDESETIMI LETI •______________________________________ Elektroindustrija ETA v Cerknem največji obrat v idrijski občini Od obrtniških začetkov takoj po osvoboditvi do razvejanega obrata, ki zaposluje 1500 delavcev Pogled na tovarniške objekte ETA v Cerknem CERKNO — zibelka primorskega partizanstva, je bilo v času NOV razgibano partizansko središče z različnimi dejavnostmi, s številnimi partizanskimi delavnicami, ki so delale za partizansko vojsko in civilno prebivalstvo. Sem tudi segajo korenine današnje e-lektro-industrije, to je tovarna E TA Cerkno. Ko se je končala vojna, je bilo Cerkno do tal porušeno in požgano. Sledila je obnova kraja', sledila je elektrifikacija vasi. Nekatere partizanske delavnic^ so se osnovale v manjša obrtna podjetja, v začetku še brez nazjvk, in se lotila obnove ter elektrifikacije nekaterih vasi. Med njimi je bilo tudi Elektromehanično podjetje. Vedno širši obseg dela je narekoval podjetju boljšo organizacijsko ureditev. Tako je bilo uradno ustanovljeno 29. novembra 1947 pod imenom Radio - elektromehanično podjetje «REMPOD» Cerkno. Osnovni cilj ustanovitve' podjetja je bil elektrifikacija posameznih vasi in notranja instalacijska dela ter popravilo raznih elektro aparatov, kolikor jih je bilo takrat v uporabi. Sprva je bilo le 9 delavcev. Delavnica, ki je bila istočasno podjetje, je opravljala vsa mogoča in nemogoča dela ter te naloge izredno uspešno opravila, če upoštevamo takratne pogoje dela. Na terenu so izvajali razna dela od notranjih instalacij do linij visoke napetosti. Leta 1950 je bila v Cerknem u-stanovljena Elektrogospodarska šola, ki naj bi dajala za slovensko elektrogospodarstvo potrebno kvalificirano delovno silo. Dejstvo, da bo postopoma prihajal določen kader iz te šole in da je šola imela nekaj strokovnih delavcev, je podjetje «REMPOD» kazalo še največ pogojev za razširitev. Nekateri predstavniki Okrajnega ljudskega odbora v Tolminu so bili tej zamisli zelo naklonjeni. Tako je bila po dolgem razpravljanju osvojena iniciativa za serijsko proizvodnjo v okviru tega podjetja. Pod novim vodstvom je bil izveden prehod iz obrtne na serijsko proizvodnjo, ki je pričela vplivati na oblikovanje industrijske mentali- LL> trnovSKI maraton Organizacijski komite 65280 IDRIJA, Staneta Rozmana 25 Telefon 065-71-137 LEP POZDRAV VSEM ZAMEJSKIM PRIJATELJEM TEKA IN HOJE NA SMUČEH tete cerkljanskega človeka. Zaposlenih je bilo že 54 delavcev. Po številnih poizkusih proizvodnje nekaterih artiklov se je podjetje odločilo za proizvodnjo električnih spajkal po lastni konstrukciji. Proivzod je bil soliden in je prodrl na trg. Dejansko je bil prehod na proizvodnjo spajkal v letu 1955 rojstvo industrije. Registrirano je bilo 15. februarja 1958 pod imenom Industrijsko podjetje elektrotermičnih aparatov «ETA» Cerkno. Industrijska proizvodnja in število zaposlenih sta kljub težavam naraščala. Vihamost tega obdobja je danes težko dojemljiva. Industrijska proizvodnja se je porajala v začetku praktično brez prostorov, brez o-rcdja, z maloštevilnimi strokovnjaki, s skoraj samimi nekvalificiranimi in priučenimi delavci. Vendar je prav ta kolektiv spričo svoje predanosti in vztrajnosti kljub slabim plačam vzdržal. Kljub temu, da je podjetje moralo preživeti nekaj kritičnih trenutkov in je včasih bilo v takem položaju, da je pri nekaterih vladalo mnenje, da mu bo npr. reforma zadala le še zadnji udarec, je razvoj tekel pogumno naprej. Tako kot je za podjetje predstavljala važno prelomnico poslovanja prvič v letih 1954 - 1955 ter potem v letu 1958, ugotavljamo to tudi tretjič v letih 1964 do 1965. Podjetje se je takrat nahajalo v težkem finančnem položaju. Tako je moralo nekaj delavcev celo prenehati z delom, če ne bi podjetje takorekoč lahko razpadlo in zaposlitev na Cerkljanskem je' bila pod vprašanjem. Toda kriza je kmalu minila in sprejeti ukrepi v proizvodnji so se pokazali kot pravilni. V obdobju prizadevanj za stabilizacijo našega gospodarstva so delavci ukrepali hitro in odločno. Za povečanje dohodka in z Sredi hribov leži v kotlini mesto Idrija Lesna in pohištvena industrija Idrija N. SOL. o. SPODNJA IDRIJA, JUGOSLAVIJA TELEFON: (065) 76-010 Proizvaja: • SPALNICE IN SESTAVLJIVO POHIŠTVO • MASIVNE REGALE IN MIZE • ŽAGAN LES IN EMBALAŽO njim družbenega in osebneg' standarda je bilo sprejetih nekaj pomembnih odločitev. ‘V letu .1960 . je opazen razmah samoupravljanja, čeprav so bili drugod delavci na tem področju bogatejši že za celo desetletje. Delavci so dobivali vse večji pogled v poslovanje in nad delitvijo ostanka dohodka. Značilen za to obdobje je začetek organiziranega izobraževanja zaposlenih delavcev in nudenje izdatne materialne pomoči mladini pri študiju. V Cerknem prično graditi tudi prva delavska stanovanja. Proizvodi tovarne ETA so kmalu dosegli kvaliteto, ki ustreza merilom drugih razvitih dežel. S tem si je ETA odprla vrata v dolgoročno povezavo s tujimi firmami, domačim proizvajalcem gospodinjske opreme pa omogočila enakovreden nastop na tujem trgu ob tako močni konkurenci. Povezovanje in prisotnost na tujih tržiščih je dosegla ETA leta 1968 s podpisom pogodbe o dolgoročni poslovno - tehnični kooperaciji z za-hodnonemško firmo E.G.O., ki je svetovno znan proizvajalec elektrotermičnih elementov in regulacije. Od tu naprej beležimo velik napredek na tehnološkem področ- ju. Mladi kadri začno z vso vnemo izpopolnjevati proizvodni proces, za kar so bile dane možnosti z novimi investicijami. V letu 1970 se delavci odločijo za gradnjo sodobne industrijske hale za proizvodnjo grelnih plošč. V letu 1972 je na podlagi razširitve kooperacijskih odnosov dokončana sodobna livarna za sivo litino in hala za obdelavo litine. Zaradi takšne razširitve je bilo takoj odprto vprašanje virov energije, ki so na Cerkljanskem zadostovali le za gospodinjske namene. Z izgradnjo transformatorja je bil nerazvitosti in zaostalosti Cerknega in okolice zadan zadnji udarec. Stabilizacija gospodarstva in potrebe terjajo novih naporov in novih idej. Začne se izgradnja proizvodnje termoregulatorjev, v letu 1974 se preseli proizvodnja cevnih grelcev v novo proizvodno halo in s tem omogoči razširitev proizvodnje termoregulatorjev. V letu 1978 je bila zgrajena in sodobno opremljena orodjarna, tako da danes ETA Cerkno razpolaga z več kot 25.000 kv. m sodobno urejene proizvodne površine. Da bi spričo hitrega širjenja