LETO 42 g T E V. 8, MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« V LJUBLJANI, DNE 20. E E IS R U A R J A 1929 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnera delu vsaka drobna vrstica oll nje prostor 10 Din. Izhaja fsnfco sredo. Spisi in dopisi noj so pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnin«, reklamacijo in inserati Upravnižtvu »Domoljuba« v Ljubljani, Potrebna |e tudi kmetska zbornica Preteklo nedeljo se je slovesno dvorilo v Ljubljani poslopje Delavske zbornice, Ob tej priliki se je naglašalo, koliko dobrega se je za delavstvo storilo baš potom Delavske zbornice in kako so vsa delavska stremljenja našla v tej zbornici sredstvo, da se postavnim potom polagoma uresničijo. Prav tako so vse delavske osrednje organizacije, katerih namen jo delavstvo duhovno in gmotno dvigniti ter mu v potrebi pomagali, našle v palači Delavske zbornice svoje ognjišče, svoj dom. Ob tej priliki so nehote zopet spominjamo, kako jo tudi kmetskemu stanu silno potrebna neka vrhovna, osrednja organizacija. ki bo na eni strani temeljito vedno sproti presojala gospodarsko in kulturno stanje našega kmeta, ki bo znala najti najbolj pekoče ranč na kmotskem gospodarstvu in bo znala najti tudi pota, da se te rane zdravijo z vztrajnostjo in po pre-udarjeriem načrtu. Ni ga trezno mislečega kmeta, ki ne bi bil prepričan, da je Kmetska zbornica ona najvažnejših in najnujnejših teženj kmetskega stanu. Slovenec k je n. pr. zra-i ttnal takozvnni indeks cen v Sloveniji ter ga O. t. m. objavil. Suhe številke, ki so pa wt kmeta kakor glas vpijočega v puščavi. •.»Slovenec« primerja sedanje cene poljedelskih in industrijskih proizvodov s'cenami pred vojno. In ugotovil je naslednje: Cena denarja je od 1. 1913 do danes enajstkrat višja. To so pravi: za 100 Din iz letu 3913 dobiš danes blizu 1100 Din (natančno '4096 Din). Cena poljedelskih proizvodov .le postala od 1. 1913 malo nad 11 la-at višja (natančno: kar jo takrat .stalo 100 Din, ^ano danes 1110 Din). Torej se je njih cena približno tako dvignila kot pri denarju. Medtem pa so se industrijski proizvodi od 1. 1913 v ceni povišali skoro 18-kratno (natančno 1794). Kaj se to pravi? To so pravi: kmet prodaja svoje pridelke približno za isto ce-"o kot pred voino, dočim mora plačevati jo, kar on potrebuje, za dve tretjini dražje Kot pred vojno." ; Ue si 1a cenovnik ogledamo bliže, te-,al vidimo, da so se izmed kmetskih proizvodov najbolj podražila živila (jajca, n>teko, surovo maslo itd.), ki so dosegla številko 2033 (pred vojno 100), potem seno in slama 1800, fižol in krompir 1755, žito in moka 1376, dočim živina ni dosegla niti denarne t išine in ima samo številko 977. Na drugi strani pa vidimo, da se je n. pr. blago za obleko, ki ga kmet kupuje v veliki meri, podražilo ocl predvojne 31-kratno. To se pravi: kar je stalo pred vojno 100 Din, /a to se mora sedaj šteti natančno 3092 Din. In zakaj tako: Pač deloma zato, ker so sirovine za blago zelo drage, največ pa zato, ker so carinske tarife '/a blago zelo ugodne, dočim so n. pr. z« živino neugodne. - .,..-' Dalje so cene veliko tudi odvisne od kakovosti blaga. Če se n. pr. naši mlekarski izdelki no morejo v inozemstvo tako visoko prodajati kot se n. pr. Danski, potem je temu kriva silno pomanjkljiva izobrazba našega kmeta o mlekarstvu. Isto velja za vino, y.a sadje- tudi za živino itd. Torej povsod vidimo: km«t je zadaj za drugimi stanovi zato, ker nima Se tisto vrhovne organizacije, kot jo imajo delavci v Delavski zbornici in ki bi ob vsaki važni priliki zastopala kmetski stan, ki bi ob trgovskih pogajanjih z drugimi državami dajala dragoceno nasvete in potrebno gradivo ter opozarjala na škodo, ki jo lahko utrpi kmet z neugodno trg. pogodbo, na drugi strani pa bi po načrtu vzela v roke strokovno izobrazbo našega kmeta, ki 'e prav ta ko potrebna za dobro letino na polju in v hlevu kot dež in soince. Hvala Bogu, da se sedaj vsaj obo naši oblastni samoupravi trudita izpolniti to vrzel in po svojih močeh nadomestiti Kmelsko zbornico, vendar pa se moramo zavedati, da je oblastna samouprava namenjena vsem slojem, tudi delavskemu in obrtnemu in da jima torej ni mogoče tako zelo vse svoje delo osredotočiti okrog kmetskega napredka, kot bi mogla in morala to storiti Kmetska zbornica. Kmetje pa se morajo zavedati, da bodo Kmetsko zbornico tem preje dosegli, čim bolj se bodo pečali s to mislijo, čim sploš-litijša in vztrairejša bo postala ta njihova^"želja. Sedanja vlada, katere namen je čim bolj dvigniti produktivnost posamez- nih stanov, bo gotovo tem preje vpoštevala to nujno potrebo kmetskega stanu, če bo videla, kako je ta želja postala splošna in nujna. Novice iz Belgrada. Občinski zakon. ; Kralj je podpisal ukaz o spremembah in dopolnitvah zakona o občinalh V smislu tega ukaza je odslej spojitev občin, odcepitev posameznih delov od občin itd. odvisna od odredbo notranjega ministra in pristanka predsednika Vlade. Voljeni občinski kakor tudi vaški odbori se ukinjajo in nadomestijo z i m e n o v a n i m i občinskimi, oziroma vaškimi odbori. Kraljevi ukaz tadt določa sestavo uprave n testa Bel-grada, Zagreba in Ljubljane. Gospodarski svet. Mnogo se je že govorilo in pisalo o potrebi takozvanega gospodarskega sveta, v katerem naj bi strokovnjaki dajali vladi gospodarska navodila. Gospodarski svet, kakor se je nameraval ustanoviti, bi bil prav za prav nekak parlament, katerega pa sedanji začasni državni položaj odklanja. Zato so merodajni krogi ukvarjajo ?. mislijo, da bi so zaenkrat pri posameznih gospodarskih ministrstvih (finance, carina, železnice, kmetijstvo) ustanovili nekaki gospodarski sosveti. Zakon o vrhovni upravi. V kratkem bo izdan zakon o vrhovni upravi, ki jc v naši državi najpotrebnejši, Zakaj ba« radi slabe upravo jo bilo v državi toliko kriz, pritožb in nezadovoljstva od vseh strani. Po tem zakonu bodo dobili veliki župani in okrajni glavarji mnogo več pravic, ki so bile dosedaj pridržane ministrstvom. Na ta način bo izvedena dc-koncentracija uprave. Vrhovni zakonodajni svet, ki bo nekako nadomeščal zakonodajni odbor bivše narodne skupščino in ki se bo pečal 7. urejevanjem novih zakonov, ie imenovan. Od Slovencev so v njem dr. A. Gosar, vsouč. prof. dr. Milan Škrlj in drž. svetnik tli-. Štefan Sagadin. V VS»K0 HIŠO ;>»0MOLJUBA«1 Otvoritev Delavske zbornice. Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani slovesno otvorjena nova palača Delavske zbornice, kjer so našle svoj dom ne samo zbornica sama in njeni uradi, temveč tudi vse osrednje delavske organizacije, delavska knjižnica delavska kuhinja, izseljeni-ški koiiiisariat, delavsko zavetišče itd. Ob otvoritvi je prvi spregovoril zbornični predsednik Melhijor Čobal, nato je bilo prebrano prisrčno pismo knezoškofa dr. A. B. Jegliča, ki se glasi: »Zborovalcem v Delavski zbornici! Današnjega Vašega dne ie tudi podpisani srčno veselim. Prav iz srca čestitam spoštovanemu delavskemu stanu za ta napredek, za to veliko pridobitev. Sedaj boste lažje proučevali delavsko vprašanje, lažje spoznali njegove naravne pravice, lažje določali korake v njihovo dosego, pa tudi lažje uravnavali vse sklepe tako, da bodo v soglasju z naravnimi pravicami drugih sta-nov. — Pozdrav in blagoslov! Dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof.« To krasilo pismo, ki je napravilo na navzoče delavstvo najrazličnejših svetovnih naziranj nepopisno globok vtis, je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Nato je tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik podal izčrpno poročilo o dosedanjem delu zbornice. Zastopnik _ socialnega ministrstva g. dr. Tujkovic je pozdravil zborovalce v imenu ministra za socialno politiko ter po-vdaril, da je namen vlade ne samo dosedanjo socialno politiko o državi obdržati temveč jo celo razširiti. Država da je zlasti interesirana na tem, da doseže delavstvo čim popolnejši kulturni in gospodarski razvoj. Zlasti važne za delavstvo pa so bile besede velikega župana dr. Vodopivca, ki je povdaral, da je delavstvo baš s svoio organizacijo (kmetje, poslušajte!) doseglo z Oelavsko zbornico uspehe, o kadrih pred 20 leti niti sanjati ni moglo. Veliki župan je podčrtal,, da so želje nekaterih posameznikov, zmanjšati težko pridobljene scialne uspehe, pač samo želje, pa prav nič več. To odločno izjavo velikega župana je delavstvo vzelo z velikim zadoščenjem v vednost. Nato so se govorili mestni župan ljubljanski dr. Puc, tajnik trgovske zbornice Soprt priiftjaj* ottm naše Blare bolečino, kadar ee vreino spremeni. Za ude, za glivo, za zobe, roke, noie, za celo te!o. pri reumatičnkopinarjevoc nosilnico, ki jo bila f polna jajc iu kur. Zraven nje je bil led uilrt Očividno je v njem utonil lastnik no-silnice. Hotel je gotovo iti preko zamrznjene Mure* v Krapjc. Žrtve še niso mogli i "vleči izpod ledu in se tudi še no ve, kdo (Ih jo bil. j d Mraz in poledenela tla so povzro- > n ^e.Stete vcčje in manjše nesreče. Vsi oddelki ljubljanske bolnišnice so prenapolnjeni raznih ozebljencev, pa tudi dru-ponesrečencev. Dobrohotno postrežbo usmiljenih sestra uživajo med drugimi aka-oemični slikar Fr. Zupan z zlomljeno des-»o nogo, »Slovenčev« urednik Čenčič z .raljeno levo roko in profesor Jarc, ki ,m» tudi zlomljeno nogo. . d Plazovi v Hrastniku. Posledice hude z,mo so že nastopile. V petek ie sneg zasul i hišo pod Skalor. Prebivalci so ušli skozi ( okna. V noči od petka iui soboto je poteg-I niila lavina na več mestih v čečah. — IJršl Vordaj pri Soršom Jo sneg zasul hlev in polomil streho. Pri mostu v Bobnu na Ravnali je sneg zasul potok iu most Pri j kemični tovarni je zasuta ozka cesta med i tovarno in pobočjem hriba. Več delavcev je nameravalo v nedeljo iti v Ljubljano na otvoritev delavske zbornice, a so se ustrašili, da no bi v snegu ostali, i d Ko je šel na lov na lisice. Na debeli četrtek je odšel na lov na lisice Fr. Sivka, | posestnikov sin iz Št. Vida pri Grobelnem. Nazaj ga dolgo ni bilo in v bojazni, da se mu ni pripetilo kaj hudega, so ga šli iskat. Šele na pustno nedeljo ga je našel lovski nadzornik zmrznjenega v gozdu. Puška je bila prislonjena na smreko. Sivka pa je | ležal zmrznjen v snegu. Truplo je bilo od silnega mraza že krhko in ko so mu hoteli sneti klobuk z glave, se je odtrgal s klobukom se šop las. Sivko je najbrže premagala lovska strast, da jc v snegu in mrazu tako dolgo čakal, dokler ni zmrznil. I d Pet oseh isti dan zasul plaz. Ves ptujski okraj stoji pod silnim vtisom /iilo-igro petih žrtev, ki so jih zasuli plazovi pri Sv. Trojici v Halozah, 15 letnega Iva-ua Foršnariča je poslal oče v trafiko po tobak iu vžigalice. Med potjo je nepričakovano zgrmel nad njim orjaški plaz in ga zasul. Ljudje so takoj šli na dolo in pričeli odkopavati. Izpod snega pa so izkopali že mrliča. Istega dne je posestnik iz občine Gruškovje Franc Trafela gnal napajat kravo. Pot ga jo peljala mimo precej strmo rebri. Naenkrat je pridrl plaz in pokopal pod seboj gospodarja in kravo. Drug posestnik iz iste občine se je istega dno vračal domov. Naslednjega jutra so ljudje opazili ogromen plaz, ki se je zavalil preko ceste. Pričeli so odkopavati sneg in pod njim našli mrliča. Ravnotako sta našli smrt pod snegom dve poseslnici iz Gruškovja. Eno je zasul plaz, ko je šla po vodo, drugo IKi ko jo kidala sneg, da bi napravila pot do studenca. Zadnje po dolgotrajnem iskanju še niso našli. Vse to se jo zgedilo istega dne. d Tudi posledica velikega mraza. V Subotici je počila plinska cev v širini 10 metrov. Več oseb je v bližnjih hišah, kamor je uhajal plin, umrlo na zastrupljenju. Policija je odredila, da se morajo stranke izseliti, dokler nc bo izvršena poprava. d Pri 23 stopinj mraza se je kopal te dni v Zagrebu v ledeni Savi 211etni dijak Krištofor Žečevič. Na poledeneli reki je telovadil, potem se pa še okopal v ledeni vodli. Žečevič še ni bil nikdar bolan, tudi ni na lastni koži doslej še občutil prehla-jenja. d Mraz ponehuje, Ko pišemo tc vrstice, mraz že v veliki meri ponehuje. Sneg, burja in zameti so povzročili velike ovire v prometu, ki ne bodo še tako hitro odstranjene. Zato so morala železniška ravnateljstva zelo omejiti število vlakov. Vse prizadevanje železniškega ministrstva v preteklih dneh je šlo zlasti za tem, da pride v mesta in drugod dovolj kuriva in živil. V mnogih krajih so razne šole vsled mraza in pomanjkanja kuriva začasno zaprli. Mraz je nanravil neprecenljivo škodo tudi po mnogih podeželskih krajih: pogi-njali so prašiči, živina, zmrznil krompir; kaj bo s sadnim drevjem, nam bo povpdala šele spomlad. Bog nas obvaruj še hujših nesreči d BelgrajsUi. brzoviak je trčil blizu Ze-rauna ob pomožni vlak. Štirje vozovi pomožnega vlaka so zgoreli, lokomotivi sta razbiti in zelo sta poškodovana' službeni in postni vagon brzovlaka. 18 oseb je ranjenih, med temi samo en potnik, vsi ostali so železniški uslužbenci. Nesreče krivi prometni uslužbenci so bili takoj odpuščeni. Med ranjenci je tudi Slovenec Roman Rajšat iz Ljubljane. d Rešil trideset milijonov dinarjer. Ob priliki, ko sta trčila dva vlaka pri Bataj-nici, je rešil poštni uradnik Nakič iz Bel-grada ki je spremljal to pot poštni voz enega izmed vlakov, ki sta trčila, za 30 milijonov Din denarnih pošiljk. Dasi sam ranjen, ni zapustil poštnega voza in je po katastrofi skrbno zbral vso razmetano pošto, predvsem denarna pisma. Zavedajoč se osebne odgovornosti, je vestni uradnik nato izročil dragoceni tovor na pristojnem mestu v Belgradu, nakar je šele šel in se pobrigal za rane, ki jih je je dobil pri ne sreči. d Zlataporocenca Josip in Marija Čee iz Jelovega se zahvaljujeta ob svoji zlati poroki dno 3. febr. vsem za vse čestitke, darove in obiske. d V Dobrepolju na Dolenjskem je umrl v starosti 82 let ondotni župnik, zla-tomašnik in duhovni svetnik g. Andrej Ra-movež, V Dobrepoljah je služboval skoro 34 let. Odšel je k Bogu z nevenljivimi zaslugami za dušni in telesni blagor svojih faranov. d V Kranju je umrl v 72. letu starosti g. Alojzij Korošec, oče vseučiliškega profesorja dr. Viktorja Korošca. d Zd učilo se je 6 glav govejo živine in 3 prešiei kmetu Antonu Raf v Hošnicu Podrobneje poročilo glej med dopisi. d Štirje otročiči so zgoreli pri nekem požaru v' belgrajskem predmestju. d Zemlja jih je požrla. V Beli Crkvi v Vojvodini se je nedavno prigodila nenavadna nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Pri kopanju vodnjaka se je naenkrat zemlja odprla in trije delavci so se pogreznili v globino, nakar jih je zemeljska plast zopet zasula, tako da je bila rešitev nemogoča. Zdaj koplje na licu mesta 200 delavcev, da najde trupla ponesrečenih. d Žalostna usoda dveh mladoporočencev. Dne 11. t. m., na pustno nedeljo, sla se poročila v obmejni hrvatski vasi Vivodini Jože Frlan in Marija Hrestak iz Rakovca. Z ženitovanjske zabave na Vivodini so sva t jo odšli na Rakovec ter tam nadaljevali zabavo. V veselem razpoloženju so se svatje v sredo zvečer razšli, na Ra-kovcu pa sta ostala le mladoporočenca iu domačini. Dne 14. t. m. pa so ju na njune stanovanju ua Rakovcu našli oba mrtva. Vzrok njune skupne smrti šo ni pojasnjen. Oba novoporočenca sta zakurila peč in ju je najbrže usmrtil strupen plin, ki je uhajal iz tleče žerjavice. d Most med Zemuniim iu Belgradom. Gradbeni minister je izdal nalog, da so naredi načrt za zgradbo mostu med Belgra- 8' dom in Zemunom ob izlivu Save v Donavo. To bo eden največjih mostov na svetu. d Pismo i: Francije. Mcrlcbach, Mozela. Ni je skoro fare v Sloveniji, ki ne bi imela zastopnika med tuka;šnjimi Slovenci, katerih je v občinah Merlebach-Freyming z ženami in otroci nad 1COO. Po še vedno priha-iajo novi slovenski delavci, največ iz Belgije in severne Francije, ker so baje tu delavske in živlienske prilike najugodnejše. V svoji sredi imamo lastnega slovenskega duhovnika, g. Antona Hafnerja, ki opravlja redno božio službo v s'ari merlebaški župni cerkvi. Žal je ta zlasti zadnji čas slabo obiskana. Kriva temu je gotovo tudi letošnja huda zima. kakor je tu ljudje niso vaieni. Snega je sicer komaj par centimetrov, vlada pa silen mraz, ki ga dela posebno še strupen veter, ki brije, da se ni prikazali ra ulico. — Meseca januarja smo pokopali prav slovesno dve slovenska fanta, ki sta umrla v najlepših letih: Martina Bregar iz Škocijana pri Mokronogu, umrlega za jetiko, in Janeza Jaklič iz Vaupče vasi pri Dobr-niču