Inserati se sprejemajo in velji
tristopna vrsta:
S kr., če ae tiska lkrat.
IS	2
** i» n n n 4 ji
n n n it ^ n Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovans pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvi administracija) in ekspedicija r» Starem trgu h. št. 16.

Političen list n slovenski narod.
Po poŠti	prejeman velja:
Zu ceio leto	, . 10 (fl. — kr.
t h pol leta	, , 6 ., — ,,
t» četrt leta	. . 2 „ 60 „
V administraciji velja:
Za eelo leto . . 8 gl. 40 l<r. ta pol leta . . 4 „ ■>{) „ ca četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljal velja 60 kr. več nx leto.
Vredništvo je na Bregu iiiin^ štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden in v torek, četrtek in soboto.
Sedanje države.*)
„Poslušajte, vi kralji — ker vaša oblast dana vara je od Boga in vaša moč od Najvišjega!" Kako kratko in vendar jesno izgovarja tu kraljevi modrijan izvor veljave in moči dr-žavine! „Vaša oblast je od Boga"; on, ki je vse vstvaril, tudi je vse vredil, on vse vlada; on dal je vam oblast, dal pravico, dal veljavo. In če ste od njega, ste tudi njegovi, morate spolnovati njegovo voljo, častiti njegove vredbe in tudi svoje podložnike napeljevati k temu. To je izvor državin, to je njen namen; seveda ne naravnosti, kajti v to postavljena je druga, duhovna oblast — cerkev; in kako to država spolnuje dandanes?
*) Cerkev in država! dve oblasti, kteri je vstanovil Bog sam, da bi dal človeštvu pripomočke, doseči postavljeni mu namen. A vendar isti dve oblasti vidimo dandanes povsod v boji. Na kteri strani more biti krivda? Na strani cerkveni ne, kajti ona jo osemnajst vekov ravno tista, nespre menjena in nespremenljiva, duhovna, božja naprava in vendar bili so časi — ne v njenem začetku — bili so časi, ko je. bila v miru z državo, ko je bila med njima prijateljska zveza. Krivda mora biti toraj državina in da je to res in zakaj da je res, to je namen dalje vrste člankov o tem predmetu , neodvisnih po obliki, a sorodnih po misli. Sedanja država se s cerkvijo ne more vjemati; ona ji je po vsem nasprotna. V prvem sostavku, kojega pričenjam danes, naj v kratkih obrisih razkazujem načela sedanje države, ktere bom po njihovih posamnih točkah skušal ovreči na dalje, konec bode naj država, kakoršna bi imela biti — krščanska država. Sistematični, vseskoz popolni načrt razmer med državo in cerkvijo tedaj ni moj namen, niti tudi ni primeren političnemu listu. To v pojasnilo!
Pisatelj.
Če se ozremo po svetu, spoznati moramo, da država, kakor je sedaj, ni na pravi poti; ona ne napeljuje k Bogu, ampak odvrača od njega; ona ne spoštuje njegovih naredeb, ampak jih zatira in preganja; da, ona celo taji njega samega in na njegovo mesto postavlja samo sebe. To je — sedanja iu moderna država. Oglejmo si jo malo natančneje!
Kako je nastala? -- Že v starem veku veljalo je načelo, da je država absolutna, da ima neomejeno oblast čez podložnike in da so podložniki le toliko vredni, kolikor veljajo ko udje državini. S paganstvom skrila se je ta misel, a novejšemu času bilo je prihranjeno, na novo izleči jo izmed zastarele ropotije, okinčati jo z vso mogočo umetnostjo in postaviti jo na prestol vsemogočnosti, ko vzor vsega človečanstva.
človek bil je v naravnem stanu brezdru-žen; tako učil je Anglež Ilob bes v svojem Leviathan-u; on imel je pravo do vsega, kar je mogel doseči in ker so mu bili pri tem drugi ljudje na poti, vladala je vojska vseh zoper vse. Da bi v tem boju ne poginil ves človeški rod, nastala je družba, kteri je odstopil posamni vse svoje pravice, in ta družba je država. Država ima toraj neomejeno pravo. O ti reči enako mnenje imel je Francoz Rousseau; vsaj v konečni misli o vsemogočni državi popolnem se je vjemal s prejšnjim. To je prva stopinja državina k svoji sedanji popolnosti.
Druga stopinja! A zdaj stopi na bojno polje nemški duh, ki se je, kar se tiče države, posebno kazal v Ilcgel-nu in njegovi šoli, v panteizmu toraj, ker za razvitek svojega Bega ni mogel najti oblike, ko državo, obo-
krepost in svetost svojega življenja; posluževal se je k zmagi svobode pobožnih vaj, ktere nam nalaga sv. vera. Kteri mož od njega je bil bolje vnet za različne dolžnosti kot sin, kot soprug, kot državljan? Kteri kristijan od njega je bil zvesteji božjim in ccrkvenim zapovedim? A že slišim, kar mi hočete odvrniti; enkrat je O' Connell božjim in cerkvenim postavam dvoboj sprejel in je bil tako nesrečen, da je osmrtil svojega nasprotnika. Rekel bi jaz lahko, da je bil ta nasprotnik le zavratni ubijalec, kojega je dublinsko orangistično svetovalstvo poslalo, da pozove na boj našega mladega orjaka ter ga žrtvuje; kajti d'Esterre (tako je bilo nesrečnežu ime) bil je spreten strelec, ki je vsakikrat gotovo zadel. Reči bi znal, da je O' Connell dolgo in dokler je bil hladne krvi, zarad straha: oskruniti dolžnost moža in kristijana, odgovarjal le zaničljivo ua ta nesramni poziv, v kterem so hoteli fanatični orangisti ukončati z orožjem onega, kterega niso mogli s pametjo in pravico premagati. Pristavil bi lahko, da je ta podkupljivi razbojnik vedno prežal na-nj, ga psoval in žalil, mu pretil, da je moral O' Connell vedno
žaval je njo, imenoval joprezentnega Boga, razodenje božjega duha v človeškem življenji. Tako država požre v svojem ne-nasitljivem žrelu vse druge družbe, le ona ostane, vsemogočna absolutna. To je druga stopinja, država v panteistični obliki!