lahko še bolje opredelili rezultate dela, se je ETA reorganizirala in povezala v šest Temeljnih organizacij združenega dela: TOZD «PLOŠČA», TOZD «TERMOREGULATOR», TO ZD «GRELEC», TOZD «LIVAR-NA», TOZD «ORODJARNA», TO ZD «DOM», in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB. Legitimacija občine Idrija Površina občine Idrija: 424,86 kv. km 17.800 prebivalcev Zaposlenih v gospodarstvu: 5.019 Idrija leži v zeleni kotlinici na stičišču Alp in Dinaridov, 56 km oddaljena od Ljubljane in 63 km od Nove Gorice. Do nje vodijo asfaltne ceste, obkroža pa jo gorat svet z bogatimi lovišči. Naravne lepote (Divje jezero, aragonitna jama v Ravnah) in spomeniki narodnoosvobodilne vojne (Tiskarna Slovenija na Vojskem, v kateri so tiskali edini odporniški dnevnik v okupirani Evropi, in partizanska bolnišnica Franja v romantični soteski pri Cerknem) dajejo obiskovalcu možnost nepozabnih izletov. Kulinarična posebnost kraja so idrijski žlikrofi, najlepše spominsko darilo pa ročno izdelane idrijske čipke. Največje gospodarske organizacije v občini ETA Cerkno Tovarna elektrotermičnih aparatov 1.500 zaposlenih 960 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1979 MERCATOR - RUDAR Idrija Trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo 330 zaposlenih 400 milijonov N' din celotnega prihodka v letu 1979 SLOVENIJALES Sp. Idrija Lesna in pohištvena industrija 450 zaposlenih 250 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1979 ISKRA - TOZD Montaža Sp. Idrija 370 zaposlenih 220 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1979 AVTOPREVOZ Tolmin - TOZD I-drija in TOZD Cerkno 320 zaposlenih 190 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1979 «KOLEKTOR» Idrija proizvodnja kolektorjev, drsnih obročev, stikal za vgradnjo, bakrenih profilov in raznih delov za potrebe elektroindustrije 505 zaposlenih 185 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1979 IMP - TOZD Tovarna inštalacijske opreme Idrija 310 zaposlenih 150 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1979 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE «ZIDGRAD» Idrija 370 zaposlenih 240 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1979 KMETIJSKA ZADRUGA Idrija 81 zaposlenih 125 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1979 SGG Tolmin - TOZD GOZDARSTVO IN KOOPERACIJA Idrija 220 zaposlenih 105 milijonov N din celotnega prihodka v letu 1979 INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA Tovarna instalacijske opreme 65280 IDRIJA - Vojkova 4 PROIZVAJA: Vse elemente za ventilacijske, toplozračne in klimatske naprave - Po naročilu sanitarne vozle, tlačne posode, toplotne aparate, instalacijske bloke ISKRA Široka potrošnja, n. sol. o. TOZD —Tovarna za montažo elektromotorjev, n. sub. o. Spodnja Idrija PROIZVAJA MIKROMOTORJE: ♦ kolektorske ♦ asinhronske ♦ kondenzatorske ♦ signalne sirene ♦ črpalke za pralne stroje itd. HE Mercator sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije trgovine, gostinstvo in storitev, n. sub. o., Ljubljana mercator/ rudar idrija trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, 65280 Idrija, St. Rozmana 1, p.o. telefon: h. c. 71-028, 71-486, računovodja 71-026, telegram: Mercator, TOZD Idrija, p. p. 37 — 65280 Idrija V sklopu delovne organizacije so: TOZD UNIVERZAL Idrija, Ljubljanska 5 trgovina na drobno TOZD PRESKRBA Idrija, Mokraška vas (Sp. Idrija) trgovina na debelo TOZD JAVORNIK Idrija, Staneta Rozmana 35 gostinstvo ITep pozdrav bralcem PRIMORSKEGA DNEVNIKA ČIPKA IDRIJA IDRIJA p. O. IDRIJA, ŠTUDENTOVSKA 4 65280 IDRIJA, TEL. 71 055, P. P. 1 Chrleju^vv^L TOZD «PROMET« Idrija TOZD «TRANSPORT» Cerkno OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM IN OBČANOM OBČINE IDRIJA Opravljamo vse vrste prevozov v tuzemskem in mednarodnem prometu. Nudimo usluge v delavnicah za tovorna vozila in servisu osebnih vozil NA OSMIH SREDOZEMSKIH IGRAH V SPLITU IN DRUGIH DALMATINSKIH MESTIH Včeraj svečana in slikovita zaključna slovesnost V zadnjem dnevu Jugoslavija osvojila zlato v vaterpolu in nogometu (Naš posebni dopis iz Splita) SPLIT — Osme sredozemske igre so končane. Z današnjimi tekmami v dviganju uteži, vaterpolu in nogometu ter s svečanim zaključkom je tako padel zastor na to mogočno manifestacijo, ki je od 15. septembra do včeraj družila več kot 2.500 športnikov in športnic iz 14 držav Sredozemlja, pod geslom »Šport, mir, prijateljstvo*. Bile so to prave igre mladine, prijateljstva, radosti, življenja. Vse je bilo tudi v Splitu sijajno: organizacija, bivanje, gostoljubnost enkratna. Vse to bo ostalo veliki množici udeležencev, športnih delavcev, časnikarjev itd. v nepozabnem spominu. Resnici na ljubo, bilo je tudi nekaj majhnih pomanjk- KOLAJNE Jugoslavija 56 38 33 (126) Francija 55 41 33 (128) Italija 49 63 47 (159) Španija 16 20 31 (67) Grčija 7 10 14 (31) Turčija 5 5 14 (24) Egipt 3 9 10 (16) Alžirija 1 5 10 (16) Tunizija 1 2 9 (12) Libanon 1 1 0 (2) Sirija 1 0 0 (D Maroko 0 2 3 (5) Malta 0 0 0 (0) Monako 0 0 0 (0) kazenskem prostoru pa niso bili skoraj nikdar nevarni, tako da je bil Stojanovič praktično brez dela. V jugoslovanskih vrstah bi omenili poleg strelca Zlatka Vujoviča še Janjanina, ki je izredno dobro urejal igro «plavih», Rožiča, ki je bil zelo zanesljiv v obrambi in Sli-škoviča, ki pa je bil nekajkrat pre-sebičen. V jutranji tekmi za 3. mesto je Alžirija povsem zasluženo premagala Grčijo z 2:1 (1:1). Kot je bilo pričakovati, je občinstvo «nagradiloj> Alžirce med tekmo in ob nagrajevanju z dolgotrajnim žvižganjem. Moramo pa omeniti, da so včeraj Alžirci igrali do: kaj korektno. KONČNI VRSTNI RED 1. JUGOSLAVIJA 2. FRANCIJA 3. ALŽIRIJA 4. GRČIJA DVIGANJE UTEŽI V zadnjih dveh kategorijah «azzurri» in »plavi* brez kolajn V poslednjih dveh »najtežjih* ka- tegorijah sta Italija in Jugoslavija ostali brez kolajn. Prvo kolajno pa je osvojila Sirija, in to povsem zasluženo med «kolosi dviganja uteži*. Priboril jo je Talal Naggar z novim rekordom sredozemskih iger. Kat. od 100,1 do 110 kg 1. Bassam (Eg.) (nov rekord SI) 342 kg 2. Zarzavatsidis (Gr.) 337,5 kg 3. Nahieux (Fr.) 332,5 kg 4. Melanšek (Jug.) Kat. preko 110 kg 1. Naggar (Sir.) 310 kg KOLAJNE ZA DVIGANJE UTEŽI Francija 3 0 3 Grčija 2 1 1 Egipt 1 3 1 Španija 1 1 3 Jugoslavija 1 3 0 Italija 0 1 1 Sirija 1 0 0 Libanon 1 0 0 ljivosti, morda tudi kakovost tekmovanj ni vselej