Osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje A - DOHODKI fRORAČUNA OBČINE Po obstoječih prcdpisih vsaka družbenopolitična skupnost v proračunski bilanci zajema samo pioračunske dohodke, ki so njen vir. Skupni proračunski dohodki občine za leto 1971 znašajo: D O H O D K I Rcalizacija Predlog Indi 1970 1971 Prispcvki 32.248.979 34,934.450 108 Davki 8,971.832 9,799.800 111 Takse 216.119 243.000 113 Ostali dohodki 64.502 100.000 155 Prispevck za uporabo mcst. zemlj. 1,786.079 1,918.350 107 SKUPAJ DOHODKI 43,287.511 46,995.600 108 Dohodki proračuna za leto 1971 so v primerjavi z realiziranimi pro-računskimi dohodki iz leta 1970 večji za 8 7c. Večji porast je pri ne-katerih prispevkih m davkih; pri-spevek iz delovncga razmerja ter prometni davek od maloprodaje pa sta limitirana v skladu z zveznimi predpisi. Zvezni zakon določa, da se del prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks, ki bodo v letu 1971 presegli za več kot 10,8% realizacijo leta 1970, izloči na poseben račun. Prispevki, ki predstavljajo glavni vir proračunskih dohodkov bodo porasli le za 8 %. Na tako povečanje vpliva navedcna zvezna omejitev pri-spcvka iz osebnega dohodka iz de-lovnega razmerja ter sprememba ne-obdavčcnega dela prispevka iz skup-nega dohodka občanov, ki se po-večuje od prejšnjih 20.000,- din na 25.000,- din letno. Stopnjc prispevkov iz osebnega dohodka od obrti in ostalih dejav-nosti ostanejo nespremenjene, 6 % povečanje se picdvideva delno radi večjega eelotncga dohodka ncka-tcrih obrtnikov ter realncjšega ugo-tavljanja čistega dohodka obrtnikov knjigašev na podlagi poslovnih knjig. Prispevek od kmctijstva ostaja na ravni leta 1970. Sprememba pri tem dohodku nastaja samo pri zave-zancih, ki imajo do 500,- din kata-strskega dohodka. Po republiškem zakonu oprostitev teh zavezancev v letu 1971 ni več možna. Zato od-pade občinska olajšava za vse tiste, katerih katastrski dohodek znaša od 200.- do 500.- din. Kmetom - botcem se v letu 1971 priznajo davčne olajšave pri odmeri prispevka od kmetijstva, ki znašajo od 20 % do 50 % vseh odmerjenih prispevkov. Davčne olajšave so predpisane tudi za zavezance prispevka od kme-tijstva, ki ]im je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusme-ritev gospodarstva ter stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turi-stične namene. Olajšava se lahko prizna, če zavezanec vloži za nave-dene namene sredstva v višini naj-manj 50% katastrskega dohodka svojih zemljišč, vendar najmanj 2000 din. Dohodki iz naslova davkov se po-večujejo za 9 %. Tudi na davke vpli-va zvezna zakonska omejitev 10,8 % povečanja. Stopnje prometnih dav-kov ostanejo nespremenjene. Pove-čanje dohodkov nastaja zaradi po-rasta prometa blagovne proizvodnje tei tealnej^ih osnov pii piodaji ne-premiČTiin. Takse se povečujejo za 12 %. Ta-rifa sodnih in upravnih taks ostane nespremenjena, predvideva pa se po-rast upravnih in sodnih opravil, ki vplivajo na povečanje teh dohodkov protačuna. Dohodki organov in drugi do-hodki v višini 100.000 tlin zajemajo razna yračila prispevkov ter plačila anuitet in obresti. V proračunski bilanci ni zajet presežek dohodkov leta 1970 v vi-šini 1,901.021.- din, ki je po zvez-nih predpisih do konca leta blokiran na posebnem računu. Izjemoma se lahko ta sredstva uporabijo za po sege v gospodarstvu. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se v ptoračunski bilanci povečuje za 7 %, zaradi novih zavezancev in bolj-še izterjave prispevka. Za financiranje vzgoje in izobra-ževanja (temeljna izobraževalna skupnost) in za skupne mestne po-trebe so predpisani izviini dohodki. Po dosedanjih stopnjah bi se do-hodki mesta in temeljne izobraže-valne skupnosti za leto 1971 pove-čali, dohodki ljubljanskih občin pa zmanjšali. Zato je bilo potrebno spiememti dosedanje dclitvcno taz-merje med občinami, mestom in te-mcljno izobraževalno skupnostjo. V letu 1971 se spremeni stopnja pri-spevka iz osebnega dohodka iz de-lovnega razmerja od 2,95 % na 2,79 % za TIS, in od 1,55 % na 1,71 % za občino. Hkrati odstopa mesto 22 % - ostalega občinskega piometnega davka in prometnega davka od plačil za storitve občinam,' ki te dohodke odstopajo TlS-u. Delitveno razmeije med občino, mestom in temeljno izobraževalno skupnostjo za leto 1971 je nasled-nje: 4 NASA SKUPNOST Vrsta dohodkov 1. Prispevek iz osebnega dohodka iz detovnega razmerja 2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmctijstva, obrti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic * 3. Občinski prometni davek od maloprodajnih in alkoholnih pijač 4. Ostali občinski prometni davek in prom. davek od plačil za storitve 5. Upravne in sodne takse D elit e v Občina Mesto TIS Skupaj 1,71% - 2,79% 4,50% 86% - 14% 100% 5% 85% 10% 100% 56 % 22 % ' 22 % 100 % 15% 85% - 100% Izdatki proračuna so v letu 1971 sicer za 24,% večji kot v letu 1970, vendar v tej primerjavi ni upoštevan presežek dohodkov proračuna leta 1969 v višini 1,920.000 din. Ta siedstva so bila po sklepu skupščine vročena v letu 1970 v banko in na-menjena za izgradnjo varstvenih ustanov in telovadnic. Če štejemo tudi ta presežek proračuna kot iz-datek leta 1970, znaša dejansko po-vcčanje le 12,6 %. To realno po-večanje pa koniaj zadostuje za po-krivanje novih obvezno'sti in podra-žitev na vseh področjih. Še vedno pa bodo ostale ne-pokrite potrebe po novih šolskih objektih in druge nujne investicije. B-RAZPORED DOHODKOV PRORACUNA OBČINE ZA LETC 'V7l PO NAMENIH Občina bo v letu 1971 skupno s pnspcvkom za uporabo mestnega zem-ljišča razpolagala s sredstvi proračuna v vi.šini 23,494.350,- din. Sredstva proračuna občinc za lcto 1971 so razdeljona na naslednje na-mene: NAMEN 03 - Kulturno prosvetna dejavnost 04 - Socialno skrbstvo 05 - Zdravstveno varstvo 06 - Komunalna dejavnost 07 - Delo državnih organov 12 - Dcjavnost krajevnih skupnosti 13 - Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in drnštev 14 - Negospodarske iiivesticije 16 - Gospodarski poscgi 17 - Proračunske obvcznosti iz prejšnjih Ict ' 19 - Nerazporejeni dohodki Raznoreditev 18 - Rezervni sklad Skupaj - Prispevek za uporabo mest. zemljišča CELOTNA RAZDELITEV Realizacija PreJlog Ind< 1970 1971 420.285 487.580 116 2,678.345 3,126.700 120 702.864 795.600 113 844.605 1,013.000 120 2,917.568 3.575.260 122 1,157.549 1,331.000 115 1,215.032 1.521.500 125 3,859.508 5,709.660 147 2,461.820 2,780.000 113 128.713 120.000 93 572.878 900.000 157 16,959.167 21.360.300 126 190.806 215.700 113 17,149.973 21,576.000 126 1,786.079 1,918.350 107 18,936.052 23,494.350 124 PREGLED REALIZACIJE SKUPNIH DCKODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE V LETU 197 0 in PREDLOG DOHODKOV ZA LETO 1971 /občina, mesto, TIS/ VIRI DOHODKOV Flan za leto 1970 Realizacija 1970 Razlika + ali - Indeks 3 -. 2 Plan za leto 1971 Indeks 6 : 3 3 I. Prispevki II. Davki III. Takse V. Dohodki po posebnih zveznih predpisih VI. Dohod. organov in drugi dohodki IX. Prenešena sredstva 29.550.100 32,248.979 +2,698.879 109 34,934.450 8,278.000 8,971.832 + 693.832 108 9.799.800 195.000 216.119 + 21.119 111 243.000 1,770.672 1,786.079 + 15.407 101 1,918.350 150.000 64.502 - 85.498 57 100.000 108 109 112 107 155 S K U P A J DOHODKI 39,943.772 43,287.511 + 3,343.739 . 108,4 46,995.600 108,5 DELITEV DOHODKOV Občina Mesto TIS S K U P A J 17,179.534 4,750. 130 16,243.436 38,173.100 19,080.555 4,935.314 17,485.563 + 1,901.021 + 185.184 + 1,242.127. 