DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN DM LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOBNUSRI DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 17TH, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Napet boj radi najvišje sodnije
8lede^a^v1ingtci1' februarja. Predlog predsednika Roosevelta tve cniVi.?anja levila sodnikov najvišje sodnije in glede upokoji-
1,200 oficirjev aretiranih Nasprotujoča si poročila iz Glasovanje v Avstriji
polkov, ki so dosegli starost 70 let, je v demokratskih vrstah ti S() 7°''' spor, prepir in nezadovoljnost. Starejši demokra-- yso vehemenco proti predlogu, dočim ga mlajši zagovarjajo. Glas« •°l a'- JG ^ovor'l P° radiu znani demokratski senator Carter letl ' Virginije. Označil je predlog predsednika kot "zavaja-nemi;ePOtrbben' nepošten." Senator Glass je odgovarjal generalka. p,1)raV(biiku Zed. držav, ki je zagovarjal predlog predsednica n aSS jG povedal, da Amerika ne potrebuje več sodnikov, pač
e£a in boljšega generalnega pravdnika. In,}- enatorju Glassu je odgovoril senator Sherman Minton iz Pet 1Y-10" ^'P^pn .ie v svojem ostrem govoru izjavil, da ima danes
oblasti
Jož na.)višje sodnije, ki niti od naroda niso izvoljeni, več pi'edj ,ln Pravice kot pa 425 kongresmanov, 96 senatorjev in
so
^dnik Zedinjenih držav.
si kongresmani in predsednik," je rekel senator Minton, dovifr;U'kar Prestali politično borbo in jih je narod poslal z zgo-na 1 0 večino v Washington, da delujejo za napredek ameriškega ■ Predsednik in kongres sta pri volji iti naprej in pomaga-Toda pet mož, ki so člani najvišje sodnije in ki tvorijo
v
t; [judem.
2art„ °,' Uam lahko podre vse naše delo, kar so že večkrat storili
"•"H letih.
"Ic
jih je mu 80 odgovorni sodniki najvišje sodnije? Nikomur, lih i ,"ar°cl izvolil. Ne! Komu je odgovoren predsednik Zedinje-koii»rZaV? Narodu, ker ga je narod izvolil. Komu so odgovorni tatJ^ani? Narodu, ki jih je poslal v njih urade. Kakšno dik-
Ali
ko
■orstvo zahtev
se torej pripisuje predsedniku, ki je izvoljen od naroda,
torji's Va gotove spremembe na najvišji sodniji? Pravi dikta-odgo--d„iki najvišje sodnije, ki za svoja dejanja niso nikomur
Velesil
e v Evropi bodo odnehale s pritiskom na generala Franca in mu dale priliko, da zmaga v civilni vojni
Franco-, je imel včeraj dolg pogovor z an-včeraj pri-1 gleškim zunanjim ministrom. O
ski v?' 16 • ^kruarja znali t1 krogi
Proti'. Je	prizadevanje j vsebini svojega govora je brzo-
javil v Pariz, nakar je bil nemudoma poklican v francosko glavno mesto.
izP0(11 prvenci ji na španskem VeleSi] in da 130(10 evropske
tralnostPrenehale s politiko nev" y8 1 v španski civilni vojni.
8ledea.. dosedanja
vili)i
6 nevtralnosti
^rancV°'lni' so zaman ln
sil0st 1Ja Je dognala brezuspe-
Kot.SV°je nevtralne politike. g0v ^ Poroča iz zaupnih krosa^ . angleška vlada vsa Halisj.	Poveljnika nacio-
^»higenerala Franca glede To je ** koncesij v Španiji.
Več Zr°k> da Anglija ne bo
pr ' !)r°tovala nacionalistom.
c°ski poslanik v Londonu
prizadevanja v španski ci-
< Med tem pa bodo seveda vse države še naprej povdarjale, da so popolnoma nepristranske glede španske civilne vojne. Toda to je le slepilo za javnost. Anglija nikakor ni pri volji, da bi se Nemci in Italijani okoristili z zmago nacionalistov.
v Rusiji
London. — /'reki sod, ki je bil proglašen v Moskvi ob času sodnijske obravnave proti pristašem Trotz-kf/a, je bil sedaj po odredbi izvvrševalnega odbora komunistične stranke razširjen na vso Rusijo, ker so pričele iz posameznih pokrajin prihajati vzne mirljive vesti. Dosedaj je bilo aretiranih 1200 častnikov ruske rdeče armade, ker je tajna policija ugotovila, da so se udeleževali tajnih zborovanj proti vladi.. Vsi častniki so bili poslani v Moško in bodo prišli pred vojno sodni jo, kateri bo predsedoval vojni minister Vorošilov. Nadalje je bilo te dni v Moskvi aretiranih 500 ljudi samo radi kritiziranja sodišča, ki je poslalo v smrt 13 pristašev Trotzkya. Aretirane so bile tudi žene vseh ustreljenih obsojencev.
Farmerji v boju proti peščenim viharjem
Garden City, Kansas, 16. februarja. — črni blizard poznan pod imenom peščeni vihar, je zopet začel razsajati v štirih za-padnih državah v Coloradu, v Kansasu, Oklahomi in Texasu. Dnevi se spreminjajo v noč, ko začnejo divjati črni' blizardi. Farmerji se bojijo, da bo vsa posejana pšenica uničena. Edino upanje imajo farmerji v iz-premembi vetrov, ki utegnejo prinesti dež. Vlada pomaga farmejem na vse načinee, da bi ohranili svoj pridelek in tudi farmerji sami se silno borijo za obstanek.
--o-
Pri Fisher Body
V pondeljek in v torek, ko se je delo zopet odprlo v Fisher Pogajanja med Anglijo in ge- Body tovarni v Clevelandu, se
ncralom Francom so bila več tednov v teku, in računa se, da je dobila Anglija mnogo koncesij, ki so zelo koristne za Anglijo.
v ^»rilski
PosWKr°mr>i veži Hippodrome VliJ * V Clevelandu, na 702 ^očnj s Ve-> je včeraj popoldne Žriik Louis Cohn začel fuliUs ,, na prodajalca zlatnine
^Viv-sVlr _____----
napad

lrsky, katerega je ne-Gohn je streljal
ijudm ogrožal življenje mno->o p j> ki so se nahajali tam Hlist v K-čno je prihitel ^ Ofln'i. Je razorožil Cohna in Hajal 1 v zaP°r. Cohn se je
ki
»teje^.sv°.iečasno v blaznici, iz izP«ščen leta 1923. ciJo Kn Jf Pa imel pred prohibi-^ifino ' Cohn Je zahaJ'al v ^obsSf1!?' ko Je naen" Svirsk na ideja- da mu
Mvo. 0 y Prodal zastrupljeno Ves J®** je 19 let in je ^ ga ubij a cas iskal Svirskya,
^Pokojnina
*esto Dn si	J'e deveto
Priglasili rVllu ljudi' ki
so se
v"	Rtarostno pokojni-
Uglašenih je v
Novica iz domovine
Mrs. Ana Somrak, iz E. 149. St., je dobila iz Vavte vasi, pošta Straža na Dolenjskem žalostno vest, da ji je umrla v častitljivi starosti 89 let mati Ur šula Oven, ki je opravljala nad 60 let posle.okrajne babice.. V Clevelandu, zapušča hčerko Ano, poročeno Somrak, Uršula, poročeno Pire v Noi-th Braddock, Pa., Johano, poročeno škrjanc in, Frances, poročeno Strainer v državi Colorado, v državi New Mexico pa hčer Mary, poročeno Arko. V stari domovini zapušča pokojna poleg nebroj vnukov in vnukinj tri hčere, enega sina, brata in sestro. Blag spomin-pokojni materi. Preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje!
je mnogo stotin Fisher Body delavcev zglasilo v unijskem uradu na E. 140th St., in Coit Rd. Vpisovali so se v unijo. Kot trdi Mr. Louis Spisak, predsednik unije pri Fisher Body, pripada sedaj v unijo že 5500 Fisher Body delavcev in oglašajo se še nadaljni. Ob istem času pa skuša tudi A. .F. of L. organizirati Fisher Body delavce. <
-o-

V bolnico
Mrs. Pauline Farrell, (njeno dekliško ime je bilo Strohen) in ki stanuje na 1391 E. 51st St., se je morala podati V St. Luke's bolnico radi operacije. Obiski so dovoljeni, želimo ji hitrega in 1'941,800 prosite-' P°P°lnega okrevanja.
Draga čebula
Na javni tržnici se je cena čebuli zopet podražila, že tretjič v enem mesecu. Vreče čebule, ki tehtajo 50 funtov, se prodajajo na debelo do $1.65. Tudi cena solati se je podražila.
PrS? Chi-go z 1,


- ^rgh .^"Seles 536,000, n J5'91« t o23'!22' Brooklyn
>rosilc. z«a Cleveland, s 453,523 8tar°stno pokoj
jnmo.
Zmagovalke v plavanju
Mlada slovenska dekleta in fantje iz St. Clair okolice, ki so izurjeni plavalci in plavalke, so zmagali v zadnji tekmi med St. Clair in Clark Recreation Center. Sledeče vodne vile in vodni fantje so zmagali: Annie Opalek, Gertrude Bonca, Elsie Sauer, Gizella Zavasky, Molly Skully, Helen šorn, Diana Boga-dek, Lillian Bonca, Frances Tro-ha, Jean Bonca, Frances Novak, John Marinček in Ciril Sulak. Kontrola avtomobilov Councilman Sweeney je vložil v mestni zbornici predlog, glasom katerega mora policija v Clevelandu dvakrat na leto pregledati vsak avtomobil, če se nahaja v dobrem stanju. Av-tomobilisti bi morali plačati 50 centov pristojbine za vsak pregled.
Iz bolnice
S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana iz St. Alexis bolnice Mrs. Elizabeth Gersin, 18530 Underwood Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo.