na Dolenjskem, ki ga je pobrala v nekaj dneh zavratna bolezen, koje vzrok še ni docela pojasnjen. — Zelo težko čakamo skle* a delavske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo. Tako nekr.ko tujce 6e čutimo brez pravic. Poljaki, ki imajo delovne razmere urejene, so v mnogih ozirih veliko na bol;šem. — Slirati je, da nameravajo sem novi delavci iz Slovenije. Vedite, da so dobri časi tu minuli! Kdor ima doma kruh, četudi bolj črn, naj ga ne hodi sem iskat, ker bo neprijetno razočaran. Tudi ne spe-jema:o premogokopne družbe začasno nobenih posameznih delavcev. Poljaki 60 delavsko potrebo popolnoma napolnili. — Se bomo ob priliki še oglasili. Na smrt obsojena Slovenka Julka Ku-reš v Parizu — pomiloščena. Neko žensko društvo v Parizu je predložilo vsem kraljicam lepote, ki so nedavno tekmovale v Parizu, za prvenstvo, prošnjo, naj bi posredovale pri predsedniku francoske republike za pomilosčenje na smrt obsojene Julke Kures. ki je bila obdolžena umora neke deklice. Vse lepotice so prošnjo odbile, razen ene. ki se je vendarle odločila in prosila predsedniku za življenje mlade obsojenke. Predsednik je nato podpisal odlok, s katerim se Julki Kureš oprošča smrtna kazen. K temu olfavljaio pariški listi pismo neke gospe Matilde Viger, ki je poslala zagovorniki! Julke Kureševe pismo, v katerem na-preža odvetnika, naj bi izposloval, da bo ora obglavljena namesto onih dveh žensk, ki sla bili istočasno s Kureševo obsojeni na smrt, a nista bili pomiloščeni. (1 Dekliški oder, ID. zvezek, izide v kratkem. Ta zvezek bo posvečen proslavi Materinskega dne in prinese celo vrsto de-klamacij in primernih iger za ta dan. Naročila sprejema: Slovenska orliška zveza v Ljubljani, Ljudski dom. Ker vsa naša društva proslave vsako leto Materinski dan, jim bo III. zvezek Dekliškega odra gotovo dobrodošel. d Vzoret za sestavo prijave za pridob-liino. Mnogo se je razpravljalo v časopisju in na raznih shodih, kako sestaviti prijavo M pridobnino po novem zakonu, pa vsa ta razmotrivanja niso bila povsem jasna in za vsakega uraliiva. Jugoslovanska knzigarna po DOMOVINI IZ HOŠNICE PRI LAPORJU. (Vsa živina in prežiči so se zadušili.) 6 glav govejo živine, 3 svinje in 15 kokoši so je v noti od 12- na 13. t. m. zadušilo Anionu Kanu, posestniku v Hošnici. Omenjenemu je bo-lehala ena krava na vratu z. oteklino; svetovali so mu, n.-j segreje sen eni zdrob in z njim ovije kravo okoli vrata. Vzame torej onega usodepol-nega večera zdrob, ga segreje, vsuje v vrečo in z njo ovije kravo okoli vrata. Nič nevarnega shiteč zapre zidano obokan hlev in se poda k počitku. Nes-.cča je hotela, ,la j« z ovitkom bila združena mala iskri.-a, ki je tlela in tlela tako do'go. tla je povzročila ogenj in dim, kalen je zadušil vso živino v hlevu. Obžalujemo nesrečo težko prizadetega in ga tolažimo v njegovem za-1-stnem po!oi"ju. Uarmo, da se bedo n-šla usmi-ljena sna, katera bedo radovolje prispevala, da si prizadeti nabavi vsi j nekaj živine, katera je v gospodarstvu nujno potrebna. PREDDVO* P0DST0R2ICEM. (Naši vev.niki i« zima. — Divjačina.) Dne 4. t. m. je umrl najstarejši človek v (ari, Jožef Perčič jx> domače Blažetove, star 93 let. — Ostra zima tudi nam ne prizanaša. Vsak dan imrmo ?P, da, cek> do R0» C mrazi. Vsled hudega mraz je pričela razsajati bripa, radi katere je šolski pouk m nekaj čas.a prekinjen. Edino vozniki so vesele letošnje zime, ki hite vozit hk-de ln drva Iz (rossdov in ki že mnogo let niso spravili to'1-o ifsi izpod Malega Grintovea in Zaplate kot letos. Posebno živahno je pa na glavni cesti vo kekrski dolini, kjer j-e dnevno do 100 voznikov. Mraz trni divjačina po naših gozdovih, ker si izpod snažne odeje nc mere iztopiti lirane. Kolitoo jih bo postno žrtev le-tošnie zime, bomo Ufc.tovill spomladi, ko izuine sneg. LtabHb ptiči« skoro ni več videti; bojimo se, d-* jih je vwls zima. Zatekle pa so se velike i~te divjih gosi in rac. ki so 6em in t>a souste ob Kokri na th, dokler jih ne zasači 1">V lovce ia j'm s svincem konča prtse'jevanjft po tej mrzli zemlit. Sicer je pa lovcem le v veselje, ker ugrizniti i t-k ni ka!, ko so živeli tako sestradane, da so jih same kosti. KBRUNJA VAS V BOHINJU. (Zima in organizacije.) N"Se katol. T>rcsv. društvo zelo dobro deluje. Na platno nedeljo so f-ntje in deMeh vnri-zori'i zR'zire-sene->< ter s^Jespev jKnaioov kpplet«. Tako je društvo s svojo pošteno zabavo odvrnilo iparsi' oija od pcnočreca ponivrna in r reraianja, kar ie v teb d-m ne zmrzneta kreumir in repa. Ved otroei nra-ja brina; z-lo je šola z~nrta zienVrat do 19. tebr. — UstarovPi smo družbo treznost', v V-tero se ie že voisn'o 45 fanlov in sicer; 22 iz Grešni Ve, 16 iz Fu»ne, 5 iz. Jerek« in 2 iz S-ed. vrsi. To so zares ituieki (i kmtie! — Skupnih n»ro?n'Vov ^Domolh^biK im-mo l»los 179. V kratkem dobimo, kot se euje, tudi telefon ——— T—-UIll lil II i III H,itw je sedaj izdala praktičen vzorec za sestavo te prijave, po katerem bo vsakemu takoj jasno, kako naj to prijavo sestavi in kateri stroški so zakonito dopustni odbitki. Cena vzorcu ie Din 2. • • *.» ®»reli«L Navodilo kako jo vzga- jajrno m eskrbujmo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila Jiiosli ^i^rV Vubl'-ni' ^na Din ia - Ma-Ik^i^ našihsadjarjev zna gojiti in pravilno rov- Mžihsadnih plemen najplemenite«! s».d. Krnica & ŠiŠSZJ*" Mdiari? vc'"!e važnosti IV trkTI pridelovanjem aresrve, v drugi vrsti pa z ugajanjem marelice. na poč to, v zadrugo in v župnižče. StrcAki za na, peljavo so preračun jeni na t3.000 Din. Vse 1« kaže, da gremo tudi Bohinjci s Časom naprej! ŠMARTNO OB DRETI. (Hitra smrt, prireditev in zima.) Dne 11. februarja je nenadoma, zadet od srčne kapi umrl Ivan Poznič, posestnik v Sv. Jo-šlu št. 1. Zjutraj je vstal, zdrav, ob desetih jc bji pa žo na mrlvažkeni odru. Kljub visoki starosti 79 let je bil še vedao čvret m krepak, in tudi Se gospodar na svojem posestvu. Zapušča žaio-joče otroke ln ženo, s katero Je živel nad 50 le! v srečnem zakonu. — \ okajšnje Prcev društvo ^ dne 13. januarja priredilo igro ftiridejanko >Stiri in mirili«. Igralci so svoje vloge rešili prav dobro in tudi občinstvo se je pridobitve udeležilo v obiljem številu. Le škoda, da je dvorana v Žehljevem salonu za takšne vprizoritve veliko premajhna. fsolska mladina je pa nastopila 2 febr. z mladinsko igro: j&ivilja Klara«, ki se jc na-6lednji dan 3. fetr. ponovila. Ob:sk je bil oba dneva zadovoljiv — Kakor povsod, je tudi »a tukaj obdarila zima s precejšnjo mnn-"mo snep!o,'n. SprePloh«, je bil bogato okr-šen zi kar so poskrbela dekleta. Pred goMilno Joževčevo jt prišla do dražbe hlodov; g. Gorni je ponudi! največ in jih tudi kupil za COCO Din. Fantje so mu ploh zapeljali še v Lesce. Zvečer pa so bitje pripravili za vse vrfke fante ln dekleta vele rjo. Saj denarja n; manjkalo. Kupili in zaklali so prašiča, kupili vina in vabili tudi mežo in iece. Večer je potekel v splošno z-dovoljiKst pa tudi dostojno, kar služi v pohvalo onim, ki so imeli reč v rokah. Fantje 60 se spomnili trdi nekep bolnega tovariša, ki so mu na dem poslali 100 Din in liter vina. Povedati pa moram, » lelos pa se bo vršil v novi šoli. K šivalnemu t«al" vabimo vsa dekleta, ker jim je a tem omogopn" brezplačno učenje v šivanju in vezavi ter o1*"11' krojenju, kar je vsaki gospodinji posebno v dan«-njih časih neobhodno potrebno. KAMNA GORICA. (Prireditev.) V 29. letu obstoja našega kat. prosvi v '.ftf. letu obstoja našega kat. prosvcu,,0. društva so nam je vendar uresničil naš dolpoteui sen - postavili smo si svoj Dom. Do sedaj ^ stanovali v treb hišah, čitalnica je bite smo se vedno selili iz ene hiše v drugo, se nam j« že zgodilo, da nismo vedeli, kam n i se veselimo. Za dramatične prireditve nam zebljarekn zadruga skoraj 20 let pustila, da •" imall oder v zadružnem skladišču. Orel je imel telovadnico v stari Siti, dobro smo občutili ta težavni položaj in aavedali smo se, da moramo utradit! lastni »Prosvetni domt. Trt leta smo se morali truditi s kulukom ln z denarnim vprašanjem. Končno smo v preteklem letu poprijel* vsi KatunflijorlčanI n« celi črti V dveh letih smo zbrali toliko, da smo krili polovico vseh stroškov; imeli bomo So težav, pa z združenimi