Človek, ki se je obožaval, se je prevzdi-gnil in to vrglo ga je ravno tako globoko pod lastno vrednost, kakor se je bil hotel popred povišati nad njo; iz panteizma zabredel je v materijalizem in ž njim njegova država, ki je v tem dospela do vrhunca svoje sedanje popolnosti. Država ostala mu je Bog; materijalizem je sicer ateizem, a to je panteizem tudi; obema pa ostalo je ime, nekaj že iz človeške narave, nekaj pa iz navade, kakor sta si oba sostava tudi sicer v marsičem podobna, opravičevaje tako pregovor: „skrajnosti se dotikajo". Ker materijalizem taji Boga osebnega, neomejenega, duhovnega, nadomestuje mu ga država, kar očitno kaže, da človek brez Boga biti ne more, če ne priznava pravega, naredi si ga sam, da ga le ima. Ta nekaj pante-istična, po večini pa liberaln o-m a t e-rijalistična država je moderna država. V teoriji je liberalizem ta vzor že popolnoma dosledno izkazal; to sveti se nam iz vsih njegovih ukov. A da ga še ni izvršil djanstveno, temu gotovo kriv ni on sam, niti ne njegovi slepi častilci, to vzročujc človeški duh, ki se vendar ne da vkleniti kar tako v verige brezduhovite čutnosti in živalske koristnosti; temu vzrok je krščanstvo, ki vlada še vedno srca ljudstev; to imamo se zahvaljevati poglavitno katoliški cerkvi, ki se bojuje tako nevstrašljivo in nevtrudljivo proti njegovi brezbožnost.i, ki se poteguje tako hrabro za
na obrambo misliti in oborožen biti. Reči bi naposled mogel, da je bil d' Esterre Goljat teh novih lilistejcev, najhujši in najstrašnejši sovražnik r msko-katoliške vere, in da je žalostne slave v tem iskal, da je zasramoval le slabi izraelski tabor; da se je O'Connell v trenutku verske prevare, lahko imel za novega Davida izvoljenega: osvetiti zasramovanje božjega ljudstva, da se je nestrpljiv, srdit, vitežki nevoljen, razdražen po neprenehljivem in zopernem pozivanji na boj, vdal predsodkom krive poštenosti in vneme, in da je v tej zmoti svoje zdrave pameti pričel boj, v kterem je usmiljeni Bog sam stražil v prid moža Irske in cerkve, da je žrtva vničila žrtvovalca. To bi znal vse pristaviti, ako že ne, da opravičim svojega orjaka, vsaj vendar, da zmanjšam njegovo pregreho; a Bog obvaruj, da bi se jaz, služabnik vere, ki oznanuje mir, vpričo božjega žrtvovalca, ki je svojo kri prelil, da ne bi se prelivala človeška kri, predrznil, pregreho braniti, ktero naravski zakon in sv. evangelij enako obsojata! Bog obvaruj, da bi jaz zagovarjal navado, ki je tako neumna, kakor barbarska, ki tirja, da se z dobrim očesom ali
Vzor pravega katolika in rodoljuba.
(Dalje.)
,,Razumeti zamoremo njegovo neprestra-šenost, stanovitnost in požrtvovalnost njega samega, ako verujemo v njegovo notranje prepričanje, koje je imel od zgorej o svojem poslanstvu. Njegova zgovornost je zedinila vse posebnosti, s kterimi so se govorniki starega veka odlikovali: dijalektiko Eshinovo, moč De-mostenovo, resnobnost Ilortensijevo, milino Ciceronovo, šegavost in zvitost Fokijonovo. Dozdevalo bi se nam skoro, da si je O' Connell s to zgovornostjo, v kterej ni imel vzgleda in ne bode imel posnemovalca, pridobil svojo srečo in svoje nadvladanje. In vendar temu ni tako. Stari modrijani so imeli za pravega govornika le pravičueža: vir bonu« dicendi pe-ritus. Kajti kakor je pravičnost brez zgovornosti onemogla, tako je zgovornost brez pravičnosti nevarna, služi le v to, da podira države in vodi narode k vstaji in puntu. Akojcvzro-čila O' Connellova zgovornost narodno srečo in državno sigurnost, zedinil je O' Connell kot pobožen državljan z močjo in milobo besede
najdražje svetinje človeške, za vero, vest, pravo, prostost in vrednost človeško.
(Dalje sledi.)
*
Nove premembe pri političnih \ratlih.
(Govor Hohenwartov. Dalje.)
Govornik v daljnem svojem govoru dokazuje, da bi država imela najmanj 2 milijona gld. novih stroškov, če sprejme predloge od-sekove, ker bi morala nastaviti najmanj 500 novih vradnikov. „Že denarni pomisleki, pravi, bi nas morali pripraviti, da za vselej slovo damo sistemu, ki ima take nasledke, in da z vso resnobo svojo upravo po takih načelih vravnamo, da bodemo hude skrbi avstrijskega denarnega ministra, pa tudi težka bremena avstrijskih davkoplačevalcev vsaj nekoliko po lajšali." (Dobro na desni.)