111 104 108 21,576.000 4,931.705 18,569.545 113 100 106 41,501.432 + 3,328.332 109 45,077.250 109 Prispevek za uporabo mest. zemlji šča 1,770.672 1,7 86.079 + 15.407 101 1,918.350 107 SKUPAJ DOHODKI 39,943.772 43,287.511 + 3,343.739 108,4 46,995.600 108,5 VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN OTROŠKO VARSTVO Področju vzgoje in izobraževanja so namenjeni izvirni viri dohodkov, ki so razčlenjeni v poglavju o do-hodkih proračuna. Zaiadi težavncga materialncga po-ložaja tega područja v preteklosti je bil sprejet sunadjski načrt, kije tcr-jal večja vlaganja družbo na to pcd-ročje. V obdobju od 1968 do letos so se dohodki prosvetnih delavccv znatno povcčali, urejcna pa so tudi druga materialna vprašanja. V bo-dočc bo potrcbno za vzgojo in iz-obraževanje namenjati sredstva v skladu s porastom ruuodnega do-. hodka in stališčem, da prcdstavljajo sredstva namenjena temu področju dolgoročno gospodarsko naložbo. Vzporedno z matcrialnimi vprašanji si bodo občinska skupščina in njcni organi, Tcmeljna izobražcvalna skupnost, Zavod za šol^tvo in ostale strpkovne službe še nadaljc prizade-vali za tešcvanjc v^cbinske proble-matikc vzgojc in izobražcvanja ter iskali najustreznejše poti za vcčjo učinkovjtost tega področja. Za osnovnc šolc st bodo še naprej prizadevali, da bi bili učni načrti usklajeni s potcncialnimi sposob-nostmt učenccv na posamcznih raz-vojnih stopnjali. Manjši odstotek osipa v prcteklem šolskcm lotu, ki jc znašal 19,85 '/< mora osnovne šole še nadalje vzpodbujati k vcčji indivi- dualizaciji pouka. dodatnemu pouku za slabše, pa tudi za nadar-- jene učencc. Uvajali jf potrebno prostovoljnc dcjavnosti na kulturno-umetniškcm in ti-lcsnovzgojnem ter tchničncm področju, ki odločujoče prispcvajo k realizaciji vzgqjnega smotra šole. Poscbno skrb in pozor-nost naj posvcte šolc tudi skrbi za zdravstvcno in socialno ^tanjc šolo-obvcznih otrok, ker prav nerešeni problemi tcga področja odločujočc vplivajo' na osip učenccv. Sc večjo pozornost jc posvctiti vzgoji in so-delovanju •itaršev ter vključevanju in seznanjanju družbunih organizacij s problemi šolc. Za uspešno delo v osnovnih šolah ¦e zelo pomembna dejavnost prcd-šolskih vzgojno vaistvenih zavodov in ,.mala šola", Samo vključevanjc otroka v organizirano prcdšolsko dc-javnost oniogoča učencem enak start na začetku šolanja, oddelki po-daljšanega bivanja pa dajo večje možnosti za uspeh v šolskem dclu. V malo šolo bo v tem letu vklju-čenih okoli 98 9f otrok. Ugotov-ljeno je, da je mala šola uspešna pri-prava za vstop otroka v šolo. Dose-danje izkušnje kažejo, da bi malo šolo kazalo podaljšati za določeno število ui, program izpopolniti na osnovi dosedanjih LLkušenj, pred-vsem pa pravočasno angažiiati vzgojni kader in ga usposobiti za to novo obliko priprave otioka na vstop v šolo. V tekočem letu so iz proračuna zagotovljena znatna sredstva za na-daljevanjc investicij v vzgojno var-stvene objekte, kar jc podrobnejc prikazano»v namenu 14 - negospo-darske investicije. Za vrtec ob Rjavi cesti v Polju so bila žc opravljena pripravljalna dela, medtem ko jc bil za vitec na Kodeljevem v preteklem letu zagotovljen del srcdstev, del pa je predviden v letošnjem proračunu. Z dograditvijo teh dveh objektov bo zagotovljen prostor za približno 400 predšolskih otrok. Spričo še vpdno velikih potreb po otroškem varstvu bo potiebno piičeti v tem letu s pri-pravami za pridobitev novih kapa-citet v Vevčah, v novi soseski v Za-logu in v Novih Jaršah. Sredstva za te investicije se bodo zbirala iz pri-spevkov občanov, delovnih organi-zacij jn soudeležbe sklada za otro-ško varstvo pri Templjni izobraže-valni skupnosti. Prav tako bo z adaptacijo pridobljen prostor za do-jenčke v specializirani cnoti VVZ Jarše, za kar jc občina žc prispcvala v preteklih letih, svoj dcl sredstev pa naj bi sedaj dodal še sklad za otio-ško varstvo. V letošnjem Ictu je pristojnost določanja stopenj prispevka za dnevno varstvo otrok, ki jc name-njen izključno za investieije v ob-jekle otroškega varstva prencsena iz rcpublikc na občine. Občinskc skupščinc v Ljubljani so sc odločilc. da sc ta prispevck plačujc po stopnji 0.45 od oscbmli dohodkov in 0,40 od pokojnin, sredstva p?. se stekajo v sklad za otroško vajstvo pri Tc-mcljni izobražcvalni skupnosti. Prcdvidoma sc bo v občini zbralo v enem lctu iz tcga vira približno 2,200.000 din. S temi sredstti bo lorcj v bodočc možno rcšcvsti naj-bolj pcreča vprašanja otroškega var-stva, scvcda ob udeležbi občanov in delovnih organizacij, kcr bo iz pro-računa pouebno zagotavljati sied-stva za druga področja, ki nimajo zagotovljcnih svojih virov do-hodkov, predvsem za invcsticije v šolskc objekte. Zato bo niijno že v letu 1972 nameniti čimveč prora-čunskih sredstev za investicijc v šol-ske objekte. pridobiti pa ludi do-datna sredstva bank in drugih virov. 03 - KULTJRNO PROSVETNA DEJAVNOST Iz občinskega proračuna se zago-tavljajo sredstva za financiranje ama-terskc kultuvno prosvetne dejavnosti v okviiu Zveze kulturno prosvetnih organiz.u:ij, knjižrricc Jožeta Ma-zovca, ,,Našc skupnosti" in glasila pogodbenc skupnosti ,.OBCAN", za šlipendijc nadarjcnih učencev in štu-dentov ter za spomeniško varstvo. Zveza kulturno prosvetnih orga-nizacij, za katcro so izkazana sred-stva v namcnu 13 - dcjavnost druž-bcnopolitičnih organizacij in dru-štev, je v preteklem letu uspcšno iz-vriiila predvideni program kulturnih manifcstacij, prircditcv in dcjavnosti v kultutno umctniških društvih. V občini uspešno dcluje 7 kulturno prosvctnih in 6 šolskih kulturnili društev. V tekočem letu se bodo še bolj utrdila in dobila tudi materialno osnovo stališča, da je treba v sloven-skem kulturnem prostoru razvijati, podpirati in družbeno ovrednotiti kulturno prosvctno dejavnost. Za-kon o kulturnih skupnostih je za-gotovil pogoje, ob katerih se bo bi-stvcno izboljša! družbuni položaj kulture in bodo temn področju za-gotovljeni stalni viri dohodkov. Del proračunskih sredstev je na-menjen restavriranju Jelovškove ga-lcrije na Kodeljevem in pihalnemu orkestru Vevče. V pretektem letu je bilo za ama-tersko kulturno prcsvetno dejavnost potrošeno 87.500 din, v letu 1971 pa je prcdvideno za 15 % več sred-stev, toje 100.600 din. Za knjižnico Jožeta Mazovca, ki dciuje kot matična knjižnica s pe-timi oddelki se v proračunu zago-tavlja d.l sredstev za redno dejav-nost, to je za mattrialne izdatke in osebne dohodke, del sredstev pa ustvari knjižnica tudi s svojo dejav-nostjo. Zaradi povečanih stroškov tiskar-skih storitcv in drugih materialnih stroškov so povečuje delež za finan-ciranje glasila ,,Naša skupnost" in prav tako tudi delež za pogodbeno skupnost ,,Občan". Da bi omogočili študij nadai-jenim vendar socialno ogroženim di-jakom in študentom, dodeljujc ob-čina v skladu :> svojini odlokom šti-pendije. V tetn letu bo potrebno vi-šino štipendij ustrezno prilagoditi družbenemu dogovoru, zato je po-večanje nekoliko višje. Predvidcti je potrebno siedstva za štipendiranje kadrov za potrebe upravnih in dru-gili organov, kjer je pomanjkanje strokovnih delavcev iz leta v leto večje. Za spomeniško varstvo je natne-njcn enak delcž sredstev, kot v pre-tcklcm letu, nujno pa je opredeliti status "spomenika na Urhu, ki po svojem pomenu presega občinski okvir in zagotoviti večja sredstva za njcgovo vzdrževanje. Realizacija Predlog NAMEN 1970 1971 Indeks Knjižnica J. Mazovca 293.000 330.000 113 Glasilo ,.Naša skupnost" 90.000 110.000 122 List ,,OBCAN" 6.698 7.580 113 Štipendijc in vozovnice dijakov 20.587 30.000 146 Spomeniško varstvo 10.000 10.000 100 Skupaj 420.285 487.580 116 04 - SOCIALNO SKRBSTVO Preventivna in kurativna