močmi bomo vse premagali. Veliko nam pomagajo naši rojaki v tujini, kar bo ostalo v trajnem spominu ludi poznejšim rodovom. Na ta način smo napredovati tako daleč, da moremo v nedeljo dne 24. t. m. pop. ob 4 prirediti prosvetno akademijo«, kjer hočemo pokazati, kaj se bo vse gojilo v nršem domu. Nastopili bodo vsi odseki: tamburaški zbor, dramatični odsek (uprizori na »Petrovem brdu«, spisal dr. Jan. Krek, »Turški križe 4. dejanje), pevski odsek in Orel. Vabimo vse prijatelje naše Ideje, da se udeležite in da vidite našo delo. RIBNICA. (KroSnj.yskc zadeve.) Predno so krošnjarji s subo robo razldemo po svetu, amo se sestali prejšnji tcton na poziv zadružnega načelnika g. fckulja v trgu. Obravnavalo so sa zadevo. Iti ao važne tudi 7ji one, ki so bili zadržani priti na sestanek. G SkulJ nam je obrazložil novo trg. pogodbo z Avstrijo Ohranile so se nam pravice, kot smo jih dobili I. 1W25. To vost smo »prejeti z velikim zadovoljstvom. Zadruga nam Je oskrbela nemi'd prepis pogodbe v onih točkah, k! (tovore za našo obrt, ki jo bomo mirno lahko isvištvall do let« 1931. Obravnavali smo nato trg. pogbneje smo se domenili, kako bomo spravili v lir to pridobitev, ki Je važna za sodraško do-lilo. Sllč.i« pravico skušamo pridobili tudi v Madisrski. Obravnavali smo tudi uovi bišnl davek, ki bi krušn jarje-km etoralco naj ne zadel. S polno zalivalo smo sprejeli poročilo g. Skulja, da Je uspelo znatno znižati avtonomne naklade na naš d&vok. Na predlog g. Fr. Pohulje it Bukovce se bo zadruga -zanimala, da so novi obrtni red ne napravi nam v Škcdo, ki uživamo gotovo pravico So stoletja. Sestanek je bil kljub silnemu mrazu iu suegu prav dobro obiskan in jo končno dal enodušno pri»rčno »hvalo g. skulju za njegovo naravnost očetovsko skrb za trpina-kr-ršnjarjo. IZ .SODHAŽICE. V ponedeljek, 11. t. m., sta » tukajšnji župnl eirkvi obhajala zlato poroko g. Ivan Košmerj, posestnik iz Sudražice šL 17 m njegova žena Terezija. Poročal ju je njun najmlajši siu Alojzij, kaplan pri Sv. Petru v LJubljani. Kljub hudemu mrazu jo potekla vsa jubilejna slovesnost v najlepšem razpoloženju tako v cerkvi kot v domači hiši. Številne navzočo svato je prevevala prisrčna želja: Bog ohrani draga jubilanta do skrajnih mej človeškega Življenja in daj Jima dokačakatt še biserno in železno poroko. MEEKBECK. Društveno življenje pri nas Je vedno zelo živahno. V preteklem letu so je i »dalo bolnim in invalidnim udom Iz lastnih sredstev okoli 800 nmrlc. Veliko so k temu pri<>omogH naši častni udje. Tudi v verskem življenju nismo zadnji; imamo večkrat službo božjo tudi v domačem jeziku. Pretekli mesec smo imeli zborovanje. Vso je bilo v najlepšem redu, kar se je izkazalo pri volltvi, ker so bili vs stari odborniki izvoljeni soglasno. — Slovenskih časopisov (Gospodar in Domoljub) imamo 87 izvodov. Društvo sv. Barbaro šteje 85 aktivni in 16 častnih udov. Imamo tudi žensko društvo, Rožonvenska bratovščina, ki Stejo 120 članic. Kot predsednik obeh društev jo gospod svetnik rektor HagonkOtter. Dasi je 14 km oddaljen od nas, vendar pride večkrat redno pa vsak mesec enkrat k nam. Obe društvi imata skupen mešani pevski zbor. — Decembra sta praznovala naš tovariš Franc llubarl in njegova soproga Emilija srebrno poroko. Na predvečer jima je čestital pevski zbor s podoknico. 26. januarja sta istotako praznovala srebrno poroko tovariš Jožef Peterka jn^jglgggS Za rejo slabotne in shujšane živine ter okrep-'icnjo breje živine in telet ie potrebno in edino uspešno »TE2AKOVO OLJE ZA ŽIVINO«, ki se dobi pri M. Težak-n, Zagreb, Gundullčeva 13. Ivana,, doma s Krtine pri Kamniku. Na predvečer jima je zaigrala godba katol. mlsdeniškega društva, naš pevski zbor pa Je zapel par pesmic. In 27 januarja je praznoval srebrno poroko naš tovariš Janez Zlender in soproge. Na sveSoico sto prazuo-vala 23Iet iio zakonskega btanu Franc Kladnik in soproga, doma iz Orno priPrevaljah. Pri srebrni poroki tovariša Janeza 2uželj in soproge, doma iz Dola prt Hrastniku, dne 4. febr. je zapela Rožen-venslta bratovščina pri sveti maši v domačem jeziku. Na 16. febr. sta praznovala srebrni jubilej tovariš Vid Slatner in soproga, nekdanji cerkovnik v Zagorju pri Planini. Vsi so naših vrst, vrli udje naših društev in bralci Slovenskega gospodarja ali Domoljuba. Želimo jima veliko sreče in vceelja, doživeti v krogu svojih družin do zlatega jubileja in še dalje. HABL m\ v slmmMmtt I. tmtk s« doM v Cirilo«! k«f!t»»nl, Msrtter DOL PBI HRASTNIKU. V nedeljo, 10. febr. so okoliški kmečki fnutjo iu dekleta v Društvenem domu z nenavadno lepim uspehom vprlzorili Darodno veseloigro v 7 slikah: »Ivmečka so-lba-;. Kljub ostremu mrazu (do 20» C) in burji, je bila dvorana polna gledalcev celo iz iioaednih župnij, ki so z navdušenim ploskanjem izražali pohvalo igralcem in igri. Predstava je trajala S uro, pa bo je S'.* ljudem zdelo, da jo bilo vesele »ohceti: prehitro konec. Snov jo vzeta iz tukajšnjega kmečkega življenja in narodnih svatbenih običajev. Po teb iu drugih virih je domač kmečki fant Anton Bantan se-.-tavil zanimivo igro, v katero so vpletene razne narodno pesmi, ki spadajo h kmečki »ofocette. Vmes pa še godci z narodnimi komadi ln s svojimi šalami dopolnjujejo sva ^vsko razpoloženje. Ljudem je igra zoO dopa-dla in je skoraj soglasna sedba vseh gledalcev. d > je bila najlepša izmed vseli, knr se jih jo kdaj na Dolu igralo. Se nekaj zasluži posebne pohvale in priznanja: Po igri so se igralci nekaj časa skupaj a svojimi prijatelji in starši zabavali, pa brez plesa in norenja, čoprav jo bila pustna niileljs, kar jo za naše kraje nekaj izrednega. In Se predno je bilA policijska ura se je prireditev končala. Tako je pravi JE2ICA. V zadnji številki smo poročali o občinskem prornftunu m tekoče leto, v današnji pa so hočemo ozreti ua računski zaključek zi preteklo I«to. Vsega denarnega prometa jo bik) Din 3riO.G83.88 in sicer dohodkov Diu 192.509.91, Izdatkov Din 188.153.47. Preostanek znaša tedaj 4.356.47 l)iti. Račun elektrike in vodovoda sc vodita posebej in Izkazujeta: vodovod 40 794.29 Din, to je samo za vodo in vodo-merščlno, elektrika 272.8C0 Din. Kakor jo iz gorr-'"i številk razvidno, je bil denarni promet za našo občino velik, lahko rečemo,, da še nikoli, odi- r obstoja občina, ni bil tolikšen. Glavni vir dohodkov so bile naklade od vina, žganja in piva, ki so znašale 124.J&7.60 Din, razno globe in plesna dovoljenja bo znsšalo, 7003.40 Din, občinski lov 1.0.000 Din, razni drugi dohodki so znašali 5S.253.4t Din. Med izdatki zavzema najvišjo mesto izdatek za elektrifikacijo, ki znaša 08 t koč Din, to jo vrnitev dolga in žarnico za javno razsvetljavo. Za šolo na Jezici in pri Sv. Petru 18 3® Din, ubožni sklad 11.335.50 Din, 9700 Din se je izdalo za popravo občinskih potov, za napravo telefona kot prispevek k glavni napeljavi 10.000 Dtn, za poslovne stroške 12.500 Din, ter razni drugi manjši stroški, ki jih no navajamo radi pomanjkanja prostora. V letu 1928. je občina plačala še ostali dolg, ki se jo n-našal na elektrika poleg tega ima na občina šc v hranilnici naloženega 2-1.505.58 Din. Sltvovko, brinjevec, pelinovec, rum In hruiovec si lahko napravite z našimi esenci. Steklenica za napravo 4—5 1 žganja stane samo Din 20'—, po pošti Din 32'—. T'.ono navodilo na vsaki steklenici. - Samo v drogeriji A. Kane sinov«, Ljubljana. Židovska ul. I V vsakolhišo »Domoljuba" K PO SVETU Svobodni Vatikan. Pogodba sprave med papežem in Italijo, ki se je najslovesneje podpisala v ponedeljek, 11. februarja, je napravila velikanski vtis po vsem svetu. Mnoge države, med njimi tudi Jugoslavija, so izrazile k sporazumu svoje častitke. Točno besedilo pogodbe šc ni znano in tudi ne bo, dokler je končnoveljavno ne potrdi na eni strani sv. stolica, na drugi pa italijanski parlament. Časopisje hoče vedeti to in ono, me-rodajno pa bo šele uradno objavljeno besedilo. Vendar naj posnamemo nekatere zanimivosti. Nova papeževa država. Imenovala se bo »Vatikansko mesto« in bo dolga in široka kakih 5 km. K papeževi državi bodo spadala razna vatikanska poslopja z vrtovi, zemljišči, nekatere vile in cerkev sv. Petra. Tudi prekrasni Trg sv. Petra bo pod oblastjo Vatikanska