upravičila velikega organizacijskega napora. Ob izredni gostoljubnosti domačinov, ob izrednem naporu organizatorja pa na vse to takoj pozabiš. Nepozabna a je bila tudi včerajšnja zaključna slovesnost, ko so splitska mladina in mornarji zopet navdušili nabito poln stadion. Tudi mimohod držav je bil vesel, originalen, simpatičen, nakar se je predsednik izvršnega odbora Ante Skataretiko v kratkem nagovoru za- j hvalil vsem udeležencem za šport- ! ne borbe. Zahvalil se je vsem športnim delavcem in vsem narodom Jugoslavije, ki so pripomogli k velikemu uspehu teh iger. Zahvalil se je predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu, ki je izrazil željo, naj pripomorejo te igre k razvoju sodelovanja in prijateljstva mladine in dr žav v Sredozemlju in naj bodo ti splitski objekti doprinos ne samo k vrhunskemu, temveč tudi k množičnemu športu. Predsednik izvršnega mednarodnem odbora sredozemskih iger Gabriel Gemayel se je zahvalil organizatorju za zelo uspele igre. predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu za veliko čast. da je sprejel pokroviteljstvo iger in je zaželel vsem »na svidenje* v Casablanci, leta 1983 Po odigranju jugoslovanske, hrvaške in maroške himne so sneh' zastavo sredozemskih 'ger. nakar je skupina plesalcev navdušila občinstvo s predvajanjem kola Ob tem plesu so vsi šnortu ki, mladina, mor-narii in službeno osebje zapustili stadion. Ob tako veličastnem zaključku sta tudi dva velika uspeha jugoslovanskih ekip (v vaterpolu in nogometu) za trenutek šla v pozabo. Tudi deistvo, da je Jugoslavija na teh sredozemskih igrah osvojila največ zlatih kola in. .je ob tem velikem prazniku mladine, športa, miru postalo postransko. Split je bil «fešta» miru, prijateljstva in športa. Upati je. da se bo ob tem geslu nadaljevalo tudi do naslednjih iger. Torei. na svidenje v Casablanci leta 1983. NOGOMET Zanesljiva zmaga Jugoslavije JUGOSLAVIJA - FRANCIJA 3:0 (1:0) STRELCI: Pašic v 25 min., Zlatko Vujovič v 54. in 85. min. JUGOSLAVIJA: Stojanovič, Zo- rar Vujovič (Hadžič v 72. min.), Starovlah, Primorac, Rožič, Krsti-čevič (Cukrov v 65. min.), Sliško-vič, Janjanin, Šestič, Pašič, Zlatko Vujovič. FRANCIJA: Mottet, Lafargue, Trenoras, Ra.vmund, Couriol Manic, Ricort, Krug, Bruno, Picot in Robert SODNIK: Bergamo (Italija). GLEDALCEV: 60.000 Pred nabito polnim stadionom je jugoslovanska reprezentanca zasluženo premagala Francijo Takoj naj povemo, da bi lahko bil izid še obilnejši, če ne bi jugoslovanski napadalci zgrešili izredno veliko šte vilo priložnosti za zadetek. Sicer pa so bili vsi trije zadetki zelo lepi. Kot strelec se je tokrat uveljavil Zlatko Vujovič, ki je dvakrat pre tresel mrežo. Verjetno najlepši gol je dal Pašič, ko je s silovitim stre lom ukanil, sicer razpoloženega francoskega vratarja Motteta. »Plavi* so že od vsega začetka imeli pobudo v svojih rokah, Fran cozi pa so le občasno organizirali nevarnejše akcije v jugoslovanskem Nogometni derbiji med našimi ekipami privabijo vedno številno občinstvo in tako bo verjetno tudi danes na tekmi Primorje - Vesna. Križani so letos že odigrali derbi in sicer proti Zarji (na sliki) (nov rekord SI) 340 kg 2. Ali (Eg.) 332,5 kg 3. Hafez (Eg.) 330 kg 4. Šurbanovič (Jug.) 330 kg VATERPOLO Zaslužena zmaga Jugoslavije Jugoslavija — Italija 7:4 (1:1, 2:2, 2:0, 2:1) V včerajšnjem velikem finalu v vaterpolu je Jugoslavija zasluženo premagala Italijo s tremi zadetki razlike in je tako osvojila zlato kolajno. V prvih dveh četrtinah je bilo srečanje povsem izenačeno, kot kaže tudi izid (3:3), nakar so «plavi» dosegli kar štiri zadetke, Italijani pa nobenega. V jugoslovanskih vrstah je bil tokrat glavni junak vratar Milorad Krivokapič, ki je več krat odlično posegel. V vrstah «azzurrov» se je poznala odsotnost kapetana De Magistri-sa. Italijani so vzdržali le dve četrtini, nakar so popustili. Strelci za Jugoslavijo so bili: Ru-dič 2, Mustur 2, Boje 1 in Boško Lozica 2. Za Italijo pa so bili u-spešni: Steardo 2, Galli in D'An-gelo po 1. FINALE ZA 1. MESTO Jugoslavija — Italija 7:4 (1:1, 2:2, 2:0, 2:1) FINALE ZA 3. MESTO Španija — Grčija 11:0 (2:0, 3:0, 2:0, 4:0) FINALNA SKUPINA OD 5. DO 7. MESTA Turčija — Malta 7:3 (2:1, 1:0, 0:1, 4:1) KONČNA LESTVICA 1. Jugoslavija 2. Italija 3. Španija 4. Grčija 5. Turčija 6. Egipt 7. Malta KOŠARKA »Plavi* brez naslova tudi na splitskih igrah Grčija — Jugoslavija 85:74 (41:31) Po naslovu balkanskega prvaka so Jugoslovani v petek zvečer pred nabito polno in obenem zaprepašče-no publiko izgubili še naslov prvaka SI. Če so se »plavi* za izgubljeni naslov v Atenah lahko sklicevali na razne okoliščine, kot domači teren, utrujenost po nastopu na univerzdadi itd., za petkovo katastrofo opravičil ni, Grki so povsem zasluženo zmagali, vodili so skozi vso tekmo (tudi z 18 točkami prednosti), »plavi* pa so igrali kot novinci, brez vsake motivacije, tako da jih je občinstvo med tekmo in NflllllllllllMIIIIIIIIMinilllllllllllllMMIHtllKIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIflllflllflllllllllinilMMIIIIIIIIIIItlllllllllllUIUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUMIMIIIIMIMUai Delovanje ZSŠDI ■ košarka PRIPRAVE NAŠIH DRUŠTEV Namiznoteniška komisija V sredo se je na sedežu TPK Sirena v Barkovljah sestala namiznoteniška komisija ZSŠDI, katere i so se udeležili predstavniki vseh šti- ‘ rih društev s Tržaškega, ki gojijo to športno zvrst. Ocenili so dosedanjo dejavnost namiznoteniške komisije in ugotovili, da so vse programirane pobude tudi izpeljali, z izjemo treh. Tečaja za začetnike in trenerje sta oba uspela, čeprav so bile manjše pomanjkljivosti in jih bo treba v bodoče odpraviti. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je trenerski tečaj obiskovalo in opravilo kar devet mladih fantov in deklet vseh štirih društev (Bor, Kras, Mladina in Sirena), ki bodo že letos prevzeli pri svojih matičnih društvih trenerske odgovornosti. Pozitivno so tudi ocenili odločitev Sirene, da se včlani v namiznoteniško zvezo FITeT, temu društvu pa bj treba priskočiti na pomoč, da si zagotovi trenerje, ki trenutno primanjkujejo. Nujno bo treba najti tudi izvedenca iz Slovenije, ki bi kot koordinator celotne dejavnosti periodično (po enkrat, dvakrat mesečno) preverjal delova nje v posameznih klubih in dajal smernice za nadaljnji način dela. Namiznoteniška komisija se bo ponovno sestala sredi oktobra, da se konkretno dogovori o izvedbi nadaljnjih treh pobud, ki še «visijo»: organizacija rekreacijskega turnirja za starejše, turnirja za dijake nižjih srednjih šol in sestanek z Namiznoteniško zvezo Slovenije. Sestanek s koprsko izpostavo carine V četrtek sta se v Trstu sestali delegaciji ZSŠDI in izpostave carine iz Kopra. Dogovorih so se, da navežejo tesno sodelovanje, v prvi vrsti na reakreativnem področju. Prva taka pobuda bo že 10. oktobra, ko se bosta v nogometnem srečanju pomerili ekipi carine in zamejskih nogometašev. Sestanek o smučanju V torek bo ob 20. uri v Mavhinjah sestanek predstavni v vseh društev, ki gojijo smučanje, da se pogovorijo o nekaterih specifičnih vprašanjih pred pričetkom sezone »belega športa*. — bs — OBVESTILA ŠK KRAS sklicuje julri, 1. oktobra, ob 18. uri. v prostorih krožka v Zgoniku sestanek staršev (istočasno vrtca in šole), katerih otroci bodo obiskovali telovadbo. Ob tej priliki bo vpisovanje ter sestava urnikov in skupin. * * 4» ŠK KRAS obvešča, da bo ponovno začela telovadba za odrasle rekreativce. Prvi trening ter obenem sestanek bo v četrtek, 4. oktobra, v osnovnošolski telovadnici v baletu ob 20.30. Polet: štiri ekipe Opensko društvo ima letos dovolj trenerjev 4. Savič (Jug.) 13. Nečkovič (Jug.) 14. Mazzoni (It.) « « • Kozaraško kolo Čeprav se vsi tekmovalci in tek movalke odlično počutijo v športnem naselju v Medeni in mnogi izmed le-teh so že izrazili željo, da bi že naslednje leto prišli sem na dopust, pa vseeno tudi pri njih velja pravilo «povsod je lepo, najlepše je doma*. Ko pa. so izvedeli, da bo na zaključni slovesnosti tudi •dcozaraško kolo*, so se mnogi premislili. V Medeni so skoraj vsi športniki in športnice navdušeni nad tem plesom. Med najbolj navdušenimi pa je še posebno svetovna rekorderka Sara Simeoni. * » * Udeležencem diploma Vsi udeleženci SI bodo prejeli v dar diplomo. Po pošti jo bodo poslali tudi tistim športnikom in športnicam, ki so že zapustili Split. BRANKO LAKOVIČ i:.:? tudi po njej, upravičeno izžvižgalo. Radost v grškem taboru je bila nepopisna, Gijannakis (34 točk) in tovariši so prepevali in pili pozno v noč. «Plavi» pa so takoj pohiteli v svoje lepe avtomobile, eden tudi v bmw. Med zbeganim občinstvom in med večino časnikarjev so iskali krivca za novo »košarkarsko sramoto*. Krivec pa naj bi bil, po njihovem mnenju, izključno zvezni trener Petar Skansi. SABLJANJE Falcome drugi Savič četrti Philippe Riboud je zmagovalec zadnje tekme v sabljanju. Francoski tekmovalec je bil namreč najboljši v meču, pred Italijanom Mar-com Falcomejem. Odlično pa se je izkazal tudi Jugoslovan Ljubomir Savič, ki je v dokaj ostri konkurenci osvojil četrto mesto. VRSTNI RED (meč) 1. Riboud (Fr.) 2. Falcome (It.) 3. Gardas (Fr.) Ženska odbojkarska ekipa slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek T Trstu, ki bo nastopala v finalu mladinskih iger v Genovi MLADINSKE IGRE V GENOVI OPTIMIZEM NAŠjH UCITEUISCNIC Na državni finale odhajajo prepričane v svoj uspeh - Na «Slomšku» imajo veliko razumevanje za športno aktivnost dijakov Doslej smo se že pozanimali, kako potekajo priprave pri Boru in Kontovelu. tokrat pa se bomo ustavili na Opčinah: tudi letos bo namreč Polet nastopal v raznih prvenstvih z več ekipami, čeprav .je pri sestavi posameznih ekip bilo več težav. Lorisa Tavčarja, ki že več let deluje v košarkarski sekciji openskega društva, smo najprej vprašali, katere ekipe misli letos Polet zaposliti v raznih prvenstvih. «Prav gotovo se bomo vpisali v prvenstvo kadetov, kjer bodo nastopali naši košarkarji letnikov 1963, 1964 in 1965. Vseh skupaj .je le devet, zato je upati, da bodo vztrajali skozi vso sezono. Od letnikov 1966 in 1967 pa imamo le 7 igralcev, kar bi nam po novih pravilih onemogočalo nastop v prvenstvu dečkov (potrebnih je vsaj osem igralcev), če bo mogoče v tej kategoriji predstaviti tudi igralce letnika 1968, se bomo prav gotovo vpisali. .Seveda, bomo tudi letos imeli ekipo minibasketa, starejši pa bomo igrali, bolj za zabavo, v prvenstvu 1. divizije*. «Ali imate težave s trenerji?* »Resnici na ljubo, ni letos nobenih težav. S treniranjem je namreč pričelo več naših košarkarjev: poleg Sergija Tavčarja, ki bo vodil kadete, bo namreč dečke imel Valter Sosič (ob moji pomoči), minibasket pa bosta vodila Andrej Vremec in Fabio Malalan.* «Ali te ekipe že trenirajo?* «Vsi že vadijo, kadeti" pa so zaenkrat brez trenerja Sergija Tavčarja. ki bo do konca meseca zaposlen na sredozemskih igrah.* Tudi letos .je torej Poletu uspelo obdržati tri ekipe kljub težavam s številom igralcev, ki naj bi bili potrebni za uspešno nastopanje v prvenstvu. mogli, da je ekipa zasedla prvo mesto na društveni lestvici. Za tekmovanje so vsi odlično pripravljeni, saj so v mesecu in pol pri vsakdanjih treningih privozili na rolkah poprečno od 300 do 500 kilometrov. Če se bo pripravljenosti pridružila še športna sreča, tudi rezultati ne bodo izostali. š. F. NAMIZNI TENIS Namiznoteniška sekcija ŠK Kras bo od oktobra do maja priredila začetniški namiznoteniški tečaj za deklice iz zgoniške in repentabrske občine za letnike 1969, 1970 in 1971. Zainteresirana dekleta se lahko prijavijo vsak dan od torka do petka, 5. t.m., v Samatorci, med 17. in 19. uro. —bs— Dijakinje slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek, ki sestavljajo odbojkarsko ekipo, bodo danes odpotovale v Genovo, kjer se bodo z drugimi tremi odbojkarskimi ekipami potegovale za naslov italijanskega prvaka v mladinskih igrah. Že samo dejstvo, da so se naše dijakinje prebile v italijanskem merilu tako visoko, je izreden uspeh. Ne smemo namreč pozabiti, da se doslej še nobena naša šola ni v ekipnih tekmovanjih prerinila do državnega finala. Zato se nam zdi prav, da temu izrednemu dogodku posvetimo nekaj več besed. Pravičo do nastopanja v državnem finalu mladinskih iger so si dijakinje Slomška priborile ob koncu lanskega šolskega leta, ko so postale meddeželne prvakinje. O poteku tekmovanj nam je nekaj več povedala prof. Krasulja Suhadolc, ki poučuje telesno vzgojo na tem zavodu. »Na našem učiteljišču so športna tekmovanja postala že tradicionalna. Izredno priljubljeni sta a-tletika in odbojka. Redno se odvijajo tekmovanja med slovenskimi zavodi, poleg tega nastopamo tudi na srečanjih obmejnih primorskih šol DOSP. Nastopanje na mladinskih igrah pa je novost, sai so pred leti na tem tekmovanju nastopale le dijakinje nižjih šol. Vsak uspeh, ki smo ga doslej imeli, je bil pravo doživetje. Ko so naše dijakinje premagale licej O-berdan m tako postale občinske prvakinje, se jim je že to zdel zelo velik uspeh. Pot do državnega finala pa je bila še dolga in izredno zahtevna, polna skrbi, živčnosti, dvomov, in seveda upov. Naše zmage so bile malokrat lahke, tekmovanja pa so od dijakinj zahtevala veliko truda. napora in moči duha.