dejav-nost socialnega varstva obsega druž-bcno skrb za varstvo in pomoč dr J-žini, mladoletnikom tcr onemoglim in nepremožnim občanom. Druž-bena skrb velja tudi preprečevanju in odpravljanju poslcdic družbeno ncgativnih pojavov, kot so alkoho-lizcm, prestopništvo, prostitucija, klateštvo, dclomrzništvo in po-dobno. Vsch potreb tega področja ni možno pokriti iz srcdstcv pro-računa občine v lctu 1971, zato sc/ programi tch dejavnosti usklajeni s finančnimi možnostmi. V tekočem lctu bo mogoče z raz-položljivimi sredstvi rcševati pred-vsem najbolj pcrcča vprašanja, osta-la srcdstva pa usmeriti v preventivna dejavnost, to je delo z osebnostno in vedenjsko motcnimi tcr socialno in vzgojno ogroženimi otroki in mla-dino. Poudarjena bo skrb ogrože-nim, dorjščajočim mladim ljudcm. V preteklem letu jo bilo na območju občine kar 100 mladoletnih pre-stopnikov, od tega jih kar 90 ni imelo v dobi doraščanja ustrezne družinskc, niti družbene oskrbe. Zato velja v letu 1971 posebna skrb otrokom, ki so v času zaposlenosti staršev prepuščcni samim sebi in eesti. Otrokc, katerim starši kljub prizadevanju pristojnih služb ne nu-dijo primerne skrbi, je treba name-stiti v vzgojne zavode ali po potrebi oddati v rejo. Izbiia rejnic, stro-kovni nadzor in pomoč je posebna naloga strokovne službe. V tekočem letu bo treba ustrezneje materialno stimulirati rcjnice in povcčati rej-nine skladno z dvigom življenjskih stroškov. V občini bo ustanovljen aktiv rejnic. Ta skrb velja tudi telesno in du-ševno motcnim otrckom, bodisi v obliki pomoči družini ali oddaji v posebnc zavode. V tem letu bo posebna strokovna komisija obravnavala osebnostno in N AMEN Oskrbnine za otroke v domovih rejnine za otroke šolske mlečne kuhinje pomoč pri varstvu otrok oskrbnina za odrasle v domovih st'ilne socialne podpore cnkratne podpore kadrovskc podpore pogrebni stroški siromašnih preživninsko varstvo kmetov stroški nadzora mladoletnikov zavod za socialno dclo S k u p a j - V vzgojnih in drugih zavodih je 88 socialno in vzgojno ogroženih oziroma zanemarjenih otrok, od tega 63 duševno in telesno priza-detih in 25 vedenjsko motenih. Za vedenjsko motene otroke in jih po potrebi razvrščala v ustrezne za-vode. Najtežji primeri, katerih ne bo mogoče ambulantno obiavnavati, bodo oddani v triažo v Prehodni dom Jarše. Bolje bo tudi poskrb-Ijcno za rehabilitacijo invalidnih, du-ševno in tclesno prizadetih otrok. V letu 1971 je programirana ak-cija za pomoč ostarelim občanom. Nosilec akcije je cbčinska konfe-renca SZDL ob sodelovanju vseh za-interesiianih organizacij. V tem letu je potrebno intenzivneje nadaljevati s sistematično skrbjo za primerne stanovanjske pogoje starejših ob-čanov bodisi v stanovanjih, name-njenih izključno občanom - upoko-jencem, bodisi v ustreznih domovih. Zavod za socialno delo bo še po-glabljal svojo strokovno dejavnost, kar bo dosegel s koordiniranim de-lom, strokovnim izpopolnjevanjem svojih sodelavcev ter uvajanjem učinkovite, sodobne oblike timske-ga dela na področju socialnih služb. S pridobivanjem in usposablja-njctn novih, zunanjih prostovoljnih sodelavcev bo zavod razširil svojo dejavnost. Za izvrševanje teh nalog in ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov ter finančnih možnosti jc potrebno zagotoviti ustrezncjšo vi-šino sredstev. Ker pa oskrbni stroški v zavodih ne naraščajo vzporcdno s podražit-vijo življenjskih stroškov, temveč nesorazmerno hitreje, ni mogoče vcč prepuščati določanja teh stro-škov zavodom samim. Potrebni so družbeni dogovori in medobčinsko sodelovanje pri določanju oskrbnih stroškov vzgojnih socialnih zavodov. Pri tem uiklajevanju bodo morali so-delavati predvsem skupnost služb socialnega varstva SR Slovenije iin pristojni republiški organi. Razporeditev sredstev, namenje-nih za socialno varstvo, je naslednja: Rcalizacija Predlog 1970 1971 Inde 403.354 562.000 139 113.102 156.000 138 79.707 80.000 100 56.824 70.000 123 612.537 746.000 122 200.749 250.000 124 58.446 10.000 17 34.194 40.000 117 4.592 5.000 109 80.835 97.000 120 10.000 11.500 115 408.000 469.200 115 2.062.340 2.496.700 121 60 otrok prispeva oskibnino Zavod za socialno delo, cca 20 % pa starši. Za ostale otroke plačuje stroške Ko-munalni zavod za socialno zavaro-vanje oziroma starši. Stroški za 6 NASA SKUPNOST oskrbnino otiok v domovih se v tem letu povcčajo za 39 %. - V reji je 160 otrok. Zavod za socialno delo plačuje rejnino v ce-loti za 50 otrok in sicer lc za tiste otroke, katerih starši so neznancga bivališča oziroma družbeno povsem iztirjeni. Rejninc je treba v tem lctu uskladiti s povišanimi življenjskimi stroški in predvideti tudi tako-imenovano ,,zimsko pomoč". Rej-nine se bodo v tem letu povečale za 38%. - Šolskc mlečno kuhinje zago-tavljajo obrok toplc malice 80 % šoloobveznih otrok. Od tega se v 480 primerih zaradi socialne ogro-ženosti družin priznava popust, kar znaša letno 80.000 din. - Pomoč pri vaistvu otrok pre-jemajo 103 otroci. To so šolski in predšolski otroci, ki so vključeni v dncvno varslvo v vzgojno varstvenih zavodih in oddelkih celodncvnega bivanja. Pomoč tem otrokom sc odobrava na podlagi kriterijev, ki jih določa odlok o družbeno materialni pomoči. Zaradi povečanja števila otrok (za 16 otrok) in zvišanja živ-ljenjskih stroškov, se ta sredstva po-višajo za 23 %. - V letu 1970 se je povečalo šte-vilo oskrbovanccv v domovih za 8. Zaradi povišanja oskrbnin in števila oskrbovancev se zvišajo stroški za 22 %• Na podlagi odloka o družbeno materialni pomoči prejema to po-moč v obliki stalne socialne pod-pore 145 občanov. Tudi za to kate-gorijo občanov je predvidena ,,zim-ska pomoč" in povočanje zaradi zvi-šanja življenjskih stioškov, to je za 24%. - Enkratno denarno pomoč pre-jemajo občani, ki trenutno zaidejo v materialne težave tcr odpuščeni ob-sojenci; ker jc predvideno za rcjnine in stalne socialne podpore 13 iz-plačil letno, se ta postavka ustrezno zniža glede na realizacijo. Predvide-ne so enkratnc podpore, za okoli 40 odpuščenih obsojencev in 10 ostalih občanov. - Občina je dolžna zagotoviti družinskim članom, katerih hranilec je na odsluženju kadrovskega roka, do 100 priznavalnine 1 denaine pomoči -pomoči pri šolanju 7 od 101 do 150 1 63 19 V septembru je bila izvedena revi-zija denarne pomoči pri šolanju, upoštevajoč dohodek na družin-skega člana in uspeh v šoli. Krajevne organizacije ZB so v pre-teklem letu zbrale podatke o otro-kih borcev, ki se šolajo v srednjih in višjih šolah. Ugotovljcno je bilo, da je prek 400 otrok v teh šolah, od katerih je mnogo takih, ki so po-trebni materialnc pomoči. Komisija za vprašanja invalidov in borcev NOV jc na predlog krajevnih organizacij in Občinskega odbora ZB dodelila kot prispevek k stro-škom šoianja 201 enkratnih dcnar-nih pomoči in priznavalnin, in to: po 300 din po 400 din po 500 din po 1.000 din 72 68 55 6 sredstva za preživljanje v višini in ob pogojih določcnih z zakonom o na-rodni obrambi. Predvidoma bo take podporc dcležno 15 družin s po enim otrokom. Za to vrsto pomoči je potrebno 17 % vcč sredstev kot v Jctu 1970. - Pogrebni stroški so namenjeni nezavarovanim občanom brez svoj-cev oz. če njih svojci niso plačilno sposobni. V letu 1971 se ta sredstva povečajo za 9 %¦ - Po odloku o preživninskem varstvu prejema preživnino 21 osta-relih kmctov, katerim so bila od-vzeta zemljišča zaiadi arondacije. Ker so to starejši občani, katcrih zdravstveno stanjc se stalno slabša in so mnogi potrebni tujc pomoči, sc sredstva povišajo skladno z dvigom življenjskih stroškov za 20 %. - Pod strožjim nadzorom bo predvidoma 12 otrok. Strožji nad-zor je ukrep, katercga izrcčc sodišče in z njim pogosto prepreči povrat-ništvo ali oddajo v vzgojni zavod. Nadzor izvršuje Zavod za socialno delo tudi prek zunanjih dclavcev. Sredstva sc povečajo za 15 %. - Zavod za socialno delo Ljub-ljana Moste-Polje izvršuje vse obvez-nosti skrbstvenega organa. Skladno z ostalimi delovnuni organizacijami družbcnih služb se tudi Zavodu po-večajo srcdstva v tem letu za 15 %, kar zadostuje za delo v dosedanjem obscgu. Varstvo borcev NOV S srcdstvi. zagotovljenimi v prc-teklem letu, so se delno izboljšali socialno-zdravstveni problemi bor-cev NOV. Za leto 1970 je bilo v proračunu zagotovljcnih 623.000 din za prizna-valninc, dcnarne pomoči, pomoči pri šolanju, cnkratne denarne po-moči in zdravstveno zavarovanje. Po odloku in pravilniku občinske skupščinc jc pogojc za dodelitev redne priznavalnino izpolnjevalo 82 borcev, za denarno pomoč 75 udele-žencev NOB in za pomoč pri šolanju 54. Višina stalnih mesečnih denarnih pomoči je bila naslednja: od 151 od 201 od251 od 301 do 200 do 250 do 300 do 350 15 11 25. 