mesta, ostal bo pa pristopen prebivalstvu ter bo tu skrbela za red italijanska policijska oblast. V papeževi državi bo napravila italijanska vlada potrebne brzojavne, telefonske, poštne, sploh vse prometne zveze in poseben kolodvor. Ozemlje Vatikanskega mesta bodo ogradili z visokim zidom in papeževa država se bo smatrala v vsakem primeru za nevtralno in nedotakljivo. Neko časopisje ve poročati, da bo spadal pod papeževo oblast tudi božjepot-ni obmorski kraj Loreto. Razitrjeni vpliv Cerkve, Sporazum z Italijo izdatno pomnožuje vpliv katoliške cerkve na italijansko državo. Po sklenjenem dogovoru je italijanska vlada obvezana preprečiti vse, kar je v nasprotstvu s svetostjo Rima kot škofovskega sedeža papeža in središča katoliškega sveta. Rimska katoliška vera se smatra v Italiji za državno vero. Cerkveni prazniki se priznavajo. Urejena je duhovna pomoč v armadi, priznavajo se cerkvene kongregacije in svobodna uprava cerkvenega imetja. Poroka se mora objaviti sicer še dalje tudi v občinskem uradu, vendar se cerkveni poroki — kar dosedaj ni bilo — priznava popolna veljavnost pred državno oblastjo. Verski pouk se razširi tudi na srednje šole. Priznavajo se nepolitične katoliške organizacije, v kolikor pod vodstvom duhovščine delujejo za razširjenje in uveljavljenje katoliških načel. Vsekakor velike pridobitve na verskem polju. Odškodnina. Papeževa moč ne sloni na velikem ozemlju in ne na puškah in kanonih. Duh je, ki zmaguje in vlada. Zato sv. očetu ni bilo težko napraviti z italijansko vlado sporazuma glede obsega papeževe svetne države. Vendar bo dala italijanska država Vatikanu za ozemlje, ki ga je sv. oče prostovoljno priznal italijanskemu kraljestvu, odškodnino v približnem znesku pet milijard dinarjev. To vsoto hoče porabiti Cerkev za čim uspešnejše misijonsko delo med narodi, kamor še m prodrla luč svete vere. s Razno. Znani angleški politik Llojd George dokazuje v posebnem članku v časopisu iT)aily Nevvs :-u, da je od vseh cerkva katoliška cerkev najmanj trpela od povojne verske razrvanosti. On misli, da je temu glavni vzrok junaštvo katoliških vojnih duhovnikov in redovnikov ter redovnic, ki so z brezprimerno požrtvovalnostjo sodelovali na bojnem polju, po bolnicah in drugod. — V Albaniji se čuti med pravoslavnimi močno gibanje za zcdinjenje s katoliško cerkvijo. — Na Kitajskem je umrl katoliški škof Odorik Clieng. Tako je odšel k Bogu po plačilo že drugi od' šestih Škotov-Kitajcev, ki jih je pred tremi leti posvetil v Rimu papež Pij XI. — Ker sta naslikala, oziroma izdala grdo sliko Kristusa na križu, je obsodilo sodišče v Berlinu slikarja Grossa in izdajatelja Herzfelda na 3000 zlatih mark globe. — Bazilika sv. Petra v liimu z vsem inventarjem cenijo na 22, vse cerkve v Rimu pa na 500 milijard lii'. — Bogataš M. O' Doherti v nizozemskem Amsterdamu je zapustil za duhovniški naraščaj 56 milijonov Din. Čehosiovaska. s Izjava nove vlade. Poročali smo že, da je bil namesto trajno bolnega Svehle, imenovan za čehoslovaškega ministrskega predsednika bivši vojni minister Udržal. Pretekli teden se je predstavil poslanski zbornici in senatu ter izjavil med drugim, da hoče v zunanji politiki delovati za mir in za dobre odnošaje s sosednimi državami, v notranji politiki pa delovati z vsemi, ki so dobre volje, ostro pa hoče nastopati proti elementom, ki ljudstvo demobilizirajo. Dovršiti hoče čimprej agrarno reformo in jo spopolniti z gozdno reformo. Glede skrajšanja vojaškega službovanja, ie Udržal izjavil, da se štir.inajstmesečna službena doba more uvesti samo tedaj, če se obstoj daljeslužečih podčastnikov zavaruje z zakonom, V vojašnicah se mnogo gleda na izobrazbo in vsak nepismen vojak se po osemnajstmesečni službi priuči branju in pisanju. s Cehi nagi zvesti prijatelji. Bolgarska vlada je pozvala Čehoslovaško, da skleneta prijateljsko pogodbo, čelioslovaška vlada pa je odgovorila, da jc pripravljena začeti tozadevna pogajanja pod pogojem, da sc k enakim pogajanjem pokličeta tudi Jugoslavija in Romunija. Avsfr^a. s Čudna najdba. Te dni jc izvršila na Dunaju policija po nalogu sodišča preiskavo v poslopju socialdemokratskega lista »Arbeiter Zeitung« in j0 poleg proti verskih brošur in letakov liašla strojne puške, razne dele strojnih pušk, več sto infanterij-skih pušk, karabink in fiobert pištol, popoln vojaški poljski telefon in več zabojev z mfanteriisko iminieijo. Romuni?, s Gospodarska konferenca male an-tanie. Dne 20. febr. se vrši v Bukarešto gospodarska konferenca male antante. Na to skupščino pridejo odposlanci Jugoslavije, Cehoslovaške in Romuniie. Obravnavali 6l »SLOVENEC« POVSOD V vse kraje v naSi državi in Sirom sveto razpeljejo vsako jutro vlaki in avtomobili v dvajset tisoč izvodih nai doevnik. Ali si tudi ti med tistimi, ki ga dobe? Ce že nisi, sporoči nam g-l takoj po dopisnici svoje ime in toien naslov. MlOVEmt« LJUBLJANA |g TISKARNA bodo prvikrat vsa gospodarska vprašanja, zato sklepanje ne bo tako lahko, zakaj vsaka teh treh držav hoče čimbolj zaščititi lastno domačo produkcijo, zlasti kmetijstvo. Treba bo mnogo samozatajevanja in žrtev na vseh straneh, da se bodo mogle določiti skupne smernice za gospodarski napredek držav male antante. Aagiijs. s Angleški delavci za narodne manjšine. Delavska skupščina, ki sc je vršila te dni v Londonu, je naglasila, tla je raznarodovanje narodnih manjšin eden glavnih vzrokov za sovraštvo med naiodi in stalno ogrožanje mini. Mednarodno varstvo manjšin se mora razširiti posebno na nemške in slovanske manjšine v Italiji, ki naj dobi; krajevno samovlado in enaka prava in enako svobodo za rabo svojega lastnega jezika in za razvoj svojih šol in svoje kulture. Rus!|s. s Plačilo sveta. Boljševik Trocki je bil med glavnimi graditelji sedanje ruske sovjetske republike. Največje zasluge ima zlasti za ureditev komunistične rdeče armade. Ker pa ni bil gotovim vodilnim boljše vikom po godu, so ga najprej pregnali v Sibirijo, kjer je nevarno obolel. Ker pa je začel vzlic temu dobivati za svoje načrte vedno več privržencev, so ga pregnali iz Rusije. Zdaj je prišel v turški Carigrad in je zaenkrat nastanjen kot ujetnik v tamoš-njem sovjetskem poslaništvu. Drobne novice, 123 mrtvih in 750 težko ranjenih' je ba u PH spopadu v 'ndijskem Bom- v Kitajska ho znižala armado na 800.000 mož. Požar jc uničil — bivši samostan zgodovinsko pravosodno palačo v italijanski Padovi. 120 let je minilo, kar jc bil rojen angleški naravoslovec Darvin. Brezuspešen boiubni napad je bil izvršen na inehikanskega predsednika Por-teza Gila. Kkspresni vlak jc trčil ob ekspresnegu v okolici Dunaja. 42 ranjenih, med iijin?' 4 težko. Osem let ječe je dobil voditelj rommt skih komunistov Dobrczanu. Posebno romanje v Rim v septembru prirede katoliške organizacije v Braziliji, Že marec bo izredno topel — prerokuje čehoslovaški profesor dr. Hanzlik. 2.800.000 duš ima sedaj Moskvu. Edini vladajoti upniški knez Ivan II. I.iechtensteinski je umrl te dni v starosti «» vršil dne 4. marca. Mvatno županstvo Vi«nja0O"' Zimska slika s kmetov. Pokrajina se beli v brezmadežnem snegu, nad njo pluje jata krokarjev. Črne ptice hripavo kriče in lete vedno niže. Tam je vas. Vsa zasnežena; zdi se, da so njene hiše potisnjene globoko k tlom, da so okna manjša kot navadno, kakor da so se v bojazni pred mrazom od sebe zožila. Strešna slemena kmečkih prebivališč ječe pod belo teio. Za vasjo sameva gozd. Kakor starec s pobeljenimi lasmi, z upognjeno glavo, sključenim hrbtom. Krajanov oče so stopili na vežni prag in zamežikali v bleščeči dan, S kučmo na glavi, z rokami v hlačnih žepih in dolgo pipo v ustih so se bili namenili k sosedu Pečku. Kam hočeš, stari, v takem vremenu?«: se oglasi jadikajoč ženski glas iz zakajene veže. >:Kaj bi vedno doma? Vse kosti mc že bole od samega ležanja na peči. Grem k sosedu, da porečeva katero. Uh, kdaj bo konec te strašne zime?« Bog se usmilil Čez šest križev imava na hrbtu, kaj takega pa vendar še ne pomniva, stari. Čakaj, da ti prinesem volneno ruto; jo boš dal okoli vratu, da ne mi ne prehladiš. Razgaljen ne smeš od doma.« »Pusti, stara! Teh par korakov bom že prebil.