PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 100 lir Leto XXX. Št. 56 (8762) TRST, četrtek, 7. marca 1971 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VLADNA KRIZA STOPILA V NOVO FAZO POGAJANJ MED STRANKAMI Po prejemu mandata bo Rumor skušal sestaviti organsko vlado leve sredine PRI pa še vedno vztraja pri zahtevi, naj hi v vlado vstopili vsi štirje tajniki levosredinskih strank Rumor ho danes orisal vodstvu KD platformo, na osnovi katere namerava voditi pogajanja Mariano Rumor se pripravlja, da bi obnovil vlado levega centra. To bo Peta vlada, kateri bo predsedoval. Rumor, ki je star 59 let in je doma iz Vicenze, je poslanec že od leta 1948, prvo vladno funkcijo pa je prevzel leta 1951 kot podtajnik za poljedelstvo. Leta 1964 je postal politični tajnik KD, decembra 1968 pa je predsedoval prvi levosredinski vladi tniiiiiiiiinmi|,n,mi,111,1,1,111111,m,n,,,i,imtniitiiiiiiiiiiii»nmiiiiiiniiiMnitiiiiiiiiiiiiiiu VČERAJ VRSTA SESTANKOV NA MINISTRSTVU Zfl DELO Še nobenih napredkov na pogajanjih FI A T Minister Bertoldi upa, da bo še danes mogoče sklicati sestanek med sindikalisti in vodstvom podjetja RIM, 6. — .Minister za delo. Bertoldi nadaljuje poskus posredovanja V sindikalnem sporu za obnovitev dopolnilne delovne pogodbe Fiat. Da-nes zjutraj je na ministrstvu za delo ločeno sprejei predstavnike vodstva podjetja, s katerimi se je zadržal približno dve un, .iato pa se i® tri ure pogovarjal z generalnimi jojniki enotne kovinarske federacije Trentinom, Carnitijem in Benvenu-tom Cb zaključku teh razgovorov je sam Bertoldi priznat, da so si štabna obeh strani še vedno zelo dajo® budpi glede organizacije dela, bodisi glede vprašanja plač. Minister J® dejal, eia se Lodo pogajanja za ®edaj nadaljevala kčeno, da bi pa jutri zvečer lahko prišlo do skupnega srečanja, ko bi se stališča neko-bbo zbližala. Bertoldi je tudi opozo-ftb da je sindikalna platforma zelo Artikulirana in da zato zahteva zelo pazljivo analizo posameznih točk. Vodja delegacije Fiata odv. Cutti-ca je de.ial, da namerava podjetje čim bolj olajšati posredovanje ministra za delo, da bi prišlo čimprej do rešitve sindikalnega spora, pri tem pa poudaril, da je avtomobilska industrija v fazi zastoja in da ne bi mogla prenesti prevelikih bremen. Predstavniki kovinarskega sindikata so pa v svojih izjavah potrdili, da še vedno obstajajo velike težave. Benvenuto pa je dodal, da doslej niso zabeležili bistvenih premikov, niti ne novih dejstev. Minister za delo je zvečer ponovno sprejel delegacijo Fiata. Sestanek so odložili za dve uri, da bi počakali na prihod pooblaščenega u-pravitelja Fiata Umberta Agnellija, ki je prispel v Rim okrog 20. ure. O rezultatih tega srečanja bo Bertoldi jutri obvestil sindikalne predstavnike. RIM, 6. — Po prejemu mandata za sestavo nove vlade je poslanec Rumor na delu za pripravo programske platforme, ki jo bo predložil strankam leve sredine in najprej Krščanski demokraciji, katere vodstvo je bilo sklicano, skupaj z vodstvi parlamentarnih skupin KD, za jutri zjutraj. Rumor je odšel na Kvirinal danes zjutraj ob 11. uri. Predsednik republike Leone mu je poveril najširši mandat, brez omejitev glede vladne formule. Sam Rumor pa je po sprejemu na Kvirinalu izjavil, da je njegov namen obnoviti levosredinsko koalicijo z udeležbo vseh štirih strank. V svoji izjavi je Rumor opozoril na težavnost naloge, ki se je lo- teva, da bi v skladu s smernicami lastne stranke sestavil vlado, v kateri bi sodelovale vse sile levega centra. Mandatar je poudaril, da je sedanji položaj težaven in da je kriza postavila v ospredje vprašanja gospodarskega položaja, njegovih nevarnih inflacijskih pritiskov in potrebe in nujnosti ustrezne politične linije za učinkovito reševanje problemov sedanjega momenta. Z notranjimi vzroki krize — je dejal Rumor — se prepletajo zunanji vzroki. Prva dolžnost vlade je, da zaščiti vrednost denarja, da nadzoruje in brzda inflacijske pritiske ter povišanje cen, ki hudo prizadeva milijone družin. Prav tako pa je potrebno tudi dati čim večji zagon proizvodnji in produktivnosti sistema ter braniti raven zaposlovanja, ker je to pogoj za izhod iz težav in za vodenje politike produktivnih in družbenih investicij. Rumor je opozoril na hudi deficit plačilne bilance, ki ga je v veliki meri povzročila podražitv surovega petroleja. Za reševanje ogromnih problemov, ki jih ta položaj ustvarja — je nadaljeval mandatar — je potrebna predvsem stroga in splošna politika varčevanja, ki naj občutno skrči dolgove s tujino tudi v sektorjih, ki niso neposredno vezani s petrolejem. T''eba se -je po služiti vseh virov finansiranja, ki so na razpolago. Za boj proti inflaciji, za zaščito zaposlovanja, za postopno u-ravnovešenje plačilne bilance so potrebne izbire gospodarske politike — je dejal Rumor — v skladu z našo pripadnostjo evropski skupnosti in zahodni realnosti; treba je dalje o-krepiti izvoz ter se prslužiti vseh razpoložljivih sredstev za investicije v proizvajalnih sektorjih in za obveze družbenega značaja. Cilj sil levega centra mora biti sporazum o teh vnrašaniih, je dejal Rumor, ki je tudi potrdil, da morajo te sile zajamčiti demokratični okvir političnega živlien.ia ter si zagotoviti odgovorno sodelovanie vseh velikih družbenih in gospodarskih sil. Po odhodu s Kvirinala je Rumor odšel v palačo Madama, kjer je sporočil predsedniku senata Spagnolli-ju, da je prejel mandat. Takoj zatem je Rumor obvestil še predsednika poslanske zbornice Pertinija. Danes se je madtem sestalo vodstvo PRI, da bi sklenilo, kakšno sta- lišče naj zavzamejo republikanci na bodočih pogajanjih z mandatarjem Rumorjem. Ob zaključku seje vodstva so objavili kratko poročilo, iz katetega izhaja, da PRI še vedno vztraja na stari zahtevi, po kateri naj bi stopili v novo vlado vsi štirje tajniki strank levega centra. Vodstvo PRI je tudi potrdilo svojo solidarnost La Malfi, glede njegovega odstopa s položaja strankinega tajnika pa je prepustil dokončni sklep strankinemu vsedržavnemu svetu, kateremu je priporočil, naj zavrne odstop. Danes se je sestalo tudi tajništvo PSI, ki je proučilo gospodarski po- socialistov beležimo danes tudi noto Bertoldijeve struje, po kateri pri sestavi nove vlade ne gre za to, da bi nadaljevali z delom, ki ga je kriza prekinila, pač pa je treba rešiti nekatere probleme ,ki so obstajali še pred izbruhom krize in ki zadevajo predvsem izbiro smernic gospodarske politike. Nota poudarja, da se mora KD jasno izreči, ali misli obnoviti gospodarsko pobtiko, ki jo je zagovarjal La Malfa, ali pa je treba izbrati drugačne rešitve ter težiti po okrepitvi investicij in proizvodnje, po zaščiti zaposlovanja, po postopnem prehodu potrošnje od zasebnega na družbeni sektor. Z drugimi besedami mora KD povedati — meni Bertoldijeva struja PSI — ali bo vlada pripravljena sprejeti zahteve sindikalnega gibanja ter resno načeti vprašanje novega tipa razvoja gospodarstva in družbe ter istočasno vzpostaviti nove odnose sodelovanja z delavskimi množicami in z njihovimi organizacijami. Samo na ta način bodo namreč žrtve, ki so potrebne za rešitev sedanjih težav, lahko imele neki smisel, ker bodo pris- ložaj in razpravljalo o liniji, ki naj pevale k uresničitvi nečesa novega ji socialistična delegacija sledi na | in drugačnega, ne pa k potrditvi na-pogovorih z Rumorjem. Glede stališča I pak iz preteklosti. Svojci žrtev na kraju tragedije ir ih f J it * jta.— --------------------------- Svojci japonskih žrtev turškega letala, ki je v nedeljo strmoglavilo pri Parizu, so se udeležili verskega obreda na kraju katastrofe. Medtem pa se nadaljuje preiskava o vzrokih nesreče, ki jih je, kot kaže, iskati v tehnični okvari: baje se vrata prostora za prtljago niso dobro zapirala, kar je povzročilo nenadno zmanjšanje pritiska v notrajnosti letala »..Ji«: čC c-- >i'h s*.-»St •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHmuiiiiiiiniiiiitiiiiiiniiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiHinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiit« V OKVIRU PREISKAVE O PETROLEJSKEM ŠKANDALU Člani parlamentarne komisije zaslišali ministra Pretija in Ferrari-Aggradija Danes bodo na vrsti še štirje bivši ministri RIM, 6. — Parlamentarna komisija, ki ima nalogo voditi preiskavo o petrolejskem škandalu v zvezi z delovanjem nekaterih ministrov ali bivših ministrov, je danes začela zasliševati osumljence. Za zasedanje komisije je vladalo precejšnje pričakovanje, saj doslej niso uradno objavili imen ministrov, ki so bili zapleteni v afero. Danes so člani komisije zaslišali ministra za poljedelstvo Ferrari - Aggradija (KD) in ministra za prevoze Pretija (PS Dl). Jutri zjutraj bo komisija zaslišala še ostale osumljence. Ob zaključku današnjih zasliševanj so časnikarji postavili vrsto vprašanj predsedniku parlamentarne komisije, demokristjanu Cattaneiu, ki pa je bil v svojih odgovorih dokaj meglen. Cattanei je samo dejal, da o delovanju komisije ne bodo objavili nobenih uradnih sporočil, in potrdil, da sta bila danes zaslišana ministra Ferrari - Aggradi in Preti. ""Min,,D,,,,,,,,,',,,,,,,,..............................................hm............ p°sl. Rumor je prejel od pred-*®dnika republike mandat za šefovo nove vlade. Takoj po obis-Ao na Kvirinalu je napovedal, da namerava obnoviti organski levi e®nter, se pravi vlado s sodelova-nJem vseh štirih levosredinskih *,r®nk. Največji problem pri tem Podstavljajo menda republikan-fV ki so na včerajšnji seji stran-kmega vodstva ponovili zahtevo, n®j bi v vlado vstopili vsi štirje Politični tajniki koalicijskih strank. N® Pogajanjih med strankami leve *f®dine pa bo osrednja točka go-‘Podarka politika. Socialisti zah- ,?i°' nai jasno izbere med Politiko, ki jo je vodil La Malfa, tisto, za katero se zavzema Gio-litti. Parlamentarna komisija, ki vodi Preiskavo o petrolejskem škanda-u in o domnevnih odgovornostih •hinistrov ali bivših ministrov, je žačela zasliševati osumljence. Vče-taj sta bila na vrsti ministra Pre-*' in Ferrari - Aggradi, danes pa b°do zaslišali še bivšega ministrskega predsednika Andreottija in “'vie ministre Valsecchija, Ferrija 'o Bosca. Možnost skorajšnje rešitve spota med britansko vlado in rudar-iMo imela svoj odmev na londonski borzi, kjer se je funt šterling jr primerjavi z dolarjem precej o-krepil. Premier Wilson je imel daljši pogovor s predstavniki sindikalnih organizacij, ki so zagotovili novi laburistični vladi vso podporo. Položaj na sirsko - izraelski tronfi se je precej zaostril, če-prav ni prišlo do večjih kršitev premirja. Kaže, da je odločitev Dajana, da stopi v novo vlado Golde Meir, v tesni zvezi s poslabšanjem položaja na Golanskem Višavju. OKREPITEV FUNTA STERLINGfl Nfl LONDONSKI BORZI Sindikalne organizacije zagotovile podporo vladi premiera Wilsona LONDON, 6. - Kotači ja funta šterlinga na londonskem trgu se je tudi danes zvišala v primerjavi z dolarjem. Ugodno se razvija tudi poslovanje z delnicami, v glavnem spričo možnosti skorajšnje rešitve sindikalnega spora med rudarji in vlado, kar bi omogočilo ponovno redno poslovanje industrijskih o-bratov. V londonskih poslovnih krogih prevladuje mnenje, da se bo laburistična vlada Harolda Wilsona, kljub izrazito levičarskemu programu, s katerim se je predstavil na volitvah, izognila neposrednemu spopadu s finančnimi in z industrijskimi krogi, predvsem zato, ker ne razpolaga z večino v parlamentu. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je Wilsonova vlada takoj po ustanovitvi resno spoprijela s perečimi vprašanji, ki tarejo britansko gospodarstvo. Danes zjutraj, pred prvim sestankom med zastopniki rudarskega sindikata in zastopniki državne ustanove za premog, sta obe strani izjavili, da upata v pozitivno rešitev spora. Derek Ezra, predsednik ustanove za premog je dejal, da upa na skorajšnjo rešitev spora, med tem ko je generalni tajnik rudar jev Lawrence Dalv rekel, da upa, ds bodo še danes dosegli snorazum. Sporazum bi lahko dosegli na pod lagi novega načina, po katerem bi določili plače rudarjev, potem ko hi iih nrinfieriali s plačami drug'h (jr'ovclrih kateoorii Wilson je danes nripravi! svoi no-seg v izvršnem odboru laburistične stranke, kjer bo orisal program svoje vlade. Moral bo nekoliko omiliti radikalne zahteve, s katerimi se je predstavil na volitvah, saj se njegova vlada, ki ne razpolaga z odločilno večino v parlamentu, ne more privoščiti maskimalističnih pozicij. Wilson bo zato moral vskla-diti zahteve levice v stranki z zahtevami zmernih parlamentarcev. Nova vlada bo vsekakor lahko štela na podporo sindikalnih organizacij, kar je Wilsonu zagotovil generalni tajnik organizacije Len Murray. Murray je na pogovorih z Wil-sonom in z ministri nove laburistične vlade zahteval ukinitev konservativne zakonodaje, ki urejuje na odločno represivni ravni odnose med delodajalci in delavci. Sindikalna organizacija je zagotovila laburistični vladi, da ne bo zvišanje rudarskih plač izhodišče za zahteve po zvišanju mezd drugih delavskih kategorij. Izvršni odbor laburistične stranke, ki se je sestal danes zjutraj, je o-pozoril ministrskega predsednika Wilsona na volivni program stranke. Wilson je predstavnike levice pomiril, čeprav je bil v svojih izjavah dokaj meglen. Omenil je možnost skorajšnje ponovitve volitev, s čimer je Kotel opozoriti stranko, da je njegova vlada manjšinska in da mora upoštevati to okoliščino. Kar zadeva odnose med novo britansko vlado in ZDA kaže, da se Wilson ne bo lotil tega vprašanja v bližnji bodočnosti. Po vsej verjetnosti bo njegova vlada zmanjšala proračun obrambnega ministrstva, da bi pospešila gospodarski razvoj države. S tem se bo zmanjšal do- prinos Velike Britanije NATO. Tudi odnosov z Rodezijo in z Južno Afriko se Wilson ne bo lotil takoj, še zlasti zaradi ogromnih fi-načnih in industrijskih interesov, ki jih ima Velika Britanija v teh državah. Po vsej verjetnosti pa bo nova laburistična vlada okrepila razvoj odnosov s Sovjetsko zvezo in s Kitajsko. V zvezi z britansko prisotnostjo v EGS je laburistična stranka na volitvah zagovarjala revizijo nekaterih pogojev, pod katerimi je stopila v gospodarsko skupnost. Novi zunanji minister Callaghan bo na prihodnjem sestanku ministrov EGS zahteval revizijo sistema cen kmetijskih pridelkov. Gre za vprašanje, ki Veliko Britanijo zelo zanima, saj so se osnovna živila v državi v zadnjem letu podražila Poprečno za 20 odstotkov. Kaže tudi, da bo Callaghan obiskal vrsto glavnih mest držav EGS, medtem ko bo predsednik komisije EGS za poljedelstvo Lardinois prispel v London prihodnji petek. Glede ministrov ali bivših ministrov, ki bodo na vrsti jutri, pa je samo potrdil, da gre za štiri osebe. Neki drugi član preiskovalne komisije pa je povedal tudi imena bivših ministrov, ki jih bodo zaslišali jutri: gre za bivšega ministrskega predsednika Giulia Andreottija (KD), za bivšega finančnega ministra v Andreottijevi vladi Athosa Valsecchija (KD), za bivšega ministra za industrijo v Andreottijevi vladi Maura Ferrija (PSDI) in za Giacinta Bosca (KD), ministra za pošte v Colombovi in Andreottijevi vladi, ki na zadnjih parlamentarnih volitvah ni bil več izvoljen in so ga nato imenovali v vrhovni sodni svet. Mii sporazum o oddajah RAI-TV med kampanjo za referendum RIM, 6. — Po neuradnih vesteh iz Rima je bil dosežen delni sporazum o vsebini radiotelevizijskih oddaj v času kampanje za referendum o raz-poroki. Sporazum zadeva predvsem neinformativne programe in poročila. Tako je bilo na primer določeno, da RAI-TV do referenduma ne bo oddajala komedij, enodejank, nadaljevank ali filmov, ki zadevajo probleme družine. Glede poročil pa dogovor predvideva, naj bi vesti o poteku kampanje in o raznih stališčih ne oddajali v poročilih, pač pa v posebni oddaji takoj po zaključku poročil. V tej oddaji bi morali posvetiti enako število minut zagovornikom razpo-roke in njenim nasprotnikom. še vedno pa ostaja odprto vprašanje televizijskih in radijskih debat. KD se je izrekla proti oddajam, v katerih naj bi nastopili predstavniki več strank, ampak bi hotela le debate v dvoje. Očitno namreč demokristjani nočejo, da bi se tudi na televiziji pojavili kot zavezniki mi-sovcev. Druga spoma točka je udeležba v oddajah raznih odborov za razporoko ali proti njej, kot so na primer LID (italijanska zveza za raz poroko) ali pa «comitati civici». Bijedic postita! Haroldu Wilsonu BEOGRAD, 6. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je brzojavno čestital Haroldu Wilsonu novemu predsedniku britanske vlade. Izrazil je prepričanje, da se bo nadaljevalo poglabljanje prijateljskega sodelovanja med obema državama in s tèm prispevalo k širšemu mednarodnemu sodelovanju. Predsednik Confindustrie kritiziral delovanje CIP RIM, 6. — Predsednik Confindustrie Lombardi je ostro kritiziral odločitev medministrskega odbora za cene, da zavrne zahteve po podražitvi nekaterih vrst blaga široke potrošnje. Lombardi v svoji izjavi med drugim pravi, da je bila dejavnost medministrskega odbora za cene v zadnjih mesecih izredno negativna, še zlasti zaradi dinamike cen surovin in proizvodnje, ki so se v tem obdobju izredno zvišale. BUENOS AIRES, 6. - Romunski predsednik Ceausescu, ki je včeraj prispel na štiridnevni obisk v Ar- gentino se je sestal z argentinskim predsednikom Peronom, s katerim je imel daljši pogovor o vrsti političnih in gospodarskih sporazumov, ki jih bodo podpisali v petek. Kissin^r o pogajanjih med Sirijo in Izraelom WASHINGTON. 6. - Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je izjavil, da se bodo sirsko-izraelska pogajanja v Washingtonu začela po vsej verjetnosti čez dva tedna. Kissinger je podal svoje izjave ob zaključku zasedanja komisije za zunanje zadeve. Državni tajnik ni hotel dati nobene izjave v zvezi z zaporo nad izvozom arabskega petroleja, pač pa je o tem govoril predsednik komisije, ki je dejal, da bo mnogo odvisno od poteka konference v Tripolisu. SEJA JUGOSLOVANSKO-ITAUJANSKE TRGOVINSKE ZBORNICE Ugoden razvoj sodelovanja med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Jugoslovansko-i-talijanska trgovinska zbornica je danes pozitivno ocenila stopnjo razvoja in obseg proizvajalne kooperacije med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji. Ugotovljeno je namreč, da so doslej jugoslovanska podjetja sklenila 75 pogodb z italijanskimi tovarnami in da je zanimanje za industrijsko kooperacijo med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji še vedno veliko. Računajo, da trenutno okog 20 jugoslovanskih in italijanskih podjetij vodi tozadevna pogajanja. Na sestanku je nadalje rečeno, da v Italiji vlada zanimanje tudi za skupne naložbe, kar je ocenjeno kot dobra osnova za širše sodelovanje med jugoslovanskim in italijanskim gospodarstvom. Sodijo, da je zanimanje za indu-strisko kooperacijo in skupna vlaga- I nja rezultat poznanja v italijanskih industrijskih krogih, da je potrebno najti možnosti za večji uvoz jugoslovanskih industrijskih izdelkov, kar je pogoj za širšo ekspanzijo italijanske industrije na jugoslovanskem trgu. B B. iimiiiiiiiiiuii mlin munì miiiiiiiiiuiiiiitiniiiimiiiiiiimiMMiiiiiiiii n min n um h immiiiimmi mn umili POROČAJO 0 PREMIKIH SIRSKIH ČET Zaostritev napete sti na Golanskem višavja Dajan stopil v vlado zaradi resnega položaja na sirski fronti TEL AVIV, 6. — Po zadnjih vesteh iz izraelskih vojaških krogov kaže, da se je položaj na sirski fronti izredno zaostril. Vzdušje je še vedno mirno, ni prišlo do kršitev premirja, opazili pa so, pravijo poročila izraelskih oglednikov, da so sirske note spremenile svoje položaje, ki naj bi postali izrazito napadalni, medtem ko so doslej bili obrambni. Opazovalci na Bližnjem vzhodu menijo, da je sirski predsednik A-sad tarča mnogoterih notranjih pritiskov, katerih namen naj bi bil ponovno odprtje spopada z Izraelci, saj se bojijo, da bi Sirija postala egiptovski satelit, še zlasti po zadnji misiji ameriškega državnega tajnika Kissingerja v Siriji. Smernice, ki jih zasleduje sirski predsednik, naj bi bile preveč miroljubne, njegovo zadržanje pa preveč popustljivo. Položaj predsednika A-sada se je po zadnji vojni bistveno poslabšal, saj je Sirija zgubila še en del svojega ozemlja, čeprav je prizadejala Izraelu hude izgube. Iz zadnjih izjav sirskega predsednika kaže, da je Sirija v zadnji vojni zgubila 1.200 tankov, medtem ko je uničila Izraelcem 900 oklopnih vozil. Menijo tudi, da je govorice o zaostritvi položaja na sirski fronti izrabil tudi obrambni minister Moše Dajan, ko je sporočil, da bo stopil v novo vlado Golde Meir, zaradi izredno resnega položaja na fronti. Prevladuje mnenje, da je Dajan, skilivno 7 ministrom za telekomunikacije spretno izkoristil položaj na fronti, da bi premostil svoje dosedanje nasprotovanje do vstopa v vlado. Nova vlada Meirove je tako bistveno izboljšala svoje izglede, da se utrdi, saj so tudi predstavniki verske stranke izjavili, da bodo ponovno proučili svoje negativno stališče do te vlade, spričo zadnjih izjav predstavnikov laburistične struje «Rafi» Dajana in Peresa. Gromikovi pogovori s sirskimi voditelji DAMASK, 6. — Sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je včeraj prispel iz Kaira v Damask, je imel v teku večera prve stike s sirskim zunanjim ministrom Kadamom. Ponovno srečanje, ki bi moralo biti danes zjutraj so odložili, ker je baje bil včerajšnji pogovor povsem zadovoljiv. Po vesteh iz kairskih diplomatskih krogov naj bi Gromiko skušal prepričati Sirce, naj bi bila pogajanja o ločitvi sil z Izraelci v Ženevi pod pokroviteljstvom OZN in z udeležbo ZDA in SZ. Kaže pa, da so tako Sirci kot