španske fronte
I
London, 16. februarja. Dočim se iz ene strani poroča, da bodo velesile v Evropi prenehale z nevtralnostjo napram Španiji,! ki se nahaja že sedem mesecev, v bratomornem boju, pa se danes poroča iz druge strani, da1 bodo velesile naperile resnično' blokado napram španski. Pod-1 odsek komisije velesil, ki je bila1 imenovana, da skrbi za nevtralnost napram španski, je včeraj določil dan 20. februarja, ko ne sme noben prostovoljec več v Španijo, niti k socialistom niti k nacionalistom. In. ob polnoči 6. j marca se začne izvajati napram' Španiji absolutna blokada. Proti | blokadi se sedaj protivi samo! Portugalska, ki dela ogromne dobičke iz španske civilne vojne, toda kot se je izjavila nevtra-, litetna komisija bodo velesile blokirale tudi Portugalsko, če ne bo nehala podpirati španskih nacionalistov.
--o-
Lewis na delu
Washington, 16. februarja. John Lewis, predsednik premo-garske unije in ki je vodil zadnje tedne štrajk avtomobilskih delavcev pri General Motors kor-poraciji, se je izjavil, da je popolnoma zadovoljen z uspehom, katerega je njegova unija izvo-jevala od General Motors korpo-racije. Unija avtomobilskih delavcev ima danes 200,000 članov, in Lewis je prepričan, da se bo tc število tekom prihodnjih ps.r mesecev podvojilo. Nadalje je Lewis izjavil, da mora največjo pozornost posvečati pogodbam premogarskih delavcev, ki petečejo 31. marca. Kakor hitro bo zadeva premogarjev rešena, pride na vrsto jeklarska industrija s svojimi 450,000 uslužbenci. V avtomobilski industriji v bodoče ne bo več delavskih vohunov, in iste se bo odpravilo tudi v jeklarski industriji. Unija nima ničesar, kar bi morala skrivati. V kratkem bodo štiri petine avtomobilskih kot jeklarskih delavcev v uniji, je rekel Lewis.
-o--
Velik požar
Sinoči okoli 8. ure je začelo goreti v poslopju na 1830 St. Clair Ave., kjer se nahaja Mol-ton Distributing Co. in Nichols Printing Co. Šest kompanij ognjegascev je imelo dovolj dela tekom štirih ur, predno so spravili ogenj pod kontrolo; Nichols Printing Co. se je pravkar selila v omenjeno poslopje. Uničen je linotype vreden $5,-000 in za $3,000 papirja. Poslopje je bilo zavarovano za $20,-000.
Pritožbe črncev
Clevelandski zamorski državljani so se ponovno pritožili, da jih sedanji župan Harold Burton dosledno zanemarja. Pobiranje smeti in odpadkov v zamorskih delih mesta je naravnost škandalozno. Burton je bil izvoljen županom s pomočjo zamorskih glasov, je izjavila včeraj Miss Hunter, tajnica znane zamorske organizacije Philis Wheatley Association. V zahvalo jih je Burton popolnoma pozabil.
Darovi za štrajkarje
Mr. Anton Kordan, 9005 Union Ave., nam sporoča da je Mr. Andy Hočevar, 5135 Stanley Ave., prispeval $3.00 za štrajkarje pri Fisher Body. Iskrena mu zahvala.
I) v u n j, l (;. februarjH. Kancler avstrijske, vlade Kvrl v on Schuschnigg je včeraj izjavil, da bo sedanja avstrijska vlada začela « propagando, da se vrnejo Habshuržani na avstrijski prestol. Schuschnigg je govoril delegaciji "Vatcrland fronte," ki so prišli k njemu z zahtevo za vrnitev vionar-histične oblike vlade v Avstriji. Kancler je ljudem, povedal, da je njegova vlada. za monarhijo, toda sprememba iz republike v monarhijo se mora izvršiti ustavnim, potom, namreč, da se da. avstrijskemu n aro d v, prilika, da tozadevno javno glasuje.
-o-
Dve državi pripravljeni za prohibicijo
Topeka, Kansas, 16. februarja. Poslanska zbornica državne postavodaje države Kansas 1 je včeraj s '84 glasovi proti 37 odobrila absolutno prepoved prodaje vsake opojne pijače v državi. Načrt prepoveduje prodajo vsake opojne pijače, ki ima kak odstotek alkohola v sebi. Predlog gre sedaj v senatno zbornico, kjer pa še ni gotovo, *,e bo sprejet. Senatna zbornica države Kansas je nekoliko bolj "mokra" kot je poslanska zbornica. Iz Little Rock, glavnega mesta države Arkansas, se pa poroča, da je poslanska zbornica sprejela predlog, s 56 glasovi proti 37, da se prepove prodaja opojne pijače v državi Arkansas. Kaj bo naredila senatna zbornica tozadevno, ni znano. Pristaši mokrih so bili popolnoma presenečeni, ko je bil predlog za prepoved opojne pijače tako hitro sprejet.
--_o-
Odmevi slrajka pri General Motors. Delavci v Indian! zahtevajo od predsednika Roosevelta, da se takoj odpravi obsedno stanje
Anderson, Indiana, 16. febru- voditelji, "da so le unijski cla-
arja. Uradniki United Automobile Workers of America so apelirali včeraj direktno na predsednika Roosevelta, da odpravi obsedno stanje, katero je odredil governer države Indiane.
"llnijški ljudje v državi In-diani niso več svobodni," je br-zojavi 1 unijski organizator Reuther predsedniku Rooseveltu. "Vojaštvo ima prvo in zadnjo besedo."
V istem času se je vrnilo na delo v razne tovarne General Motors kakih 11,000 delavcev, ki so se nahajali na štrajku. Zakaj je narodna garda še vedno v službi, dočim se delavci povračajo na delo, ni znano. Governer ni odgovoril na tozadevno vprašanje linijskih voditeljev.
"Značilno je," pravijo unijski
ni podvrženi raznim preganjanjem. Dosedaj se ni še enemu članu kompanijske unije ali ne-unijskemu delavcu skrivil en sam las."
Unijski delavci zahtevajo tudi aretacijo gostilničarja Emery Shipleya, ki je streljal na linijske ljudi. Policija ga ni aretirala, potem ko je izjavil, da so unijski delavci se navalili na njegovo gostilno in mu pobili šipe. Baje so se skrivali v tej gostilni skgbi.
Vojaštvo vlada v Andersona z železno roko. Vse unijske in druge seje so prepovedane. Vojaštvo je pregnalo pet časnikarjev, ki so bili v dogovorih z linijskimi voditelji. Vse gostilne so morale zapreti, enako tudi filmska gledališča.
Governer države New Jersey grozi z vojaštvom organizaciji Lewisa, če se slednja polasti tovaren s sedečim štrajkom
Trenton, N. J., 16. februarja. Jersey nemogoča in se Governer države New Jersey: ustavljal z vsemi silami.
ji bo
800 milijonov v plačah
Detroit, 16. feruarja. Avtomobilska industrija bo v bodoče plačevala $800,000,000 na leto svojim uslužbencem, kar je najvišja svota v zgodovini avtomobilske industrije v Ameriki. V letu 1932 so delavci zaposleni pri avtomobilski industriji zaslužili samo $278,000,000. General Motors bo plačevala zanaprej $40,-000,000 več na leto svojim uslužbencem kot pred štrajkom. -:—o-
Radi enega požirka
Edley Holesworth je včeraj šel s svojo ženo in neko prijateljico v pivnico. Vsak v družbi je izpil dva kozarca žganja. Holes-worth je dejal, da ima zaenkrat dovolj. Njegova žena pa je hotela imeti še tretji kozarec žga-n,. Mož je rekel, da ne bo plačal več. Pa je prijateljica poklicala tretji kozarec in tudi plačala. Holesworth je vstal od mize in šel v svoje stanovanje, kjer se je — ustrelil.
Požar v Nottinghamu Včeraj zjutraj je začelo goreti v več trgovinah, ki se nahajajo pod številkami 675-688 E. 185th St. Gasilci so gasili šest ur, predno se jim je posrečilo omejiti ogenj. Skupna škoda znaša nekako $15,000. Goreti je začelo radi preveč zakurjene peči v pekariji.
Smrtna kosa Sinoči je umrla Terezija Kuhar, rojena Strgar, stanujoča na 5327 Stannard Ave. Truplo pokojne se nahaja v pogrebnem zavodu Jos. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. Več poročamo jutri.
Harold Hoffman je povedal zastopnikom John Lewisa in njegove C. L O. organizacije, da bo vporabil vso meč in oblast države, da prepreči "sedeče štrajke" v državi New Jersey.
Lewisova organizacija je že dolgo gledala na položaj v državi New Jersey. Država je poznana kot država odprtih delavnic. Stavkokazi se najraje zbirajo v državi New Jersey, kadar pride do štrajka v tej ali oni tovarni.
In ker so bili dosedaj stavko-azi vselej podpirani od države, je sklenila C. 1. O. industrijska unija, da organizira delavce v vseh mestih, kjer je bila organizacija dosedaj nepoznana.
Governer Hoffman je sicer izjavil, da bo sodeloval z delavci, da pridobijo svoje pravice, toda zaplemba tovaren potom sedečega štrajka je v državi New'spopad z -o-
"Delavska unija ima ravno toliko pravice zasesti tovarno, kakor ima banda roparjev pravico zasesti banko,' 'se je izjavil včeraj governer Hoffman.
"Seveda bomo gledali," je nadaljeval governer Hoffman, "da se ne bo prelivala kri, toda, ako bo država izzvana in bodo štraj-karji naredili kak nepostaven korak, tedaj bo prišlo do obžalovanja vrednih posledic, katere pa mi ne bomo zakrivili."
"Jaz že danes svarim vse odgovorne kroge v delavskih vrstah, da se v državi New Jersey ne bo ponovilo, kar se je začelo v državi Michigan."
John Lewis, načelnik C. I. O., ko je slišal to izjavo governer j a, ni ničesar odgovoril. Ostali delavski voditelji so povedali, da je gov. Hoffman poznan kot nasprotnik organiziranega delavstva, in da so pripravljeni na governerjem.