« >1 tek počakaj vendar, saj nc mrjo ljudje pri Pečku! Se bosta že še pogovorila. Pa predolgo ne posedaj tam, da ne bomo čakali na večerjo!« Tako so Krajanov oče šli, se pregazili do konca vasi in otrkali sneg pred Peč-kovim pragom. »Ste vsi na peči?« Tako so rekii namesto pozdrava in stopili na sredo hiše. »Vsi. Še jaz sem se spravil nanjo,« so odvrnili smeje Pečkov oče, ki sta s Kra-janovim služila skupaj pri vojakih, fanto-vala skupaj in se oba en dan tudi ožeuila. Na peči je ležal Lojz, Pečkov edini sin, ki je nedavno prišel od vojakov, in pa Tinca in Rezija, Lojzovi sestri, obe godni za možitev. Pri kraju je sede! gospodar in noge so mu visele v zapeček. Na nasprotni strani je dremala v za-pečku Pečkova mama z očali, ki so ji bili zlezli skoro na konec nosu, in z napol do-gotovljeno nogavico v naročju. »Semle k meni sedi, stara kost!« je povabil Peček Krajina in mu napravi! prostor na zapečku. In Krajanov oče so zlezli v zapeček ter si pričeli znova basati pipo. i Kaj bo s to zimo? Ali je ne bo konca?« Pečkova mama je sprožila razgovor. »Pravijo, da bo še dolga, do Velike noči utegne obležati sneg,« meni Krajan. »Enkrat je bo že konec. Do Kresa ne bo trajala. Ampak pri nas bo zmanjkalo stelje. Še par naramnih košev ajdroce in nekaj otepov imamo. Ko tega zmanjka, ne vem, kaj bom metal pod živinol« Tako skrbi Pečka. »Zastran stelje pri meni še ni tako hudo in upam, da bom prerinil do spomladi. Toda drv nimamo. Bo treba na burji kuhati, ko ne morem s konji v gozd, da bi privlekel kak hlod. Se pregloboko vdira, »Skoro ves. Nobeno zimo se to še ni ne moreš blizu, da bi posekal in spravil do pota. Če nc bo drugače, bo treba iti že v gozd z lopatami sneg odmetavat. —-Vam ie kaj krompirja zmrznilo?« poizveduje Krajan. se imenuje občutek, ko smo sre"ni. Tako veseli smo lahko tudi listi dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima MFpmkšls Mik j 25 MIM Drug drugega imata v pistoh. Cerkovnik Bolte-m- je nekega večera vos utrujen sedel v spoved-Jiico in tam zaspal. Zjutraj je prišla v cerkev soseda Špela ter pristopila Ji spjvednid, da bi no vir povedala. Mislila je, da bo nahaja v njej župnik. Ko jo naštela žo celo vrsto grehov, so je cerkovnik zbudil iu jo nalirulil: ;>Saj '"sem jas župnik!« Špela (prestrašena): '.»Čakaj no3 čakaj, te bom založila žup-iiiku..: Holtežar: . Jaz to bom pa tvojemu možu.« Domneva. Pohleven 1110-sSicek je počasi stopal pioti domu od pogreba, 1'O je pokopal svojo mo-»očno in energično ženo. Ko je šel skozi ozko ulico, ""i je kos oj)i!ko priletel iia glavo. »Glej, glej, Mina .ie ze v nebesih,« je vzklik-»'I, ko je j »ogledal kvišku. . Urugače ne gre. Hafael (labriel sta prispela PW.uo ponoči v Ljubljano m sta dobila v hotelu ono samo sobo •/, eno samo ®ta ozko posteljo. Kor sta 'I'1'1 utrujena, ni kazalo "[ugo, kakor da sta legla oba v tesna ležišče. l!a- Zagorski zv§mvl Bilo ji je mnogo hujše kakor Osojniku, zakaj imela je grozne opekline. — čez nekaj minut se .je vrnil Slivnik s kozarcem mleka in s skledico smetane. Ko so vlili Marku nekoliko mleka v usta, je odprl oči in začudeno gledal okoli sebe. »Kje pa sem?« je vprašal, . kaj se je zgodilo?« -Med ljudmi si in rešen, hvala Bogu!« je veselo odgovorila Tončka; »kako ti je, ali te kaj boli?« »Dobro mi je in tudi velikih bolečin nimam; toda kje, kje jc Marta? Zdi se mi, da sem jo prinesel iz ognja.« , -Da. da. rešil si jo. Tam gori leži.« »Saj živi. kaj ne? Ji jc zelo slabo?« . živi pač še,« so zaklicale ženske, »le pri zavesti ni in hude opekline ima. Z božjo pomočjo bo že šlo.« »Da, da, z božjo pomočjo!« je zastokal Marko; -brez božje pomoči bi se nc rešil... Grozno; strašno je bilo tam notri.« Ob spominu na prestane strahote je zopet omedlel. V tem trenutku sia prihitela Križnar in njegova hči. , v . „ , , . Za božjo voljo,« je vpila Kriznarjcva Gela; »kaj je z Markom? Ali sc mu ie kaj zgodilo?« »Bil je notri v goreči hiši,« je odgovoril Slivnik. »Jezus, Marija, umira,« je zastokala deklica. Tedaj se je Osojnik prebudil. Ko je zagledal poleg sebe Križnarjevo Gelo, je šinil lahen, radosten smehliaj preko njegovega obraza. »Gela, ali si tudi ti prišla?« je rekel slabotno. »Ne skrbi, nič se ni zgodilo; samo malo opekel sem se, a bom kmalu zdrav.« »Toda Marko, zakaj si pa šel v ogenj?« je očitajoče rekla Gela. »Šel je po deklico, Marto,« je odgovoril namesto njega Slivnik; »hotela je rešiti denar in brez Marka bi gotovo zgorela.« .Kaj? Denar je ostal notri?« je vprašal Križnar. »Da — šest sto goldinarjev iu nekaj listin,« je odgovoril Marko. »Ali ste rešili denar?« »Denar? Ne... Oh, radi denarja ne bom nikdar tožil, da sem le prišel ven... Grozno je tam notri,« je počasi pripovedoval Osojnik. »V dimu in vročini ne spozna človek svoje lastne hiše... Ko sem skočil v hišo, sem še videl Marto, ko je tavala po hodniku. Kar naenkrat pa so se stopnjice zrušile in vse okoli je gorelo in žarelo... Zagledal sem Marto; ležala je iia tleh .Hitro sem jo pobral in jo hotel nesti ven. A nisem več našel izhoda. Taval sem sem in tja, oči so me pekle od dima, v glavi mi je šumelo... Mislil sem že, da bom omedlel... tedaj sem se naenkrat znašel zunaj... ne morem si predstavljati, na kakšen način.« »Naša ljuba Gospa vama je pomagala,« je zaihtela Tončka. »In dekla?« je vprašala Gela; »ob, tu leži. Moj Bog, kakšna je!« Istočasno kot Gela je pogledal tudi Marko tja. Ko je videl, kakšna je deklica, se je močno ustrašil. Hipoma se mu je vrnilo jasno mišljenje in je rekel: »Marto morate hitro nesti v kako hišo in jo položiti v posteljo, —■ Takoj naj teče hlapec v Podgorje in pripelje duhovnika.« »Da, nesite deklico tja v mojo hišo — čakajte, sam bom pomagal,« se je ponudil Slivnik, zgodilo,« pripoveduje Peček, »zato tudi letos nismo krompirja v kleti bolje ^varovali kot druga leta. Skrb. me, k|e ga bom iskal za seme.« »Pesa in repa v jamah pa ni zmrznila. Sem šel včeraj odkopat, da bi imela mati svinjam kaj skuhati, in sem se prepričal, kako je v zemlji pod snegom toplo. Krompir pa bi nemara gnil, čc bi ga zakopal. Tudi pri nas ga je precej zmrznilo,« pove Krajan. »Lojz, živino napajat!« se obrne Pe-ček k sinu, ki je pravkar stikal za žve-plenkami, da bi si prižgal svaljčico. »Je še kaj vode doma?« vpraša Lojz. »Nič,« se oglasi Rezika. -Boš moral z brento na potok. Iz vodnjaka je še za kuho ne dobim. Vse zamrznjeno.« »Presnete ženske, s kropom bi o tajale črpalko! Ne nosim rad vode četrt ure daleč, ko je taka pot in v tem mrazu. Z vozom pa blizu ne morem,« se jezi Lojz. »Pomagaj si, čc moreš. Sva z Reziko že poskusili, vsak dan zalivale črpalko, pa nič ne izda, ker sproti zmrzuje voda v cevi. Bržkone je tudi v vodnjaku zmrznjena,« poučuje sestra brata. Lojz se jame godrrjaje kobacati s peči in natikati škornje. Uvidi, da ni pomoči, živina mora biti opravljena. »Spomladi bo trda za vse,« pričenja Krajan. »Sena ljudem že sedaj primanjkuje. Mesarji so tega veseli, ker pomanjkanje krme sili kmeta, da to ali ono ži-vinče ponudi v nakup. Kdor pa ponuia. mora navadno poceni prodati.« »Tako je kmet vedno na zgubi,« DOMOLJUB vzdihne Peček in pristavil ^ takih ki venomer pišejo in govore, kako se kmetu imenitno''god,. Menda nam » vidajo križe in težave, ki na. leto m dan tlači o Trgovec in obrtnik sta s« gotova svojega dobička, sadovi kmetovih žuljev pa so navadno bornejši, kot ,th ,e pričakoval. Poleti groze uime m suša, kt nam pustoši polja, pozimi pa sneg in m-az, ki nam in živini povzročata hude nadbge. V neprestani bojazni živimo v teh dneh, da nam pogine od mraza in pomanjkanja ž,-vinče v hlevu, da na poledeneli cest, spodrsne konju in si zlomi nogo, da ti zmrzne prašič v svinjaku. Ko skopni sneg, bomo videli, kako so bila prizadeta gospodarska poslopja, koliko sadnega drevja je poškodovanega, koliko trt je pozeblo v vinogradu itd. To so monda dobrote toliko zavidanja kmečkega stanu.« »Morda bodo pa davki znižam, a negotovo opomni Krajan. »Davki? Bog daj, da bi se zgodilo, kakor praviš.