* «Kaj sedaj pričakujete od nastopa v Genovi?* »Že sam nastop v državnem finalu je za nas uspeh, ki si ga nismo nadejali. Poleg nas bodo nastopale še ekipe iz Ligurije, Umbrije in Apulije. Naša dekleta se zavedajo pomembnosti tekmovanja, s seboj pa nosijo polno mero borbenosti in volje. Spremljala jih bova. jaz in profesor Ivan Peterlin, ker .je prof. Drasič zadržan. Vsi iirmiiiiiitiiiHimiMimiiiiiiitiMmiitiiHuitiutiiiiiininiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiMiimiiiniiiiiiiiiiitMiiai DOMAČI ŠPORT Rolkarji Devina danes v Moeni Včeraj popoldne je odpotovalo e-najst rolkarjev smučarskega kluba Devin proti Moeni, kjer bo danes 2. tekmovanje na skirolkah, veljavno za uvrstitev na državno prvenstvo v tej kategoriji. Kot je znano se je prvo tekmovanje odvijalo meseca julija v Canegratteju pri Milanu, kjer so skirolkarji smučarskega kluba Devin želi odlične uspehe, saj so zmagali v štirih kategorijah, z Giannijem Legišo, Aleksandrom Sosičem, Katjo Škrk, Robertom Nar-deč. Mladi tekmovalci pa so pripo- DANES NEDELJA, 30. septembra 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Ribiškem naselju Sovrana - Primorec • • • 15.00 v Dolini Breg - S. Marco » • • 15.00 v Bazovici Zarja - Ros andr a • * * 15.00 na Proseku Primorje - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Nabrežini Sistiana - Kras * * • 15.00 v Nabrežini Aurisina • Gaja » * # 15.00 v Gorici Azzurra - Mladost * » • 15.00 v Sovodnjah Sovodnje • Piedimonte • * # 15.00 v Romjanu Vermcgliano - Juventina NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Stock • • • 9.00 v Dolini Breg • Vesna NAJMLAJŠI 13.00 v Križu Kras • Giarizzole ZAČETNIKI 10.30 na Proseku Primorje - Costalunga • * * 10.30 v Dolini Breg - Domio • » * 11.00 v Gorici Pro Gorizia - Juventina ROLKE KVALIFIKACIJE ZA DP 9.00 v Moeni Nastopa tudi SK Devin ŠPORTNI TEDEN GAJE 9.00 v Gropadi Orientacijski pohod • • « 10.30 na Padričah Nogomet: fantje - dekleta KOLESARSTVO CIKLOAMATERJI 9.00 na Opčinah Nastopa tudi Adria NAMIZNI TENIS DRŽAVNI TURNIR 9.00 v Neaplju Nastopa tudi Kras KOTALKANJE DP FHIP ZA MLADINCE 9.00 v Calderi di Reno Nastopa tudi Polet se zavedamo, da bo to naš najtežji nastop, kljub temu pa ne odhajamo v Genovo brez upanja na čimboljšo uvrstitev. Ob koncu moram še izrecno o-meniti ravnatelja naše šole, dr. E-gidija Košuto, ki mu športno udejstvovanje na šoli res veliko pomeni. Vedno nas je bodril, nas navduševal in nam pomagal.* Za pogovor smo prosili tudi ravnatelja Košuto. Takoj nam je dejal, da je kot ravnatelj navdušen nad vsakim uspehom, ki ga nje gova šola doseže na kateremkoli področju. »Nastop v Genovi*, je dejal, »je seveda prestižna afirmacija našega zavoda, poleg tega pa tudi afirmacija športa vseh Slovencev, ki živimo v Italiji. Naj omenim, da imamo na naših dveh zavodih, na učiteljišču in na vzgojiteljski šoli. še vrsto drugih .odličnih športnic, ki se- ukvarjajo z atletiko in namiznim tenisom. Po mojem mnenju so ekipne športne panoge še pomembnejše od indivi dualnih, saj je pri teh vzgojni pomen večji, športniki, ki morajo svoje napore deliti s soigralci, morajo imeti veliko več samoprema1 govanja, discipline in morajo seveda biti pripravljeni na sodelovanje z ostalimi.* «Vsi soglašajo s tem, da se kot ravnatelj izredno zanimate za športno delovanje na šoli. Ste se morda kdaj tudi sami ukvarjali s športom?* \ »S športom sem se ukvarjal že kot dijak, ko sem tekmoval v a-tletiki. Najraje sem imel tek čez ovire in met kopja. In priznati moram, da mi .je prav športna aktivnost rešila življenje. Med vojno sem bil namreč interniran v Nemčiji in vse strašne napore sem nekoliko lažje prenašal tudi zaradi svoje kondicije, ki sem jo debil prav pri športu.* »Kako so pa ostali profesorji na zavodu spremljali uspehe vaših dijakinj?* »Vsi profesorji so z zanimanjem sledili našim odbojkaricam in imeli do njih vse razumevanje. Večina dijakinj, ki sestavlja odbojkarsko ekipo, je tudi v šoli uspešna. Vsekakor pa moram poudariti, da šport nikakor ni negativno vplival na šolski uspeh tistih dijakinj, ki jim gre v šoli slabše od rok.* «Kaj si želite, da bi v Genovi dosegle vaše dijakinje?* »Ker sem pedagog, sem seveda tudi optimist, saj alternative ni: če nisi optimist, nisi več pedagog! Vsekakor moram poudariti, da .je uspeh že nastop v finalu. To je ne le afirmacija naše šole v vsedržavnem merilu, ampak sploh manifestacija naše. slovenske prisotnosti v državi.* In poglejmo sedaj še igralke, ki sestavljajo Slomškovo ekipo. Te so Maura Čepar, Tatjana Cibic, Nadja Debenjak, Adrijana Dovgan, Mira Grgič, Ticijana Križmančič, Sonja Lazar, Betty Prašelj in Darinka Ražem. V tem tednu so o-digrale dve prijateljski tekmi z e-Uipo Bora, kjer so se dobro odrezale. Kapetanka ekip>e Elizabeta Prašelj nam .je v imenu vseh igralk povedala, da odhajajo v Genovo polne upanja na čim boljšo uvrstitev. »Svojih nasprotnic sicer ne poznamo, vendar up>amo, da ne bomo odigrale podrejene vloge. Dale bomo vse od sebe, da bomo čim-bolje zaigrale in tako še dvignile ugled našega učiteljšča Slomšek inr sploh vsega zamejskega špx>rta.» Tudi Sonja Lutman na MI v Genovi Sonja Lutman, dijakinja Slovenske nižje srednje šole »Ivan Trin-ko v Gorici, bo v Genovi zastopala deželo Furlanijo - Julijsko krajino na vsedržavnem delu mladinskih i-ger. Sonja bo igrala v namiznem tenisu. Z njo je odpotovalo v glavno ligursko mesto še 20 goriških deklet in fantov, ki bodo nastopili v raznih športnih disciplinah. Sonja nam je v telefonskem pogovoru dejala, da se je za finalni del tekmovanja precej dobro pripravila. V zadnjih treh mesecih (razen 15-dnevnega premora zaradi počitnic) je vsak dan trenirala z namiznoteniško ekipo iz Vrtojbe, pod vodstvom priznanega trenerja Venceslava Pajntarja. Ostali tekmovalci, ki se bodo u-deležili finala mladinskih iger pa so: Giorgio Riavis, Anna Chinchio, Barbara Ciampa, Antonella Urli, Maurizio Medeot, Roberto Lutman, Maurizio Margarit, Massimo Ma-rangon, Enrico