Egipčani mnenja, da je treba spoštovati dogovor, ki so ga izdelali s Kissingerjem. Po tem sporazumu se bodo izraelski in sirski predstavniki srečali v Washingtonu. Vsaj v prvi fazi ne bo šlo za neposredna pogajanja, temveč bo ameriški zunanji tajnik imel tudi tokrat posredovalno vlogo. Končano posvetovanje ZIS o razvoju kmetijstva BEOGRAD, 6. — V zveznem izvršnem svetu se je danes končalo dvodnevno posvetovanje o aktualnih vprašanjih nadaljnjega razvoja kmetijstva in socialističnega preporoda vasi, ki ga je organiziral gospodarski svet. Na posvetovanju so ugotovili, da se z nadaljnjim razvojem samouoravnih proizvajalnih ednosov utemeljenih z novo ustavo ustvarjajo novi pogoji in širše možnosti za razmah ustvarjalnih sil v kmetijstvu za vključitev zasebnih kmetijskih proizvajalcev v združeno delo na načelih samoupravljanja in razdelitve po delu in skupnem interesu za razvoj proizvodnje in povečanje dohodka. Sklenjeno je bilo da delovne skupine, ki so bile ustanovljene za pripravo sestanka nadaljujejo z delom in dokončajo gradivo upoštevajoč mnenja in predloge na posvetovanju. To gradivo bo služilo pristojnim organom v zvezi, republikah in pokrajinah za nripravo in sprejem ustreznih predpisov in ukrepov za nadaljnji napredek kmetijstva in pospešenega razvoja vasi. B. B. IB ZKJ o nalogah zveze komunistov na bodočih volitvah BEOGRAD, 6. — Izvršni biro predsedstva ZKJ je na današnji seji razpravljal o vlogi in nalogah Zveze komunistov na bodočih volitvah delegacije osnovnih samoupravnih skupnosti in delegate za skupščine družbeno političnih skupnosti. Izvršni biro je poudaril izredno odgovornost in dolžnost članstva, organizacij in vodstva ZK v volilni dejavnosti. Dolžnost komunistov je, da se pri predlaganju kandidatov zavzemajo za spoštovanje ustreznega nacionalnega zastopstva, za izvolitev čimvečjega števila žena in mladine, da se za delegate izvolijo dosledni borci za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, za bratstvo in enotnost, za enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične skupnosti in za neuvrščeno politiko ZK- ZKJ mora odločno onemogočiti, da se za delegate predlagaj» in izvolijo nosilci tehnokratskih, birokratskih, liberalističnih, nacionalističnih in drugih protisamoupravnih pojmovanj. TRŽAŠKI DNEVNIK Pomen letošnjega občnega zbora KZ Ko se posamezniki združijo v društva, jih k temu vodi potreba in volja, da zasledujejo s skupnimi močmi skupne smotre: da dosežejo z enotnostjo in organiziranim delom čdm-večji blagor za posameznike in društveno skupnost. Prav s temi nameni so si že pred 23 leti tržaški kmetje ustanovili svoji organizaciji, Kmečko zve-vo in Zvezo malih posestnikov, ki sta se po dolgih letih plodnega sodelovanja leta 1968 združili v enotno Kmečko zvezo, strokovno - sindikalno in narodnoobrambno organizacijo neposrednih obdelovalcev zemlje tržaške pokrajine. Kot v kmetijstvu na splošno in v naših krajih še posebej, tudi Kmečki zvezi ni bilo v vseh teh letih postlano z rožicami; treba je bilo premagovati vse mogoče ovire in nerazumevanja, organizacija je skratka doživljala iste težave, kot njeno članstvo. Kljub temu se je postavila na noge in napredovala ter si je s svojim vestnim in odgovornim delovanjem pridobila zaupanje članstva in upoštevanje oblasti in ustanov, ki delujejo na področju kmetijstva. Kaj je našim kmetom pomenila in koliko jim je bila koristna si moremo predstavljati samo če pomislimo, kako bi se jim godilo, če je ne bi imeli. Dolžno je zato vse priznanje njenim prizadevnim ustanoviteljem, domačim kmetom in odbornikom, ki jo še sedaj z nemalo truda in požrtvovalnosti vodijo. Občni zbor je za vsako društvo v njegovem življenju najvažnejši dogodek. Je priložnost, da pregleda in dela obračun svojega dela v preteklosti, da prouči stanje in določi smernice bodočega delovanja, članstvu nudi možnost, da se po-bliže in podrobneje seznani s svojo organizacijo, da pove o njej svoje mnenje, da izrazi svoje in skupne potrebe, da predlaga rešitve. Občni zbor odloča o vseh vprašanjih v zvezi z ost var jan jem društvenih namenov, da postavlja smernice društvenemu delovanju, da izvoli vodstene organe. Letošnji občni zbor Kmečke zveze poteka v času, ko preživlja domače kmetijstvo mogoče naj hujšo krizo v vsej povojni dobi. Stalno zmanjševanje vrednosti denarja ob vedno istih cenah pridelkov pri proizvajalcu, skokovito naraščanje cen potrebščin, ki jih kmet u-p>orablja pri svojem delu, skrajno neugodne vremenske razmere, ki so v zadnjem letu za nameček pestile naše p>odeže-Ije, so pripeljale razmere, v katerih mora naš kmetovalec živeti, v tako nevzdržno stanje, da tako ni mogoče naprej. Da ni mogoče več tako naprej, da je potreben nov odnos do kmetijstva in do kmetov, da jim je treba omogočiti enakopravnost z vsemi drugimi delovnimi ljudmi tako glede dohodka kot glede socialne in zdravstvene zaščite ter da jim je treba priznati v družbi vlogo, ki jim gre, to bomo povedali na občnem zboru Kmečke zveze čez dva dni! Zato je treba, kljub temu da smo bili prisiljeni zaradi znanih omejitev zasebnega prometa ob nedeljah, prirediti letos občni zbor v soboto popoldne, da se vsi kmetje zavedajo dolžnosti, da se poslužijo svoje pravice prisostvovati občnemu zboru. S svojo množično prisotnostjo bodo mogli z dovolj moči izpričati svojo voljo, da se vendar začne druga, nova kmetijska politika, ki naj tudi tržaškemu kmetu odpre boljšo perspektivo in ustvari pogoje za njegove boljše delovne in življenjske razmere. LUCIJAN VOLK PO SKLEPU POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE Čeprav občuten, povišek cene mleka še ne more zadovoljiti živinorejce Odkupna cena mleka pri živinorejcih 139 lir, v prodaji na drobno pa 200 lir za liter Kakor smo že poročali, je pokrajinski odbor za nadzorovanje cen, ki se je sestal v ponedeljek dopoldne pod predsedstvom prefekta De Lorenza, določil nove cene naftnih proizvodov za ogrevanje. Obenem je določil tudi nove cene mleka. Tako cene goriva kot mleka so znatno narastle in jih bodo zlasti revnejši potrošniki občutili na lastni koži. Ob tem tako neprijetnem dejstvu pa je vendarle, vsaj kar zadeva ceno mleka, nekaj novega, kar bo nedvomno ugodno odjeknilo med našimi živinorejci. Medtem ko ne bo povišek cene goriva razveselil nikogar, razen naftnih mogotcev, bo povišek cene mleka vsaj delno zadovoljil neposrednega pridelovalca v živinorejskem sektorju. Na omenjeni ponedeljkovi seji je pokrajinski odbor za nadzorovanje cen ob zvišanju cene mleka na 200 lir določil tudi povišek odkupne cene mleka pri živinorejcih. Medtem ko je živinorejec doslej prejemal le 98 lir za liter, bo odslej, oziroma od datuma, ko bo sklep odbora za cene objavljen v Uradnem vestniku, prejemal 139 lir, kar pomeni 41 lir več pri litru. Nevzdržno stanje naše živinoreje, ki sta ji ravno v preteklem letu zadala izredno hud udarec dolgotrajna suša in vrtoglavo naraščanje cen krmil, se bo s tem ukrepom, na katerega je bilo treba sicer čakati toliko časa, nedvomno nekoliko izboljšalo, čeprav tudi ta povišek, kot rečeno, še zdaleč ne more zadovoljiti živinorejcev, ki so še vedno prisiljeni delati z izgubo. Da ne govorimo o vseh tistih, ki so se zaradi kritičnega stanja že zdavnaj odpovedali živinoreji in kmetovanju ter se zaposlili v industriji ali kje drugje. Odkupna cena mleka je bila namreč vsa ta zadnja leta zamrznjena cene krmil so se stalno višale, cena živine za zakol pa se je celo znižala. Nič čudnega tedaj, če je število glav živine v zadnjih letih občutno in konstantno upadalo. Po nedavnih cenitvah so namreč izračunali, da stane živinorejca proizvodnja mleka okrog 150 lir na liter. Pri tem je sicer poleg stroš uiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiimiiimimMiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii VČERAJ V DEŽELNI KOMISIJI Začetek razprave o osnutku zakona za razvoj in pospeševanje živinoreje Zakon predvideva il milijard Kr izdatkov, od katerih bodo 5 milijard in 400 milijonov porabili že letos V drugi stalni deželni komisiji, ki ji predseduje svetovalec Ermano, so včeraj pričeli razpravljati o osnutku zakona o razvoju živinoreje in za pospeševanje živinoreje v naši deželi. Zakon predvideva za 11 milijard lir skupnih izdatkov, od katerih nameravajo potrošiti 5 milijard in 400 milijonov lir že letos. Namen zakonskega osnutka je pospešitev proizvodnje govejega mesa; osnutek pa predvideva tudi u-krepe, ki zadevajo drugačno živinorejo, predvsem ovčerejo, prašičerejo in perutninarstvo. V načrtu je tudi pospešitev mlekarskih dejavnosti, s katerimi naj bi skrčili deficit v plačilni bilanci in rešili pereče vprašanje prehrane. Bistveni namen tega zakona pa je, da omogoči take cene, ki ne bodo previsoke za potrošnike in bodo zadostile tudi perečim potrebam živinorejcev. Zakonski osnutek predvideva še ustanovitev organizma na zadružni podlagi, za katerega bo dala pobudo Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA; ta velika zadruga bo skrbela za valorizacijo in za prodajo živine za zakol in seveda tudi mesa. O osnutku je na včerajšnji seji poročal deželni svetovalce Del Gobbo (KD), ki je poudaril prednosti tega zakona. Dejal je, da zakon ohranja in celo varuje sedanje živinorejske dejavnosti v naši deželi in ima kot cilj povišanje proizvodnje mesa, obenem pa predvideva pogoje za rejo primernejših vrst živi- V ZVEZI Z OBJAVO ODLOKA 0 POVIŠANJU MINIMALNIH POKOJNIN Vrsta sprememb pri plačevanju prispevkov v pokojninski sklad Spremembe tudi v višini prispevkov enotni blagajni za družinske doklade Pred dnevi smo v skrčeni obliki objavili besedilo vladnega odloka o povišanju pokojnin. Tedaj smo se omejili le na ugodnosti, ki jih predvideva odlok za upokojence, delojemalce in invalide, tokrat pa bomo obravnavali obveznosti, ki jih imajo tisti, ki plačujejo prispevke v pokojninski sklad. S 1. januarjem znaša prispevek za pokojninski sklad za delojemalce 20,10 odstotka bruto osebnega dohodka. Od teh bo prispeval delodajalec 13,45 odst., uslužbenec pa preostalih 6,65 odst. Z istim dnem se je zvišal tudi prispevek za kmetijske delavce, ki znaša odslej 7,10 odst. plače, od teh 4,75 na račun delodajalca in 2,35 na račun uslužbenca V ta prispevek je vključe- Obvestilo INPS o plafavanju zvišanih pokojnin Državna ustanova za socialno skrbstvo INPS obvešča, da bo začela nemudoma izplačevati zvišane pokojnine, ki jih predvideva zadnji vladni odlok, štev. 30 z dne 2. marca t.l. Upokojenci, ki prejemajo starostno ali socialno pokojnino, bodo lahko dvignili obrok za marec in april začenši z da našn jem dnem. Istočasno bodo prejeli tudi zaostanke za ja nuar in februar. Upokojenci, ki prejemajo invalidsko pokojnino, pa bodo prejeli zaostanke skupno z a brokom za april maj. V te ku so priprave navodil za izplačevanje povišane doklade za brezposelne; kar se tiče družinskih doklad INPS trdi, da se povišice lahko nemudoma izplačajo. no tudi 0,10 odst. za občinske otroške jasli (čl. 8 zakona 1.044 z dne 6. 