« Skozi motna okna se je je! plaziti v hišo mrak. Drobne, goste snežinke so v poševnih črtah neslišno tkale bele za store za rosnimi šipami. Svinčeno-sive megle so se spustile nizko nad pokrajino in zoževale belo obzorje- Krajanov oče so zdrsnili z zapečka, se poslovili in se odpravili proti domu. Večerje še ni bilo. Zato so si ga privoščili še eno pipico in se zamišljeno zagledali skozi okno. Zunaj je pojemala zadnja svetloba dneva. V VSAKO HIŠO »SLOVENCA«! STEV, 8 V letošnjem zvezku Mohorjeve Zgodo-vine slovenskega naroda je dr. Mal nehal z opisom dogodkov ob predaji francoske po. sadke na ljubljanskem Gradu. Prihodnji zvezek (8.) nam bo pripo-vedoval, kako je bilo slovenskemu narodu pod avstrijsko vlado. Slišali bomo, kaka je bila nadaljnja usoda dalekosežnih francoskih preuredb. Kajti kljub temu, da so pri praznovanju »mirovnega godu« (poleti 1814) našim fantom in dekletom delili svileno pentlje z napisom .Cesarja pregnala — Hud vojsken sta krik, — Francozu pa dal« _ Pravičen mejnik«, vendar Avstrijci vseeno niso hoteli popolnoma izbrisati vseh iran-coskih reform. Bilo jim je celo všeč, da so Francozi odpravili sovlado tako zvanih deželnih stanov. Tudi niso nameravali več dati sodstva v roke graščakom. Kmetu kakor plemiču je sodil tudi zanaprej — kakor pod Francozi -en in isti sodnik, ki je prejel svojo službo od države. Za Izvrševanje teh sodnijskih in ostalih upravno-političnih por,lov je osnovala avstrijska vlada v Iliriji posebne cesarske okrajne (kantonske) gospodske. Ker so se te državne gosposke ljudstvu močno prikupile zaradi svojega nepristranskega ura-dovanja, so jih sčasoma uvedli po vseh slovenskih deželah. Po velikih pretresijajih 1. 1848. so jih potem po našem vzorcu vpeljali tudi v ostalih avstrijskih deželah. S tem v zvezi so preosnovali tudi občinsko upravo. Soseskam so postavili na čelo župana, ki so ga po novem imenovali Tudi v Tončki je že izginil prvi strah in skrb za brata; in sedaj se je obrnila z vsem svojim sočutjem k ponesrečeni, nemi deklici ter ji pomagala z nežno skrbjo. — Komaj so Marto odnesli, že se je zrušilo ostrešje goreče hiše. Marko je divje planil kvišku, srejxi strmel nekaj časa v vrtinec isker, nato pa si je z obema rekama zakril oči in tiho zastokal: Moja liiša!... Moja hiša!... Moja hiša!... Križnarjeva Gela je glasno zajokala, dočim je gledal njen oče oče temno v tla. V tem trenutku je prihitel mimo Boštjan, Osojni-kov veliki hlapec. Ko je zagledal Marka, ie naglo stopil k njemu in rekel s solzami v očeh: Kakšna nesreča! Pol duše sem dal v to lepo, ljubljeno hišo. Toda ne obupaj, zopet jo bomo sezidali — še lepšo kot je bila ta. Tesarska dela bom plačal jaz, to mi boš moral dovoliti, toliko že imam.« .Dober, zvest človek si,« je mehko odgovoril Marko, »toda hišo si bom že sam sezidal. Moji posli ne smejo trpeti škode.« ;>Kako je nastal ogenj?« je vprašal Križnar hlapca. ^Natančno ne vem,« je žalostno odgovoril hlapec; >mislim, da se je skedenj sam vnel... Matevž in Janez sta spravila dva voza mokrega sena; prepovedal sem jima to, a hlapca sta delala vse po svoji glavi. Najbrže se je pregrelo mokro seno v skednju. Poleg tega sta pobalina vedno kad>la, četudi sem jim stokrat prepovedal. -— — Ne vem —- ne vem--. že ves dopoldne se mi je dozdevalo, da nekje gori. Petkrat, šestkrat sem šel skozi hišo, hlev in skedenj, vse sem pregledal, a nisem zapazil ničesar razen vonj po dimu naenkrat pa je butnil svetli plamen iz skednja.« Nekaj sosedov je klicalo hlapca in zato je odhitel. >Ko bi vsaj toliko ostalo, da bi imel prenočišče!« Je zastokal Marko; >težko je, ako mora človek pri 5* dragih ljudeh iskati zavetja. Slivnik tudi nima preveč prostora. ^ Gelin obraz je zažarel in vneto je rekla: Veš kaj, Marko, pridi k nam, naša hiša je napol pravna in lahko si urediš kakor doma.« Stari Križnar je zakašljal in grdo pogledal hčer. Marko je to v prvini presenečenju prezrl. Na njegovih licih se je pojavila temna rdečica. Lepo bi že bilo tam gori pri vas,- je odgovoril, samo nekoliko predaleč bi bilo zame.« Kaj daleč? Četrt urice bolj blizu ali daleč, to je pač vseeno. Pri nas boš imel prav udobno — pridi, pridi,« ie silila deklica. > Moram ostati vendar tam, kjer bodo moji ljudje.« Svoje ljudi boš vzel s seboj k nam, to je samo-posebi umevno.« Osojnik se je že skoraj hotel odzvati vabilu. Tedaj pa je zagledal temni, odbijajoči pogled starega Križ-narja, ki je jezno grebel z nogo po tleh. Takoj jeraz-umel položaj; vendar ni hotel užaliti deklice, zato je rekel: v strela, zelo hvaležen sem ti za vabilo, iz srca hvaležen; vendar moram stvar nekoliko premisliti... Poleg tega moram tu še marsikaj pregledati in urediti.« >No, dobro, le uredi svoje stvari,« je pristala Gela, »m ko boš končal, ne premišljuj dolgo, temveč pridi k nam . Pozneje bom še prišla, du mi boš povedal svoj sklep.« Počasi je odšla s svojim očetom okoli pogorišča, docim se je obrnil Marko k možem, ki so nadaljevali z reševalnim delom. Toda kmalu je obšla Osojnika zopet močna slabost, tako ta je komaj stal pokonci. Na prigovarjanje moz je sel v sosedovo hišo in legel v posteljo. Neka fael je kmalu zaspal tod« Oabriola je ozka jiostelja hudo razburjala. SkuSal ws je obrniti, a ni šlo. Zaradi tega je vstal. >Kam greš?; aa je vprašal Ka-feel. ki se jo zbudi!. - Grom se malo obrnit,t jo menit Gabriel. Albanci. Na Dunaju j« nedavno predaval dr. Wal-liseh o Albancih. I!eke! je med drugim, da so izredno nadarjen narod-Evropa časti dosti mož,« o njih prav za prav ne ve, odkod so prišli. Mnogo duševnih veličin sedanjosti je albanskega po-kotenja. Med njimi: igralec Aleksmder Mofssjj, graditelj semerinške v-leznice Karel Ghego, it«; lijanski državnik Orisi« in drugi. Okostje doslej nem««' ga ogromnega sesalca 1« našel v puSžavi Gobi ameriški raziskovalec j"1' drevvs. Žival je bila ] » pol metrov dolga m metra visoka, vrat je dolg 3.60 metra, aleM« je morala do 10.000 Kg- Iz šoje. Katehet: Janezek, kaj moramo riti vsak večer, P«* gremo spat?* J««* mol«. Katehet: »Kaj P stori tvoja mama, gre spat.: Janezek: >1»' he lovi, zobe dene » » vor, vzamo metlo, pa na a lak nik, ki je poveljeval posadki. Povedal sem tudi rihtarja. Ime je prišlo iz Nemškega in bi pomenilo občinskega sodnika. Vendar tak rihtar ni imel s sodstvom ničesar opraviti; bil je več ali nlanj za nekakega biriča pri okrajni gosposki in so se zato ljudje branili srihtarske« službe. Pisatelj nam dalje pripoveduje o ustanovitvi kraljestva Ilirije, ki bi naj bilo nekak protiutež ruskemu vplivu na slovanske balkanske narode. Pripoveduje nam dalje, kako veljavo je imela slovenščina v uradih, kako je bilo z javno varnostjo v naših deželah. 'l^i je posebno zanimivo poglavje, ki nam riše, zakaj so odpovedale stare graščinske sodnije. V zvezi s tem se je namreč tako bohotno razvilo rokovnjaštvo, ki ve o njem ustno izročilo še danes toliko povedati, vreto rokovnjaških »štekljačarjev« bomo srečali tudi nekega Kerpana, Dimeža, »debelega Matevža«, slepega Janeza« itd. Videli borno, kako samozavestni so bili, ker so imeli povsod svoje zaupnike in zaveznike. Zato bomo razumeli, da so celo ukle-njeni grozili kmetom, ko so jih gnali skozi Prevoje, češ: »Danes ne poklekujte pred nami. Toda, kadar se povrnemo, takrat boste klečali, ker bo izšlo solnce (= ogenj) nad vašimi strehami.« Pisatelj govori tudi o vojaških zadevah, o idajaiočih in skrivajočih ter končno o olajšavi vojne službe. Pozabljena ni cerkvena organizacija, videli bomo zakaj in kako so šli naši misijonarji (Earaga, Pire, Knoblehar — Abuna Soliman) med Indijance in zamorce oznanjevat sveto vero. Seveda bomo slišali tudi, kako se je sukalo kolo velike evropske politike, kaj je bila »svela zveza« treh cesarjev in zakaj so se 1. 