176
Urno, kaj je noviga?
(\Derv za kurjavo hlaponov na železni cesti) od Celja do Ljubljane bodo — kakor smo slišali — vsako leto 2500 sežnjev potrebovali. Kmetje sadite, sadite drevesa!
(Bolezen koriina), ki jo gnjilobo imenujejo, je letaš po Nemškim, Francozkim, Angležkim, v Bel^ii, Olandii i. t. d. grozno veliko škodo napravila.
(V Belgii), v nemški deželi od severja proti zahodu, je tako pomanjkanje krompirja, de je kralj prepovedal, ga za njegovo hišo kaj kupiti. Tudi vse boleš-nice, ječe in občinske ub o ž niče v Bruselju, poglavitnim mestu tega kraljestva, bodo mogle po kraljevim povelji letaš brez koriina biti, in z drugimi jedrni se preživiti, zato de se cena koriina ne bo preveč z dražil a, in de ljudstvo ne bo pomanjkanja ter-pelo. Tudi gospoda imenovaniga mesta je obljubila, po tem lepim izgledu ravnati. — To je v resnici ljudomilo ravnanje!
(_Na Slovenskim) se je tudi jela semtertje bolezen koriina prikazovati, ktera akoravno je še ne moremo gnjilobo imenovati, nas vunder močno straši. Na več krajih so letaš krompir pridelali, ki od znotraj rujave ali černe lise ima, ali je pa clo gnjil.
v
(Z i d o r e j a n a F r a n c o z k i in) se po oznanili! P r a ž-kih kmetijskih Novic zmirej bolj razširja. Okoli sto tavžent kmetovavcov se že zdej z njo peča, ki vsako leto 130 milijonov frankov deželi donese.
(Brezlavski škof in knez, gosp. baron Die-penbrok) bodo na svojih grajšinah naSležkim predij-ske učilnice napravili, v kterih bodo Vestfalski mojstri predice in predivce zastonj presti učili. — Slovenci! če Sležaki in Sležakinje, ki že davnej lepe platna izdelujejo, še boljšiga podučenja potrebujejo , kolikanj več smo ga mi potrebni! Ne obotavljajte se tedej, poduka deležni biti, kteriga vam rodoljubi možje zastonj ponujajo!
v
(V predijsko šolo vAdersbahu na Ceskim), kamur se je po oznanilu gospoda Pihlarja, naš češki mojster Kise v eter podal, je že čez 30 predivcov iz raznih krajev vkupej prišlo.
(Mlinarjev) je v našim cesarstvu 37292. Občinske Avgsboržke Novice, ki so unidan to oznanile, hvalijo Krajnske mlinarje zavoljo posebno lepe moke, in pravijo, de imajo Krajnci k a j dobre mlinske kamne.
(N a D u n a j i) so zopet p o n a r e j e n e b a n k n o t e zapazili, goljufniga narejavca pa so k sreči že vjeli. Star mož je in žlahtniga rodii. De je njegovo delo bolj zdalo, je samo banknote po 100 gold. delal.
(V O j t o z u na S e d e m g r a š k i m se je goveja kuga prikazala.