24 1 36 Dodeljenih je bilo tudi kratnih denainih pomoči in 70 upravičencem po 30 upravičencem po 50 upravičcncem po 15 upravičcncem po 30 upravičencem po 5 upravičencem po 2 upravičcncem po 3 upravičencem po 1 205 en- sicer: 100 din 150 din 200 din 250 din 300 din 500 din 600 din .000 din Enkratna pomoč v višjib zneskih je bila dodeljena predvsem za kritje pogrebnih stroškov borcev NOV. Poprečje priznavalnin je bilo 232 din, denarne pomoči 142 din in po-moči pri šolanju 170din. Zdravstveno varstvo uživa 7 upra-vičenccv. 69 udclcžencem NOB je bilo omogočeno 10 dnevno zdrav-stveno preventivno okrcvanje v Ba- njolalv ter dodeljeno 7.000 din po-moči za okrevanje borcev. Iz podatkov slcdi, da je za leto 1971 potrcbno planirati nekoliko več sredstev, ker je zdravstveno sta-nje borccv vedno slabše, življcnjski stroški pa so vse večji. Veliko število otrok borcev se šola v srednjih in visokih šolah in vcliko jc takih. ki so prav sedaj potrcbni denarnc po-moči. Komisija jc z razpoložljivimi pro-računskimi sredstvi varčcvala in ]s poprečje dodcljenih družbenili po-moči lc 185 din, kar je pri današnjih življenjskih stroških zelo malo. Stanovanjska vprašanja borcev so se rcševala pri Skupščini mesta Ljubljana - komisija za stanovanj-ske zadcvc borccv NOV za vseh pet občin s sredstvj zbranimi s prispcv-kom za graditev stanovanj za udelc-žence NOV. V letošnjem ietu je bilo rcšenih veliko število stanovanjskih pro-blemov: 36 borcev jc dobilo stano-vanja, 14 pa posojila za nakup sta-novanja, gradnjo ali adaptacijo stanovanjskih hiš. V drugi polovici leta 1970 je bilo vloženih še 7 pro-šenj za stanovanja in 34 vlog za po-sojila, ki se bodo reševale v lctu 1971, zato bo potrebno z akcijo re-ševanja stanovanjskih problemov borcev nadaljevati tudi v !ctu 1971. Rcalizacija Predlog IMEN 1970 1971 Indeks Priznavalnine, dcnarne pomoči in zdravstvcno zavarovanjc 433.220 450.000 104 Pomoči pri šolanju 114.090 120.000 105 Enkratnc denarnc pomoči 68.695 60.000 87 SK.UPAJ 616.005 630.000 102 Za potrebc varstva borcev je prcdvideno: 05 - ZDRAVSTVENO VARSTVO Skrb za izboljšanjc zdravstvenega stanja občanov nalaga ureditev vrste vprašanj na področju zdravstva, kar določa novo sprejeti zakon o zdrav-stvcnem varstvu. S pomočjo druž-benih dogovorov naj bi utrdili med-sebojne obveznosti mcd socialnim zavarovanjcm, delovnimi organiza-cijami in občino. S tcm bo zagotov-Ijeno učinkovitejše in kvalitetnejše zdravstveno varstvo občanov ob istočasni razširitvi pravic. Občina bo sodelovaia direktno pri financiranju obvcznih oblik zdravstvcnega varstva občanov, ki nimajo rednega svojstva zavarovan-ccv in pri zdravstvenem vaistvu ,,socialno ogroženih" kmetov. Politika zdravstvenega varstva bo usmerjcna v usklajevanje racionalne potrošnje razpoložljivih sredstev s pravicami občanov. Posebno pozornost velja posvetiti programu preventivnega zdravstve-ncga vaistva. Za dosledno izvrševa-nje programa po sprejetih smernicah in intencijah zakona o zdravstvenem varstvu bo poticbna večja udeležba občinskega proračuna v primerjavi s preteklim letom. Hišna nega na domu se že več let uspešno opravlja na območju ob-čine. V tem letu je za to dejavnost predviden cnak zncsck kot v pre-tcklem Ietu, kor so ta sredstva pred-videna le za socialno šibke občane, ostaJi koristniki pa naj bi prispevaJi del za pokritjc stroškov. Prevcntivna medicinska rehabili-tacija otrok dosega lepe rezultate ob uspsšnem sodeiovanju zdtavstvene službc in občinskc zveze prijateljev mladine. Del stroškov za to dcjav-nost nosijo tudi starši prizadetih otrok. Stroški za zdravljenje nepremož-nih sc povečujejo za 20 %, to je za 70.000 dinarjev, zaradi povcčanja ccn in predvidenega vcčjcga štcvila uporabnikov. Stroški za zdravstvcno varstvo ne-premožnih vsakolctno znatno na-raščajo. V tcm lctu bo potrcbno po-drobneje določiii pogojc na osnovi katerih bo ncprcmožnim občanom odobrena pravica do delnega oziro-ma celotnega plačila stroškov zdrav-stvcnega varstva. Iz te pobtavko sc plačujcjo tudi pavšalni prispuvki z;i zdravstveno zavarovanjc socialnih podpirancev. Za mrliško ogledno službo je prodvidcno 5.000 din vcč kot v prc-teklom lctu, ker bo v tem letu treba povišati honorar za mrliške oglcd-nike in ga uskladiti z ostalimi obči-nami v Ljubljani. V Ictu 1971 prispeva občina dcl sredstev k stroškom zdravstvencga varstva soeialno ogroženih obea-nov-kmctov. Kljub enakim stopnjam prispevkov, ki jih določajo družbe-nopolitične skupnosti, se dajatve za-sebnih kmetov povečujejo zaiadi novih stopenj zdravstvenega zavaro-vanja kmetov. Skupščina skupnosti zdravstvencga zavarovanja kmctov v Ljubljani je za leto 1971 sprejela nove stopnjc prispevka za zdravstve-no zavarovanjc, ki se povišujejo od lanskoletnili 18% na 34%. Poleg tega pa je spremenjen pavšalni znesek, oziroma premija za gospo-daistvo od prejšnjih 200.- na kmeč-ko gospodarstvo na 178.- din na zavarovano osebo. Po izračunih bodo kmetijski zavezanci v občini v letu 1971 obremenjeni s prispcvkom za zdravstveno zavarovanje v višini din 1,098.576 din, kax predstavlja 62 % več prispevka kot v letu 1970. Višina teh izdatkov še ni ugotov-Ijena. zato so povečane le običajne postavke, to je zdravljenje ncpre-možnih in zdravstvcna preventiva, kjer so prcdvideni tudi stroški za prispevek k zdravstvenemu varstvu socialno ogroženih občanov-kme-tov. Realizacija Predlog NAMEN 1970 1971 Indeks Zdravljenje nepremožnih 356.617 428.000 120 Sofinanciranje laične nege bolnika na domu 90.000 90.000 100 Komisija A. A. I. stopnje 1.539 1.600 100 Mrliško ogledna služba 4.462 10.000 224 Sofinanciranjc zdravstvenc preventive 234.000 250.000 107 Komisija za rehabilitacijo otiok 16.236 16.000 100 SKUPAJ . 702.864 795.600 113 06 - KOMUNALNA DEJAVNOST Program komunalne dejavnosti za leto 1971 obsega komunalna dcla, ki jih ureja in financira občina. Pro-gram je sestavljen v skladu s potie-bami in predlogi občanov ter krajev-nih skupnosti ob upoštevanju raz-položljivih finančnih sredstev. V programu so zajeta investicijska, in-vesticijsko vzdrževalna in tekoča vzdrževalna dela, ki se financirajo iz proračunskih siedstev, iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča in občinskega cestnega sklada. V komunalno dejavnost pa bodo vlagale znatna sredstva tudi komu-nalne delovne organizacije na pod-lagi sprejetih perspektivnih razvoj-nih programov tako, da bodo sred-stva usmerjale v primarne komunal-ne objekte in v komunalno oprem-ljanje stanovanjskih sosesk v izgrad-nji. Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč ,,Soseska" bo v komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v letu 1971 vložilo skupno 18,240.000 din prispevkov investitorjev k stroškom komunalne oprcme, sredstev komu-nalnih delovnih organizacij in kre- ditov. Navedena sredstva bodo upo-rabljena v stanovanjskih soseskah ter v industrijsko scrvisnih conah na ob-močju občinc. 1. Vzdrževanje komunalnih naprav V letu 1971 bo za vzdrževanje komunalnih naprav na razpolago skupno 2,418.000 din. V primerjavi z realizacijov lctu 1970 se sredstva povečajo za 253.000 din ali za 12 %. Povečana je postavka vzdrže-vanja občinskih cest in javnih zc-lenic. V okviru vzdrževanja občin-skih cest je zagotovljeno 410.000 din za investicijsko vzdržcvalna dela na cestah IV. rcda, mcstnih ulicah in krajevnih ccstah. O razdelitvi teh sredstev bo odločil svet za komu-nalo in urbanizem. V okviru teh sredstev bodo opravljena tudi ob-novitvena dela na krajevnih cestah v Klopcah, Vinjah in Repčah. Za vzdržcvanje kategoriziranih javnih zclcnic občinskega pomena jc pred-vidcno skupno 150.000 din ali 89 % več kot v letu 1970. S temi sredstvi bo zagotovljeno vzdrževanje katcgo-riziranih javnih zelenic. Podrobnejši pregled razdelitve sredstev za vzdržcvanje je naslednji: a) Ceste: - cestc IV. reda . 630.000 - mestne ulicc 520.000 - čiščenje mcstnih ulic, ki niso zajete v programu rednega čiščenja 30.000 - ziraska služba na cestah IV. reda (delno) 150.000 - zimska služba na krajevnih cestah (delno) 50.000 - zimska služba na pločnikih (delno) 80.000 - vzdrževanje in zavaiovanje ccstnih prehodov preko žcleznicc 300.000 - sanacija divjih odlagališč 30.000 - investicijskp vzdržcvalna dela na c. IV. reda, mestnih ulicah in krajcvnih cestah SKUPAJ b) Pokopališča: , - vračilo najemnim na mestnem območju c) Vzdrževanje katcgoriziranih javnih zelenic č) Plačilo tokovinc in vzdrževanje javne razsvetljavc v izvenmestnih KS S k u p a j Skupaj vzdrževanje 410.000 ,2.200.000 din 30.000 150.000 38.000 218.000 2.418.000 din 2. Investicijska in investicijsko vzdrževalna dela V letu 1970 jc bilo za gradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo koraunal-nih naprav vloženih skupno eea. 4.994.000 din, kar predstavlja 111 %plani-rane vrednosti del. Pretežno so bila sredstva porabljena za rekonstrukcijo in modernizacijo občinskega cestnega omrežja in javne razsvetljave. V letu 1971 bo za investicijska in investicijsko vzdrževalna dela na raz-polago: - iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča 1,922.203 din - iz občinskega cestnega sklada 1,194.845 din - iz proračunskih sredstev 1,260.000 din SKUPAJ 4,377.048 din bodo v letu 550.000 500.000 155.000 A. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča V letu 1970 je bilo iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča porabljenih skupaj 2.069.000 din predvsem za rekonstrukcijo in moderniza-cijo cest lergradnjo javne razsvetljave. Določcn del sredstevje bil odstopljen nekaterim krajevnim skupnostim, ki so dodeljena sredstva uporabila po svojih programih. Za leto 1971 bodo na razpolago naslednja sredstva: - saldo iz leta 1970 3.853 din - prispevek iz leta 1971 1.918.350 din SKUPAJ 1.922.203 din Zbiana sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča 1971 namenjena: a) za sofinanciranje komunalnih investicij mcstnega pomena b) za izgradnjo mostu čez Ljubljanico v podaljšku Kajuhove ceste (sofinanciranje) c) za rekonstrukcijo ul. Pod Ježami in Ribniške ulice (sofinanciranje) d) vrnjena sredstva KS 1. Moste 2. Zelenajama 137.000 3. Kodeljevo - 4. Jarše 102.000 5. St. naselje 22.000 6. Hrušica-Fužine 15.000 7. Vevče-Kašelj . 62.000 8. Poljc 88.000 9. Zalog 35.000 10. Zadobrova-Sncberje 50.000 11. Bizovik 17.000 12. Šmartno ' 16.000 13. Zadvor 44.000 SKUPAJ 588.000 Potrošnja skupaj 1.793.000 Rekapitulacija Razpoložljiva sredstva 1.922.203 din Planirana potrošnja v letu 1971 1.793.000 din Nerazporejeno - rezerva 129.203 din B. Občinski cestni sklad Sredstva občinskega cestnega sklada se uporabljajo predvsem za giadnjo, rekonstrukcijo ali modernizacijo občinskih cest IV. reda in objektov na teh cestah. V sklad se steka 50 % pristojbin za cestna motorna vozila. V letu 1970 je bilo porabljeno skupno 1.843.000 din. V letu 1971 bodo na razpolago našlednja sredstva: - saldoizleta 1970 . 14.845 din - 50 % pristojbin iz leta 1971 1.100.000 din - drugi dohodki - 80.000 din SKUPAJ 1.194.845 din Zbrana sredstva bodo predvidoma porabljena za naslednje namene: a) za izgradnjo mostu čez Ljubljanico v podaljšku Kajuhove ceste 500.000 din b) za sanacijo obstoječih lesenih mostov na c. IV. reda v Zalogu, Podgradu, Besnici in Sostrem 130.000 din c) za lokacijsko-tehnično dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste v Kostanj in Hruševske ceste 40.000 din č) za rekonstrukcijo ceste v Kostanj in dela Hruševske ceste (sofinanciranje) 180.000 din d) za obnovo in popravila ostalih mostov in cest občinskega pomena 300.000 din SKUPAJ 1.150.000 din Rekapitulacija Razpoložljiva siedstva 1.194.845 din Planiiana potrošnja v letu 1971 1.150.000 din Nerazporejeno - rezerva 44.845 din C. Proračunska sredstva Občina je v preteklih letih zagotavljala iz proračuna predvsem sredstva za gradnjo krajevnih vodovodov in za elektrifikacijo vasi ter urejanje cest na poplavnem področju. V letu 1970 je bilo potrošeno za elektrifikacijo in vodovode skupno 460.000 din, za ureditev cest na poplavnem območju pa 621.000 din. V letu 1971 so v osnutku proračuna predvidena sredstva v treh glavnih namenih, in siccr: v 06 - komunalna dejavnost skupno 1.013.000 din, v 14 - negospodarske investicije v znesku 800.000 din in v 16 - gospodarski posegi 2,200.000 din. Predvidcna potrošnja sredstev iz namena 06 - kotnunalna dejavnost je naslednja: 8 NASA SKUPNOST N AMEN Označevanje naselij, ulic in cest Javna razsvetljava na izven-mestnem območju Vzdrževanje pokopališč Urbanistično načrtovanje Geodetska dela Vzdrževanje zelenic Vodovodi Soudeležba pri elektrifikaciji vasi Prispevek vodni skupnosti Ljubljanica-Sava Semaforizacija - soudeležba SKUPAJ Podrobnejši prikaz predvidenih sredstev za vzdrževanje komunalnih naprav ter za investicijska in investi-cijsko vzdrževalna dela je podan v začetku tega poglavja. V primerjavi s preteklim lelom se povečujejo sredstva za urbanistično načrtovanje za 46.000 din, namenje-na pa so za plačilo urbanistično do-kumentacije in sicer medobčinskega urbanističnega programa in manjših dopolnitev zazidalnih načrtov. Prav tako so v proračunu zago-tovljena povečana sredstva za geo-detska dela, ki predstavljajo udelež-bo občine pri financiranju srednje-ročnega programa geodetskih del. V naslednjih petih letih namerava Geodetska uprava urediti stanje zemljiškega katastra, pri čemer bi občina prispcvala 25 % vrednosti ce-lotnih del na svojem območju, taz-lika pa se pokriva iz republiških sredstev. Z dokaj povečanimi sredstvi za soudeležbo se nadaljuje akcija za elektrifikacijo vseh naselij v občini, da bi tako čimprcj kompleksno re-šili to vprašanje. Z novo postavko se zagotavljajo enkratna sredstva za sofinanciranje študije o semaforizaciji, ki je ob se-danjem prometnem stanju v Ljub-Ijani, pa tudi v občini že nujno po-trebna. Sredstva za sofinanicranje gradnje mostu čez Ljubljanico v podaljšku Kajuhove ceste so predvideoa v po-stavki 14 - negospodarske investi-cije. Gradnja mostu je nujno potreb-na zaradi prometne povezave Šmar-tinske