Po tej splošni kritiki predlogovih nasvetov, razvije govornik svoje misli, kako bi se dalo dosedanji napačnosti v okom priti. Kdor hoče zatreti slabo zeliše, mora spodkopati korenino njegovo. Prvi vzrok sedanjega zla je po Hohen-wartovem mnenji ginjenje vsaktere višje veljave, ktero je treba zopet vtrditi, če se hoče zlo odpraviti. „Vedno se toži, je rekel grof Hohenwart, da se širi surovost in divjost, nasprotovanje proti postavam in razna hudodelstva in pregreški zoper nravnost in zoper javno varnost osebe, premoženja itd. Toda teh nadlog nobena še tako dobra uprava za-se ne bo odpravila, in obžalovati moram tiste, ki menijo to nevarnost ustaviti, če po deželi nastavijo vojno policijskih komisarjev. Glavno krivdo te prikazni zadolžil je sedanji čas, zadolžil je cilj in konec, po kterem se hrepeni, zadolžili so pripomočki, s kterimi se skuša to doseči; (dobro na desni); in če hočemo to na bolje obrniti, treba bo vse predrugačiti.
Ce si vedno prizadevajo z blatom orne-tovati vse, kar je bilo nekdaj ljudem vzviše nega in častitljivega (dobro na desni), če se vera na božjo in človeško veljavo imenuje prazna vera — in to je naloga, ki si jo je z malimi častnimi izjemami stavilo naše časnikarstvo — če z eno besedo skušajo zatreti vse idealno in le materijalno korist preslav-ljajo kot cilj, po kterem naj hrepenimo, in surovo silo kot malika, pred kterim uaj se vpogujejo kolena, potem se ni čuditi, če se je surovost in divjost poprijela množice, in da skuša celo po hudodelstvih pospeševati mate-
rijalne svoje koristi. Kako hočete med ljudstvom iskati čut za pravico, in spoštovanje do postav, odkar se je tudi v najdaljih krogih pozvedelo, koliko pravica, postava in pogodba pred tistimi velja, ki so ua višji stopnji omike. (Dobro.) Kar se tukaj govori, med ljudstvom odmeva. Kdor pa pri izberi svojih pripomočkov ni gledal na meje postavne, ampak na začasni dobiček, je zgubil pravico pritoževati se (dobro), če se to načelo tudi pri tistih vkorenini, kterim ima dajati dober zgled. Ali tedaj smemo pri navadnih ljudeh iskati spoštovanja do tujega blaga, če imamo pred očmi prikazni, ktere je žalostna kriza 1. 1873 ravno v višjih druž-binskih krogih rodila? (Dobro!) Mislim, da tega ue moremo, kakor tudi tega ne moremo trditi, da bi pravičnost vsaki čas ljudem bila v svarilo ali da bi pri njih zbudila drugo prepričanje, kakor k večemu to, da je boginja pravičnosti slepa."
Govornik potem povdarja, da je treba razširiti samoupravo, kakor se je s splošno vojaško dolžnostjo razširila vnanja varnost države. Uprava, pravi, si mora sama biti cilj, ne pa služiti politiki; v prvi vrsti ji morajo biti pred očmi lastni nameni. (Dobro na desni.) Kakor pa Bog solnce daje sijati čez dobre in hudobne, tako bi se morala tudi uprava od makniti strankarstvu in svoje dobrote vsem 1 enaki meri deliti. (Dobro na desni.) Govornik dalje omenja, da je to sicer vzor, ki se dejansko težko vresniči, a temu vzoru se država vsaj lahko približuje, če ima načelo pred očmi, da je dobra uprava dolžnost vladina, ne pa le nekako darilo za posebne zasluge. (Dobro na desnici.) Dalje povdarja, da dobra uprava zahteva od izvrševalcev svojih veliko skrbljivost in marljivost. „Ne more biti pa brez nasled kov za upravo, če se morejo taki možje, kakor smo večkrat videli in vidimo, komaj dva me seca pečati s svojimi pravimi opravki, ker morajo skoz 5 mesecev v tej hiši pomnoževati stranko vladino, skoz dva meseca pripravljati predloge za deželne zbore, razun tega pa še vživati počitek, ki je z duševnimi deli in od-govornosljo preobloženim možem silno potreben (Veselost. Dobro na desni.)"
Prestopivši k vprašanju, kako bi se vrav nala politična uprava, povdarja načelo, da vsa politična uprava je del državne oblasti, in da poslovanje samoupravnih organov ni njim lastno, ampak od države izročeno.
Po tem načelu se zamore samoupravi dovoliti silno obširen delokrog. „Iz tega pa ledi, pravi govornik, da ne morejo dalje obstati deželni vradi, namreč cesarska namestništva in deželni odbori, kterih eni nepopol-noma nadomestujejo državno veljavo, eni pa kažejo samo vlado, ki ne more nobene reči izvršiti. (Dobro na desni.) Deželna uprava se mora zediniti v rokah namestnika in od njega vodjenih deželnih gosposk in mora tudi tam imeti svojo glavo. Le na ta način bode mogoče škodljivi dualizem odpraviti in upravi dati edinost, moč in urnost v izvrševanju. Taka uprava bo dajala zadostno poroštvo, ktero bi se v tem nahajalo, da bi bil uamestnik glede deželnih zadev zlasti za izvrševanje deželnih postav deželnemu zboru odgovoren. (Dobro na desni.) Na ta način bi se sklepi najvišje deželne gosposke in deželne postave laglje izvrševali kakor sedaj, ko ima namestnik zvrševanje pa nobenega vpliva na določbe, o tej ali tej reči, in tedaj tudi nobene odgovornosti ne, deželni odbor pa odgovornost, toda brez izvrševalne pravice." (Ker je govornika obhajala slabost, nehal je govoriti in je govor končal še le v prihodnji seji.)
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. novembra.
Avstrijske dežele.