Mr. Drenik oropan
Policija išče tri roparje, ki so oropali našega John Drenika, predsednika Drenik's Beverage Distributing Co. Ko se je Mr. Drenik nahajal na potu V banko, je bil ustavljen od treh ban-ditov; ki so mu vzeli nekako 400 dolarjev v gotovini in $400 v čekih. Polastili so se njegovega avtomobila, katerega so zapeljali na Green Rd., kjer so vrgli ključe Drenikovega avtomobila v sneg, a roparji so pobegnili v drugem avtomobilu.
Številne postave
V poslanski zbornici državne postavodaje države Ohio je bilo od novega leta sem vloženih 694 predlogov za nove postave, dočim je dobila senatna zbornica 342 novih predlogov za postave. Dosedaj je državna po-stavodaja sprejela 81 novih postav.
Zadušnica
Za pokojno Ano Zaviršek se bo brala sv. maša v četrtek ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida ob priliki četrte obletnice smrti pokojne. Prijatelji so prijazno vabljeni, da pridejo k sv. maši.
Oblačilni delavci dobili večjo plačo
New York, 16. februarja. Med unijo oblačilnih delavcev in med kompanijami je prišlo do sporazuma glede zvišanja plač. Zvišanje stopi v veljavo maja meseca in bo znašalo 12 odstotkov. Povišanje vseh plač delavcev v oblačilni industriji bo znašalo $30,000,000 na leto.
-o-
Naknadno darilo
Poročali smo, da je senatna zbornica kongresa odobrila 75 tisoč dolarjev, da pomaga k stroškom velike razstave v Clevelandu, ki se bo letos ponovila. Sedaj se pa poroča, da je senatna zbornica sprejela predlog za darilo $175,000. Pričakuje se, da bo tudi poslanska zbornica kongresa naredila enako.
Najnovejše slike
V nedeljo se bodo kazale najnovejše filmske slike, ki so dospele iz stare domovine in o katerih je tako izvrstno napisal dr. Terdan. Kazal jih bo Mr. A. Grdina v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob 8. zvečer.
"AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 17TH, 1937
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
SLOVENIAN DAILY
AMERICAN HOME —
6117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3d. 1879
No. 40, Wed., Feb. 17, 1937
Novomašnik bod' pozdravljen!
Soboto dne 20. t. m. bo posvečen v duhovski stan spet en sin naše slovenske matere, Rev. Frances Martin Baraga, kateri bo zapel prvič slovesno sv. mašo v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri, v naši cerkvi sv. Vida. Naš mladi novomašnik, kateri bo prvič zapel glorio v cerkvi sv. Vida, je bil rojen dne 23. aprila, leta 1911, v Thomas W. Va. Kot devetletni deček je prišel v Cleveland leta 1920 in bil učenec naše farne šole sv. Vida do leta 1925, katero je z velikem uspehom izvršil. Od leta 1925 do leta 1929 je bil naš sedanji novomašnik eden izmed prvih učencev v višji šoli, Cathedral Latin School, bil je skozi vsa štiri leta med odli-čnjaki. Nato je obiskoval John Carroll univerzo dve leti, nakar je stopil v Our Lady of the Lake semenišče v Clevelandu.
Tako je naš novomašnik pričel šolo v svojem šestem letu, to je bilo leta 1917, še v Thomas W. Va. in je nadaljeval svoje študije do sedaj, to je celih 20 dolgih let je trgal hlače po šolskih klopeh, to ni nikaka malenkost. Njegov, sedaj že mnogo let pokjcni oče Anton Baraga, je bil rojen v Cerknici na Notranjskem, meseca marca 1885. Mati, katere dekliško ime je bilo Ce-glar, je bila rojena v št. Rupertu na Dolenjskem, 23. maja istega leta. V Ameriko sta prišla 16. sept. 1907, poročila sta se leta 1908 v Thomas; W. Va. V' zakonu so se jima redili trije otroci, sin Anton, (sedaj že poročen), novomašnik Rev. Frank (Martin) in hčerka Mary. Vsi trije so bili rojeni in krščeni v Thomas, W. Va. Istotam jim je kruta smrt pograbila'dobrega in skrbnega očeta, to je bilo leta 1929. Kmalu po očetovi smrti se je ostala družina preselila v Cleveland, to je bilo septembra meseca 1920. Po očetovi smrti je prevzela dobra in skrbna mati tudi gospodarstvo in vse očetove skrbi na svoje rame in vzgojila svoje mladoletne otroke v pravi luči sv. krščanske vere. T,a mati je nam vsem dobro poznana in delovna faranka fare sv. Vida.
Da, cerkev sv. Vida bo obhajala v nedeljo spet en zelo pomemben dan. Na njenem velikem oltarju bo prvič deloval nanovo zapriseženi Gospodov delavec, oznanjevalec in sejavec
egs zločina. Za svobodno republiko tak sistem danes |	pr^pHčanfsmo!
Med demokratskimi tovariši
Predsednik Roosevelt je pretekli teden poslal kongresu Zedinjenih držav precej radikalno poslanico glede gotovih reform in sprememb na najvišji sodniji Zedinjenih držav. Predsednikova poslanica je delovala kot bomba ne samo pri kongresmanih, pač pa po vsej deželi, posebno pa pri angleškem kapitalističnem časopisju, ki je od nekdaj zrlo na najvišjo sodnijo kot za svojo največjo dobrotnico. V trditvah angleškega časopisja, da najvišja sodnija čuva svobodo ameriškega časopisja, smo največkrat dognali, da najvišja sodnija čuva visoke svobodščine privilegiranih stanov, in izjemno redki so slučaji, ko je najvišja sodnija dežele soglašala v svojih razsodbah z delavskimi interesi.
Predno nadaljujemo naj povdarimo, da mi nimamo ničesar kot spoštovanje do najvišje sodnije dežele, kamor smo prišli kot gosti in kjer smo bili gostoljubno sprejeti. Najvišja sodnija Zedinjenih držav posluje glasom določil ustave Zedinjenih držav, katero tolmači ameriškemu narodu.
Toda od tedaj, to je, od leta 1787, ko je bila najvišja sodnija naše republike ustvarjena, se je1 položaj tako spremenil, časi so se predrugačili, življenje Amerikancev se je temeljito izpremenilo, tako da kar je bilo mogoče idealno v letu 1787, ni več praktično v letu 1937.
Nihče bolj tega ne razume kot naš predsednik Roosevelt. Kriza, ki se je začela v letu 1929, nam je dala mnogo originalno novega nauka, šole in bridkih preizkušenj. Roosevelt je to zasledoval in skuša danes popraviti, kar se je v preteklosti izkazalo, da ni koristno za narod in deželo.
Ena največjih ovir napredka v Zedinjenih državah je brez dvoma najvišja sodnija. Da, res je, da so sodniki najvišje sodnije poštenjaki, odgovorni ljudje, ki so prežeti z iskreno mislijo, da s svojimi razsodbami koristijo deželi. Toda res pa je tudi, da so ti sodniki najvišje sodnije daleč zadaj za svojim časom. Oni mislijo in razsojajo tako, kot je bilo mogoče dobro in koristno pred 25. leti, a današnjih razmer pa absolutno ne razumejo.
Nativistični Amerikanci, ki so se te dni uprli predsedniku Rooseveltu, ker je slednji zahteval spremembo sistema pri najvišji sodniji, trdijo, da se poslovanje najvišje sodnije nikakor ne sme spremeniti. Nativisti trdijo, da če so očetje ameriške republike zapisali, da ima najvišja sodnija zadnjo besedo pri ustavi in postavah, da mora tako tudi ostati.
Pa se silno motijo, ti sicer dobromisleči, toda reakcionarni Amerikanci. V letu 1787, ko je bila narejena ameriška ustava, smo imeli Philadelphijo za glavno mesto, danes imamo Washington. V letu 1787 so«e kongresmani vozili s konji po tri tedne, da so prišli na zborovanje, danes pridejo lahko iz Californije v desetih urah z zrakoplovom. Časi so se spremenili in spremeniti se mora tudi najvišja sodnija Zedinjenih držav, ki danes sicer nehote zadržuje prihod boljše bodočnosti za ameriški narod.
Glavna napaka pri sestavi zvezne najvišje sodnije obsto-i v tem, ker so sodniki imenovani za vse življenje. Nobene-
-^ni! a najvišje sodnije ne morete odstraniti iz ura'da,! t.. „e oe prostovoljno odpove če umre ali če je obtožen besede
kateri zacelijo vsako rano in dušno bol.
Zato je več kot prav od vseh nas faranov fare sv. Vida, da sedelujemo z našim novomašni-kom Rev. Francis M. Barago v nedeljo ob 10. uri, ko nam bo daroval prvo sv. mašo. Da napolnimo našo obširno cerkev do zadnjega kotička, kakor tudi da napolnimo dvorano pod cerkvijo, kjer se bo vršil slavnostni banket v počast novomašniku ob 12:30 popoldne.
In Ti, prečastiti novomašnik, bodi trden in nepremagljiv delavec v Gospodovem vinogradu. Tvoje delo bo težavno, Tvoja pota bodo s trnjem posuta, in Tvoje veselje in plačilo ni bogastvo tega sveta. Plačilo Tvoje je iz-veličanje duš, tistih ovčič, katere boš kot dušni pastir pripeljal pred obličje božje.
Lawrence Bandi. -o-
Vabilo na sestanek
da bo novomašnik Rev. Frances M. Baraga, res pravi .Kristusov namestnik. To nam njegova ponižnost in pohlevnost pričata, da ne bo zanemarjal svojega pre-zvišenega stanu. In vsi iz srca želimo, da bi postal naš novomašnik Baraga drugi veliki škof in apostol Friderik Baraga in ljubljenec božji, da bi sijal božjo besedo ne samo med našim narodom, pač pa tudi med narodi, katerim ni še zasvetila luč sv. vere, in da bi oznanjeval vero
n več primeren in ne odgovarja ljudskim potrebam, ako pomolimo, da ima ta najvišja sodnija več moči kot predsed-n.i, in ves kongres Zedinjenih držav!