in Žaloške ceste s Povšetovo in Poljansko cesto, kai predstavlja prvi obvozni krog za mestni in to-vorni promet. Most je imjno potre-ben zaradi povezave med tndustrij-sko servisno in stanovanjsko cono, ki je tudi predpogoj za hitrejši raz-voj in izgradnjo industrijsko-servisne cone, pomembne ne le za občino, temveč tudi za vse mesto in posred-no za republiko. S to povezavo bo razbremenjeno mestno središče in zagotovljena boljša povezava predelov južno od Ljubljanice s severnim delom Ljub-Ijane. Hkrati bo ta most, katerega predvidena predračunska vrednost znaša 4,500.000 din povezal tudi novo sosesko MS 3/2 (območje med Ljubljanico, Grubarjevim kana-lom in Litijsko cesto) z ostalim ob-močjem občine. Č. Stanovanjska izgradnja V preteklcm letu se je stanovanj-ska izgiadnja intenizvneje izvajala v soseskah MS-12/1 Nove Jarše, MS-3/1 Moste-Selo, MS-6 Polje- Rualizacija Plan 1970 1971 Indcks 6.846 3.000 44 28.960 38.000 131 29.886 30.000 100 128.868 175.000 136 103.777 150.000 144 79.302 150.000 189 380.000 180.000 47 80.000 240.000 300 6.966 7.000 100 40.000 844.605 1.013.000 120 Slape, MS-11-Zalog, MS-1-Moste in MS-10-Zajčja Dobrava. V navedenih soseskah so pretežno visoke gradnjc razcn v soscskah MS-10-Zajčja Dobrava in MS-11 Za-log, kjer jc po zazidalnih načrtih predvidena nizka individualna grad-nja. Objekte so gradila razna grad-bena podjetja, za pripravo zemljišča in komunalno opremo pa jc poskr-belo podjetje ..Soseska". V letu 1971 je na območju obči-ne predvidona stanovanjska gradnja v naslcdnjih zazidalnih otokih oziro-ma soseskah: MS-1 Moste center in kare ob Kajuhovi cesti, MS-12/l-Nove Jarše, MS-6 Polje-Slape, MS-10 ¦ Zajčja Dobrava, MS-8/3 Zgoinji Kašclj, MS-U Za-log, MS-7/2-Slape, MS-103-Zado-brova-Sneberje in MS-116 Zadvor. Skupno bo v letu 1971 predvido-ma v gradnji 1700 stanovanjskih enot, od tega dograjenih 710. Na vi-soko bločno gradnjo odpade 1.150 stanovanjskih enot, na lizko indivi-dualno gradnjo pa 550 stanovanj-skih enot. Po pribliini oceni bo v stanovanjsko izgradnjo v lctu 1971 vloženo 120,000.000 din družbenih in zasebnih sredstev ter bančnih kre-ditov. Visoka gradnja je predvidena lv centtu Most, Novih Jaršah iit Sla-pah, individualna pa intenzivneje v soseskah Zalog, Zajčja Dobrava, Zgornji Kašelj, Zadobrova-Sneberje, Slape in Zadvor. Individualne stano-vanjske objekte bodo gradili tudi na kompleksih, kjer se lokacije izdajajo nr. podlagi izdelanih lokacijskih do-kumentacij, kar zlasti velja'za vasi ob Savi, med Ljubljanico in Golov-cem ter območjem, ki se urbanistič-no urejujc z medobčinskim urabni-stičnim programom. V letu i971 je piedviden začctek priprav za izgradnjo nove demon-stracijske soseske MS 3/2 na ob-močju med Ljubljanico, Grubarjc-virn kanalom in Litijsko cesto, kjer je do leta 1975 predvidena izgradnja okrog 3.000 stanovanj. Na knmplek-sih, kjer se gradnja izvaja po spreje-tih zazidalnih načrtih, oziroma orga-niziiano bo podjetje ,,Soseska" isto-časno začelo koraunalno utejati stavbna zemljišda. 07 - DELO DRŽAVNIH ORGANOV Sredstva, predvidena v teh postav-kah, so namenjena za financiranje dejavnosti občinskc skupščine in njenih organov. Iz teh sredstev se poktivajo matcrialni in osebni izdat-ki ter drugi stroški, ki so potrebni za normalno delo. Nadomestila osebnega dohodka voljenim in imcnovanim funkcionar-jem skupščine sc povcčujcjo v pri-merjavi z letom 1970 za 15 %, kar jc v skladu z odlokom občine. Srcd-stva za povračila matcrialnili in pot-nih stroškov voljcnim in uncnova-nini funkcionarjcm in odbornikom pa se povečajo za 16 %, zaradi nove višine dnevnice in povračila za pre-voženi kilometer, določene v odlo-ku o izdatkih za potne in drugc stroške. Stroški za občinski praznik sc po-vcčajo na 20.000 din, povczani pa so tudi s praznovanjcm 30-lctnicc vstaje. Sredstv^za rcdno dejavnost upra-ve se v predlogu zvišujejo za 15 %. Za osebne izdatke je namenjeno 2,306.000 din, za materialnc izdat-kc 439.000 in za amoitizacijo osnovnih sredstev 70.000 din. Osebni izdatki so prcdivdeni na podlagi piograma dela upiave, kate-rega vrednost je izračunana na pod-lagi dosedanje razvrstitve delovnih mest in njihovih vrednosti tcr pove-čana v skladu s predvidevanji o giba-nju osebnih dohodkov v letu 1971. Materialni izdatki se v primerjavi z letom 1970 povečujejo za 25 %, kar pa grc predvsem na račun pove-čanja cen potrošnega materiala, ptt storitev, stroškov objav in oglasov, vzdrzcvanja poslovnih prostorov, povečanih dnevnic in prcvoznih stroškov ter strokoviie literature. Amortizacija za nadomestilo . vrednosti osnovnih sredstev jc pred-.videna v skladu z odlokom skupšči-ne o amortizaeiji opreme uprave in je izračunana po poprečni stopnji« 10% od vrednosti osnovnih sred-stev. V primerjavi z lctom 1970, se je vrednost le-tch močno povcčala zaradi nabave novih osnovnih srcd-stev in sicer knjigovodskcga, raz-množevalncga in adresimega stroja. Sredstva za nova delovna mesta so v predlogu predvidena v višini 250.000 din. Sistemizirana so bila v drugi polovici leta 1970 na zahtevo NAMEN Nadcmestilo OD voljenim in imenovanim funkcionarjem skup- ščine Povračilo materialnih in potnih stroškov funkcionarjem in odbor- nikom skupščine Stroški sci skupSčine, svetov, komisij jn žborov volivccv Stroški oglasov, objav in tiska Stroški reprezentance Stroški občinskega praznika Srcdstva za redno dejavnost uprave Sredstva za posebne namene (sklad skupne porabe) Sredstva za postajo milice (matcrialni stroški) Stroški denarnega in plačilnega prometa Stroški medobčinskih zvcz SKUPAJ Nova delovna mcsta 12-DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skupna sredstva za financiranje krajevnih slčupnosti se v letu 1971 povjšu-jejo od 1,157.549 din na 1,331.000 din ali za 15 9?,karje za 2 7r. več, kot se povečujejo proračunski dohodki. Sredstva namenjena za krajevne skupnosti se delijo po dveh kriterijih in siccr kot dotacija in kot namenska sredstva. skupščinc, zaradi novih nalog in po-vcčancga obscga dela. V času vlo-žitve zahtcvka za srcdstva v letu 1970 še niso bile dokončno znanc pristojnosti mosta in občino ter na-logc, ki jih bo še naprej opravljal ob-činski upravni organ: zaradi štcvil-nili vlog in dolgotrajnih postopkov pa sta bili okrepljcni službi za prc-moženjske tcr gradbcnc in komunal-nc zadeve. Srcdstva za psoebne namcne v višini 62.000 din so namcnjena za sklad skupnc potabe in so enaka višini srcdstev v prctcklem lctu, ne glcdc na to, dn so jc štcvilo delavcev povečalo. Glede i.a višino takih sredstev v dclovnih organizacijah je ta zahtevek minimalen, saj znaša manj kot 5 % do masc čistih oseb-nih dohodkov. V proračunu se zagotavljajo tudi sredstva za materialne izdatKe posta-je miliee Mostc-Poljc, ki se v primcr-javi s preteklim lctom povočujcjo za 7 7r. Sredstva za stroške denarncga in plačilnega prometa se zvišujejo za 13 %, kcr bodo stroški prometa mc-seca decembra 1970 obračunani šelc v letu 1971. Srcdstva za stroške medobfinskih zvez se v letu 1971 znižajo za 35 7r. Pri drugih izdatkih te dejavnosti ni bistvenih sprcmemb. Srcdstva zu delo državnih organov se v letu 1971 v primerjavi z istimi stroški v letu 1970 povcčujcjo le za 14 %. Neprimerljiva je le postavka ,,nova delovna mcsta", ki je bila sicer predvidena žc v preteklcm letu, zaradi delitve pristojnosti med me-stom in občino v statuih pa so bile te naloge realizirane šcle ob koncu leta v okviru sredstev za Ieto 1970. V letu 1971 se te potrebe izkazu-jejo posebej. Pripomniti velja, da je število dclavccv občinskega upravne-ga organa