1821 zbrali v naši Ljubljani vladarji in državniki od vseh vetrov Evrope. Dejstvo, da bo pisatelj od razdobja 1813 do 1848 obravnaval v tem zvezku razen omenjenih stvari le še pomen janzenizma, romantike in ilirizma za naš razvoj, nam izpričuje, da bomo tudi v tem zvezku dobili tako izčrpno sliko o stanju slovenskega naroda teh desetletij, kakršne ne moremo dobiti, četudi bi zbrali na en kup vse, kar se je dotlej o nas pisalo. Razume se. da bo zvezek tudi s slikami bogato opremljen. Kakor je bila ilirska doba Francozov za nas tako važna, da jo mora poznati vsak Slovenec in ste jo letos brali (kdor je ni še bral. naj jo to zimo gotovo prebere!), prav tako važna je doba, ko je naš kmet vsaj deloma prišel izpod graščinskega jarma, in doba, ko je bila Slovenija, danes tako okrnjena, prej leno, zedinjeno kraljestvo. če bi jo ne bil kesneje razkovali, bi je tudi po svetovni vojni ne bili in bi bili vsi Slovenci ostali skupaj. Že samo ta zgodovinska knjiga je taka, da bi morale biti pod streho vsake hiše, in je že sama več vredna kot 20 Din. Za zfgnbiienfml ovcami. Gre za pokristjanjenje komunističnih množic, ki živijo v nepopisni revščini v pariških predmestjih. Krščanstvo jim je zn"no samo kot povest iz prejšnjih časov. Veliko izmed njih ni krščenih, in zdaj prihajajo med nje odposlanci misijonskega odbora, duhovniki in lajiki, ki gradijo barake za cerkve, prinašajo v_ nje podarjena cerkvena orodja, poučujejo otroke. Sami so ubogi in živijo v siromašnih razmerah. A ta božja služba v lesenih barakah in revSčini teh misijonarjev zamore srce komunističnih množic prej pridobiti za Kristusa, kakor pa blesteči sijaj krasnih kamenitih pariških cerkev. Tu živi duhovnik Mercier. ki je star «55 let. Zapustil je prijetno študijsko sobico, da se daruje delavcem. Tu živi duhovnik Touzard. Zapustil je lepo profesorsko mesto v Parizu in z dvema pomočnikoma sam stesal priprosto leseno cerkvico za te zapuščene komunistične množice. Da se je mogla v sveti noči leta 1927. že obhajati polnočnica. sta že rada pomagala dvp komunistična delavca. Sosedne kavarne so posodile klopi. V Lautece je zgradil mlad duhovnik barako, ki je podobna omnibusu, v njej se vidi oltar s svečami in poljskimi cvetlicami: katakomba modernega predmestnega krščanstva. Župnik v Villepinte je napravil barako, 4 metre široko in 10 metrov dolgo in zbira z vozičkom podobe svetnikov za to svojo cerkvico. V Bobignyju, vzhodnem delu Pariza, zidajo komunisti cerkev prostovoljno, brez plačila. Njihov župnik je imel krasno župnijo v notranjem delu Pariza. Odpovedal se je temu mestu, da more delovati med zapuščenimi komunističnimi delavci. Ko so ga komunisti prvikrat videli prihajati, velikega lepega moža s finim obnašanjem, so govorili: ta zasluži gotovo svojih 80.000 frankov. A ta župnik je iskal revščino in samo najpotrebnejše reči za življenje. V sosednji župniji že tri leta neutrud-ljivo deluje 63 leten duhovnik, stopa in teka 26 Visok vrt. Pisatelj Du- Pridnejie in pobož-««)Se!« Otroci pa hitro odgovore: j To »udi mi vam vodimo, gospod učitelj!« dekla mu je dajala mrzle obkladke na glavo in tako si je kmalu nekoliko opomogel. Ko je zašlo solnce in nastal mrak, ni mogel več vzdržati v hiši. Šel je ven na nekoliko vzvišen konec vrta, odkoder je pregledal vso škodo. Nenadoma je stala pred njim Križnarjeva Gela. " »Za božjo voljo, Marko, kaj ti je?« ja zaklicala prestrašeno; s-ali si bolan?« »Ne, ne, nič mi ni,« je trudno odgovoril, »le nekoliko slabo mi je bilo radi vročine; toda sc^nj je že boljše.« »Ne straši tako sam tu okoli; samo težko srce si delaš s tem. Sedaj je že, kar je in ne moreš ničesar izpremeniti. — Kako si se odločil? Saj boš prišel k nam, kaj ne?« »Ne, Gela, ne morem... Tvojemu očetu to ni po volji. Niti besede ni rekel, da mi hoče dati zavetje in razločno sem videl, da ga je tvoje vabilo jezilo.« j,Res — sprva že,« je za jecljala deklica in vsa zardela; »takrat pri cerkvenem zborovanju si ga raz-žalil ter pozneje še enkrat in stari ljudje težko pozabijo kaj takega; sedaj pa je drugače, pregovorila sem ga in sedaj mu je čisto prav, da bi prišel k nam. Samo nekaj mi boš moral obljubiti.« »Kaj pa, Gela?« »Ti bom pozneje povedala; nekaj lahkega je, samoposebi umljivega, nekaj... Saj vem, da boš storil. — Sedaj se pa hitro pripravi, bova šla skupaj k nam. Drugo se bomo že doma zgovorili.« »Ne, mačke v vreči ne bom kupil. Kaj zahteva tvoj oče?« »Ti si trdovraten človek! Saj si lahko misliš, kaj zahteva? Z zidanjem cerkve moraš prenehati.« »Za vse na svetu ne, Gela. — Ako bi to storil, bi bil res ničvreden človek. Cerkev mora biti sezidana, preje ne bom odnehal.« »Ti si pa res nor,« se je jezila deklica; »mislila sem, da imaš že dovolj tega neumnega zidanja. Radi cerkve si postal nesrečen, radi cerkve ti je pogorela hiša, — tudi oče pravi to.« »Kako to?« »Ti še vprašaš! Radi cerkve si zanemaril hišo in gospodarstvo. Posli so gospodarili, kakor se jim je ljubilo. Ako ne bi vedno tičal v cerkvenih zidovih in bi hlapcem malo bolj strogo stopil na prste, ti ne bi zažgali hiše.« »Res je, oh da, malo preveč brezskrben sem bil,« je zavzdihnil mladi mož; »Boštjan, stari hlapec, je vedno skrbel za moje stvari, kakor bi bile njegove in mislil sem, da se lahko popolnoma zanesem nanj... Moj Beg, nesreča hitro pride in često je človek ne more preprečiti niti s pridnostjo, niti s pazljivostjo.« »O pač, v sto slučajih nesrečo lahko preprečimo. Vsaj sedaj moraš postati pameten ter pusti ono nesrečno zidanje in bolje skrbi za svoje gospodarstvo.« »Ko bo cerkev dozidana, se bom s podvojeno pridnostjo lotil svojega gospodarstva in vse nadomestil.« »Ničesar ne boš nadomestil. Cerkev ne bo nikdar končana in vse življenje bo stala med teboj in menoj.« »Gela, ne obupaj. Saj mi je že itak dovolj tožko pri srcu.« »Ali misliš, da je meni lahko? — Tako sem se veselila, da boš prišel k nam, da bol vedno pri meni in te bom vedno lahko gledala. — Sedaj pa si vrgel vse moje veselje v vodo.« Deklica je krčevito zajokala. Toda hitro si Je obrisala solze in jezno zaklicala: SESA* M» D O M O L J L STEV. 8 4 iufe« imes raraSJEEis-; T§iarsw m 1. SBifier IfuMjaM L Hifici?« zal«š* ir. zuutic ii srciralac. MKSomva din 4 t* LtuiH^aim jasri ii tiaani-ssii etmt i KiiiHiiE-^»n. JBBfe XI TTUiri JU & srmre Labtiaaa liira 4 :f;«®;c«ji - - » -Ihi 'št ' i.- -Hjv-irasa. JL uiarr-l^oKv^jjf r »iilaiii.Sitvlr »aiL- -i zzzziim. - Siti 1» 33*. ].:ui : ,'žun«?! s»iii::-.. m stsuca.. » 7r--T*:-r.us JLiiSHr« .-i,' - - - 3»n Jsr-SSl Skb t »a* - t "i r lUKOU 1 siVTJ ' 'i i B — - • *H1 Si*' * 'ii* fmr. 1 "l Ssv^iiKO. d Kr-Mr!*t-<*tf u •. BPnifllffPm, •• ' - • - &K- S.V .v-. M-u-i ..... fj*x ST- Sc.vm ». t-T.-TTsiai*^ D a 5M» 8*. .t rlA.'-* t:so«'*.....0 • W - S<*. 7M6. imnT! & » uar - ume gnMMTtiMi t$imm ar ? Srtd tt r K-Ip-.r- UUUC IJM o \ + I T: » ntiki i"MaBC«js K issnm J.iAJpiUi t NdOMV«! ? wsafca lose Dsmoijaisa! F&rmafti se for&If... Albina Forster Ttfnrti lit ? — I- ai »t ui!',!'i 1 3C1I1 C. j JU.-ij Zotat SfctcdS«? 5»XVUE KOCfAM^Č EpriKjKui. Cunajfla H :.! : — E- al »i J-t Ii: MMl^ * jagft ' ^aJbiJoM rt-dai občni zbor sajiA^s asi Vrteiki. r i. t * t. ii ine i »a £30* w i rooobou t ar.Tsnat iuma u < ~IU>M.. — L čt- oaie sa iiiiim-i-iiH t !3iim«r -jhniani .»«-2. i ?inai~iu n imtsar.^n. - ?> o. 1 ' jiinr j. "tudajiuiKtt- it-m št linami vtnmi. Kdor s iei te>o ™ ' i iu issss p« ris JU-ras 'j ;a J* god tla-Meia. se- ta; ttrjetij Jcrseas. čc&e* wfsnx ji!i icui f« fc tažL> itrsi«? »o O t» gslodfr ji^-l fci pn>. i« iS ibacia isaiasa ia StmeJo® -a '^tr lita-1 Si-Ki^ia. T- far.saasto" pa-r.^. Tš JU faoKBl '.r^tje pfjioO^tfJ Ulit- Soitti-n lJilu. . tu« , Mr, Wrm-tT;r!" jiftt«i. .uma l^-vmetr.n r-—-.h.. — .. . ^iraa iiiniS Tjr^Birs.: met strsj tw kslesa '"f iTi .ILV ;c" si šulaSMi^ ^ V 2-t.iu ■■ uMnta" ftcš^Usei. »uTjii-lii naj,.; ^ DenoisMl fdcscfcii (18.-1«. ra«rca tft«} (Botgafla «« tf. atarca) f»©set»ne prtrefime: Hfiaaradaa rantan it i raeUnia ka!«§a Tekaište B»r»i'.i ia ^A* !>;<*• terarfa. — PnneMcii l ami srila — P«, nrfeni k»i»h' Raeiir« turi i« itMi Vrnit m pM&snir* ku-Urt 'iurpk* fSis^ SiUiica tčszm: 58 : ija u-:-i • t.,. ■ ■ ■ ^."-'s' kr;iri>4s nt:'k '"•tf-.vrit, -:1.. . n pnSttii » n«« ^a.is i s fcitoiai-i*. ra . T ■ --- - -'■•- ■ f-r — •imniifoiTi. ii£—*l - it. ju. vx in'~-.il. -J fci : 'nam. f^muttm V-K330J* «ei .r« iLiic*!«* ™/«stiajiNisfisS».:-l'!l « »r. »VaarHfcs« -V. G- »K« »11. - lil« i- ji 7 • - ii!i-!i>tj r liis.l r. ••'>'• l pc! *t. k»uaUi. IHa+fti* t. ti Tt »n-fti ct-mcti i .«43- ki 1 V VSAKO Hi^O * DOMOUUBA> f '»C Zadružna gospodarska banka d. d. Taaraa g. 2E7 >75 ■ a,*, LJubljana. Miklošičeva cesta 10 cosooban^a. Kapital Ln rezerre »tocapito nad Din 4« ... _ »,000.000 -, vloge nad Din 30o,ooo.ooo - te^H« «e ^te Macaifa. ^ anp^da^uni »»nji. p*«*. ... . ^ , , m ^ src£ic državne ra^Oae loterije. Tj tm