Mnogo sodnikov najvišje sodnije se nahaja v svojih uradih že od 15 do 25 let. Imenovani so bili kot prijatelji tedaj reakcionarnih predsednikov, in Roosevelt, ki je bolj liberalnega mišljenja, se jih ne more otresti. Najhujša ironija pri tem pa je, da če kongres naredi postavo proti najvišji sodniji, da se morajo nje člani odpovedati svojim uradom, ko postanejo 70 let stari, ravno ti sodniki, katerih se postava tiče, lahko mirne vesti zavržejo tako postavo!
Ampak, povprečen nativističen Amerikanec postane kot gad, kadar se kdo oplasi, da se poslovanje najvišje sodnije spremeni. Vse mora biti po starem, trdijo nativisti. Upamo pa, da bodo ti fanatiki, ki sicer dobro mislijo, dobili v,^-- , , . . Rooseveltu preveč trd oreh, da bi ga mogli razklali. Roose-1:tu* ta™' ^J« velt je dosegel že marsikaj v korist in napredek naroda, pa TZTT a 1 <*lo docela po-bo tudi prikrojil najvišjo sodnijo tako, da bo bolj uspešno 4ablj,ena" ^ celo med našim Sodelovala v korist splošnega napredka Amerike.	, Jenskem narodom J,e aa tlso" !?
r	(tisoče ovcic, najsi bo po velikih
1 mestih ali pa po malih naselbi-I nah, kjer se izgubljajo v valovih nevere in pregreh, ne poznajo več Boga, in je izginila že sko-j raj zadnja iskra vere in verske* Ta sitnež Roosevelt se je naenkrat zmislil, da morajo iti sod- ga prepričanja iz njih src. O, niki najvišjega sodišča Zed. držav, ko dopolnejo 70. leto v pokoj, kako bi te izgubljene ovčice z To je najbrže vzel iz pravil SDZ, ki plačuje svojim članom, ki veseljem in v veliko korist za
svoje izveličanje, sprejele V svojo sredo dobrega dušnega pastirja, pravega voditelja, da bi jih pripeljal spet na pravo pot, in jim pokazal njih cilj, do katerega jim je dospeti.
Tako smo lahko ponosni, da se v naši l",ari ' gojijo taki veliki
Euclid, O.—Prosi se vsa dekleta od podruž. št. 32 SŽZ, da se udeleže sestanka pri sestri Mrs. Jamnik na 18. februarja. Matere, spomnite dekleta na ta sestanek, da bo šla stvar v redu naprej. Zdaj, ko imamo ravno sv. misijon pri sv. Kristini, se po pobožnosti prav lahko ustavite za ta važni sestanek. Obenem imate pa lepo priliko, da opravite svojo velikonočno dolžnost. Nobena članica SŽZ naj ne zamudi te lepe: prilike. Najlepše pozdrave vsem članicam naše podružnice in sploh vsem članicam SŽZ širom Amerike.
T. Zdešar, tajnica. ---—o-
Duhovnik na morišču
Pripoveduje španski p. Jožef Mural, ki je bil na morišču v Barceloni že streljan, a se je rešil.
*
V	nedeljo 19. julija se je začel po barcelonskih ulicah nemir. Že ta dan in naslednje dni so začeli požigati cerkve, a do streljanja še ni prišlo. Nismo mislili, da se'bodo kmalu začeli umori.
V	torek 21. julija mi je moj prestojnik dovolil, da smem odložiti cluhovsko obleko. A tega nisem mogel storiti, ker nisem imel nobene civilne obleke.
Tedaj pa je že vdrlo šest po-balinov si svojim vodnikom. — Predstavil sem se jim, oni pa so me takoj vprašali, če imamo orožje. Ko sem rekel, da ne, so začeli s hišno preiskavo. — Eden med njimi mi je ukazal: Odložite talar; če ne, vas bo- kateremu
mo ubili!" Brat Irondo mi
nato smo se takoj drug za drugim spovedali. Ko je avto obstal, so nas pustili nekaj minut čakati v avtomobilih. Obkolila nas je sodrga, nas sramotila in nam grozila: "Vse vas bomo pobili, ker ste duhovniki. Niti en duhovnik ne smei ostati živ!"
Mesto civilnega šoferja smo tukaj dobili* vojaškega. Vstopil je v voz in rekel: "K Ra-bassadi!" Ko smo deset minut zatem dospeli tja, so nam za-povedali, naj gremo v hrib. — Ostali smo mirni, čeprav smo vedeli, kaj nas čaka. "Za Kristusa umrjem," sem si rekel, "ničesar več si nimam očitati in tudi drugim odpuščam." — Ko smo nai'edili nekaj korakov s ceste navzgor, je brat Irondo ravno stopil iz avtomobila in zaprosil za odvezo. P. Roma je začel na glas moliti odvezo in počasi od daleč naredil križ nad njim. Kmalu nas je brat Irondo dohitel in šli smo skupaj navkreber. Trenutek, nato pa se je že vsul na nas roj krogel. Pri tem sem nagonsko dvignil desno roko, pa me je že krogla oprasnila po sencih in istočasno ranila dvignjeno desnico. Kakor bi mi bil šel električpi tok skozi telo. Padel sem na tla in položil glavo na ranjeno roko. A zavesti vendar nisem izgubil. Zaslišal sem besede: — "Ti, lump, ali ne boš umrl?" In znova je zagrmel strel. Dobro se spominjam, da sem ta trenutek mislil: "Ali jaz ne bom umrl? Mar res ne bom tako srečen, da umrjem kot mučenec?"
Precej glasno sem sopel, čeprav sem se trudil, da bi tiho dihal. Tedaj je rekel nekdo: "Glej, ta še tudi diha!" A nekdo drugi mu je odvrnil: "Nemogoče, saj se mu možgani vidijo!" Močno sem namreč krvavel. Potem je okrog mene vse utihnilo.
Minile so kake štiri minute, jezuit koliko sem se premaknil, da bi videl svoje tovariše. P. Cots in p. Roma sta ležala z obrazom obrnjena drug proti drugemu. Občutil sem veliko tolažbo, ko sem gledal te Kristusove učence. Hotel sem vstati, pa sem takoj padel nazaj. Ranjena roka mi je bila težka, kakor da je iz svinca. Poskusil sem par korakov! proti cesti, pa šem padel znova. Mimo je privozil motociklist in me vprašal: "Si ranjen?" Nato mi je rekel, naj počakam avtomobila.
Gledal sem proti St. Denisu. Čeprav sem skoraj izgubil vid, sem vendar zagledal majhno hišico. Prišel sem počasi do nje, a v njej ni bilo nikogar. Vlekel sem se do druge, v kateri so bili ljudje. S težavo sem pozvonil. Odprl mi je mož, sem se smilil, ven-
je
res prinesel slab suknjič. Nji-
dar pa mi iz strahu pred rdečimi ni pustil notri. Šele ko hov vodnik pa je nadaljeval'sem mu povedal, da sem» du-preiskavo. Ko sem ga dobil v hovnik, me je končno pustil v
nekega redovnega brata. Govoril sem ž njima latinsko in ju prosil, naj identificirata trupla onih treh mučencev in naj spoi-očita sobratom, da čimprej zapustijo Barcelono. Skoro cel mesec dni sem ostal v bolnišnici. Zapustil sem jo 18. avgusta in odšel na dom nekega našega prijatelja, kjer sem nameraval počakati priliko, da uidem čez mejo. Pri tem prijatelju sem se poslovil 15. septembra in 16. septembra odplul z ladjo v Marsej, kamor sem prišel dne 17. septembra.
♦
Od španskih jezuitov so rdeči pomorili, kolikor mi je do sedaj dobro znano, 40 duhovnikov in 16 bratov, med temi nekega 84-letnega patra in nekega 79-letnega brata, katerega je izdal njegov rožni venec.
Število v Barceloni umorjenih duhovnikov je zelo veliko. Vsi brez izjemei so ostali zvesti svoji veri in svojemu poklicu in tako umrli kot junaki.
V Barceloni so porušene vse cerkve in kapele. Samo katedralo so še pustili. Ta služi rdečim za bolnišnico. Da so delali zelo "smotrno," kaže tudi to, da so s posebno gorečnostjo iskali križev in oltarjev in vse popolnoma uničili.
Domovi in centrale znamenite kongregacije za gospode v Barceloni, ki je tako vzorno delovala in nudila več kot 2000 otrokom pouk katekizma, vsi ti domovi in centrale so popolnoma porušeni. Ali je voditelj kongregacije p. Emanuel Verges in njegovi duhovni tovariši še pri življenju, ni znano. V začetku bojev meseca julija je bilo mnogo patrov v Barceloni, okrog 80 v Madridu, veliko tudi v Valenciji, Malagi, a o teh ni zdaj nikjer nobene sledi. -o-
ZAHVALA
svoji sobi, mi je jezno zagrozil: "Pustite me, sicer vas takoj umorim!"
Gnali so nas pred hišo. Potegnil sem se za p. Cotsa in prosil, naj ga pustijo, ker se mudi pri nas samo na obisku.
Vodnik noče ničesar slišati o zagledal, se je nekoliko tem in nam ukaže: "Vsi v av- tavljal, potem pa rekel:
hišo. Vpraševali so me, kaj naj store z menoj. "Nesimo ga na sosednjo kliniko," so rekli. Tedaj pa je prišel avto A. F. I. Šofer je vprašal, ali je tu neki ranjenec, da bi ga spravil na kliniko. Ko me je
obo-"Ste
tomobile!"	|sicer duhovnik, pa kaj za to.
Na cesti sta nas čakala dva Človekoljubno dejanje je, pa
naj pomagamo kateremukoli
dosežejo starost 70 let, pokojnino, $20.00 na mesec,
* * «
.Francoska socialistična vlada je odglasovala 19 milijon frankev za oboroževanje. Mi smo pa mislili, da so socialisti proti vsakemu oboroževanju.
* * &
voza z začetnimi črkami F. A. I. in C. N. T. Vstopili smo. Trije duhovniki v prvega, brat Irondo pa v drugi avto. Šofer nam je povedal, da je prisiljen k temu in da dela to proti svoji volji, kakor tudi njegov katalonski tovariš. In odpeljali smo se., . .
ranjencu. Peljimo se torej!