Motta, Luisa Dusiz-za, Sonja Drufovka, Romano Facca, Massimo Piva (atletika), Manola Marin (kanu), Fabio Olivari (plavanje), Dario Pagacini (kotalkanje), Maurizio Milon (jadranje) in Alessandra Marega (sabljanje). R. Pavšič KOLESARSTVO DIRKA PO UMBRIJI Penzo vodi GUBBIO (Perugia) - Britansla kolesar Ron Hill je prvi privozil skozi cilj četrte etape dirke po Um' briji. šest kilometrov pred koncem je odstopil Italijan Cervigni, ki j« bil prvi na skupni lestvici. VRSTNI RED 1. Hill (VB) 1.22 08" 2. Franchi (It.) 1.22’3l” 3. Penzo (It.) 1.22’36" 4. Tomaszewicz (Pol.) 1.23’39’ 5. Moreira (Port.) 1.23’58' SKUPNA LESTVICA 1. Penzo (It.) 4.2414’ 2. Franchi (It.) 4.27’53’ 3. Hill (VB) 4.2814’ 4. Rossi (It.) 4.2919’ ■ 5. Tomaszewicz 4.32'24” MONTEGROTTO TERME (Padova) — Po zmagoslavju na dirki po Furlaniji je Francesco Moser potrdil svojo dobro formo in osvojil tudi 230 km dolgo dirko po Venetu, potem ko je v končnem sprintu prehitel Giovannija Battaglina. Moser je progo prevozil v 6.01’, s poprečn® hitrostjo 39,249 km na uro. VRSTNI RED 1. Moser 6.01’ 2. Battaglin 3. Contini AVTOMOBILIZEM PO SIJAJNI KARIERI Lauda se umika Dvakratni svetovni prvak meni, da so na svetu še «pomembnejše stvari od dirk» Avstrijski dirkač Niki Lauda, dvakratni svetovni prvak formule 1 (1975 in 1977), zapušča avtomobilizem. Tridesetletni pilot, ki je v Nurburgringu doživel strahovito nesrečo, že dva meseca kasneje pa je dokazal izreden pogum, s tem da je stopil v dirkalni avto in v Monzi osvojil tretje mesto na dirki za VN Italije, je izjavil, da so v njegovem življenju pomembnejše stvari od dirk in se zato poslavlja od športa, ki mu je prinesel veliko denarja in predvsem veliko zadoščenja. MONTREAL — Avstralec Alan Jones (williams) je na uradnih poskusnih vožnjah dirke za VN Kanade z najboljšim časom 1’29”892 dosegel «pole position*. Drugi je bi) Vi*Vnpuve (ferrari). MOTOCIKLIZEM MISANO ADRIATICO (Forli) -Včeraj so bile na dirkališču Santa-monica uradne poskusne vožnje za motociklistično VN San Marino, ki je tretja dirka italijanskega prvenstva seniorjev, v kategorijah 50, 125, 250, 350, 500 in 750 ccm. Nastopili so vsi najboljši italijanski motociklisti, razen poškodovanih Ferrarija, Bianchija in Pilerija ter Bonere, ki tekmuje na zadnji dirki svetovnega prvenstva v kategoriji 750 ccm v Jugoslaviji. NAJBOLJŠI ČASI 50 ccm: Lazzarini (kreidler) (p.h.) 120,902 km na uro 1’42"43 125 ccm: Marchetti (MBA) (135,468) 1’31”42 250 ccm: Marchetti (MBA) (141,080) 1’27”78 350 ccm: Saul (Fr.) bimota (143,640) 1’26"21 Sonja Lutman 500 ccm: Lucchinelli (suzuki) (146,141) 1’24"74 750 ccm: Becheroni (yamaha) (143,683) 1’26’T9 TENIS PADOVA - V polfinalu italijanskega državnega teniškega prvenstva je Ocleppo premagal Zugarei-lija s 6:0, 6:3. Zugarelliju ni uspelo pridobiti potrebne koncentracij® in je zato popustil odločnemu Oclep" pu, ki je seveda hotel dokazati, da ima pravico do mesta v državni reprezentanci za Davisov pokal. V ženski konkurenci je presenetila zmaga Antonella Canapi, ki s® je uveljavila nad Patrizio Murgo * 6:3, 6:2. LAS VEGAS - Ameriški boksar Larry Holmes je ohranil naslov svetovnega prvaka težke kategorij? (WBC), potem ko je zaradi prekinitve dvoboja v enajstem krogu pre-maral rojaka Eamieja Shaversa. MINIBASKET Tudi letos sta začeli delati, čeprav v okrnjenih razmerah, obe Borovi ekipi minibasketa. Trening bo odslej le enkrat na teden v telovadnici in sicer ob ponedeljkih od 16-do 18.00. Ekipi bosta delali skupaj’ dokler se vreme ne bo poslabšalo, bosta ekipi trenirali še enkrat tedensko na zunanjem igrišču. Urni* treninga bo pravočasno objavljen. Kot lani bodo starejši minikošar-karji (1968/69) tekmovali v dveh turnirjih. Zini & Rosenvvasser h* Coca-Cola. Prvi se bo začel kmalu-prve dni novembra, medtem ko s® bo drugi odvijal po novem letu, Max KOŠARKA Turnir Lel Negro Na košarkarskem turnirju 1 Negro v Trstu so sinoči dosegli i slednja izida: Hurlingham - Servolana 92:6 Gibona - Puljanka 94:9 Vodstvo stave TOTIP sporoča, da zaradi današnje stavke na večini italijanskih hipodromov, ta teden natečaj (št. 39) ne bo veljaven. Stavcem bodo vplačano vsoto vrnili. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino ta Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 9 30. septembra 1979 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 tADITs • DZS • 61000 Ljubljano. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vife. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. tidai.LJzTT zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fiegIUV Darovi in prispevki ZA ZDRAVLJENJE LIVUA ČOKA Viktor Bogateč 5000 lir, Danilo Pilat 5000, N.N. Gorica 30.000, Nadja in Silva 10.000, Mitja Bitežnik 50.000, družina Kemperle 10.000, sekcija KPI Opčine - Bani 50,000, tlružina Vodopivec 5000, družina An-tler - Frluge 10.000, Milan Čuk 50 tisoč, N/N. 5.000, Rino Gatto 5.000, družina Bencina 20.000 lir. V spomin na Rudija Sosiča daruje Pepka Sosič 5000 lir. V počastitev spomina Maria Pa-•colinija daruje Angelca Hrovatin 5000 lir. Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine «Doberdob» daruje 50.000 lir. * * * ZA POSTAVITEV SPOMENIKA NOB V REPNIČU V spomin na pok. teto Marijo Kante darujejo Zdenka, Dragica, Jušta in Milan z družinami 20.000 lir. * * * ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SAMATORCI Ob 3. obletnici smrti nepozabnega Jožeta Caharije darujeta žena Milena in sin Igor z ženo Nado 10.000 Sr. Ob obletnici smrti Jožeta Caharije darujeta Ivanka in Janko Simoneta 5000 lir. | ’ *.* * ZA POIMENOVANJE ŠOLE V SKEDNJU PO I. GRBCU V spomin na Ano Šabec vd. Budal daruje Erika Fonda 50.000 lir. V isti namen daruje Pavel Fonda 25.000 lir. * * * ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BORKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Barkovljanka daruje 10.000 lir. V spomin Angele Besednjak (Branik) daruje Pina Doles 5000 lir. Za dober začetek šole vnuka Mitje darujeta nonka in ded Starc 20.000 lir. * # * ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE ka Zlobec 17.000, Ivanka Kariš 2000, Aurelio Luchesi 1000, Klavdijo Ko-nestabo 7000, Dragica Prodan 4000, Andrej Race 7000. V spomin Ine Kariš in Cilke Cer-kvenič daruje Amalija Pečar 10 tisoč Ur za PD Rovte - Kolonkovec. V spomin na Ivana Rrižmančiča iz Grupade darujeta Pierina in Srečko iz Trebč 10.