12. 1971) in 0,20 odst. za bolezensko zavarovanje (čl. 1 zakona 934 z dne 24. 10. 1966). Prispevek za obrtnike in trgovce se je zvišal na 2.400 lir mesečno, za kmetovalce, spolovinarje in kolone pa znaša prispevek 82 lir za vsak dan vpisa na poseben seznam, ki ga predvideva zakon štev. 1.047 z dne 26, oktobra 1957. Prispevki za ženske in otroke so isti kot prispevki za moške. Začenši s prvim plačilnim obdobjem v januarju 1974 sc najnižja dnevna plača zviša na 1.500 lir in temu primerno se zvišajo tudi najnižje tedenske in mesečne plače. Z letošnjim januarjem se je tudi zvišal prispevek enotni blagajni za družinske doklade. Ta znaša 5,15 odst. za delodajalce - obrtnike in trgovce ter kmetijske stroke, razen za tiste, ki so vpisani v sezname neposrednih obdelovalcev, spolovinarje” in kolnov. Za te znaša pri-narjev in kolonov. Za te znaša prispevek 5 odst. za vse zadruge in 7,50 odst. za ostale delodajalce. Nekatere spremembe veljajo le za lastnike industrijskih in obrtniških tekstilnih podjetij, ki bodo na osnovi in do zapadlosti člena 20 zakona 1.101 z dne 1. 12. 1971 plačevale 4,85 odst. Delo dnelnih organov Podpredsednik deželnega odbora De Carli je pripravil obširni načrt o gradnji novih cest v naši deželi. Večina del se nanaša na gorska področja, med temi pa naj omenimo preureditev državne ceste štev. 13 med Donjo in Naborjetom ter varianto okoli Trbiža. V načrtu je tudi predlog za avtocestno povezavo avtoceste Trst — Benetke z avto-portom na Fernetičih, za kar naj bi zgradili cesto na trasi Sesljan — Opčine — Fernetiči — Pesek. ne. Del Gobbo je še naglasil, da je zakon pomemben za vse rejce, in torej ne le za tiste, ki se ba-vijo izključno z govedom. Poudaril je tudi. da je na razpolago zelo velika vsota, ki bo nedvomno rešila mnogo vprašanj. Končno pa se je zaustavil pri ustanovitv: novega zadružnega organizma in izrazil prepričanje, da je ta zakonski osnutek nadaljnji korak k dokončni rešitvi vseh perečih vprašanj, ki zadevajo rejce. Deželni odbornik za kmetijstvo Tripani je poglobil mesto, ki ga mora zavzemati naša dežela v okviru živinorejskih dejavnosti drugod po svetu. V zvezi s tem je Tripani kritiziral nekatere sklepe EGS, ki škodujejo živinoreji v naši deželi, nato pa je poudaril pritisk, ki ga izvajajo deželne uprave na vlado v zvezi s tako imen. «mesnim načrtom». Dejal je. da ima zakon dvojni namen: nemudoma zaustaviti siromašenje tega sektorja in v kratkem poskrbeti za poživitev deželne živinoreje. Po teh dveh intervencijah so sejo prekinili, z razpravo pa bodo začeli danes. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Odobrena najemnina za slov. strok, šolo Občinski odbor, ki se je sestal včeraj pod predsedstvom župana Spaccinija, je sprejel nekaj sklepov, ki zadevajo v prvi vrsti razna javna dela. Slovenska in industrijska poklicna šola se bo v kratkem preselila v novo župnijsko poslopje v Ul. Manzoni in v ta namen je občinski odbor sklenil nakazati pet milijonov lir za letno najemnino. Na predlog podžupana Giuricina, ki odgovarja za javna dela, je odbor sklenil nakazati 75 milijonov lir za prvo fazo gradnje otroških igrišč v Ul. Benussi, 140 milijonov lir pa bo občina prispevala za mizarska dela pri preurejanju poslopja bivšega emigrantskega doma v Ul. Svevo v šolske prostore. Odbor je sprejel tudi predlog odbornika za industrijske storitve A-bateja za razširitev metanskega o-mrežja ter za nakup novih električnih transformatorjev pri nabrežin-skem vodovodu Predvideni stroški za prehod na metan znašajo 29 milijonov lir. za nakup omenjenih naprav pa 80 milijonov lir. Občinski odbor je tudi pooblastil Acegat, da nodališa avtobusno progo št. 10 do Trga Venezia. Včeraj so se sestali tudi načelniki svetovalskih skupin v občinskem svetu, ki se bo sestal spet v soboto, 9. marca. Komunisti z« ustanovitev ločene univerze v Vidmu Komunistična skupina v deželnem svetu je včeraj vložila resolucijo, s katero se zavzema za ustanovitev univerze v Vidmu in za okrepitev tržaškega vseučilišča. Videmska u-niverza naj bi nastala po temeljiti preučitvi zahtevkov v zvezi z že obstoječo univerzo v Trstu in z namenom, da bi razvijala svoje delovanje v tesni povezavi s problemi. ki zadevajo izseljenstvo, zaostalost v kmetijstvu in na drugih področjih in druge splošne probleme naše dežele. Nova univerza naj ne bi bila niti dvojnik niti konkurent tržaške, temveč dejavnik za razvoj tistih panog, ki so značilne in prirojene Furlaniji. Hkrati s tem je treba tržaškemu vseučilišču zagotoviti primerna državna in deželna sredstva, da bo lahko polno opravljalo svoje poslanstvo. Resolucija, ki so jo podpisali svetovalci Cuffaro, Baracetti, Colli, Bosari in Zorze-non, predlaga ustanovitev posebnega svetovalskega odbora, ki naj bi po predhodnem posvetovanju z Deželnim odborom za gospodarska in družbena vprašanja CRES, univerzitetni krogi, sindikati in predstavniki krajevnih uprav, sestavil u-strezno poročilo in ga predložil deželnemu svetu najkasneje do 30. aprila. Po odobritvi v skupščini naj bi poročilo poslali parlamentu, vladi in Medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje. S tem bi se naša dežela neposredno udeležila priprav za preosnovo višješolskega študija, ki jo je sprožil zakon o nujnih posegih za univerzo. Zakon nalaga vladi nalogo, da predloži parlamentu predloge za ustanovitev novih univerz na državnem ozemlju po predhodnem posvetovanju s prizadetimi deželami in Medministrskim odborom za gospo- kov za krmila vračunano tudi delo, toda delo po nizkih tarifah, kakršne pač predvideva delovna pogodba za kmečke delavce. Če tedaj, kljub povišku odkupne cene mleka, stroški proizvodnje še vedno presegajo dobiček, potem si šele lahko predstavljamo, s kakšno izgubo so živinorejci garali doslej, ko jim je podjetje SALPAT (sestavni del magnatne družbe Mar-zotto) plačevalo po 98 lir za liter ali pa še manj. Pri tem moramo pripomniti, da je omenjeno podjetje zahtevalo od živinorejcev 3,3 maščobne stopnje, čeprav zakon pred videva 3,2. Tako so cene določevali sami, kot se jim je pač zdelo. Po novem sklepu pokrajinskega odbora za nadzorovanje cen je pri izplačevanju odkupne cene mleka odpadel kriterij ocenjevanja mleka po maščobni stopnji. Nova določila namreč ne obsegajo maščobnih stopenj. Številne proslave 8. marca V raznih krajih naše pokrajine se v teh dneh pripravljajo na slovesna praznovanja mednarodnega praznika žena. Osrednja manifestacija, ki jo prireja pokrajinski odbor Zveze italijanskih žena UDI, bo v nedeljo, 10. marca, ob 10.30 v Avditoriju. Glavne teme tega javnega srečanja tržaških žena bodo vprašanje draginje, porajajočega se neofašizma, in referenduma o raz-poroki. Druge proslave na pobudo UDI bodo jutri, 8. marca, ob 20. uri v Miljah, čamporah, Trebčah, Rocolu, Skednju in na Greti. V soboto, 9. marca, ob 20. uri bodo praznik žena praznovali na Opčinah, pri Domju, v Boljuncu, Dolini, Sesljanu, na Proseku, pri Korošcih, na Griži, v žavljah in v Križu. Pri Magdaleni in v Ricmanjih bodo proslavljali v nedeljo, 10. marca ob 17. uri, v Podlonjerju pa ob 18. uri. Uprava ACI noče sprejeti upravičenih zahtev uslužbencev Osebje tržaškega sedeža ACI se je sinoči zbralo na sindikalnem sestanku, na katerem so razpravljali z zastopnikoma podjetja odv. Poi-luccijem, ki je član vodstva kluba, in z ravnateljem odv. Fanom o povišku 28 tisoč lir mesečno, ki jih predvideva zakon štev. 732. Zakona, ki je stopil v veljavo lanskega maja, niso v Trstu upoštevali. Poleg številnih drugih nerešenih vprašanj, je to sprožilo sindikalno akcijo in občasne stavke. Zastopnika podjetja sta pristala na izplačilo poviška od letošnjega maja naprej, uslužbenci pa zahtevajo tudi zaostanke. Uslužbenci so celo predlagali, da bi jim izplačali zaostanke prihodnje leto, vendar zah- tevajo jasne obveznosti s strani u-darsko načrtovanje, in to najkasneje I prave. Če teh ne bo, bodo še zao-do konca novembra letos. * strili svoj sindikalni boj. iiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiJiiiiiiiiimiiiiriiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiin FAŠISTOM OČITNO BOLJ PRUA TRŽAŠKO SODIŠČE Freda inVentura zahtevata premestitev procesa vTrst Obtoženca milanskega pokola se sklicujeta na še nedokončano preiskavo o «rdeči knjižici» Branilca zloglasnih fašistov Franca Frede in Giovannija Venture, ki sta obtožena pokola v milanski Kmečki banki leta 1969 in številnih drugih bombnih atentatov, sta vložila na uradu za zapiske pri tržaškem sodišču pismeno zahtevo, naj se takoj prekineta preiskovalni postopek proti Fredi in Venturi in proces proti anarhistu Pietru Val-predi in naj se vsa zadeva preda tržaškemu sodišču. Odvetnika Giancarlo Ghidoni in Renato Capraro sta prošnjo vložila na podlagi konflikta med milanskim sodiščem, ki preiskuje odgovornosti Frede in Venture, in sodiščem iz Catanzara, ki bi moralo v kratkem soditi prvemu osumljencu strahotnega pokola, Pietru Valpredi. Preiskovalni sodnik iz Trevisa Giancarlo Stiz, nato pa milanska namestnika državnega pravdnika Allessandrini in Fiasconaro so pribili omenjena fašista s kopico dokazov in v kratkem bi moral tudi preiskovalni sodnik Gerardo D'Ambrosio dokončati obtožnico. Fašista, oz. njuna branilca skušata na vse načine preprečiti proces in zato «mečeta polena pod noge» sodnim oblastem. V ta okvir spada zahteva, naj odstranijo preiskovalnega Opozarjamo vas, da je vsakoletni KNJIŽNI TEDEN Z RAZPRODAJO KNJIG plošč in folklornih predmetov od 4. do 9. marca v naših prostorih. Bogata izbira, veliki popusti. Uiaika kft^igaina TRST — ULICA SV FRANČIŠKA 20, telefon 6179? sodnika D’Ambrosia, češ da je pristranski. Pristranskost D’Ambrosia pa naj bi v bistvu bil njegov dosleden antifašizem. Sedaj so izkoristili še absurd dvojnega procesa. V Ca-tanzaru bodo sodili Pietru Valpredi, ki ga je gonja desničarskih krogov in določenih delov državnega aparata hotela prikazati kot zločinca. Kljub temu, da so se poskusi dokazov proti anarhistu popolnoma izjalovili, pa so proces premestili najprej iz Rima v Milan, nato pa iz Milana v Catanzaro. Ta očitni juridični absurd skušajo izkoristiti zato, da bi preteklo obdobje preventivnega zapora in da bi lahko Freda in Ventura prišla na svobodo. Zakaj pa sta si branilca izbrala ravno Trst, oziroma tržaško sodišče, za priziv in za sedež procesa? Ker jim to očitno bolj prija. Da bi dosegla svoj namen, premestitev, se sklicujeta na dejstvo, da so se vse preiskave proti obtoženima fašistoma začele prav v Trstu, kjer je sodnik dr. Sergio Serbo uvedel preiskavo v zvezi z žalitvami sodstva, ki jih je vsebovala tako imenovana «rdeča