V državnem zboru je včeraj denarni minister obširneje razložil obravnave med Cislo in Translo. — V budgetnem odseku so obravnavali dispozicijski zaklad. Poslanec Skene je rekel, da ne bode zanj glasoval. Fasser je na to v imenu ministerstva rekel: „Dasi glasovanje za dispozicijski zaklad ni zaupnica ministerstvu, bi vendar vlada, če večina zbornice glasuje zoper omenjeni zaklad, to smatrala kot nezaupnico in ministerstvo bi vrdelo, kaj ima storiti". Pri glasovanju je večina odsekova glasovala za omenjeni zaklad.
Vnanje države.
lluski poročnik v Carigradu, general Ignatiev, je vladi naznanil, da bode s svojimi vradniki zapustil Carigrad, če bodo vojaki turški prelomljevali premirje. Priprave za vojsko | so po večem končane. Razuu večih mest ob
močno pestjo dokaže čisto srce! Bog obvaruj, | da bi zagovarjal predsodek, ki se nikoli zagovarjati ne da,, predsodek, ki si hoče z ubijanjem čast pridobiti in kmalo pozabljiv madež s krvijo oprati, predsodek, kojega je cerkev tako opravičeno kot peklenskega zaznamovala! Rečem toraj, da je O' Connell grešil, hudo grešil, prevzemši dvoboj, a ko je greh storjen bil, sledila je pokora. Jedva zginila je ta zmota in ste pamet in vera spet nadvladovali dušo O'Connellovo, obžaloval je nesrečno zmago tako, da je spomnivši se nje zdihoval in se tresel in da je obljubil, nikoli več kaj tacega početi. Kakor drug David preminil je, predno je prenehala pokora in pa solze črez njegove grehe.
O' Connell je posebno ljubil nebeško kraljico,« ktere slavo je vpričo više nego 100,000 ljudi glasno oznanoval. Priporočil je njej emancipacijo in njej ua čast stopil med hudo debato o irskej svobodi v kotič, da zmoli tam rožni venec. V cerkvi pridružil se je množici, da se vdeleži pobožnih vaj z ono priprostotjo in skromnostjo, ktero ošabna vednost in naduta velikost le prepogosto pripušča onim ubožcem, ki so njim poslednji na zemlji. Svojo
katoliško vero je kazal povsodi. V javnih zborih si je štel v posebno čast, ako je mogel z besedo in dejanjem svojo udanost in ljubezen do katoliške vere razodeti. In resi slabost je in sicer največa slabost vseh slabosti: občutke prave vere prikrivati ter se sramovati javnega spolnovanja svojih dolžnosti; zato se nahaja najnavadneje le pri malih dušah, pri ubogih duhovih, pri ženskah in mladih ljudeh; pravi ženij je bil še vedno istinito veren in se je rad kot takega kazal; nikdar ni poznal zanič-ljivega človeškega straha. O' Connell je bil prijatelj in častitelj katoliškega duhovništ.va, ga je vedno visoko spoštoval; ljubil je katoliške redovnike, in si je prizadeval na vsak način braniti nauke in obrede katoliške cerkve proti različnim napadom raznih protestantskih društev; kajti on ni le samo državljan nego tudi kristijan. On ljubi svojo domovino, a še bolje katoliško vero. ... Kdorkoli se je drznil vpričo O' Connella spregovoriti besedo proti katoliški veri, bil je takoj podrt od groma njegovega glasa, od njegove obilne učenosti, od prešinjajočih udarcev njegove ironije, daje vpričo tega strašnega moža, kakor so ga ime-
novali, molčal, se spoštljivo obnašal, in da se ni upal rimske vere zasramovati. Vse njegovo dejanje in nehanje je stalo na podlagi sv. evangelija; od tod njegova moč, njegovi vspehi. Zunaj katoliškega nauka nahajata se dva sistema: ustavljati se trinoštvu in tlačenju; eden tirja, da se njima človek podvrže z brezumno neobčutljivostjo; drugi, da se odbijata s silo; eden veleva, da se kot sužnji vdaste jarmu, drugi, da se spuntate kakor vstajniki. Eden je sistem pasivne pokorščine, drugi aktivnega upora. Oni je sistem moslemitskega nevernega fanatizma, ta krivoverskega rationalizma. Ali ah! niste li ti sredstvi hujši od zla, koja bi morali zavračati? Sistem pasivne pokornosti ali nedelavne podložnosti v vsem, kar viša oblast z ljudstvom začenja, prepušča samovoljnim trinogom ne le življenje, čast podložnikov, ampak tudi njegovo boljše spoznanje, srce, vest, pamet, voljo — vse, kar stori človeka. Sistem aktivnega upora je vedno nesrečen ali že propade, ali pa se poslavlja. Zmaga li, spremeni le osebe, a ne reči; stranke zastopajo drugi ljudje, a drama tlačenja dalje igra.	(Dalje sledi.)
■Črnem morji vtrjujejo tudi mesto Bender, ki je bilo v dosedanjih rusko-turških vojskah vedno ena najvažnejših trednjav. 120.000 mož je pripravljenih, da marširajo v Bulgarijo, 340.000 se razpostavi ob gališki meji, kar priča, da Avstriji nič kaj ne zaupajo, tretja vojna pa prime turške dežele v Aziji. Vojni proračun za prihodnje leto se je pomnožil za 70 milijonov rubljev. Gotovo je neki, da je Bismark ruski vladi zavezal se k prijateljski nevtraliteti in tudi k bdenju nad krajinami poljskimi. — V CarskemSeluje car rekel stražnim polkom, da oni niso odmenjeni k vojskovanji proti Turški, k temu zadostuje vojna, ktero bode vodil veliki knez Nikolaj. Stražni polki dobijo le povelje k odhodu, ako bi Ruski bojevati se bilo še z drugimi neprijatelji nego s Turki. Če Rusi prično vojsko, pošljejo Angleži en del svoje vojne v Egipt. Govori se tudi, da je Angleška s Turčijo sklenila zvezo, vsled ktere se zaveže v štirih tednih Turkom na pomoč poslati 100.000 mož, če ji Rusija napove vojsko. Tudi ji bo skoz O mesecev posodila polovico denarjev, kar jih bo v tem času potrosila za vojsko.