Ko smo prišli v bolnišnico, je šofer povedal predstojnici, da je pripeljal nekega duhovnika, nato pa je brez besede s svojim tovarišem izginil. Mene pa so takoj obvezali.
Ko so anarhisti zvedeli, kje
Med potjo nam je šofer ce- sem, so večkrat skušali, da bi lo obljubil, da bo morda mogel me prišli aretirat. A upravi-vožnjo tako urediti, da se nam tel j bolnišnice in predstojnica
Guverner Davey zdaj premišlja, za kak urad naj bi prihodnjič kandidiral: ali za senatorja Zecl. držav, ali ponovno za go-
vernerja, ali za predsednika Zed. držav. Skoro bi rekli, da se bo možje, katerih še vedno pri-za zadnje omenjeno kandidaturo premislil.	j manjTcuje r.a tem svetu, možje,
bo mogoče rešiti, če hočemo. A od tega smo ga odvrnili, da bi s tem ne prišli še v večjo nevarnost. Spominjam se, da je p. Cots rekel med vožnjo:
sta jim vselej rekla, da sem takoj prvi dan odšel. Ponudila sta jim, češ, da se lahko sami prepričajo, če hočejo pregledaiti bolniške tiobe. Kon-
Potstrelili nas bodo." Jaz sem čno so jima verjeli mu takoj odvrnil: "Kar treba| Naslednje jutro sem dal pose bo pripraviti na smrt." Iniklicati nekega duhovnika in
V prijetno dolžnost si štejem, da se prav prisrčno lepo zahvalim vsem mojim prijateljem in sosedom in mojim hčerkam, ki so se me spomnili in me počastili za god in rojstni dan dne 30. januarja. Sama nisem vedela da imam toliko prijateljev, ki so me obiskali in obdarili in me tudi prav pošteno potegnili.
Moja soseda Mrs. Zupančič pride k meni in me povabi, da bi šle na demokratski sestanek, da bodo dobri govorniki, itd. Na njeno nujno prigovarjanje sem se res vdala in šla z njo. Ko pa pridem v dvorano, pa mi zado-ni nasproti "Surprise Mrs. Ban." Hčerke in prijatelji so me obsu-li s cvetlicami in čestitkami. K meni je stopila mala deklica Tinea Bencin s šopkom v roki in mi iskreno voščila. Solze veselja in hvaležnosti so mi stopi e v oči, in ne morem drugega re či kot prisrčna hvala vsem, ki ste se trudili za mene. Sledečim izrekam iskreno zahvalo: Mr. in Mrs. Maries, Mr. in Mrs. Smolič, Mr. in Mrs. Bencin, Mr. in Mrs. Kovačič, Mrs. Vodičar, Mr. Tony žnidaršič, Mr. in Mrs. Sterle, Mr. Rudy Kakuljan, Mr. Jos. Simsa, Mr. in Mrs. Vesel, Mr. in Mrs. Ku-čar, Mr. in Mrs. Korošec, Mr. in Mrs. Kocin, Miss Jeny Moeilni-kar, Mr. in Mrs. Berčič.
Mr. in Mrs. Markus, Mr. in Mrs. Uran kar, Mr. in Mrs. Kovačič, Mr. in Mrs. Pibernik, Mr. in Mrs. Bricel, Mr. in Mrs. Prostor, Mr. in Mrs. Stepic, Mr. in Mrs. Cimperman, Mr. in Mrs Skubic, Mr. in Mrs. Meterc, Mr. in Mrs. Zdešar, Mr. Johan Le-vak, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. John Nedol.
Mr. in Mrs. Masen, Mr. in Mrs. Nemec, Mr. in Mrs. Robert, Mr. in Mrs. Slokar, Mr. in Mrs. Jager, Mr. in Mrs. Habič, Mr. in Mrs. Mekinda, Mr. in Mrs. Fori in, Mr. in Mrs. An-devberg. Mr. in Mrs. Knil-ic, Mr. Vine, žitnik, Mr. in Mrs. Černelič, Mr. in Mrs. Kase, Mrs. Molly Perc, Mrs. Antonia Bradač.
Lepo se moram zahvaliti mojim hčerkam Mrs. Jennie Mar-lies in Mrs. Ceciliji Smolič in Mrs. Frances Strle in zetom, 1° so se zanimali za prireditev po se zahvalim kuharicam Mrs-Mary Bencin in Mrs. Cecilij' Zupančič, ki so naredile tal<° okusne potice. Lepa hvala Mrs> Sintič za krofe in iskrena hvala za vso postrežbo v kuhinji MrSi Antoniji Nemec in Mrs. Kat'e Robert.
Torej še enkrat iskrena hva' la vsem skupaj. Ne more'11 najti zadostnega izraza za za' hvalo in dobrote, ki ste jih n1' naredili. Vse bom ohranila * prijetnem spominu in ob enaki'1 prilikah rada povrnila. Ako Je pomotoma kako ime izpuščen0' naj se mi to blagohotno oprosti. Vsem skupaj Bog plač^' Z iskrenim pozdravom in sp°' štovanjem vam hvaležna — M1'5, Frances Ban, 854 E. 236th S*-Euclid, Ohio.
ZAHVALA
V prijetno dolžnost si šteje^' da se iskreno zahvaliva za nepr1' čakovano iznenadenje (sUJV prise) o priliki 30 letnice naji"e poroke. V globoki hvaležno3'! nama je bil poklonjen elektrik likalnik in sicer tako, kakor ^ nisva nikoli pričakovala. , Vso neprijetno vlogo je itf*? po navodilu najinih sinov, hčef' sester, zetov in svakov Antfll1 Dolgan, ki vodi hardware trg^ vino na Waterloo Rd. Dne f januarja je prišel v najino po opravku, da nama hoče P1" dati električni likalnik. Br»nf sva se ga z raznimi vzrokii prav bi ga rada imela. Mr. gan pa ni hotel odnehati od sv0" je ponudbe, ampak je kratko"18 lo pripeljal likalnik in ga vil v sobo. Prihodnji dan Pa,, poslal žensko, katera je vpi'1. naju demonstrirala, da naju P1"1
Je
d»A
dobi za kupčijo. Vse se nama
dcpadlo, teda bilo je preveč^
bi si lahko privoščila to ,
sv0
ček< eb'1'
potrebno komodnost. Midva si na tihem mislila: "To^1 škoda je za tvoj trud, potre smo ga, pa za nekaj časa ^ še-potrpeli." Motila sva se. nedeljo 30. januarja pa uf j, otroci povejo, da električni nik je najin jubilejni dar, za"v terega so prispevali: sin JosW ' hčerka Frances poročena Uf kar in nje soprog Frank, . Vincenc in Frank, hčerka Ma ter sestre in svaki Mr. in Joe in Frances Jaklič in Mi' Mrs. Joe in Alice Kumelj.
Dragi najini otroci,
iP
i

sorodniki, na tem mestu naj bo izrečena stotisočera hval*
lep jubilejni dar, katerega
vt
sv#
nad vse vesela. Najina žnost naj vam bo kratko i^1'1
J*
1»
na v sledečih besedah:"
;i/-i V-
e*
napravili ob 30 letnemu ju'J' najnega srečnega življenja.
Vincenc in Mary Iločcva1''
vam iz dna srca in ob priliki bova poizkušala povrniti P1"'^ no presenečenje, ki ste ga-
zakon«
k«*'
2»
13618 A np in v/al
Av
(e verjamete al1 pa
Farmer išče hlapca. Og'8b r krepak možak. Farmer govori:	$-
"Ali imate kaj izkušnje z mačo živino?"	p
se
"Well, s konji nisem irI1^eIn nikdar opravka, krav §e pH molzel, ampak na kanarčke dobro zastopim."
"No, danes
A
ste
pa
žc P

■e)
boljši,'
t«
reče zdravnik ,Jt,|J' ki ga je obiskal. "Vidim- °ctiH. se ravnali po mojih _"at' n]ajf drugo so pa napravila r
zdravila. Kaj? Da niste J li mojih zdravil?" . a
"Kako jih bom, če steklenici zapisano, n»J steklenico vedno trdno 110."
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 17TH, 1937
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po n«mik«m liTlrnllcu K. Utrl
"Nemogoče ni."
"Če bi bil ušel, bi se bil obrnil
široki, lepi cesti proti Plovdi-
vu- "e pa po tej samotni in slabi stezi."
Prav taka pot je za begunce ^rnejša ko velika cesta v Plov-
s Pa kaj bomo govorili! Zmotil em se. čeprav je bil glas čisto
Barud el-Amazata —." ni?;Ge mi Je Pravilo, da se le ]Qti]m Zttlotil- Nemir se me je var vP°Spešil sem korake in to-IS1 so hiteli z menoj vred.
d°ma nas je čakal Očko —. Končno —!" je vzkliknil. v„ nas že pričakoval?" sem 'fasal v hudih slutnjah.
že dolgo vas čakam."
. . Kako da jecov»
ne stražiš več pred
"7rl'
dilo s* mi' da ->e nekaj zg0" ' ^aj sem rekel, da vas bom
obvestil -." „jaj se je zgodilo?" pj aj da ti povem! Ležal sem a vhodom v jetnišnico. Ne-Je Prišel in si dal odpreti, pj™ ->e in črez nekaj časa je šnice "Z dvema d^ugima iz jetni-
ko?a spoznal?"
• Pa ko so odhajali, je de-•wi eden
"ego
'Bolje se je posrečilo, ,„ sm<> si misiiii t> Koj se mi \?Jel°' da nekaj ni v redu." ,sel za njimi?" .. eveda. Pa n,a ogiu uiice sem
]lh/zgubil."
i(In Potem_?"
sam" P0tem si nisem vedel Ulov P°magati> Pa sem šel do-va«' -da Vam sporočim. Žal, bil°doma' Škoda! Mo-"n J6 že Prepozno."
kaj °! K°j komo zvedeli, je zgodn°- Huiam>ii
Ost«,?'! 2 menoj, vi drugi pa
Ulico sva s Hulamom v sv.0j l Je imel Doksati Prta atl" Vrata so bila še od-
jg topila sva. stil,'1'-1, 'e imel eno samo go-tu ,'Sk,° sob«. ki je bila odpr-imeij, ri®če, na ulico pa ni V8t0 . llQbenih oken. Nisva iine. ' naročila sva enemu kali aPcev, ki so se poti-8osJ\° dvorišču, naj pokliče
Ck ja-
in 17ati Je bil majhen, star grški možicelj s pretkanim Hanvm. obrazom. Globoko se čeSa J® Poklonil ter vprašal,
gostvl! ''e prišel nocoj kak "Ye, sem vprašal. "TuVih ^	effendi."