knji-žnjica». Vso dokumentacijo in zahtevo branilcev bo tržaško sodišče predalo kasacijskemu sodišču v Rimu. ki bo o tem odločalo, razen v primeru, da bi ugotovilo popolno neutemeljenost zahteve odv. Ghido-nija in Caprare. Upati je, da bodo njihovo zahtevo odbili, saj se nam izbira Trsta s strani branilcev zdi vse preveč sumljiva. • Zaradi popravil bo zaprta za promet Ul. Pendice Scoglietto od Ul. Kolonja do Scala Margherita. • Tržaški župan je zaradi popravil na grezničnem omrežju odredil začasno zaporo prometa po Ul. Zelik od hiše štev. 21 do štev. 23 in po Ul. Borghi od hiše štev. 22 do štev. 24. Oddaja 31-31 in Primorski dnevnik V Trstu se že tretji dan mudita popularna voditelja priljubljene radijske oddaje «Chiamate Roma 31-31» Paolo Cavallina in Luca Li-guori. Seveda sta v našem mestu ugotovila, da izhaja poleg italijanskega tudi slovenski dnevnik. Zato sta povabila na pogovor in vključila v svojo oddajo tudi predstavnika našega dnevnika in mu postavila nekaj vprašanj ne samo o dnevniku, temveč tudi o Slovencih v Italiji sploh — v vseh treh pokrajinah Trst, Gorica in Videm. Oddaja bo na vrsti danes ob 17.50 na drugem radijskem programu. Včeraj je glavni odbor Sindikata slovenske šole razpravljal o sobotnem srečanju z goriškim odsekom, o bližnjem seminarju za slovenske šolnike ter o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Posamezni odborniki so še poročali o nekaterih vprašanjih iz šolske problematike. Na seji so se odborniki spomnili s spoštovanjem tudi nenadoma umrle prof. Lilijane štokove. KULTURNI KROŽEK DEVIN - ŠTIVAN priredi v nedeljo, 10. marca, v društvenih prostorih v Devinu zanimivo predavanje s prikazovanjem barvnih diapozitivov o POTOVANJU V ŠRI — LANKO (CEYLON) TER V JUGOVZHODNO AZIJO Predavala bo gospodična Mariza Kralj iz Sesljana. Začetek točno ob 16. uri. Vljudno vabljeni! Vstop prost! Predavanja V soboto, 9. marca bo v Slovenskem kulturnem klubu predaval prof. Karel Bajc o temi: «Matematika, pusta ali zanimiva?». Začetek ob 18.15 Vljudno vabljeni! PD Lonjer • Katinara priredi jutri, 8. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih proslavo dneva žena Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 7. marca TOMAŽ Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.59 — Dolžina dneva-11.26 — Luna vzide ob 17.12 in zatone ob 5.36. Jutri, PETEK, 8. marca JANEZ Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,9 stopinje, najnižja 6,8, ob 19. uri 8,3 stopinje, zračni tlak 1013,8 mb, narašča, nestalen, veter 27 km s sunki 65 km na uro, vlaga 52-odstotna, dežja je padlo 1,4 mm, nebo 8/10 poo-blačeno, morje razburkano, temperatura morja 9 stopinj._____ ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. marca 1974 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je H oseb. UMRLI SO: 80-letna Amalia Bra-daschia por. Anastasio, 73-letna Eugenia Borri vd. Baiocchi, 50-letni E-mil štor, 77-letni Michele Corbat-U, 54-letna Libera Pahor por. D’Agnolo, 67-letni Mario Coslan, 86-letni Giuseppe Bellemo, 88-letna Giuseppina Debegnat vd. Krisman, 85-letna Francesca Zgaga, 83-letni Angelo Vec-chiet, 79-letna Bona Travisi vd. Anic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2: Alla Salute. Ul. Giulia 1; Pie- dola. Ul. Oriani 2; All'Annunziata, Trg Valmaura 11. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tei. 228-124); Bazovica (tel 226-165): Opčine (tel. 211-001): Pro sek (tel. 225 141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); tav- ip (tel. 231-137); Milje (tel. 271 124). KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKJ VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/111 Mali oglasi 128, 127 1 AhOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 In drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 -AUTOSALONE TRIESTE. 1SM BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA IRST - UL F FIL7I 10 38 1Q1, 38 045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 709— Funt šterling 1647— Švicarski frank 230— Francoski frank 147,60— Nemška marka 267,50 Avstrijski šiling 36,50 Glnar: debeli 41 — drobni 40 MENJALNICA vseh tujih valut STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom EDUARDO DE FILIPPO BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH Prevod: Lelja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Režija: JOŽE BABIČ Jutri, 8. marca ob 17. uri ABONMA RED K Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — Kulturni dom Pretekli petek so v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu krstili prvič v slovenščini komedijo znanega italijanskega dramatika in igralca Eduarda De Filippa «Božič pri Cupiellovih). To je že tretja premiera rednega abonmajskega načrta našega poklicnega gledališča, hkrati pa peta po vrsti, če upoštevamo predstavo Ljudskega odra in otroško predstavo. Za De Filippovo komedijo, ki nedvomno predstavlja pomemben umetniški uspeh je zasnoval scene Demetriji Cej, kostume je izrisala Anja Dolenčeva, prevod pa je oskrbela Lelja Reharjeva. Režija Jože Babič. Predstava je pri premierski publiki doživela naravnost prodoren uspeh zaradi česar je pričakovati da se bo tak uspeh ponovi! še na vseh naslednjih ponovitvah, ki se bodo vrstile čez ves marec ir še dlje. Jutri ob 17. uri Eduardo de Filippo «Božič pri Cupiellovih» — abonma red K. V soboto, 8. t.m. ob 20. uri izven abonmaja. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabare-tir; «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Kcšute. A. Rustje. S. Verča in A. Kraja V nedeljo, 10. marca ob 17.30 v Prosvetnem domu v Trebčah. OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Danes ob 19. uri premiera VVagner-jeve opere «Somrak bogov» — Dirigent Georg Alexander Albrecht. ROSSETTI Od danes 7. t.m. do torka, 19. t.m. bo Stalno gledališče iz Bočna predstavilo tržaškemu občinstvu kot 7. abonmajsko predstavo tržaškega Teatra Stabile Shakespearjevega «Hamleta». Režija Maurizio Scaparro, scene Roberto Francia. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni — Pasaža Protti — tel. 36372, 38547. Začetek ob 20, uri. V soboto. 9. t.m. bo ob 17. uri v okviru «Literarnih sobot» predaval u-niverzitetni profesor Bruno Zevi o sodobnem pojmovanju arhitekture. Predavatelja bo predstavil tržaški arhitekt Semerani. AVDITORIJ Do nedelje, 10. t.m. za «Rassegna Teatro d’oggi» Paolo Poli: L’Apo-calisse- SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU M. Košuta, A. Rustja, S. Verč, A. Kralj DLAKA V JAJCU Satirični kabaret za pokušino V nedeljo, 10. marca ob 17.30 v Ljudskem domu v TREBČAH V DIJAŠKEM DOMU in MLADINSKEM KROŽKU Ul. Ginnastica 72, ali Campo S. Luigi 11, bomo jutri, 8. marca ob 20. uri počastili DAN ŽENA s kulturno in družabno prireditvijo. Prireditev bosta s svojim nastopom obogatila: Stalno slov. gledališče v Trstu z enodejanko JAKE ŠTOKE NE KLIČI VRAGA in tržaška dialektalna pesnica Marija Mljot Vljudno vabljeni! Kmečka zveza vabi na občni zbor, ki bo v soboto, 9. marca 1974 ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora 2. predsedniško poročilo 3. poročilo tajništva 4. poročilo nadzornega odbora 5. pozdravi in diskusija 6. volitve 7. razno. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki u-deležbi La Cappella Underground predvaja ob 19. in 21. uri «Concerto per il Bangladesh» (1972) Saula Swimme-ra Koncert pop glasbe so registri-, rali v Madison Square Gardnu, v njem pa nastopajo Bob Dylan, Eric Clapton, Leon Russel, George Harrisom Ringo Starr in drugi. Ariston 16.00—22.00 «La torta in cielo». Barvni zabavni film. Igrajo Paolo Villaggio, Didi Perego, Sandro Merli, Franco Fabrizi. Nazionale 16.00 «Preparati la bara!... e preparatela comoda». Terence Hill, Horst Frank, Josè Torres. Excelsior 16.00-18.00-20.00—22.15 «U. sculacciata». Igrata Sidne Rome in Antonio Solinas. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00—22.00 «Il giorno del delfino». Barvni film, ki ga režira Mike Nichols. Fenice 14.30—16.55—19.20-22.15 «Serpico». Glavno vlogo igra Al Pacino. Barvni film. Eden 15.00—16.50-18.40-20.20-22.20 Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonelli, Lilla Brignone, Alessandro Momu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00—22.15 «Jesus Christ Super-star». Barvni film režiserja Normana Jewinsona. Aurora 16.30—22.00 «L'uomo dal cervello trapiantato». Barvni film. I-grata M. Carriere in Nicoletta Ma-chjvelli. Capito) 15,30—22.00 «Sesso matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30—21.45 «Agente 007 vivi e lascia morire». Barvni film za vsakogar. Impero 16.30—22.00 «Bella di giorno». Barvni film. Igrata Catherine De-neuve, Michel Piccoli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Fràulein in u-niforme». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «L’ultima neve di primavera». Bekim Fehmiu in Agostina Belli. Ideale 16.00 «Simbad e il califfo di Bagdad». Barvni pustolovski film. Igrata Robert Malcon in Sonia Wilson. Vittorio Veneto 16.30 «La cagna». Barvni film. V glavnih vlogah igrata Marcello Mastroianni in Catherine Deneuve. Abbazia 16.00 «Maciste il vendicatore dei Maya». Barvni film. Igrata Kirk Morris in Barbara Loy. Astra Za «Cineforum Triestino» bo na sporedu ob 20.00 «Il grande dittatore. Čmo-beli film s Charliem Chaplinom. Od četrtka, 14. t.m. bodo v kinodvorani v Skednju predvajali «Il cinema jugoslavo degli anni 60». Radio 16.00 «La stirpe dei vampiri». Barvni film. Razstave V OBČINSKI GALERIJI razstavlja svoje akvarele dr. Robert Hlavaty. Razstava bo odprta do 12. marca. V galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 je odprl svojo razstavo slikar James Lechay, ki bo razstavljal do 22. t.m. V galeriji Russo v pasaži Rossoni razstavlja tržaški slikar dr. Ottone Griselli, ki bo razstavljal do 10. t.m. V Galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del slikar Orlando Poian ki bo razstavljal do 19. marca. V Tržaški knjigarni razstavlja Ljubica Ščuka - Savemik akvarele z gorsko motiviko in rožami. Razstava bo trajala do konca marca. Prosveta Prosvetno društvo «Kraški dom» vabi odbornike ter vse, ki jim je pri srcu delovanje društva, da se udeležijo pripravljalnega sestanka za občni zbor društva, ki bo danes, 7. marca ob 20.30 v občinski kopalnici v Repnu. Prosvetno društvo Ivan Grbec — Skedenj priredi ob priliki ženskega praznika v ponedeljek, 11. t.m. ob 20.30 predavanje «Žena v današnji družbi in ni' ne naloge v sedanjem trenutku» (Ekonomska kriza in referendum) Predava Nadja Pahor. K aktua.nemo in važnemu predavanju vljudno vabi rojakinje in rojake odbor. Razna obvestila Podporno društvo v Rojanu vabi na 83. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 10. marca 1974, ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju v Ulici Apiari 31. ŠZ BOR skl'suje za ponedeljek, 11. marca .'974 15. OBČNI ZBOR, ki bo na stadionu «i maj» ob 1C.3C v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvortev, 2. Izvolitev volilne komisije, 3. Poročil*, 4. Pozdravi, 5. Diskusija k poročilom, 6. Poročilo ondzomega odbora, 7. Volitve, 8. lO.zno. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob smrti naše drage Antonije Černe se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani in ki so počastili njen spomin. DRUŽINA Trst, 7. marca 1974 Občinska pogrebna služba, Ulica Zonta 7/C ...... 5. marca nas je za vedno zapustil naš dragi MILKO ŠTOR Pogreb bo danes, 7. marca, ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v župno cerkev na Opčinah. Žalujoči: žena NERINA in hčerki SONJA in MIRA Trst, 7. marca 1974 Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3 Obisk predstavnikov posebnega odbora EGS I SEJA OBÙASKEGA SVETA V ŠTE VER JANU V torek se je v Trstu sestala ko-misija za industrijo, trgovino in obrtništvo pri EGS, ki je proučila predloge evropske komisije za ladijske gradnje. O teh predlogih se bo morala komisija v kratkem izreči. Predlogi v glavnem obravnavajo politiko podpore investicijam, izpopolnjevanja delavcev, spored za raziskovanje in razvoj in kakovostnejši pristop na tržišče. Včeraj pa je skupina delegatov sekcije za industrijo, trgovino in o-brtništvo družbenogospodarskega od-fr°ra Evropske gospodarske skupnosti obiskala tovarno Grandi motori pri Boljuncu. Goste, ki sta jih spremljala glavni direktor IRI dr. Homolo Arena ter poddirektor IRI dr. Fabrizio Antonini, sta ob prihodu v tovarno sprejela opolnomo-čeni upravnik inž. Carlo Rossi ter njegov sodelavec dr. Piero Tarta-relli. Gostje so se delj časa zadržali v konferenčni dvorani tovarne, kjer jim je inž. Rossi orisal celotno dejavnost podjetja. Njegov oris je dopolnil zanimiv prikaz diapozitivov. Srečanje se je zaključilo z ogledom posameznih delavnic, kjer montirajo in preizkušajo motorje večjih razsežnosti. Najdeni predmeti V zadnjem razdobju se svetovalci števerjanskega občinskega sveta vedno bolj neredno udeležujejo občinskih sej, kar ni ravno najbolj spodbudno, saj se na tak način kažeta slab odnos do izvoljenega organa in pomanjkanje čuta odgovornosti izvoljenih svetovalcev za dolžnosti, ki so jih sprejeli z izvolitvijo. Svetovalca manjšinske liste sta v lanskem lem kar trikrat omogočila s svojo prisotnostjo legalno število svetovalcev in s tem začetek seje, na kateri so potem sprejeli izredno važne odločitve. Tudi na torkovi seji občinskega sveta je bilo s strani večinske skupine na seji nezadostno število svetovalcev, kar je ugotovil načelnik svetovalske skupine Liste občinske enotnosti Slavko šte-kar. Kritiziral je pomanjkanje čuta odgovornosti svetovalcev večinske skupine ter poudaril konstruktivni prispevek svetovalcev Liste občinske enotnosti za redno delovanje krajevne ustanove in s tem utrjevanje temeljne demokratične ustanove, ka kršen je občinski svet. Na seji občinskega sveta v torek zvečer sta bili na sporedu dve lllllll■lll(llllllllltllIllllllllllllllllllllllllllll■lllllmIlu■lllllllllllllllllllllllllll|||||||||l|||||||l||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||1||||||||||||I||l||||D V SOBOTO OB 15. URI V KINO DVORANI Na pokrajinskem kongresu ANPI v Fogliami bodo ocenili sedanji politični položaj Slovenske sekcije bodo delegate seznanile z narodnostnimi vprašanji Predlogi deželnega urbanističnega urada za smotrnejše prostorsko načrtovanje v Brdih Glede zazidalne politike se uieljavljajo pogledi občanov Ugodno mnenje o sodelovanju v konzorciju za javne prevoze Na ekonomatu tržaške občine, občinska palača, soba št. 110, so shranjeni najdeni predmeti, ki jih lastniki lahko dvignejo ob delav-nikih, od 9. do 12. ure. Ekonomat sporoča da so med najdenimi predmeti denar domače in tuje valute, hranilna knjižica, denarnice, tor-hice, zapestne ure, prstani, zapestnice, razni dragoceni obeski, dežniki, robci, nogavice, rokavice, cepice, copate, jopice, klobuki, torba s čevlji in spodnjim perilom, fotoaparat, knjige in motorno kolo. Pokrajinski kongres vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) bo v soboto ob 15. uri v kino dvorani v Foglianu. Na njem bodo izvolili novo pokrajinsko vodstvo ter proučili sedanji splošni italijanski družbeno - politični položaj. Na kongresu, na katerem bodo prisotni tudi delegati slovenskih sekcij, ki so jih ustanovili v zadnjem letu, bodo govorili o socialnih neravnovesjih in kriricah. ki naatajajo zaradi neskladnega razvoja italijanske družbe ter nepravične porazdelitve dobrin med njenimi državljani, zaradi katerih prihaja do zaostritve na vrhu države in tudi do družbenih nasprotij. Razpravljali bodo o nevarnostih, ki jih črna mreža predstavlja za obstoj in razvoj italijanske demokracije in o katerih je ravno v zadnjem času prišla na dan vrsta dokazov. Med temi pa velja zlasti omeniti pospešeno delovanje neofa-šistev v goriški pokrajini, kar je povzročilo enotni nastop političnih sil na prefekturi, da se v Gorici odstranijo vzroki za nastajanje nasilja nad demokratičnimi strukturami in s tem tudi vzroki za napetost v našem političnem okolju. Slovenski delegati na tem kongresu bodo ostale udeležence seznanili z vprašanji slovenske narodnostne skupnosti in z njenimi napori, da se preneha z izvajanjem politike postopnega reševanja narodnih vprašanj, ki jo zagovarja večinska stranka, ampak naj se pristopi k njihovi globalni rešitvi na podlagi predloženih zakonskih osnutkov strank in dokumentov slovenskih političnih organizacij, da se zagotovi obstoj in pravičen razvoj slovenske narodnostne skupnosti, brez razdelitve Slovencev na tri kategorije in brez diskriminacij, kakršna je bila našemu življu storjena v Beneški Sloveniji s prepovedjo pošolskega pouka v slovenščini, krivica, ki ni v čast italijanski republiki. Na kongresu bodo poročali predsednik Mario Fantini - Sasso, podpredsednik Ladi Dornik, tajnik Lo-renzon, zaključni govor pa bo imel Vincenzo Marini - Bamfi. Letošnja Mitteleuropa posvečena filozofiji Na zadnji seji posvetovalnega odbora Inštituta za srednjeevropska srečanja je predsednik Michele Martina poročal o dosedanjem delu """'"""""■"ii......................................... Dopolnjeni ukrepi za omejitev porabe petroleja in drugih energetskih virov m IZMENIČNA PREPOVED VOŽNJE z zasebnimi vozili ob nedeljah. V nedeljo, 10. marca bodo lahko krožili avtomobili s sodo številko na evidenčni tablici, naslednjo nedeljo avtomobili z liho številko itd. 14., 15., 25. aprila in 1. maja bo dovoljena vožnja brez omejitev, 19. marca (sv. Jožef) pa bo veljala stara prepo- ved vožnje za vsa zasebna vozila. ■ LAHKO KROŽIJO: policija, gasilci, rešilni avtomobili, avtobusi, taksiji, vozila diplomatskega zbora, vozila za javne storitve, vozila, PROMET ki imajo posebno dovoljenje, motocikli in avtomobili s tujo registracijo. ■ KAZNI. Globa od 100.000 do 1.000.000 lir ■ MOTORNI ČOLNI bodo lahko pluli brez omejitev. To velja za vsa plovila, katerih motor ne preseže 5 KS. Večji čolni bodo lahko pluli izmenično vsako drugo nedeljo začenši s 17. mar- cem. To velja tudi za tuje čolne. ■ BENCINSKE ČRPALKE: od 12. ure ob sobotah do 19.30 ob nedeljah bo odprta polovica črpalk na avtocestah in četrtina ob drugih cestah. ■ OMFJITEV HITROSTI na vseh cestah na 100 km na uro, po avtocestah pa na 120 km na uro OMEJITEV HITROSTI ■ KAZNI. Kdor prekorači mejo hitrosli za manj kot 5 km na uro: globa od 4.000 do 10.000 lir. Kdor prekorači dovoljeno hitrost za več kot 5 km na uro: do dveh mesecev zapora in od 10.000 do 40.000 lir globe. Možen je tudi odvzem vozniškega dovoljenja ELEKTRIKA ■ OMEJITEV javne razsvetljave za 40 odstotkov ■ ZNIŽANJE električne napetosti od 21. do 7. ure ■ UGASITI je treba luči v izložbah in svetlobne napise URNIKI DELA ■ DELO v javnih uradih je treba zaključiti ob 14. uri, nadure pa morajo biti opravljene najkasneje do 17.30 ■ TRGOVINE bodo zaprli najkasneje ob 19. uri. To ne velja za lekarne PRIREDITVE ■ PRIREDITVE v kinodvoranah in gledališčih se bodo zaključile najkasneje ob pol enih (0,30), ■ TELEVIZIJSKI SPORED se bo končal ob 22.45 ali najkasneje ob 23. uri ■ RESTAVRACIJE, GOSTILNE, BARE, PLESNE DVORANE IN DRUGE JAVNI LOKALI JAVNE LOKALE bodo zaprli najkasneje ob 24. url. Lastniki lahko zaprosijo za dovoljenje, da so lokali odprti do 1.30, in o pripravah za letošnje srečanje, ki bo posvečeno filozofiji. Tako bodo počastili goriškega italijanskega filozofa Carla Michaelstaed-terja. To bo proslava tega goriškega misleca in priredili jo bodo skupno z občinsko upravo, ki bo uredila tudi razstavo njegovih del. Martina je še analiziral celotno osemletno delovanje mitteleuropskih srečanj. Gorica se je precej uveljavila v srednjeevropskih državah prav zaradi uspehov, ki so jih dobila ta srečanja. Člani tega odbora so tudi predlagali, naj bi bilo srečanje v jeseni 1975, deseto po vrsti, posvečeno analizi desetletnega delovanja, kar je precej za tako delovanje na prostovoljni podlagi. Pripravi» na volitve skupščine v Novi Gorici Občinska skupščina Nova Gorica je na svoji torkovi seji sprejela statut občine, ki odraža novo ustavno ureditev v Jugoslaviji, obenem pa določa organizacijo prihodnje skupščine in upošteva razne posebnosti v občini. Občinska skupščina pa je na tej seji dala soglasje k imenovanju Rudija Šimca, predsednika sedanje občinske skupščine, za direktorja Službe družbenega knjigovodstva. Pristojnost te službe sega na štiri severnoprimorske občine. Sedaj so v teku priprave za izvolitev delegatov, ki bodo sestavljali tri zbore nove občinske skupščine, zbora združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno - politični zbor. Tako obnovljena skupščina se bo predvidoma prvič sestala v mesecu aprilu. PODATKI ZA FEBRUAR Prehod meje s potnimi listi padel za 90 odstotkov Tudi v letošnjem februarju so v Gorici zabeležili zelo nizko število mejnih prehodov. To je precej padlo že v januarju, ko so zabeležili polovični promet v primerjavi z lanskim novembrom. V februarju pa se je promet spet znižal, tokrat tudi kar se tiče prehodov z obmejnimi prepustnicami. Glavni vzroki nazadovanja so predvsem v nedeljski prepovedi vožnje z avtomobili, ki je privedla do popolnega zastoja nekdaj gostega prometa ob praznikih tudi preko meje. Drugi razlog pa je v povišanju cen v trgovinah na obeh straneh državne meje, tako da se ni več izplačalo iti čez mejo za nakupe. Do spremembe je prišlo šele v zadnjih dneh februarja, ko se je cena bencina v Italiji zvišala in so avtomobili z goriškimi in videmskimi registracijami spet bili v vrstah pred črpalkami na jugoslovanskem področju. Zaradi tega lahko predvidevamo, da se bo število prehodov v marcu ponovno dvignilo. Cenejši bencin ter delno prosta vožnja ob