Stali j« iiMkst zbornica se je 20. t. m. odprla. V prestolnem govoru kralj naznanja, da ji bode vlada predložila nove postave o razmerah med državo in cerkvijo. Sploh sodijo, da bodo zopet skrčili pravice, ki so jih papež do zdaj vsaj na videz še vživali.
Izvirni dopisi.
■z Kostanjem iee, 20. nov. (Iščejo me. Vreme ; nesreča.) No, to je skrbi, popra-ševanja, tekanja in iskanja! — zakaj? Izvedeti, kdo je pisal iz Kostanjevice zadnjič v „Slovenca". Dolži se učitelj — revež nedolžni! — dolže se gospodarji, dolže fantje in gospo-dičine, samo pravega še nobeden ni zadel in ga ne bode. Hvala Bogu! Ko bi vedili Kostanjevičani, kako se Vam pisavec v pest smeje! Ali zakaj vendar tako popraševanje po dopisniku, vsaj vendar ni bilo nič posebnega: same nedolžne resnične stvari!? Vzrok je dvo. jin, kakor so misli in prepričanje naših meščanov dvojne. Nekteri so veseli, drugi se jeze in penijo nad dopisom; prvi pravijo, res je taka, v sedanjem času nas hočejo s šolami zasuti iu ne gledajo na naše žepe; drugi, nemčurji pa: kdo je predrznež, da ne pusti, da bi z g. becirkshauptmanom mirno gospodarili, učitelja volili, kakor želi naše nemčursko srce? da, kdo je, grd predrznež!? Gospod vrednik, le pripravite se, kmalo dobite pismo, v kterem se bode od vas zahtevalo, da me izda-ste.*) Smešno res, ali resnično.
Veseli me pa vendar nekaj pri tej reči, ki vam Kostanjevičanom ne daje pokoja. To namreč, ker me s svojo zvednostjo in radovednostjo prepričavate , da vam je vendar nekoliko mar za domačo reč, da vam ni vse eno, naj se godi tako ali tako. Prav je. Zato bi se bili morali vže zdavnej bolj zanimati, zato vže zdavnej se bolj truditi. Drugače bi bilo potem v našem mestu. Sv. Miklavž bi bil vže pred nekterimi leti dobil dostojno stanovanje, mesto bi ne imelo toliko blata ob deževnem vremenu, občinski zastop bi bil naroden, iu bi vam ne pošiljal nemčurskih dopisov kakor sedaj, in pri volitvah za deželni in državni zbor bi bili glasovi za nemčurje pri vas le bele vrane, ne pa po večini kakor pri zadnjih in predzadnjih! Da, Kostanjevičani, brigajte se nekoliko bolj za domače reči, berite časopise! Če si jih nikakor ne morete sami
*) Nič se uc bojte. Vred.
naročiti, več naj vas stopi skupaj in storite z združenimi močmi, kar posameznemu ne ide; ako pa tudi to ne, si pa vsaj izposodite časnikov pri tistih, ki jih imajo. Tudi to vam ne bode nemogoče.
Ako bi bil jaz s svojim, kakor sem mislil, popolnoma nedolžnim dopisom, v to svrho kaj pripomogel, me bode srčno veselilo, in še vam bom postregel prepričavši se, da tudi ni zastonj.
Snega, čast Bogu, smo se znebili. Prav je, vsaj nam je prišel res prezgodaj. Ali ljudje, posebno otroci, so jeli jako bolehati: nesrečna davica jih še vedno davi. V enem tednu jih je umrlo v našej malej fari, kakor sem čul, šest za to morilko.
V gozdu se je zgodila vže zopet nesreča. Na necega drvarja, krepkega moža, je pal debel hrast ter mu prsi zdrobil, da je revež moral umreti. Denarja je šel semkaj iskat, našel ]e smrt, ter zapustil ženo in dva otroka, premoženja pa nikakovega ne.