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na mamo Romana Miliča daruje Silvan Grgič z družino 10.000 lir za-ŠZ Gaja. V spomin na mamo Romana Miliča in Ivana Križmančiča darujeta Sonja in Aldo Gornik 5000 lir za ŠZ Gaja in 5000 Ur za osnovno šolo Pinko Tomažič iz Trebč. Ob 3. obletnici smrti nepozabnega Jožeta Caharije darujeta žena Milena in sin Igor z ženo Nado 10.000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina Janka Obada darujeta Zora in Milena Kocman 10.000 Ur za PD Rdeča zvezda. Ob obletnici smrti mame Marije daruje hči Roseta 5000 Ur za ŠK Kras. Ob 7. obletnici smrti dragega moža Angela daruje žena Karla Tence 5000 lir za PD Vesna, 5000 Ur za ŠD Mladina, 5000 lir za Skdanc in 5000 Ur za ŠD Vesna. Namesto cvetja na grob Gizele Kovačič darujejo sosedje 24.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na brata Danila daruje brat Rado Lovriha (DoUna) 50.000 lir za PD Fran Venturini. Namesto cvetja na grob Danila Lovrihe daruje Mario Bandi 10.000 Ur za PD Fran Venturini. Ob 3. obletnici smrti Marije Pra-šelj daruje družina Ferfolja 20.000 lir za pevski zbor VasiUj Mirk. Ob 3. obletnici smrti drage mame darujeta Marija in Anita Furlan 10 tisoč Ur za godbeno društvo Prosek. Ob 1. obletnici smrti drage mame EmiUje Kuret darujeta sinova Rino in Gorazd 40.000 Ur za ŠD Breg. Jedilnica v kmečkem stilu je na ogled v novem prodajnem salonu V UL. BAIAMONTI 3 - TEL. 820766 EDI HODILI SHI EDI HODILI V spomin na prof. Grudna daruje godbeno društvo «Parma» iz Trebč 10.000 lir. V spomin na Ano Šabec vd. Budal daruje sin Franko 25.000 lir. Ob prvi obletnici smrti Pepija Že- j rjala daruje brat Diko 10.000 lir. Ob obletnici smrti Saška Daneua daruje Vladimir Vremec 10.000 Ur. » * » Namesto cvetja na grob Danila Lovrihe darujeta Vera in Boris Čuk 10.000 lir za PD F. Venturini. Namesto cvetja na grob Danila Lovrihe darujeta Vida in Milan Bevk 10.000 lir za PD F. Venturini. V spomin na nepozabnega strica Josipa Sandalja daruje družina Antona Sandalja 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo............ V spomin ob 7. obletnici smrti dr. Alojza Stepančiča daruje družina Stepančič 5000 Ur za PD Igo Gruden in 5000 Ur za Glasbeno matico. Pokojna Ana Šabec vd. Budal je namenila 30.000 Ur za Dom Jakoba Ukmarja, 20.000 lir za PD Grbec, 30.000 Ur za skavtsko organizacijo in 20.000 Ur za škedenjski cerkveni pevski zbor. V spomin na Ano Šabec vd. Budal daruje hči Mira 50.000 lir za dom Jakoma Ukmarja. V spomin na Ano Šabec vd. Budal daruje Štefanija Fonda 10.000 Ur za dom Jakoba Ukmarja in 5000 lir za PD Ivan Grbec. V spomin na Ano Šabec vd. Budal daruje sin Franko 25.000 Ur za dom Jakoba Ukmarja. V spomin na Ano Šabec vd. Budal daruje Pavel Fonda 25.000 Ur za PD Tabor. Ob 8. obletnici smrti očeta Antona Stoke daruje hči Štefanija 20.000 lir la Amaterski oder Prosek - Kontovel. V spomin ob 10. obletnici smrti Ninita Ukmarja darujejo sestre Marija, Vanka in Vera 15.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Za PD Rovte - Kolonkovec (Ul. Monte Semio) darujejo ob priliki otvoritve društvenih prostorov: družina Albina Savija 10.000 lir, Dora Lorenzi 5.000, Giuditta Cerkvemič S000, PaoUna Vecehiet 2000, N.N. 1000, N.N. 11,000, Franko Cerkvenič 500, Ernesta Scbilani 2000, Gombač 2000, Kuret. 10.000, Milka Giorgi 1000, Lorenzi 1000, Lino Maier 5000, Ivan- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi k vpisu v baletno in gledališko >olo za sezono 1979-80. BALETNA ŠOLA V šolo se sprejemajo lanske učenke ter kandidati in kandidatke starejši od 6 let. GLEDALIŠKA ŠOLA V šolo so vabljeni vsi učenci lanskega prvega letnika in tisti kandidati, ki čutijo željo do odrskega ustvarjanja in vzgoje v obvladanju lepe slovenske besede. Vpisovanje v obe šoli in podrob-t*» informacije še danes, od 8. do 14. ure v upravi SSG, Ulica Petronio štev. 4, telefon 78-42-86 mm piiiiiiiišiliišffi r .................■ ^ medex EXPORT — IMPORT LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 30 Samo tisto, kar naberejo čebele, so v Medexovem biotičnem centru spravili v' tableto in tako vsem omogočili, da življenjsko moč, ki jo nosita v sebi matični mleček in cvetni prah, spravijo v žep in sežejo po njej. kadar so utrujeni, slaba, volje, sitni in kadar začutijo, da se jih loteva jesenska in zimska zaspanost. NOVO! Kajti znano je, da matični mleček krepi delovanje možganov in da cvetni prah vzpodbuja h telesni in duševni dejavnosti ter pomaga, pri presnavljanju. Kdo torej ne bi segel po tableti APRiOL, ki so jo ustavrile čebele! apipol Ste pravi ljubitelji kave? PRIMO ROVIS vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFF6 Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah VOZNI RED VLAKOV Veljaven od 30. septembra 1979 do 31. maja 1980 TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CATA-NIA - MILAN - TURIN - GENOVA -VENTIMIGLIA Odhodi: 4.30 D Benetke. 6.00 R Milan - Genova Brignole (preko Mester) (*). 6.05 R Benetke - Bologna - Firen- ce (preko Benetk) (*) (1). 6.22 L Portogruaro (2) (3). 6.42 D Benetke Rim - Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva - Rim (4); 1. in 2. razred Zagreb - Turih, Budimpešta - Rim in Zagreb - Rim; 2. razred Zagreb - Benetke. 8.00 E Benetke. 8.40 E (Benetke Express) Benet- ke (5). 9.20 R Benetke - Rim (*). 9.35 E (Benetke Express) Benet- ke (1). 10.46 L Portogruaro - Benetke. 12.56 D Benetke - Milan - Turin. 13.40 L Portogruaro. 14.30 E Benetke (5). 15.38 E Benetke (1). 17.15 R Mestre (brez vmesnih po- staj) - Milan - Genova (*). 17.22 D Benetke - Bologna - Rim - Neapelj - Reggio Calabria -Catania - Palermo - Bari -Lecce (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Reggio Calabria; spalnj vagoni in pogradi 1. ifi 2. razreda Trst -Catania, Trst - Palermo in Trst - L§£(&).- , . 17.35 L Benetke. 18.05 L Portogruaro. 18.40 D Benetke (1). 18.54 E (Simplon Express) Benetke - Rim - Milan - Domodos-sola - Pariz (pogredi 1. in 2. razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke - Pariz; pogradi 2. razreda Beo-g'rad - Pariz, Zagreb - Pariz in Benetke - Pariz) (5). 19.23 L Portogruaro. 20.00 E (Simplon Express) Benetke - Rim - Milan - Domodos-sola - Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke - Pariz; pogradi 2. razreda Beograd - Pariz, Zagreb - Pariz in Benetke - Pariz) (1). 20.28 D Benetke (5). 