nedeljah bosta k temu pripomogla. Letos v februarju je šlo čez mejo 19,073 italijanskih državljanov s potnimi listi, vrnilo se jih je 19.221. Lani februarja pa so zabeležili naslednje številke: Italijanov je šlo v Jugoslavijo 125.005, vrnilo se jih je 124.934. Tujcev pa je letos februarja prišlo v Italijo 19.421 (lani februarja 56.774), iz Italije pa je šlo v Jugoslavijo 19.357 (lani februarja 56.330). Obmejnih prepustnic se je v februarju poslužilo za prehod meje 191.338 italijanskih državljanov (lani v istem mesecu 433.845), iz Jugoslavi le pa je prišlo k nam 155.918 ljudi (lani februarja 225.119). pomembni točki. Prva se je nanašala na sodelovanje občinske uprave v konzorciju za javne prevoze, druga pa na predlog za popravek zazidalnega načrta. Župan Slavko Klanjšček je v zvezi z ustvarjanjem službe za javne prevoze seznanil svetovalce s potekom nedavnih sestankov zastopnikov občinskih uprav Gorice ter njene bližnje okolice. (V ta konzorcij naj bi poleg Gorice, Sovodenj in Števerjana vključili tudi nekatere sosedne furlanske občine kot so Mo-ša, Šlovrenc itd.). Svetovalec Ciril Terpin je dejal, da sta bili doslej dve seji in da so na njih razpravljali o organizaciji prevozne službe, ki je zlasti pomembna za delavce in za dijake. Števerjanski otroci, skupno okoli 40, hodijo v Gorico v šolo, kjer imajo tudi popoldanski pouk ter razne izvenšolske športne, glasbene in druge dejavnosti, zavoljo katerih nujno potrebujejo pogoste zveze z mestom. Svetovalec Terpin je dejal, da so se na teh sestankih dogovorili, naj videmski strokovnjak sestavi analizo prometnih razmer in potreb našega območja, na podlagi katere bodo sprejeli ustrezne odločitve. Župan Klanjšček je ob zaključku razprave, med katero se je pokazal velik interes občine za vključitev v avtoprevozni konzorcij, dejal, da se bo občina vključila vanj, če ne bo predstavljalo prevelikega bremena za občinsko blagajno. Obsežna razprava se je nato razvila okoli predloga deželnega urada za urbanizem, ki je postavil nove predloge v zvezi z zazidalno dejavnostjo v Števerjanu. O tem vprašanju je po uvodnih županovih besedah obširno govoril občinski tajnik dr. Venturini, ki je raztolmačil deželni predlog, da spremenijo zazidalni načrt, ki so ga hoteli števerjanu vsiliti, ne da bi upoštevali njegove ozemeljske specifičnosti predvsem pa izredne gradbene omejitve, ki izhajajo iz valovitosti terena. S tem, da se je deželna uprava premislila in odstopila od svojih poprejšnjih zahtev, se dejansko u-resničuje zahteva števerjanskega prebivalstva, da se središče in zaselki razvijajo tako kot doslej. Po tem predlogu ne bodo Štever-janci prisiljeni graditi svojih stanovanjskih zgradb samo v rezidenč-ni coni, ampak po vseh zaselkih, ki so se že formirali na tem valovitem in z gradbenimi parcelami skopem področju. Da pa bi to omogočili, bodo morali v razmeroma kratkem času, šest mesecev po objavi dekreta, izdelati spremembo, po kater ri bodo v «beli coni» (kmečka cona prvega razreda) določili nižje cene za gradnjo stanovanjskih zgradb in kmečkih poslopij. Ugodnost novega predloga je tudi v tem, da se bo občutno spremenila dovoljena kubatura in da bo mogoče na površini 1.000 kv. metrov zgraditi stanovanjsko hišo z okoli 600 kubičnimi metri prostornine. Medtem ko ostane indeks zazidljivosti v «beli coni» 0.10, se zazidljivost v majhnih conah (zaselkih), ki jih bodo točno razmejili, zviša na 0.25. Predlog so svetovalci sprejeli, manjšina p»a se je vzdržala, ker se je vzdržala tudi pri glasovanju o zazidalnem načrtu. župan je nato sporočil, da namerava pristojna oblast zgraditi tri nove mejne prehode na Sovenci, v Vipolžah in na Valerišču. Včeraj so kolavdirali cesto Bukovje - Groj-na, čakajo pa na Ribijev odgovor za dve avtobusni zvezi z Jazbinami. Odkar so delno ukinili omejitve voženj ob nedeljah, je izgledov za u-vedbo dodatne vožnje vedno manj. SSG v TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v GORICI v sodelovanju z ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice EDUARDO DE FILIPPO BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH Prevod: LEUA REHAR Scena: DEMETRIJ CEJ Kostumi: ANJA DOLENČEVA Glasbena oprema: IVO MERŠE Režija: JOŽE BABIČ Danes, 7. marca ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici — Umik avtobusa za okoliški a-bonma: Uprava SSG v Trstu sporoča ce njenim abonentom iz Vrha, Poljan, Doberdoba. Jame, Dola. Bonctov. Platišča, Rupe in Peči. da je za danes, 7. t m., ko je ob 20.30 na sporedu predstava «Božič nri Cupiellovih» napovedana stavka uslužbencev na avtobusih za vse izredne proge. Zato prosimo za razumevanje. • Zavod INPS javlja, da imajo pravico do dodatkov na pokojnino tudi svojci umrlega upokojenca, če ni ta pravočasno zahteval teh dodatkov. Ti dodatki se časovno začenjajo od začetka pokojninske dobe. Podrobnejše informacije v pisarni INPS na Travniku. PO KONCERTU V GORICI Vodopivci so nam poklonili predvsem «pušelc» optimizma Nastop Primorskega akademskega zbora «V. Vodopivec» v Attemsovi palači je bil za zamejce zares prijeten dogodek. Posebno razveseljivo je bilo to, da se je prišel zbor k nam «oglasit» ob svojem jubileju, se pravi ob svojem dvajsetem rojstnem dnevu. Tako smo bili tudi mi deležni praznika primorske življenjske in kulturne povezave, katere glasnik je bil v težkih letih V. Vodopivec. Tu gre za moški zbor s komaj doraslimi glasilkami: iz tega sklepamo, da se ansambel v dvajsetih letih življenja neprestano presnavlja in s tem potrjuje svojo življenjskost ter dragoceno poslanstvo pri glasbeni vzgoji primorske akademske mladine. Zbor se je predstavil z bogatim se ga napije» in Srebotnjakova «Pesem o lončenem basu». Malo hujša je bila preizkušnja za zbor, ko je šlo za Gallusove skladbe, za Prelovčevo «Doberdob» in za Venturinijevo «Nocoj pa oh nocoj». Tu se je izkazalo, da so hoteli nižji glasovi prevladovati nad višjimi. In kakor smo občudovali v teh mladih grlih čudovite base, tako smo pogrešali primerne sočnosti in ustaljenosti v višjih legah. Gallusove skladbe so izzvenele zato nekam začetniško, pa tudi v interpretativnem pogledu zgleda, da terja to poglavje večje poglobitve. To se je še posebej pokazalo pri izvedbi «Ecce quomodo moritur iustus», kjer bi tega pravičneža z boljšim niansira-njem «bolj častno pokopali». Ob Prelovčevem «Doberdobu» ne bi kazalo se posebej ustavljati. Mi- __j „ ______: 7 _ ____• sporedom. Na vrsti so bile (z eno ^ ™ ^mir^ ve^a v aj samo izjemo) skladbe primorskih ' ' - ^ J J skladateljev. Na vse skladatelje so ti fantje pomislili, le na svojega «patrona» so pozabili! Šele na koncu se je izkazalo, da so nalašč zamolčali svojo himno, se pravi Vodopivčevo «Žabe», s katero so hoteli zaključiti svoj koncert. Kar se izvedbe tiče, je bilo opaziti precejšnjo razliko v interpretaciji posameznih pesmi. Bolj so se obnesle skladbe živahne vsebine, tako Simonitijeva «Moje sarce» (tu so se izjemoma oglasili trije nežni ženski glasovi), Merkujeva «Zvečer «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiHiiHmimiimimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimrniii V PRIREDBI KULTURNIH KROŽKOV Uspelo predavanje o povezavi med fašizmom in diplomacijo Prof. Collotti je dal izčrpni pregled italijanske zunanje politike O fašizmu in italijanski zunanji politiki med dvema vojnama je predaval univerzitetni profesor iz Trsta Enzo Collotti v torek zvečer v Gorici. Predavanje spada v ciklus predavanj o fašizmu, ki so jih priredila nekatera goriška kulturna društva (med njimi Mladinski krožek in društvo «Oton Župančič»). To predavanje, tretje po vrsti, je bilo v dvorani pokrajinskega sveta. Govornika je predstavila prof. Pel-legrinijeva, ki je omenila njegovo bogato publicistično dejavnost na področju preučevanja novejše zgodovine. Prof. Colotti je že uvodoma dejal, da je bila diplomacija fašističnega režima med dvema vojnama le nadaljevanje predfašistične zunanje politike, ki je že v letih pred prvo svetovno vojno imela dva cilja: prodiranje na vzhod, na bal-kansko-podonavsko področje in prodiranje v Afriko, kar se je izkazalo z zasedbo v Libiji leta 1911 in s težnjo, da bi Sredozemsko morje postalo nekako italijansko «zasebno» morje. Te ekspanzionistične in imperialistične težnje so se še povečale po letu 1924. Po razsulu večnacionalne Avstro-Ogrske je Italija skušala uničiti predvsem novo nastalo jugoslovansko državo. Tako je podprla s politiko obkoljevanje kle-rikalno-fašistični Dolfussov režim v Avstriji in prišla navzkriž s Hitlerjevo Nemčijo, nato je podpirala fašistične težnje v Madžarski in v Bolgariji (prva je imela teritorialne zahteve po romunskih ozemljih, druga pa po jugoslovanski Makedoniji) ter aktivno podpirala hrvaške ustaše. Kasneje je italijanska diplomacija zajela v svoje mreže tudi jugoslovanskega premiera Stojadinoviča in zdelo se je, da bo prišlo do osi Rim-Beo-grad-Budimpešta, ki bi bila nekaka protiutež prodirajočemu nemškemu «Drang nach Sueden». Istočasno je italijanska diplomacija vodila akcije v Sredozemlju in v Afriki. Od podpore Francu v španski državljanski vojni in do abesinske vojne, je Italija skušala izolirati francosko in angleško prisotnost v Sredozemlju. Prof. Collotti pa je dal nekaj zanimivih podatkov o povojni italijanski diplomaciji. V ambasadah in v zunanjem ministrstvu so še leta 1951 ugotovili, da je bila skoro celotna diplomatska garnitura v službi nepretrgoma že od leta 1940. To pomeni, da so imeli skoro vsi diplomati povojne italijanske republike fašistično izkaznico, vsaj pred vojno, in seveda tudi mentaliteta italijanske diplomacije je še dolga leta po vojni ostala nespremenjena. Šele v zadnjih letih so se stvari pričele nekoliko spreminjati. Po precej obširnem, jasnem in podrobnem opisu prof. Collottija je sledila diskusija. Morda bi bilo prav prirediti še en večer posvečen debati. Izlet Kmečke zveze na velesejem v Verono Odbor Kmečke zveze obvešča svoje člane in prijatelja, da priredi tudi letos tradicionalni spomladanski izlet na velesejem kmetijskih strojev in opreme v Veroni. Izlet bo v torek, 19. marca, z odhodom iz posameznih krajev v Gorici in okolici po razporedu, ki bo določen kasneje. Zainteresirani naj se čimprej javijo v pisarni Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. Kmečka zveza tudi opozarja vinogradnike z Oslavja, da predvideno petkovo predavanje inž. Koste o gnojenju vinogradov odpade zaradi neodložljivih obveznosti predavatelja. Obenem pa opozarja kmetovalce z Oslavja, da bo v petek, 15. marca, v gostilni Pepija Bense na Oslavju dr. Mario Gregori iz Trsta predaval o davčni reformi in še posebej o davku na dodatno vrednost (IVA). lliiliiiiiiiiiiiiiiiiilliiilliiiillliiiilliiiiiililiiHilliiiuiiiuiiiiimmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH OB 8. MARCU • Urad furlanskega filološkega društva v Ulici Bellini 3 je odprt vsak večer od 17. do 20. ure. Slovenske žene bodo proslavile v vseh krajih svoj praznik Osrednja proslava bo v Prosvetni dvoran: v Gorici Mednarodni praznik žena, 8. marec, bodo slovenske žene dostojno proslavile tako v Gorici kot drugih krajih na podeželju. Osrednja proslava bo v Prosvetni dvorani v Gorici, ker je skrb za proslavo prevzela Slovenska prosvetna zveza. Prireditev bo v Gorici v nedeljo, 10. marca. Na sporedu imajo priložnosti govor, nastop pevskega zbora «Kras» iz Dola in Poljau, ki ga vodi Pavlina Komelova, nastop mladinske goriške folklorne skupine, nastop recitatorjev. Za prijetno zabavo bo skrbel orkester «Galeb» iz Nove Gorice, deloval bo dobro založen bifè. V Štandrežu bo proslava v soboto. 