IPofirež?« pri Kulpi, 17. novembra. (Volkovi. Javne zadeve.) Ko sta bila Jugoslovan in krvoločni Turek začela vojsko, jeli so nekteri naših ljudij boje prorokovati, da bode ogenj oplašil Turško in Slovansko zverjad, ter prignal jo k nam in drugam. To menitev jim zdaj potrjuje volčja sila po našem svetu. Vže nekoliko časa se jako pridno volčje klatijo mej nami. Ko je bila še tista huda vročina avgusta meseca, vže tačas so jih bili zasledili — in vzdignili so se na-nje, pa nijso ni videli nobenega volka. Zdaj pa so tako pritisnile te mrcine, da jako pogosto slišimo o tej ali tej nočnej žrtvi. Pred nekolikim časom so sosednemu grškemu duhovnu umorili in objedli osla, malo kasnejše je volk v enej naših vasij vzel psa, sinoči ga je izpred hiše odnesel pa baš mojemu sosedu. Ali vendar zadnji čas se živa duša ne gane, da bi malo se smodnikom posvetila tem požeruhom. Človek se naposled ne bode več izpod strehe upal stopiti po noči. Nikoli ne bodem zabil, kako prijetno je bilo v Koprivniku na Kočevskem, ko sem tamkaje služil! Tam sem več potov gledal, kako so po rahlem nočnem dežji mladi zajci po cesti igrali drug z drugim , pa tudi dostikrat sem videl po snegu volčje sledi. O nekej priliki sem po leti na večer videl dva medveda, kako sta tacala po jarku malo pred menoj; tisto leto po zimi pa sem trikrat po noči naletel na volka na cesti, kder je moški sedel in čakal. — Ali sve-tilnica z bronom vred ga je vsak pot oplašila, da je umaknil se s pota. Tudi tu bode še tako, ako se kaj ne presukne ta volčja neprijetnost. — Nekoliko se nam je začelo sanjati, da bi žandarje utegnili dobiti le-sem, kar bi nam bilo zbog boleče osamelosti in mogočih neprilik jako po godu. Mi smo baš zapuščeni v vsakojakem oziru: pošte nijmamo, zgubili smo jo nenadoma; prodajalnice nij tu nika-koršne, ni soli nij tu na prodaj; mesnice tudi nij, po vsako malost moramo o potrebi poslati v mesto, kamor je skoro tri ure daleč, pa še tam nijmajo vsega, česar zdaj pa zdaj potrebuje človek na deželi. Kakor bi bili iz oblakov padli, tako se nam godi. Pa naši nasprotniki ali neizkušenci očitajo takim krajem, da je ljudstvo po njih leseno; da je tako in tako. Lehko bi bilo še odurnejše, nego je resnično , tukaj. — Še tisto drobtino poprejšnje dobrote — pošto — ki smo jo vživali, smo zgubili. — Tudi mi smo pred nekolikimi dnevi uže imeli sneg iu tako zimo, da stari ljudje tukaj ne pomnijo tako zgodnega in hudega mraza, zdaj pa je zopet brezi snega in dobro. — Zdravstvujte, Slovenci!
Iz Šl itjai'feUt'K-a, 18. nov. Ustavoverna stranka spodnje-štajarska je krepko moč zgubila: celjski usnjarski fabrikant Anton Lasnik je umrl. Ranjki je bil 1. 1868 štaj. dež. poslanec, od 1. 1860 vedno v mestnem svetovalstvu celjskem. Povzdignil je večkrat v ustavoveruih zborih svoj glas, kedar je šlo zoper narod slovenski in cerkev katoliško: obema je bil zagrizen nasprotnik. Zato se je pa njegovega pogreba dne 15. novembra tudi vdeležila po poslancih vsa nemškoliberalna stranka spodnje Štajarske.	S.
Iz ŠtaJarskejja, 19. novembra. — (Predalnina in nosnina na poštah; Fach- und Zustellungsgebühr.) Dasiravno ste bili z dopisi o poštnih zadevah že večkrat nesrečni, Vas vendar prosim naslednje vrste priobčiti; nadejam se namreč, da ,,Slovenca" zarad tega dopisa ne bodo zapečatili. Stvar pak je ta-le:
Vis. ministerstvo za trgovino je z ukazom od dne 21. aprila t, 1. št. 119000 poštne vrade pooblastilo , da smejo 50 kr. na mesec zahtevati od vseh adresatov, kteri stanujejo na poštnem mestu ter«hočejo svojo pošto sami sprejemati ; komur se pa, kakor dosihmal, pošta po posebnih listonoših na dom donaša, ta mora za vsako listino posebno nosnino (Zustellungsgebühr) plačevati.
Dejansko se je ta vis. ukaz vpeljal s 1. junijem, če povsod, mi ni znano. Predalnina (Fachgebühr) mesečnih 50 kr. kakor nosnina pripada namreč poštnemu ekspeditorju, kteri se zamore, se ve da, svoji pravici odpovedati in omenjenega vis. ukaza ne izpeljevati.
Po nekterih krajih pri nas so nastale vsled te premembe neljube sitnosti. Ekspedi-torji navadno postave niso javno na ogled dajali in občinstvo se je obotavljalo plačevati za poseben predal na mesec 50 kr., češ, saj predala ne potrebujemo. Drugod zopet so bili listonoši nepoznani, ker so ljudje dan za dnevom sami hodili po pošto. Čudom so se tedaj začudili, ko jim kar naenkrat ekspeditorjev fantič pošto domu prinese, pa tudi v imenu očeta postavljeno nosnino tirja: nevolja je naraščala tem bolj, ker se ni moglo nikjer ofici-jelno zvedeti, koliko da se naj plačuje listonoši za posamezne listine. Pritoževalo se je občinstvo, pritoževali so se ekspeditorji, po nekterih krajih so se obrnili kar naravnost v Gradec k poštni direkciji. Konec vseh prepirov je ta: da se mora na neerarnih poštah plačevati ali mesečna predalnina 50 kr., ali listonoši nosnina. Gotovo je bilo poprej občinstvo na dobičku, istina je tudi, da nove pre-naredbe občinstvo ni z veseljem sprejelo in da se je želi prej ko prej znebiti. Po nekterih krajih že tudi pripravljajo adrese do državnih poslancev, naj bi vis. ministerstvo poprosili, da dotičen ukaz zopet spremeni.
Ti novi stroški namreč niso tako majhni. Predalnina znaša na leto 6 gld. in potem še moram, kakor doslej, sam na pošto pošiljati. Nosnina bo sicer nižja a veliko bolj nadležna: od listnic, pisem, nakaznic po l kr., od časnikov po '/„ kr., od denarnih recepisov po 3 kr., od proste avize po 2 kr., eno k drugim se nabere, časniki so nam itak že visoka štibra, zdaj se bodo še podražili za 1 gl. 80 kr. na leto. Mnogim hišam ni ljubo, da jim zahaja dan za dnevom ptuj, morda slaboglasen človek (listonoša) v dom, in po naših malih trgih in vaseh se lahko po radovednih listonoših cela korespondenca prej izvč, kot jo adresat dobi v roke.