>ijuv» Majhen človek na ko-
V fj1'. -^rke ima, pa take, ka-, "Oifl?ana ^ara kokoš rep."
"Še nocoj je bil moj gost." "Je bil? Torej ni več?" "Ne. Odpotoval je."
"Sam?"
"Ne. Z dvema prijateljema." "So jezdili?" "Da."
"Kaki so bili njihovi konji?" "Dva sta bila belca, eden pa rjaveč."
"Kam so jezdili?"
"V Plovdiv in dalje v Sofijo." '
"Si poznal tista dva Mana-hova prijatelja?"
"Ne."
"Kedaj pa sta prišla?"
"Manah el-Barša je še z doma in ju je pripeljal." ; "Ali je tistikrat tudi vse tri konje pripeljal?"
"Ne. Le rjavca. Belca je kupil šele o mraku."
Kakor je vse kazalo, se le nisem zmotil, ko se mi je na sprehodu ob Ardi zdelo, da ču-jem Barud el-Amazatov glas.
Primerjal sem Doksati j eve odgovore s tem, kar mi je pripovedoval Očko, in sklepal, da je nabrž Manah el-Barša pomagal aBrud el-Amazatu uiti. Kako? No,, to se je dalo že še zvedeti.
Pa kdo je bil tretji v tej čedni družbi? Morebiti kak jetni-čar, zaveznik teh zločincev, tudi kak en-Nasr. Pomagal je pri begu, sum bi bil padel na njega, pa se je pobral.
Vprašal sem handžijo:
"In tisti mali človek, — ali je šel za njimi?"
"Ne."
BRATc, roroo,,^ ^^ttZeT^
"Janezek, nikar ne jokaj! Prav nič hudega ne bo: skupaj slikali se bomo. Hej, kako bo to lepo!"
Janezek pa ne uboga dobrih bratcev; kar naprej usta na stežaj odpira in kriči: "Ojej, o jej!"
Če vse to nič ne pomaga — bratec Tonče misli si — zdaj še z urico poskusim, morda to ga uteši.
Na uho mu jo prisloni. Ura poje: tika, tak. . . Kakor bi odrezal — v hipu je utihnil naš junak.
Verno, zvesta je poslušal, fotograf pa kakor tat naskrivaj medtem pritisnil s prstom je na aparat.
Hop! jih na papir ujel je. Srčkani so zdaj tako naši bratci, da od sreče mami rosno je oko.
-o--
Ženske
Devetdeset odstotkov vseh poizkusov, da se vtihotapi v Zedinjene države razno tihotapsko oziroma carini podvrženo blago, je pripisati ženskain.
London, 16. februarja. Sem se je vrnila iz Dunaja sestra bivšega angleškega kralja Edwar-da, ki se je posvetovala z Ed-wardom več dni radi raznih finančnih zadev. Posvetovanja so baje povzročila mir v kraljevi družini. Mati bivšega kralja je potom svoje hčere poslala dvoje zahtev na svojega sina, in sicer, da naj se nikakor ne poroči, predno se ne izvrši kronanje kralja Georga VI., in da ji Edward proda Sandrigham kraljevo palačo, katero je podedoval po svojem očetu. Kot se poroča je omenjena palača vredna $7,-000,000. Edward je privolil v prodajo, dočim se glede poroke z Mrs. Simpson ni hotel izjaviti.
-o--
Brezposelnost se zmanjšala v decembru New York, 16. februarja. The National Industry Conference Board naznanja, da je bilo v decembru mesecu zaposlenih v Zedinjenih državah nič manj kot 44,574,000 oseb ali za šest odstotkov več kot v decembru 1935. Tekom dveh let so industrije zaposlile 2,415,000 nadaljnih delavcev. Brezposelnih delavcev v decembru mesecu 1936 je bilo še vedno 8,100,000.
20 let zapora radi vohunstva pri mornarici
Washington, 16. februarja. — John S. Farnsworth, bivši kapitan v ameriški vojni mornarici, je skesano priznal, da je vohunil v prid Japoncem in da je japonski vladi izdal kakih 20 vojaških skrivnosti. Radi priznanja bivšega kapitana se obravnava ni vršila, kar je vladi zelo po volji, ker ni prišlo na dan razno pričevanje, kar bi povzročilo še večji škandal. Kapitan bo obsojen tekom desetih dni. Največja kazen, ki ga more zadeti je 20 let zapora.
-o-
Ameriški mornariški
častnik kot vohun
Washington, 16. f e b r u a r j a. Včeraj se je pričela pred vojaško sodnijo obravnava proti bivšemu kapitanu ameriške mornarice John S. Farnsworthu, kateremu se očita, da je prodajal vojaške skrivnosti japonskim diplomatom. Slučaj Farnswortha je izredno redek v analih ameriške bojne mornarice. Farnsworth se je nahajal v zaporih že od julija meseca lanskega leta, ker ni mogel položiti $100,000 varščine.
-0_-
* V državi Oregon so včeraj imeli močne potresne sunke.
Med katoličani in vlado v Mehiki pride do miru
Mexico City, 16. februarja. Governer države Vera Cruz je včeraj naznanil, da bo prišlo v kratkem do mirovne sprave med katoličani in vlado v državi. Dočim so cerkve "uradno" še vedno zaprte, pa so katoličani včeraj napolnili vse cerkve. Maš ni bilo, toda verniki so noč in dan molili v cerkvah. Katoličani so cerkve sami odprli. Med katoliškimi voditelji in vladnimi uradniki se te dni vršijo pogajanja za mir.
-o-
Zdravnik kanadskih pe-tork je zbolel
Toronto, 18). februarja, — Dr. Alia Dafoe, znameniti osebni zdravnik kanadskih |petork, se je moral podati v bolnišnico v Toronto, ker je zbolel za in-fluenco. Polovica prebivalcev mesta Callander, kjer žive pe-torke, je zbolelo ia. influenco. šole so zaprte. Petorke se pa nahajajo pri najboljšem zdravju.
Naprodaj jfe
pet dobro ohranjenih biljardnih miz. Se prodajo zelo poceni. — Vprašajte na 15219 Hale Ave.
(40)
L. R. Miller Coal Co.
1007 E. 61st St. ENdicott 1032 15 LET V VAŠI BLIŽINI
L,.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEndorson 2978
4 x
H •t M
MALI OGLASI
Perilo
se vzame na dom. Samo za oprati, ali po želji tudi zlikati. Vpraša" se na 7207 Duluth Ave. Tel. HEnderson 9327.	(39)
REJENI PREŠlCl NARAVNOST IZ DEŽELE
Vseli velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten Speh.
Koljeno vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Etobite tudi izvrstno govejo meso in teletino po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
Vine St., Willoughby, Ohio Tel. Wickliffe 110-J-2 _
Naše cene morajo biti nizke
RAZPRODAJO
PRIPRAVLJALI SMO SE ŽE MESECE. KUPILI SMO TO POHIŠTVO MESECE NAPREJ. FAKTlC-NO SMO ZNIŽALI CENE ZA TO FEBRUARSKO
Me
Je Je?"
tisti, ki ga iščeva.
i*-
"V
%VVoji st>bi."
me k njemu V Sij 1 je naprej.
eez dvorišče in po KorelH''Hh na hodnik. Luč je ^Vibr 111 vit'el sem več vrat. ljile tu jske sobe.
m ukaj
sal
e," je poka-%j Je- Luč je gorela v
V »jej k 6ga pohištvu ni bil°
p v0 stara preproga. Hoba je bila prazna. , stanuje?" sem vpra-
"A*! iga Pa »»!'—' Vedi> kje je!"
"V h,Je njegov konj?" «K.hlevu seve."
,lmaš hleve?"
"Ali i Km dv«rišču."
*ki 8obi;?, bl1 tudi v gostilni-, potem od»el?"
akal." 1 be Je k vratom in j "Dobro! p.
nie v,, 11
V^r Ma"ah
^ko bi "Ali t J. ga ne poznal!" Udl Nihaja k tebi?"
"Za gotovo veš, da ne?" "Cisto za gotovo! Stal sem pri vratih, ko so odhajali."
"Pelji me k njegovemu konju!"
Vrnili smo se po stopnicah na dvorišče in peljal nas je skozi nekak uvoz v drugo dvorišče. Že od daleč sem navo-hal konjski hlev.
Odprl je neka vrata. Tema je bila, pa hrzkanje je pričalo, da je vsaj eden konj v hlevu.
"Zakaj ni luči?" sem vprašal.
"Ugasnili so jo," je povedal duhovito.
"Ali je prej gorela?" "Da."
"Si jo ti ugasnil?" "Ne."
'Torej so jo ugasnili oni trije?"
"Najbrž."
"Torej so stali tudi njihovi konji v temle hlevu?" "Da."
Zaslutil sem, kaj bom našel
v hlevu.
"Si bil poleg, ko so odjezdili?" sem še vprašal.
"Ne." : "Prižgi luč!"
I Poiskal je šibico in prižgal staro, polomljeno svetiljko na steni.
Halefov konj je stal pri jaslih. In poleg na tleh je ležal velik zavoj, povit v kuftan in I povezan z vrvmi. Vnaprej sem vedel, kaj tiči v zavoju. Raztrgal sem preperelo vrv in razvil kuftan.
Prihranite 10% do 50%
Naj vam, dokazemo. Pridite in prepričajte se.
NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAK VEČER DO 9
4 KOSI ZA SPREJEMNO SOBO
vreden $160.00
Velik divan in stol, ki je enak. Mizica s svetilko in senčnikom.