22.12 D Benetke - Milan - Turin -Genova - Ventimiglia - Nica (od 29.9. do 29.11.1979) -Marseille (od 30.11.1979 do 31.5.1980) (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Turin; spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Genova). 22.25 E Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Rim). Prihodi : 2.08 D Benetke. 6.12 L Portogruaro (3). 7.10 L Portogruaro. 7.25 D Marseille (od 2.12.1979 do 31.5.1980) - Nica (od 30.9. do 1.12.1979) - Ventimiglia -Genova - Turin - Milan -Mestre (pogradi 1. !n 2. razreda in spalni vagoni Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst). 7.45 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst). 9.25 D Benetke. 11.04 E (Simplon Express) Pariz - Domodossola - Milan - Rim - Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb, Pariz - Beograd) -Lecce - Bologna (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Lecce - Trst) (1). 11.10 R (Rialto) Milan - Mestre (do Trsta brez vmesnih postaj) (*). 12.30 E Benetke. 14.07 D Milan - Benetke. ' 15.16 D Benetke. 16.05 E Palermo - Catania - Reggio Calabria - Neapelj - Rim -Firence - Bologna - Benetke (pogradi 1. in 2. razre-, da Reggio Calabria - Trst; spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Palermo - Trst in Catania - Trst). 17.45 D Turin - Milan - Benetke. 18.40 R Firence - Bologna - Benetke (*) (1). 19.05 E (Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke -Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Atene, Benetke - Istanbul, Benetke -Skopje in Benetke - Beograd) (5). 19.17 L Portogruaro 20.44 R Rim - Mestre (*). 21.03 R Genova Brignole - Milan (preko Mester) (*). 22.57 L Benetke. (*) Samo prvi razred in obvezna rezervacija. (1) Vozi od 6.4. do 31.5.1980. (2) Nadaljuje za San Dona di Piave od 30.9. do 22.12.1979, od 3.1. do 3.4. in od 9.4. do 31.5.1980. (3) Ne vozi ob nedeljah in praznikih. (4) Ne vozi ob sredah in petkih. (5) Vozi od 30.9.1979 do 5.4.1980. (6) Ne vozi ob nedeljah in praznikih, in od 23.12.1979 do 2.1.1980. (7) Ne vozi ob četrtkih in sobotah. TRST - OPČINE - LJUBLJANA -BEOGRAD - BUDIMPEŠTA -SOFIJA - ATENE -ISTANBUL - MOSKVA Odhodi: 0.40 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta (spalni ni vagoni Rim - Moskva) (2) (1). 10.37 E (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb in Pariz -Beograd) (3). 11.22 E (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb in Pariz -Beograd) (4). 13.50 L Opčine - Ljubljana (3) (5). 14.50 L Opčine - Ljubljana (4) (5). 16.50 D Opčine - Ljubljana (3) (5). 17.50 D Opčine - Ljubljana (4) (5). 18.35 D Opčine - Ljubljana (3) (5). 19.00 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Trst-Beograd) (6). 19.35 D Opčine - Ljubljana (4) (5). 19.55 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Trst - Beograd) (7). 20.05 E (Benetke Express) Opčine -Ljubljana - Beograd - Skopje - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Skopje, Benetke - I-stanbul in Benetke - Atene) (3). 20.20 L Opčine 21.08 E (Benetke Express) Opčine -Ljubljana - Beograd - Skopje - Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Skopje, Benetke - I-stanbul in Benetke - Atene) ,4). 23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta (spalni vagoni Rim - Moskva (8) (3). Prihodi 5.01 D Budimpešta - Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim) (9) (3). 5.49 D Budimpešta - Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim) (9) (4). 6.17 D Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd-Trst) (6). 7.30 D Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd-Trst) (7). 8.55 E (Benetke Express) Istanbul - Atene - Skopje - Beograd -Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Istanbul - Benetke, Atene - Benetke in Skopje - Benetke; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd - Benetke) (4). 9.10 D Ljubljana - Opčine (3) (5). 10.10 D Ljubljana - Opčine (4) (5). 14.35 L Ljubljana - Opčine (4) (5). 16.38 D Ljubljana - Opčine (3) (5). 17.38 D Ljubljana - Opčine (4) (5). 18.34 E (Simplon Express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd - Pariz in Zagreb -Pariz) (3). 19.44 E (Simplon Express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Beograd - Pariz in Zagreb -Pariz) (4). (1) Vozi od 7.4. do 31.5.1980. (2) Ne vozi ob petkih in nedeljah. (3) Vozi od 30.9.1979 do 5.4.1980. (4) Vozi od 6.4. do 31.5.1980. (5) Ne vozi ob nedeljah in praznikih. (6) Vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 2.10.1979 do 5.4.1980. Ne bo vozil v dneh: 1.11., 3.11., 8.12., 25.12. in 26.12. 1979 ter 1.1.1980. (7) Vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 8.4. do 31. 5.1980. Ne vozi 25.4. in 1.5.1980. (8) Ne vozi ob četrtkih in sobotah. (9) Ne vozi ob sredah in petkih. TRSX - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ r SALZBURG - MuNCHEN Odhodi 5.20 L Videm 6.10 D Videm - Trbiž 6,16 L Videm 7.05 D Videm (1) 7.15 D Videm - Trbiž - Dunaj (2). 8.35 D Videm - Trbiž - Dunaj (1). 10.10 L Videm 12.22 D Videm - Trbiž 13.10 L Videm - Carnia 14.05 D Videm 14.35 L Videm 16.55 L Videm - Trbiž 17.43 D Videm - Benetke (3) 18.00 L Videm 19.18 D Videm 20.10 L Videm 20.42 D (Italijansko - avstrijski Ex-press) Videm - Trbiž - Dunaj - Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Dunaj) (2). 21.40 D (Italijansko - avstrijski Ex-press) Videm - Trbiž - Dunaj - Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Dunaj) (D. 23.00 L Videm Prihodi: 0.50 L Videm 6.43 L Videm (3) 7.18 L Videm 7.57 D Benetke - Videm (3) 8.46 L Videm 9.00 D (Avstrijsko - italijanski Ex-press) Miinchen - Dunaj -Trbiž - Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj - Trst) (2). 9.00 D Videm (1) 10.03 D Videm (2) 10.03 D (Avstrijsko - italijanski Ex- press) Miinchen - Dunaj -Trbiž - Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj - Trst) d). 12.04 L Trbiž Videm 14.14 D Videm 15.10 L Videm 16.30 D Videm (2) 17.26 D Videm (1) 18.03 L Videm 19.26 L Videm 19.38 E Trbiž Videm 20.50 L Videm 22.30 L Videm 22.50 D Dunaj - Trbiž • Videm (2). 23.46 D Dunaj - Trbiž - Videm (1). (1) Vozi samo od 6.4. do 31.5.1980. (2) Vozi od 30.9.1979 do 5.4.1980. (3) Ne vozi ob nedeljah in praznikih. 26. mednarodna razstava sodobna elektronika 79 OD 1. DO 5. OKTOBRA 1979 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA telekomunikacije industrijska elektronika medicinska elektronika nuklearna elektronika HI - Fl elektroakustične naprave itd. (/niradermo