glcde na štcvilo prebival-cev in zahtevnost nalog še vcdno mcd najnižjimi v Ljubljani. Rcalizacija Predlog 1970 1971 lnd< 163.093 187.560 115 31.786 37.000 116 19.676 20.000 102 30.194 30.000 100 18.289 20.000 109 17.910 20.000 112 2.448.500 2.815.000 115 62.200 62.000 100 100.500 108.000 107 16.782 19.000 113 8.638 6.700 75 2.917.568 3.325.260 114 250.000 A. Dolacija krajevnim skupnostim: 1. po številu volivccv 2. za življenjsko nujne potrebc 3. manj razvitim območjem 4. za družbcne prostore 5. za kulturo in telesno kulturo '. izobraževanje 7. za otroška igrišča 8. participacija na zbruni sanio-prispevek 9. rezcrva za KS SKUPAJ Realizacija 1970 240.000 30.000 30.000 40.000 45.000 20.000 220.000 2V2.549 837.549 B. Namenska sredstva krajevnim skupnostim: 1. ceste in poti krajevnega pomcna 270.000 2. vzdrževanjc pokopališč na izvcn- mestncm območju 30.000 3. vzdrževanjc pokopališč na mcstncm območju ^ - 4. sanitarno-tehnični nadzor nad kra- jevnimi vodovodi 20.000 SKUPAJ 320.000 SKUPAJAinB 1,157.549 Plan J971 264.000 30.000 30.000 57.000 45.000 20.000 20.000 253.000 220.000 939.000 297.000 33.000 40.000 22.000 392.000 1,331000 Indeks 110 100 100 143 100 100 115 104 112 110 110 110 122 115 za rcdno dejavnost zveze in lctova-nje otrok, Sredstva za redno dejavnost sc ne-koliko povečujcjo zaradi novcga de-lovnega mesta sektctarja zvezc, večji N A MEN del pa je namenjen družbeni pomoči sociaJno šibkim otrokom, ki so na-poteni na letovanje. Za financiranje proslav ob 30-let-nici vstajf je namenjeno 26.000 din. Postavka ,,po številu volivcev" je povišana za 10 % zaradi povečancga števila prebivalstva in s tcm volivcev, kei so ta sredstva osnova za redne funkcionalne izdatke posamezhe krajevne skupnosti. Zlasti mcstniin krajevnim skupnostim je to cdini vir dohodka iz proračunskih sredstev. Zaradi možnosti boljše stimula-cije krajevnih skupnosti in s tem občanov, se znesek za participacijo na zbrani samoprispevek povišujc za 15 %. Sredstva rezervc za KS, ki so namenjena reševanju tekočih potreb (vodovod, cestc, elektrifikacija), se povišujcjo v minimalnem znesku, medtcm ko bi se namenska sredstva KS povišala linearno po vseh postav-kahza 10%. V tcm letu je med sredstvi za fi-nanciianje K.S predlog za novo po-ftavko ,,izobraževanje" za katero se namenja 20.000 dinarjev. Nckatere izvenmcstnc krajevne skupnosti so že v preteklem letu uspešno organizirale razne tečaje za izobraževanje odraslih v lastni režiji, zaželeno pa je, da bi to novo dejav-nost uvedle tudi druge krajevne skupnosti na izvenmestnem ob-močju. Ker je potrebno tudi na pokopali-ščih mestnega območja opraviti ne-katera nujna investicijsko vzdrževal-na dela, sc v ta namen predlaga v tem letu nova postavka s 40.000 din. Že v letu 1970 so bili iz sredstev krajevnih skupnsoti dodcljeni manjši zncski za popravila in tekočc vzdrževanje družbenih prostorov. Kcr pa je bila v pretcklem letu vcči-u3 objcktov pronesena v upravo kra-jevnih skupnosti, je potrebno letos za te namene zagotoviti večja sred-stva. Poleg teh sredstev bodo krajev-nc skupnosti tudi v bodočc zbiralc dodatna srcdstva od delovnih orga-nizacij in občanov v obliki samopri-spevkov, za finaneiranje najnujnejših potreb občanov. Prcko svojih ure-ditvenih in razvojnih kratkorc ;nih in dolgoročnih prograrnov pa sc bodo vključevala v občinski in mest-ni program. 13-DEJAVNbST DRUŽBENOPOLITlCNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V letu 1970 jc bilo za dejavnost družbenopolitičnih in drugili organi-zacij ter društev porabljcno 1,215.032 din. Pri tem so bile v okviru možnosti upoštevane potrebe teh organizacij. Za leto 1971 so družbenopolitič-ne in druge organizacije ter društva predložile programe dela in razšir-jenc zahtevke za financiranje, na podlagi kateiih bi bilo potrebno pc-večati skupna sredstva za več kot 40 %. SpTičo omejenih sredstev prora-čuna in naraščajočih potreb na vsch področjih dejavnosti, ki se financira-jo iz proračuna, teh zahtevkov ni bilo mogočc v celoti upoštevati. Sredstva za dejavnost dtužbenopoli-tičnih in drugih organizacij ter dru-štev se povečujejo pri večini porab-nikov za 15 %, to je v odstotku, ki je večji od porasta pioračunskih do-hodkov, v skupnem znesku pa za 25%. Sredstva namenjena mladin.skinn organizacijam in klubom v občini, se sicer znatno povcčujejo, vcndar je potrebno upoštevati, da je bilb v preteklem letu poleg sredstev v tej postavki zagotavljcno šc 60.000 din za ureditev mladinskih družbcnih prostorov v postavki - negospodar-ske investicije. Torej je bilo v celoti za mladinsko dejavnost porabljeno 90.000 din, v letošnjem letu pa jc predvidcno skupno 70.000 din, ker je financiranjc mentorja mladinskih klubov iz proračuna ukinjcno, ozi-roma preneseno na Mestno konfe-renco mladine. Za 21 % večja srcdstva so predvi-dena tudi za občinsko zvczo za te-lesno kul*uro. Poleg povečanih stroškov za vzdrževanje objcktov je potrcbno namreč poskrbeti tudi za zvišanjc honorarjev strokovnih ka-drov - trenerjev in sofinanciianjc novih dejavnosti, ki naj prispevajo k širjcnju telcsne kulture in rckieacije med dclovnimi ljudmi v občini. V dotaciji občinski zvezi prijate-ljev mladine so zagotovljena srcdstva Obč. konf. SZDL Ljubljana Moste-Poljc Zveza združ. borcev NOV občinski odb. Odbor rczcrv. ofic. in podoficirjev Občinska gasilska zveza Mladinske organizacije in klubi- mentorstvo Občinski odbor RK Društva in klubi LT Občinska počitniška zveza Občinska zvcza za telcsno kulturo - nova delovna mesta Občinska zveza prijateljev mladine Občinska zveza kult. prosvctnih organizacij Osnovna organizacija gluhih Ljubljana Osnovna organizaeija slepih Ljubljana Planinska društva Društva tabornikov Turistična društva Medobčinska konfcrenca za reh. invalid. Financiranjc vcčjih proslav Vevška godba SKUPAJ 14 NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Sredstva namenjena za financira-nje negospodarskih investicij v letu 1971 se v primerjavi z doseženo rea-lizacijo v letu 1970 povečujejo za 47 % in to od 3.859.508 din na 5.709.660 dinarjev. Skoiaj polovica planiranih sred-stev je namenjenih za financiranje ali sofinanciranje gradnje vzgojno vaistvenih objektov in fclovadnic pri osnovnih šolah. Tako bi bila zago-tovljena vsa potrebna finančna sied-stva za te objckte, katerih gradnja se je delno že začela, oziroma se bo pričela v tem letu. Največji delcž sredstev, ki so na-mcnjcna za negospodarske investi-cije, to je 1.385.100 dinarjev, je predviden za sofinanciranje gtadnje novih prostorov vzgojno varstvenega zavoda na Kodeljevem. Predračun-ska oziroma pogodbena vrednost za izgradnjo VVU Kodeljevo znaša 3.049.962 dinarjev. lnvesticijo sofi-nancira Temeljna izobražcvalna skupnost Ljubljana s sredstvi skup-nosti otroškega varstva v višini 50 % pogodbene investicijske vrednosti objekta. Temeljna izobraževalna skupnost je svojo soudeležbo zago-tovila in obveznost izpolnila v de-cembru 1970 leta. Občina je doslcj za to investicijo, razen 166.486 di-narjev gaiantnega pologa, prispevala 139.881 dinaijev proračunskih sred-stev, razliko v zncsku 1.385.100 di-narjev pa zagotavlja v proračunu za leto 1971. Za financiranje podražitev investi-cijskih del, razen dodatnih del, in za poravnavo stroškov za opravljanje investicijskih poslov pri gradnji ob-jekta vzgojno varstvenega zavoda v Slapah ter telovadnic pii osnovnih šolah v Polju in Vide Pregarc v Ljub- ljani, je predvideno 1.040.900 dinar-jev proračunskih sredstev. Investicij- Realizacije Predlog Indt 1970 1971 180.000 207.000 115 77.000 