X-70
KUPITE PO NAŠIII LIBERALNIH POGOJIH—NOBENIH OBRESTI
8 KOSOV SET GROUR ZA SPALNO SOBO
reg. vrednost $135.00
KOMPLETNO Z SPRINGI IN BOMBAŽEVIM DROCOM.
a še nekoga iščem, el-Barša.
In iz zavoja je planil — moj mali hadži Halef Omar, nemudoma stisnil pest in se rotil:
"Aljah i Ha 'llah! Gospod, kje so tisti psi, ki so me napadli, tisti pasji sinovi in vnuki pasjih sinov, ki so me povezali
v kuftan?"
"Kdo ve, kje da so, Halef! Prav za prav bi moral ti sam najbolje vedeti, kje da so!"
"Jaz? Jaz bi naj vedel? Kako naj vem, ko pa sem bil zvezan kakor sveti koran, ki v Damasku visi na železnih verigah!"
"Hm! Zakaj pa si se prav za prav dal tako močno zve zativ"
Ves začuden me je pogledal.
(Dalje prihodnjič)
Mcdcrni dresser, postelja »» skrinja, spring inj^j tncdroc, pernati blazini ter en stol za spalnico.
Hiter dovoz ali pa vam spravimo vaš nakup za šest mesecev brez
dodatnih stroškov. •
Mi vzamemo hranilne knjige za plačilo v pohištvu, pečih, preprogah, električnih pralnikih in ledenicah.
North American bančne knjige in North American delnice.
Custodian certifikate.
International hranilne knjige.
Kupite novo
GENERAL ELECTRIC LEDENICO 1037,
pralnik ali likalnik. Vam damo ■veliko v zamenjavi za vaš stari predmet.
vam da	I
HITREJŠE STARTANJE
in
NAJVIŠJO MOGOČO MILJAŽO V ZIMI
Ohijski najbolj priljubljeni gazolin je skozi vse leto favoriziran, ker je narejen, da vam da tisto delavnost, ki jo želite v vsakem vremenu . . • ter vam da najboljšo mogočo postrežbo.
Skozi vso zimo rabite X-70 . . . in pozabite na vreme.
BRiNG YOUR CAR UP TO STANDARD at the	off
| STANDARD Oil
ONLY STANDARD OIL GUARANTEES STARTING
THE STANDARD OIL COMPANY (OHIO)
Želodčno zdravilo iskreno priporočeno THIMER'S ELIXIR m BITTER WIME
Ne hodite sužnji neprebavnosti
NAROČITE SI PROSTI VZOREC — Triner's Bittei Wine Co.	|
544 S. Wells St., Chicago, 111. , Pošljite mi brezplačni vzorec. | Ime
Naslov
V vs«h
trkaro»h
RAZNI DRESSERJI
i i javorja ali orehovine, krasno izdelani, posebno izjemno
$18.00
KOSI ZNATNO skrinje s predali
Prav kar potrebujete za to posebno sobo. Vsak predal lahno teče na patentnih rolerjih. Iz javora ali orehovine.
$15.00
ZNIŽANI
POSTELJE
Velika izbera postelj iz javora aH orehovine; samice ali dvojne; 3 vzorci za izbero.
$8.50
THE KRICHMAN & PERUSEK FURNITURE CO.
ODPRTO
DANES ZVEČER
15428 30 WATERLOO RD.
ZRAVEN BEN EKANKLIN 5 IN 10c TRGOVINE
ODPRTO T, V EVER
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA
Frank Terčka
lu .je zatisnil svoje mile oči in se preselil v večno življenje dne 17. februarja 1935.
Ljubljani, neaabnl ata, več nc čuje Tvoj se glas, v grobu tihem adaj počivaš, v večnost si odšel od nas.
Prosi Stvarnika, da enkrat vsi so skupaj združimo, tam nad uveisdami v raju srečo večno uživamo.
Žalujoča ostala:
Josephine, hči; Frankie, sin.
Cleveland (Collinwood), O., 17. februarja 1937.
AMERIŠKA DOMOVINA, FfcBfcttAfcV 17TH, 1931

•i »mil i *.............

Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena



Zašel je na Saški trg in si ogledal obelisk v. osmerimi ležečimi levi: spomenik v poljski revoluciji padlih generalov. Nato je dospel v Saški vrt, park starih dreves, gostih drevoredov in celo vrsto kipov in kipcev poganskih bogov in boginj.
In koračil je dalje mimo nekdanjega, še danes sijajnega poljskega dvora. Dolgo je stal Jack pred ogromno staro palačo in zrl tja gor, kjer so bile nekdaj sobane poljskih kraljev in kraljic, ki jih ni več. In če se obnovi poljsko kraljestvo?
Lotila se ga je slaba volja. Krenil je nazaj v hotel ter pisal v Chicago dolgo pismo stričku Oliveru Heganu.
Opisal mu je dosedanje doživljaje in čim dalje je pisal, tem boljše volje je postajal. Ob mar-sikakem dogodku se je zakroho-tal. Tako je pisal dolge dve uri nepretrgoma in z naglico. Ko pa je pismo prečita! v celoti, se je premislil in ga ni oddal.
"Ne, prekratko je. Vnovič ga napišem," si je dejal. "Natančno, sistematično, dan za dnem mu opišem po vrsti. To bo zabavno."
In pismo je spravil v miznico, jo zaklenil ter šel obedovat.
V hotelu pa je naročil, naj mu sobo dobro zakurijo, ker ostane popoldne do noči doma. Po obedu si je šel kupit papirja ter se vrnil v svojo toplo sobico. Nato se je nemudoma lotil popisovanja dogodivščin, pričenši s tisto usodno nočjo, ko se je odpeljal
iz Chicaga z rumenim avtomobilom št. 11,770.
Zunaj je bilo že davno tema. Z ulic se je skušalo zvonkljanje kragulj čkc v, grmenje električne železnice, piskanje in tuljenje parnikov na Visli, visoko in nizko rjovenje parnih rogov in raznih tovarn.
Jack pa je pisal veselo dalje in občutil veliko zadoščenje v sebi. Zdelo se mu je, kakor da preživlja vnovič vse h umor ne in žalostne, razburjajoče in dolgočasne dogodke na begu iz Chicaga, a bil je zadovoljen sam s seboj.
Ko pa je pogledal na uro, je videl, da je minila sedma. Urno je položil rokopis v miznico, jo zaklenil ter spravil ključek v denarnico. Nato je odšel. Sam ni vedel, kako bi ubil večer najbolje.
že v hotelski veži je videl plakat varšavskega gledališča. V opero z velikim baletom! Vprašal je vratarja, kako dospe naj hitreje do gledališča, sede na tramvaj in deset minut kasneje je že sedel v prizemlju varšav skega gledališča.
Povsod sijaj, bogastvo, radost in ponos. Poljaki v Varšavi ljubijo dramatično umetnost. Zanje brez gledališča ni življenja. In lahko so ponosni na svojo opero. Tudi Jac';: je bil navdušen.
Ko pa se je vračal s predsta ve, mu je bila duša polna divne slovanske glasbe in pred očmi so mu plesale še vedno trume pre-lestnih ženskih teles, ki se vrte kakor peresca po taktih poljske
Ali bi ne imeli
4
raje
MAYTAG?
MODEL 110 SAMO
$69'50
models as low as
$<4| peb
■ WEEK
Mnogokrat slišite dobre stvari o Maytagu, ker je več žensk izbralo Maytag kot kak drug pralnik. Kaj ni to dober vzrok, da bi morali tudi vi enega imeti? Maytag je napravljen, da vam da več let poceni pranje, hitrejše, čistejše, nežnejše pranje. Famozni, četverokotni, vlit aluminast čeber; Maytagov valjčni izžemalec vode, z lastno-obračujočim odtokom, tih pogon z oljem zapečatenim ter mnogo drugih najboljših prednosti ter trajno zadovoljstvo.
Pokličite nas za prosto demonstracijo.
PRIHRANITE
DELO IN STROŠKE Z NOVIM
MAYTAG
LIKALNffiOM
Odstranite vso sitnost dviganja in vlačenja težkega ročnega likalnlka. Likajte udobno sedeč. Polna avtomatična kontrola. Obe roki prosti za ravnavo perila.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO.
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika
6104 St. Clair Ave.	ENdicott 3634
ODPRTO ZVEČER
mazurke, krakovjaka, gajdaka' in kakor se imenujejo prastari, večno prekrasni poljski narodni plesi.
In naslednjega jutra si je šel ogledovat zopet Varšavo. Znova je šel pred veličastno prestolico poljskih kraljev, hodil ob mogočni Visli ter se naslajal ob slikovitem pogledu na staro mesto na drugem obrežju.
Z veseljem je pisal nekaj dni vsako dopoldne in vsako popoldne par ur. Urno mu je teklo iz peresa, še lažje ko pred leti, ko se je ubijal za slabo plačo kot ubog žurnalist v Providenci na Rhode Island.
Zvečer je hodil v opero, na balet ali na dramske predstave ter je imel čiste umetniške užitke.
Tako so mu potekali dnevi mirno in lepo. Rokopis mu je naraščal, končno je bil ž njim gotov. Zadovoljen ga je oddal na pošto s pismom.
Potem je živel še sedem dni v Varšavi. Končno mu je postalo dolgčas. O, ko bi imel seboj Polly! živelo bi se tu kakor v raju. Toda samotnemu je bilo to mirno, brezdelno življenje neznosno.
"Dalje moram!" je razmišljal. "A kam v tej zimi ?"
Nekega dne je vprašal plačilnega natakarja*po obedu: "Kako daleč je odtod do Petrogra-da?"
"Toljko sutki!" se je odrezal flegmatično Rus. Samo 24 ur!
Jack je osupnil, potem pa se nasmehnil. "Samo 24 ur!" Za Rujsa preznačilen odgovor. Prostor in čas sta zanj brez pomena. Nikamor se mu ne mudi, nič mu ni predaleč, Rusu, živemu kontrastu Amerikanca, hitečemu vedno v sedmeromiljskih čevljih nervoznega napredovanja.