Nova določba ugaja edinim trgovcem v primeri z drugim občinstvom. Trgovec dobiva na dan po 5 do 10 pisem; mesto tedaj vsak
dan listonoši po 5 do 10 kr. plačevati, si bo rajše na pošti predal obdržal ter odrajtoval predalnino. Drugi ljudje nimajo tako velike privatne korespondence, dobivajo vsak dan svoje časnike in morda na teden eno pismice, tem je predalntna predraga, odločili se bodo za nosnino.
Ljudem pa, ki niso na mestu pošte doma, ampak so v bližnji vasi, treba ni ničesar plačevati: oni ostanejo pri starem. In tudi od listin, ki pridejo „poste restante", ni treba nič plačevati; ni li prav ta zadnja točka nevarna celemu ukazu?
Pa da končam: postavnih potov ne manjka, spremembe poprositi, kjer jim je nova določba neljuba. Jaz sem hotel reč mirno pojasniti; za drugo naj poskrbijo tisti, ktere reč zadeva.
Domače novice.
V Ljubljani, 23. novembra.
(Kmetijska družba) je imela včeraj občni zbor, kterega se je vdeležilo dokaj društveni-kov. Obširneje poročilo priobčimo prihodnjič.
(Mladi umetniki Krežma) hočejo oditi v Italijo in od ondot v Španijo in Francijo; želimo jim srečno pot, piše „Obzor", in da nam se ovenčani z novo slavo v velikem svetu zdravi in srečni vrnejo v domovino.
(Sokolski večer) preteklo soboto v gostil-nici ljubljanske čitalnice je bil živahen in gospodu Jeločniku gre priznanje, da se mu je ta veselica izvrstno posrečila, kar kaže, da ima za to posebno zmožnost. Da so bili pevski zbori in čveterospevi vrlo izpeljani, tega ni treba še posebno omenjati, za to so nam čitalnični pevci vselej porok. Veliko veselo-sti je zbudil tudi domači orkester, posebno s „peštanskim softa-maršem", ki je zavoljo ropota zbudil živahne „eljen"-klice, kar je neki šaljivec madjarskim „šoftom" brž v Pešto telegrafiral. Posebno muhasti so bili tudi kostumi, v kterih se je orkester produciral. Burno pohvalo in mnogo smeha je zbudil komični duet postreščeka in komisijonarja, kterega sta gg. Jeločnik in Bizjak prav šaljivo izpeljala. Nekaj novega in zato zelo mikavnega so bili tudi „slovenski pregovori in izreki" kot uganjke v živih podobah predstavljani*). Občinstvo jih je nekaj uganilo, večidel pa ne, in komična rešitev je zbujevala veliko veselosti. Gosti, kterih se je bila čitalnična gostilnica napolnila, so bili židane volje po tej res narodni veselici. Pijača iu jed, pa tudi postrežba, vse to je bilo tako, da ni boljšega želeti, zlasti piva ne najdeš v Ljubljani nikjer boljšega, ko tu. Zato sta imela „postrešček in komisijonar" prav, ko sta v neki kitici kupleta šibala malomarnost Slovencev, ki so zadnji čas čitalnično gostilnico jeli tako zanemarjati. Kakor zvemo, je tega največ kriva neka svojat, ki hujska in ruje zoper čitalniškega gostilničarja. Pa bodi si kakor koli, gostilničar je zdaj pokazal, da tacega zanemarjenja ne zasluži, zato bi bilo prav, da bi se vsi nekdanji gosti k njemu nazaj povrnili. To bo tudi naši reči na čast, če se držimo središča narodnosti v Ljubljani, in to središče je gotovo čitalnica , kamor se vedno zatekajo tudi naši vnanji prijatelji.
*) Taki „slovenski pregovori in izreki" kot uganjke predstavljani v živih podobah, bi bili posebno prilični za čitalnice po deželi, ker se dajo napraviti brez vseh stroškov in prav lahko pa so gotovo jako mikavne zabave za vsakega. Ce jih kaka čitalnica ali kako društvo želi, uaj se obrne do g. Jakoba Alčšovea v Ljubljani, ki bo take pregovore, pa tudi komične kuplete z godbo vred rad pošiljal, če se mu povrne le to liko, kolikor stane prepis.
(Slovensko gledišče.) Predstava „Lowood ske sirote" je bila v obče prav dobra. Vso pohvalo zaslužita v prvi vrsti gospica Podkraj-škova, ki je „siroto" naslikala v popolnoma naravni obliki, dobro povdarjaje posebno tragične momente in le ob koncu, kakor se nam je zdelo, nekoliko pretirala, — in gospod Schmidt, ki je nalogo „Rochestra" prav po angleški igral. Oba sta molela visoko izmed drugih igralcev in zaslužila burno pohvalo. Njima najbližja v igranji je bila gospa Odijeva. Drugi stari igralci so imeli manjše naloge, pa so se vrlo držali. „Novih moči", ki smo jih ta večer videli, ne moremo soditi po stari meri; le toliko naj bo omenjeno, da nektere kažejo dovolj talenta. Gospici Trdinovi izrekamo hvalo za to, da je prevzela tako dolgo nalogo, ktera jo je stala gotovo mnogo truda in učenja. Škoda le, da ima gospica tako osoren glas, kteremu, da bo za oder prijeten, manjka veliko gibljivosti in — olja. Želeti bi bilo za tako igro, ki se vrši v bogatih angleških salonih, tudi malo bolj krasne toillete. Iliša je bila pošteno polna in z igro zadovoljna. — Konečno še nekaj. Ne vemo sicer, kdo sestavlja glediščne liste, ali sramotno je za slovenski jezik, če se tiska na njih „imendan" (Namenstag) in „značajna slika" (Charaktergemälde), — kakor da bi ne imeli pravih slovenskih besedi za to. Naj gre tisti, ki to sestavlja, h kakemu prvošolcu in ta mu bo povedal, da se pravi „Namenstag" ali „Namensfest" slovenski „god". „Značajna" slika pa doni vsakemu slovenskemu ušesu tako, kakor n. pr. nemški ,,ein charakterfestes Gemälde". Vendar ne I Saj je naš jezik zadosii bogat, tako, da za besede pač nismo več v zadregi. — Poslovenjena je igra dokaj spretno, le beseda „dakle", ki se pogosto sliši, zbada v nji kakor neprijetna šivaujka. Ali nimamo Slovenci za to ,,toraj", „tedaj", ,,zato" itd.?