88.000 115 39.000 40.000 103 88.000 101.200 115 30.000 70.000 233 33.600 38.600 115 14.400 16.500 115 9.600 11.000 115 412.500 500.000 121 30.000 - 168.000 238.000 142 87.500 100.600 115 11.500 13.200 115 11.500 13.200 115 10.000 11.500 115 5.000 5.700 114 5.000 5.700 114 4.500 5.100 113 22.932 26.200 115 5.000 1,215.032 1,521.500 125 ska vrednost teh objektov je bila v letu 1970 5.084.151 dinaijev. S podražitvami investicijskih del, ki so pogojene s splošnimi inflacijskimi gi-banji, dvigoni cen in podobno, pa se bo vtednost investicije povečala za cca 20% tako, da bo znašala 6.125.051 dinarjev, če ne bodo v-letu 1971 nastale dodatne podra-žitve. Skladu za financiranje investicij družbenega standarda v občini je na-menjeno 400.000 dinaijev, kar je za 33 % manj od dosežene rcalizacije v letu 1970. Sklad bo dodeljena sred-stva skupno s sredstvi delovnih orga-nizacij'porabil za sofinanciranje pro-granjiranih del v letu 1971. * Za odplačilo anuitet po prejetih kreditili jc predvideno 1,797.900 di-narjev, kar je le za 177.338 dinarjev ali za 10 % več kot v preteklem letu. Odplačila anuitet v letu 1971 bi se v primerjavi z odplačili v letu 1970 celo znižala, čc ne bi zapadle v od-plačilo anuitete za posojila, ki jih je občina v letu 1970 najela za financi-ranje in sofinanciranje gradnje vzgoj-no varstvenih in telesno kulturnih objektov. Sredstva za sofinanciranje gradnje mostu čez Ljubljanico v podaljšku Kajuhove ulice v znesku 800.000 di-narjev so namenjena za vezavo v banki zaradi posojila, s katerim bi občina sodelovala pri sofinanciranju gradnje tega mostu. Gradnja mostu bo predvidoma znašala okoli 4.500.000 dinarjev. Za postajo Milicc v Mostah se za-gotavlja 57.000 dinarjev sredstev za izpopolnitev oprcme (službeno vo-zilb, aparati za zvezo in podobno). V tem delu proračuna oziroma namenu so zagotovljena tudi sred-stva za investicijsko vzdrževanje šol-skih poslopij in vzgojno varstvenih zavodov. Predvideni znesek 228.760 dinarjev bo razdeljen za pokritje le najnujnejših vzdrževalnih del na tem področju. 10 NAŠA SKLPNOS'1 N A M E N I. TEKOCE NALOŽBE 1. Sredstva za fin. gradnje VVZ in telovadnic - v lctu 1971 zagoto-vitev dodatnih sredstev za gradnjo WZ Kodeljevo 2. Zagotovitev sredstev za fin. podta-žitev investicijskih in drugih del pri gradnji objektov WZ in telovadnic 3. Dotacija skladu za družbeni standard 4. Sredstva za nabavo oz. izpo-polnitev opreme postaje mi-lice v Mostah 5. Financiranje ureditve objektov in cest na poplavnem območju 6. Sredstva za investicijsko vzdrže-vanje šolskih in WŽ objektov 1. Sredstva za sofin. gradnje mostu čez Ljubljanico v podaljšku Realizacija 1970 Predlog 1971 Indeks 3:2 871.532 1.385.100 158 600.000 36.000 621.414 110.000 1.040.900 400.000 67 57.000 158 228.760 208 Kajuhove c. - 800.000 SKUPAJ 2.238.946 3.911.760 175 N A M E N Realizacija Predlog Indeks 1970 1971 3:2 II. ANUITETE 8. Tekoče anuitete 845.866 1.200.000 142 9. Anuitete za klinični center v Ljubljani 427.263 324.000 76 10. Anuiteteza učiteljišče v Ljubljani 25.033 25.100 100 SKUPAJ 1.620.562 1.797.900 111 Skupaj I + II 3.859.508 5.709.660 147 16-HODKI 1 Prenešcna sredstva iz leta 1970 7 Prispevki delovnih organizacij 3 Prispevek občinc - dotacija 4 Dohodki od kupninc za poslovne prostore v Pa-skibovalncm centru 5. Razni drugi dohodki SKUPAJ dohodki IZDATKI 1- nnanciranje notranje ureditve in izpo-polnitve letnega kopališča na Kodeljevem v Ljubljani 2. Plačilo dela kupnine SGP Slovenija-ceste Ljubljana, za objekte letnega ko-pališča na Kodeljevem 3. Sofinanciranje dograditve umetnega drsališča v Zalogu 4 Sofinanciranje dograditve športnega kcgljišča Saturnus na Kodcljcvem 5 Sofinanciranje vzdrževalnih del na raznih objektih družbenega standarda 6 Financiranje projcktov za gradnjo pokrite športne dvorane na Kodcljevem 7 Plačilo obresti za kredite 8 Vrnitev kredita stanovanjskemu podjctju Bcžigrad-Moste 9. Vezava sredstev sklada v banki - z namenom pridobitve investicijskcga posojila : 0 Obveznost do sofinanciranja gradnje novih prostorov VVZ na Kodeljcvem 1. Ostali izdatki SKUPAJ izdatki 129.609 din 1,400.000 din 400.000 din 700.000 din 274.750 din 2,904.359 din 450.000 din 76.400 din 600.000 din 100.000 din 200.000 din 200.000 din 50.000 din 670.000 din 411.600 din 116.000 din 30.359 din 2,904.359 din (¦»¦itiovna naloga sklada za druž-1 ; standard občine Ljubljana i v-PoIje je prostovoljno združe-i . sredstev delovnih organizacij in občanov za financiranje potrcb družbcnega standarda v občini. Sklad deluje že pcto leto in je v tem času opravičil namen, zaradi kater^ga je bil ustanovljcn. Ko je ob sprejemanju programa dela sklada in finančnega načrta za leto 1971 po-dan prcglcd rczultatov petlctnega dcla, višina zbranih srcdstev in nji-hova poraba, je mogoče ugotoviti, da pomeni združevanjc sredstev de-lovnih organizacij, ob pomanjkanju proračunskih sredstev, nenadomest-ljivo obliko za reševanje problcmov, ki so skupni občanom v občini. V času petletnega obstoja in dclo-vanja jc sklad uspcl zbrati prek 10,000.000 dinarjev finančnih srcd-stev, katera je porabil za financi-ranjc oziroma sofinanciranje izgrad-nje raznih objektov družbcncga standarda. Iz tako zbranih sredstev je bilo zgrajenih več objektov za. šol-sko in prcdšolsko varstvo, rešenih jc bilo večje štcvilo stanovanjskih vpra-šanj botcev tcr urejeno več ploščadi za špojtno aktivnost šolskc in druge mladinc v okviru kiajevnih skup-nosti. Največ finančnili sredstev jc bilo doslej vloženih v gradnjo športno re-kreativnega kopališča na Kodcljo-vem. Skupna investicijska vrcdnost vseh kopališčnih objektov in zem-Ijišča je znašala 8,500.000 dinarjcv. Sklad je vsc investicijskc stroške, s soudeležbo 2,800.000 dinarjev kre-ditnih sredstcv, skoraj v ccloti po-ravnal. Obstaja lc neporavnana obve-za v znesku 76.400 dinarjev. Kopa-lišče je bilo dograjeno in dano v po-izkusno poslovanje v začctku me-seca julija prctekleta lcta. V času kratkc, niti ne dvomesečne kopalnc sczone je kopališče obiskalo več kot 65.000 kopalcev. Dokončana je tudi prva faza drsa-lišča v Zalogu. Program dela sklada za leto 1971 bo v celoti odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev. Upravni odbor sklada je to ob sestavi programa v celoti upoštcval in sprcjcl program, po katerem se bo v letu 1971 lotil izgradnje naslcdnjih objektov druž-bcnega standarda: - notranja ureditcv in izpopol-nituv lctnega kopališča na Kodcljc-vem, - dograditev umetnega drsališča v Zalogu, - sofinanciranjc invcstieijsko vzdržcvalnih del na raznih objektih družbcnega standarda, - dograditev športnega kegljišča Saturnus na Kodeljevem, - financiranje izdelavc projctka za gradnjo manjše pokrite športne dvorane na Kodeljevem. Skupni dogovor delovnih organi-zacij v občini o potrebi izgradnje športne dvorane (večjc telovadnice) v naslednjem obdobju so prcdlagale delovne organizacije z utemeljitvijo, da nekaterih športnih dejavnosti, kot so košarka, rokonKt. odbojka, namizni tcnis in podobni športi, za-radi pomanjkanja zaprtih športnih prostorov v zimskih mosccih ni moč go^iti, kai kvarno vpliva na nadaljnjo . kvaliteto in možnosti razvoja teh športov. Pomanjkanjc takoga ob-jekta jo tudi vzrok, da ni povczave mcd športnimi klubi in občani. kw lc-ti tekmujcjo po dvoranah v mestu ali celo v drugih krajih. Tudi za rc-kreacijo dclovnih Ijudi primanjkuje prostorov, saj so šolske tclovadnice že scdaj polnc, tak objekt pa bi lahko zadostil intcresom in potre-bam za razmah organiziranc športne dejavnosti med delovnimi ljudmi v občini.