že nekaj dni se je učil Jack znova ruske slovnice. Spočetka iz dolgega časa, pozneje z namenom. Naglo se, je spomnil pozabljenih ruskih izrazov in, fraz Saj je včasih govoril ruski/ko je živel pol leta v Odesi ter služil za bolniškega strežnika v baraki, v kateri so ležali za kolero oboleli mornarji.
še pred zadnjim dnem januarja se je z izvoščikom odpeljal preko Visle po železnem Alek-sanclrovskem mestu skozi pred mestje Prago na Peterburški kolodvor. Našel je na vlaku ugoden prostor, si dal prirediti po stelj in je prespal vzdržema po lovico poti. V Dvinsku so ga zbudili sopotniki, ki so hiteli večerjat. Tudi Jack se jim je pridružil. Par ur nato je zaspal znova, in ko se je zjutraj prebudil, se je vlak že bližal severni Palmiri.
Gačina! Zadnja postaja pred Petersburgom. Ne veliko, a čedno mesto; povsod male pisane lesene vile, dače ter nekaj zidanih poslopij. Sredi velikega parka stoji carski grad . . . Poleti živo letovišče, zdaj kakor izmr-to. Na obzorju se je prikazalo na hricu veliko poslopje: zvezdama Pulkova ... še malo časa, in tirišče se je začelo širiti in ši riti, ob desni in levi so se množila zakajena poslopja, skladišča, kolodvorski uradi in "kurjerski vlak" je obstal.
Peterburg! Ura je kazala sedem.
XXV.
V Peterburgu
"Pelji me v hotel Dagmar!" je' velel Jack debelemu izvoščiku na kolodvoru, ko se je preril skozi tolpa nosilščikov.
"Vsjo zanjato!" (Vse oddano) je odgovoril rdeče zaripljeni mož, tičeč v kosmati šubi (kožuhu) in z astrahansko kapo preko pol obraza, da je bil videti kakor velika kepa.
"Pa me pelji torej v Severni hotel!"
In male tesne sani so drčale med jato drugih sani, švigajočih dol in gor, preko trgov, mostov, po ulicah in pereulkah (zvezah ulic in cest) ter so pribrzele na širni, živi Njevski prospekt. Kmalu so obstale na dvorišču velike hiše.
-(Dalje prihodnjič)
1881
1937
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnim in potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je za vedno preminul na nag loma naš preljubi jeni soprog in oče
Viktor Opaškar
Preminul je po hudi nesreči, ki ga je zadela pri delu v mestni elektrarni 16. januarja 1937. Preminul je 20 minut po nesreči. Pokopali smo ga 20. januarja po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče. Ranjki je bil star 55 let. Doma je bil iz vasi Gorjuša pri Domžalah, far a Dob. V Ameriki se je nahajal 31 let, vedno v Clevelandu. Bil je dobrega značaja in naprednega mišljenja. Bil je dober društvenih in dober gospodar in oče. Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ in društva Car-iiiota Tent, št. 1288 The Maccabees in ženskega društva Srca Marije (staro). Bil je priljubljen pri vseh, ki so ga poznali in ga bomo težko pogrešali mi, kakor tudi njegovi prijatelji in sorodniki ali usoda je hotela, da ga je nemila smrt vzela iz naše srede. Nam bo vedno ostal v spominu in pozabljen ne bo nikoli. Njegovo dobro delo nam bo v spominu celo naše življenje.
V dolžnost si štejemo, da se naj iskrene j še zahvalimo vsem, ki so darovali krasne vence in cvetlice ranjkemu v zadnji pozdrav, ko je ležal na mrtvaškem odru. Zahvalimo se sledečim: Mr. in Mrs. Frank Opaškar st., Stan, Vincent in Carl, Mr. in Mrs. Frank Opaskar Jr., Mr. in Mrs. John Slapar ml., in družina, Mr. in Mrs. Rudy Koporc, Mr. in Mrs. John Slapar st. in družina, Mrs. Klopčič in družina, Mr. in Mrs. Anton Levstek in družina, Mr. John Kaplan, Mrs. F. Plakadis, Mrs. M. Gut, Mr. in Mrs. Peter Kodrič in družina, Mr. in Mrs. Louis Zigmund, Mr. in Mrs. Frank Becaj, družina Mike Vidmar,, Mr. in Mrs. Jack Kraig, družina John Stra-zisar, Miss Stella Kafsky, Mr. Earl Wilson, John Mikus družina, družina Ernest Baucher iz Paines-ville, Ohio, sosedi, družina Preskar, Mr. in Mrs. Nitclwll, družina Richter Berkopec, družina iz Geneva, Ohio, 23rd Ward Republican Club, Employees of the 53rd Street Power Station, Clironologe Dept. of the National Acme, Hough Home Bakery and Employees, društvo Naprej, št. 5 SNPJ in društvo Carniola Tent, št. 1288, The Maccabees.
Hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše ranjkega in sicer sledečim: Mr. in Mrs. John Slapar Jr., Mrs. Mary Klopčič in družina, Mr. in Mrs. Rudy Koporc, družina Levstek, Mr. in Mrs. Frank Opaskar Sr. in družina, Mr. in Mrs. Valentine Sustarsic, Mr. in Mrs. Jim Scobie, Miss Sophie Slapar, Mr. in Mrs. Jack Klopčič, Mrs. M. Gut, Mrs. F. Plakadis, Mr. in Mrs. Kolar in drnžina, družina Offak, Mr. in Mrs. Charles Mohorčič, Mr. Joe Ursic in družina, Mr. in Mrs. Louis Oswald, Mrs. Frances Drobnič, Mr. in Mrs. Anton Maienšek, Mr. John Ayster in družina, Mr. Emil Melle, Mr. in Mrs. Frank Stanonik, Mr. Joseph Adamich, Mr. in Mrs. Jack Kraig, Mr. in Mrs. Žust, Mr. Peter Sterk, Mr. John Hrovat, Mrs. Agnes Smole, Miss Betty Galco, Mrs. Julia Bokar, Mrs. Petrič iz Barbertona, Mr. in Mrs. Žagar, Mr. in Mrs. Frank Susman, Mr. in Mrs. Sam Richter, Mr. in
Mrs. Frank Perme iz Norwood road, družina Blaž Pirnat, Frank Pirc in družina, Grace in Carl Fal-citano, Mr. in Mrs. John Alich, Mr. in Mrs. Frank Meyer, Mrs. Rose Urbančič, družina Bavec, Mr. in Mrs. Jos. Krulich, Mr. in Mrs. John Žnidaršič, Mrs. Germ in družina, Mr. in Mrs. Joe Konecnig, Mr. in Mrs. Louis J. Prince, družina Frank Lesar, Mr. in Mrs. Tekalec, Mr. in Mrs. Iiandi, Mr. Lovrenc Zad-nikar, Mr. in Mrs. Anton Mam, Joseph Zgonc družina, Mr. in Mrs. Peter Kodrič, Mr. in Mrs. Martin Graf, družina Judnick, Mr. in Mrs. John Sušnik, Mrs. Elsli, Mr. F. Vedamsek, Mr. in Mrs. Oloničar in družina, Mr. in Mrs. John Celesnik, Mr. Louis Može in družina, Mr. in Mrs. C. Scliulte, Mr. in Mrs. G. Bindok, Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. Frank Blanc, Miss Mary Bidlencik, Mr. Joe Jerse, Mrs. Galco, Mr. in Mrs. Bauchar in družina iz Paines-ville, Mr. in Mrs. John Per sin, in sosedje.
Najlepša hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu. Zahvala gre sledečim: Mr. Frank Opaškar Sr., Miss Stanisla Opaškar, Mr. Jack Klopčič, Mr. John Slapar Jr., Mr. F. V. Opaskar Jr., Mr. Ernest Bauchar, Mr. in Mrs. J. Klopčič, Mr. John Preskar, Mr. Anton Ster-le, Mr. John Mikuš, Mr. W. Schmitz, Mr. John Leu-stig, Mr. Sheldon Bowers, Mr. Frank Mačerol, Mr. G. Bindok, Mrs. Mozelie Roberts, Mr. Matt Kernz, Mr. Joseph Ada rtich, Mr. Ben Stanonik, Mr. L. A. Pile, društvo Naprej, št. 5, SNPJ, društvo Carniola Tent, št. 1288, The Maccabees.
Za vso pomoč ob naši bridki tugi in žalosti se zahvaljujemo posebno: Mr. in Mrs. John Slapar Jr., Mr. in Mrs. Jack Kraig, Mr. in Mrs. Ernest Bauchar in družina, Mrs. Preskar in družina, Mrs. Anna Nilchall in Mrs. Kodrič in za molitve ob krsti Mrs. Kolar in Mrs. Krajc.
Najlepša hvala vsem, ki so prišli ranjkega kropit in ki so čuli pri njem in vsem, ki so nam bili v tolažbo ob tej bridki žalosti. Hvala vsem, ki so ranjkega spremili k večnemu počitku. Hvala po-grebcem, ki so nosili krsto. Hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za tako lepo urejen pogreb in spremstvo. Najlepša hvala duhovnom fare sv. Vida, Rev. Jagru, Rev. Audrey ju in Rev. Sod j i za opravljene cerkvene obrede posebno Rev. Jagru za lep ganljiv govor v cerkvi.
Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj za vse kar so nam dobrega storili in nas tolažili. Če bi pomotoma ime kakega bilo izpuščeno se ravno tako zahvaljujemo.
Ti, dragi in preljubi jeni soprog in oče! Počivaj mirno v ameriški zemlji. Zapustil si nas v najlepši dobi življenja ali nesreča je neizprosna in Te je odvzela od nas. Težko nam je in hudo, ali pomoči ni. Ostal nam boš vedno v spominu. Žalujemo za Teboj in obiskovali bomo Tvoj grob, kjer bomo zasadili cvetlice in jih zalivali z našimi solzami. Počivaj mirno in sveti Ti naj božja luč!
Solza pada še nešteta tužno bije nam srce Smrt pobrala nam je Tebe Ni še mesec dni poteklo kar si Ti zapustil nas. Vedno pa spomin ostal bo v naših srcih večni čas.
Žalujoči ostali:
AGNES OPAŠKAR, soproga; ALBINA, hči; VICTOR, sin, in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, 17. februarja, 1937.