(„Turški list"), nanašaje se na neugodno kritiko predzadnje slovenske predstave v par slovenskih listih, daje „Slovencu" pod nos stavek: „Kaj pravi „Slovenec" k temu?" Kakor da bi bil „Slovenec" poseben protektor slovenskega gledišča! Nam je slovensko gledišče
draga narodna naprava, ktero smo si vstanovili z mnogim trudom in mnogimi denarnimi žrtvami, zato ga mi pospešujemo, kolikor vemo in znamo, kakor vsako narodno reč in marsikdaj zatisnemo oči rajši, kakor da bi grajali. Tedaj je adresiranje onega stavka do nas naravnost — budalost, „Slovenec" je za slovensko gledišče ravno tako malo odgovoren, kakor „turški list" za nemško, ki ni dosti boljše od sedanjega slovenskega, slabše pa gotovo, kakor je bilo naše pred par leti in morda zopet kmalo bo. če bi pa morda po neugodnih razmerah opešalo, gotovo ne bo opešalo za vselej, ker gledišče je primeček, ki ga vsak narod dobi po vrhu na svoje pravice. Ako pa v Ljubljani nemško gledišče ugasne — ugasuje pa že vidoma — ne bo nikogar več, da bi mu podnetil. Ugasnilo bo za zmiraj. To naj premisli „turški list" in potem bo spoznal, da ,,si tacuisses, philosophus mansisses".
Listnica opravništva.
G. J. B. v L.: Da — vse prejeli.
Č. g. J. K., župn. v R.: Ravno tako vse prejeli ter je vse poravnano.
BI. g. K. N., posestnik v S.: Res, da Vam štev. 134 od sobote nismo poslali, pa tudi nobenemu drugemu ne, ker je bil list zopet enkrat od policijo ugrabljen.
Umrli so:
Od 17. do 21. nov. Jož. Boržič, urarjev o., 3^ 1., za vodo v glavi. Anton Kaloš, telegr. čuv. o., za vtriplj. pljuč. Urša Suhadobnik, gostinja, (34 1., v boln., za jetiko. Janez Okom, cunj. o., 2 I., za drisko. Janez Delan, hišni pos., 71 l., vsled starosti. Jožefa Seme, zasebn., 80 1., za prsno vodenico. Maria Rupnik, gostinja, 72 1., v boln., za pljučnico. Martin Boc, del., 50 1., v boln., za jetiko. Neža Križaj , gostinja, 65 1 , v boln,, vsled starosti. Jera Lügner, gostinja, 70 1., v boln., za rakom v želodcu. Franc Laurc, žandarm o., 7 u., za božjastjo. Jakob Kovač, gostač, 84 1., Maria Kurent, pesternn, 20 1. , ol>3 v boln. za pljučnico. Maria Ulčič, gostinja, 72 1., v boln., vsled starosti. Avguštin Waide, kond. o., 14 1., za škrlatnico.	-
Teleicrnlične <|v,mrii<- črne 22 novembra.
Papirna renta 61.20 — Srobrna r^nt» 66 35 — 18«01etno državno posojilo 108.25 — Bankino akcije 825 — Kreditne akcije 149 40 - London 126.60 — Srebro 112 65 — Ces. kr. cekini 6 04 20iraukov 10-10.
Nova slika.
Izšla je v Beču velika in umetniško izdelana slika
Mi vojskovodje ? srtto-Mi vojski.
Milan M. Obrenovič IV. Nikola I. Petrovič Njeguš.
Generali: M. O. Černjajev, Banko Alimpič, Franjo Zach, in Kosta S. Protič. — Vojvode: Petar Vukotie. Božo Petrovič, Ilija Plamenac, in Mašo Vrbica. — Obersti (polkovniki): Horvatov ič, Oreškovič, Ilija Čolak-Antič, Teša Nikolič, Valdcmar Iieker, Milojko Lešjanin. — Oberstlajtnanti (podpolkovniki): Sava Grujic, Vlajkovič, Kosta Bučevie, Grnja Miškovic. — Major Paja Putnilc in arhimandrit N. Dučie.
Slika ima 22 verno po fotografiji narejenih podob z grbom Srbije in Črnegore. Sliko je litografiral
Slika je 53 centimetrov visoka iu 90 centimetrov široka.
Cena sliki je i gld. 2G kr.
Naročnina se pošilja na adreso:	(G8—4)
P. Jankovič, Wien VIII., Piaristengasse Nr. 49.
Denarji naj se pošljejo v frankirai ih pismih ali po poštni nakaznici. Komur jc drago, naj na listnici povč, če naj se mu pošlje proti poštnemu povzetju (Nachnahme).
Kdor za gotov denar naroči 10 podob, dobi podobe po 1 gld. iu frankirano po pošti. Cena tej veliki in umetniško izdelani podobi je tako majhna, da si jo vsak lahko naroči. Brez te s'ike naj nihče ne bo, ki se zanima za srbsko in črnogorsko vojsko z državo turško.