9. marca. Prireja jo prosvetno društvo «Oton Župančič», na sporedu imajo priložnostni govor, nastop pevskega zbora, za prijetno zabavo bo skrbel harmonikar. Tudi v Doberdobu bo praznovanje v prosvetni dvorani «Jezero» v soboto zvečer. Na sporedu imajo priložnostni govor ter zabavni spored. Doberdobsko proslavo prireja odbor demokratičnih žena. V Jamljah bo proslava jutri zvečer, v petek, 8. marca, v Smoletovi kleti. Tu bo jamehske žene zabaval harmonikar Renato Okretji žene pa bodo same poskrbele za ječačo in pijačo. Večja proslava pa bo v nedeljo popoldne, na pobudo prosvetnega društva «Sovodnje» v Kulturnem domu v Sovodnjah. Pričela se bo ob 16. uri s priložnostnim govorom. Z igrico, deklamacijami, pesmimi bodo nastopili otroci osnovne šole ter o-troškega vrtca. Sledila bo zakuska za žene, ob 19. uri bodo domače žene nastopile z zabavno igro, sledila bo prosta zabava. Jutri otroško popoldne v klubu «S. Gregorčič» Jutri, v petek, 8. marca ob 15.30 bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» v Gorici, na pobudo komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ, srečanje otrok, ki delujejo v Slovenskem planinskem društvu, taborniški organizaciji RMV in športnem združenju Dom. Ob tej priliki bo prikazano njihovo delovanje, otvoritev razstave slik, risb in ročnih izdelkov, ki so jih pripravili na letovanju v Zgornjih Gorjah in Savudriji ter predvajanje kratkometražnih filmov in diapozitivov o počitniškem letovanju, izletih in telovadni akademiji. Vabljeni so otroci in njihovi starši. Na Lokvah 30 cm snega Na Lokvah so končno dočakali zimsko sezono. Prejšnje dni je namreč zapadlo okoli 30 cm snega, ki je čez in čez prekril vsa smučišča. Proge so urejene ter delujejo vse žičnice, najbolj zagotovo pa najmanjša, kjer je včeraj kljub snežnemu metežu in mrazu smučalo nekaj najbolj vnetih športnikov. Ceste so splužene in ker je proti večeru burja nekoliko pojenjala, pričakujejo v tem zimskem turističnem središču, da bodo ob koncu tedna — z zamudo dveh ali celo treh mesecev — doživeli prvi naval smučarjev v tej zares skopi sezoni. pri nas, da gre za eno najbolj pretresljivih slovenskih žalostink. Zato smo jo navajeni poslušati že kot obredno pesem. In se nam zdi, da jo je treba spoštovati kot tako. Pa tudi mimo tega čustvenega oklepaja bi morala biti ta pesem za vsakogar dovolj zgovorna po svoji lapi-darnosti tako v besedi kakor v glasbeni zasnovi — enostavno v c-duru (Slovenci nismo vajeni žalovati v molovih lestvicah). Pri izvedbi t« pesmi so se nižji glasovi odlično u-temeljili. Toda ob bolj gibčnem zvočnem volumnu bi utegnila izpeti kot pravi «heroični adagio». Ob Srebotnjakovih «Borih» smo i-meli občutek, da je dirigentu Branetu Demšarju uspelo zliti zborsko govorico do take mere, da je bila izvedba za nas pravo razodetje. Videti je torej, da so nam hoteli «Vodopivci» s tem koncertom pokloniti predvsem «pušelc» optimizma, zato so dali poudarka predvsem onim pesmim, ki so polne vedrine in dobre volje. S tem so potrdili, da so na strani Vodopivca. Tu gre pa tudi vse priznanje dirigentu Branetu Demšarju, ki je pokazal, da zna biti tem fantom ne samo mojstrski vodja, temveč tudi prijazen vzgojitelj. m. r. • Občinski svet v Gorici se bo spet sestal jutri, v petek popoldne, ob 17.30. Nadaljevali bodo razpravo o proračunu. Predavanja V Doberdobu bo danes, 7 marca ob 16.30, na pobudo prosvetnega društva «Jezero» in v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom iz Gorice predavanje o delovanju mladinskega smučarskega odseka SPD. Predvajali bodo film o mladinskih smučarskih tečajih, ki jih je SPD priredilo v prejšnjih letih na Lažni. Predavanje bo v dvorani prosvetnega društva «Jezero». Kino V kinodvorani «Modernissimo» bodo od danes naprej vrteli film Johna Hustona «Fat city». Film, ki prikazuje bedo mesta Stockton v Kaliforniji, v neposredni bližini drugih bogatih mest, so celi dve leti držali italijanski producenti v skladišču. Niso ga hoteli dati na trg, ker prikazuje negativne plati ameriške družbe. Bedno mesto, bolj kot osebe, je dejanski protagonist tega filma znanega ameriškega režiserja. Izleti Ob priliki 40-letnice planiške smučarske skakalnice bodo v Planici 17. marca skoki z mednarodno udeležbo. Za to priliko priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici avtobusni izlet. Vpisovanje na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel 24-95. Gorica VERDI 20.00 Nastop Stalnega slovenskega gledališča v Trstu z delom E. D. Filippa «Božič pri Cu-piellovih». CORSO 17.00—21.30 «Amarcord». Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Città amara». Barvni film. VITTORIA 16.30-21.30 «Terrore sull'isola dell'amore». J Ashley in K. Taylor. Barvni film. CENTRALE 16.30—21.30 «Dove finisce Willard inizia Ben e Questa volta non * solo». L. Montgomery in M. Baxter. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Tržič AZI. UR RO 17.30-22.00 «Agente 007 dalla Russia con amore». Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Amarcord». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Wanted». Barvni film. Nova Gorica SOCA «Valdez maščevalec», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Obsedno stanje», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Obsedno stanje», ameriški barvni film ob 19.30. PRVÀCTNA «Ne joči Peter», slovenski film ob 20.00. RENČE «Zgodba iz zahodne strani», ameriški barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 57, tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Giorgio Zaccai, Cristina Napolitano, Alessandro Rinaldi, Monica Franco, Max Coslovich, Marzia Donaggio, SMRTI: 88 letna upokojenka Giovanna Donda vd. Fantini, 47-letna delavka Olivia Cosson por. Cattarin, 66-letni upokojenec Giuseppe Oresig, 99-letna gospodinja Elena Babič, 58-letni upokojenec Mario Nonis. Prispevki Namesto cvetja na grob Rudiju Paolettiju daruje Milka Tomšič iz Sovodenj 6.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob Rudiju Paolettiju, daruje Jože Devetak iz Sovodenj 10.000 lir prosvetnemu in športnemu društvu v Sovodnjah. 7. marca 1974 Nbva jugoslovanska ustava: kaj, zakaj, kako IMETI IN NE IMETI PISE Če pogledamo natančneje, je zgodovina zadnjih nekaj tisočletij v znamenju razmerja med — imeti in ne imeti. Imeti v rokah zemljo, biti lastnik orodja in denarja, ki se steka iz uporabe obojega — in ne imeti vsega tega. Vse doslej, vse do nedavna: tisti, ki so to imeli, so bili v manjšini. Množica, večina ni imela in nima ne veleposestev, ne tovarn, ne železnic, ne velikih ladij, ne bank. Ima samo roke in pamet in za delo z obojim je skušala doseči, izbojevati čim večjo mezdo, plačo. Če preskočimo sužnjeposestni-ške čase, če ne omenimo fevdalizma, se ustavimo pri kapitalizmu. Pri razmerju (in nasprotju) med delom in kapitalom. Med lastnino nad proizvajalnimi sredstvi in delavci, ki z njimi delajo. Torej, če denemo vnemar vse drugo, kar je sicer pomembno, ni pa poglavitno, pridemo do osi, okoli katere se vse vrti. To je način razpolaganja z vsem tistim, s čimer se morejo izdelovati stvari, blago, pridelovati na polju, kopati v rudnikih, prevažati blago, kupčevati, posojati denar. Razvoj kapitalizma je delavca ločil od proizvajalnih sredstev, od vsega tistega, kar je delavstvo napravilo. Tako je nastalo nasprotje, kot je zapisal Marx, med ustvarjenim delom in živim delom. Še še je bi- Ustvarjeno delo: to so proizvajalna sredstva. Živo delo je sprotno delo delavstva s tem ustvarjenim, z lastnim minulim delom, opredmetenim v strojih, tovarniških dvoranah, železnicah, cestah — in tako naprej. Po zmagi socialistične revolucije, po razlastitvi kapitalistov pa veleposestnikov to vprašanje ni odstranjeno z dnevnega reda. precej časa, lahko bi rekli: dolgo ne. Le drugačno podobo dobi. Po razlastitvi kapitalistov sicer lastnina družbena, a v stvu se je po revolucijah doslej zmerom zgodilo, da niso presegli te ločenosti živega dela od ustvarjenega dela, odmaknjenosti delavca od vsega tistega, čemur pravimo proizvajalna sredstva. Ne po naključju, marveč zaradi spleta vrste okoliščin, med katerimi ni na zadnjem mestu gospodarska zaostalost velikanske večine dežel, v katerih je zmagala socialistična revolucija, je zmerom prišlo do tega, da je upravljanje te lastnine prevzel nekdo drug, ne pa delavski razred sam. Upravljavec lastnine je bila praviloma novo država, točneje rečeno njen aparat. Posebno vprašanje — h kateremu se bomo bržčas še vrnili — je, zakaj je bilo doslej zmerom tako, zakaj je to neogibno; vsaj sprva. A povrnimo se k novi jugoslovanski ustavi. Ni naključje, da je temu vprašanju posvečena izrecna pozornost že v temeljnih načelih, takoj za poglavjem, ki smo ga zgoščeno skušali prikazati v prejšnjem članku. To je namreč temelj osvoboditve delavskega razreda in njegovih zaveznikov, delovnih ljudi mesta in vasi. Gre namreč za to, kako odpraviti odtujevanje proizvajalnih sredstev od delavca. Z drugimi besedami, kako zagotoviti, da bodo delavci postali neposredno gospodarji pogojev in sadov lastnega dela. S tem smo pa pri ključnem vprašanju, pri družbeni lastnini. Ustava SFR Jugoslavije pravi, da je družbena lastnina «izraz socialističnih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi» in osnova dvojega: «svobodnega združenega dela in vladajočega položaja delavskega razreda v proizvodnji in v družbeni neprodukciji v celoti», pa tudi «osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine, ki je namenjena kritju človekovih potreb in interesov.» Značilnost družbene lastnine je prav v tem, da je last vseh in obenem — nikogaršnja last. Edvard Kardelj je o njej med drugim zapisal: «Družbena lastnina je v bistvu skupek družbenoekonomskih, političnih in pravnih odnosov, v katerih se ljudje v združenem delu povezujejo na podlagi skupnih Jože Šircelj proizvajalnih sredstev kot pogoja skupnega oziroma združenega dela, in sicer na podlagi enakih pravic in odgovornosti pri razpolaganju s temi sredstvi in pri prisvajanju proizvodov oziroma dohodka, ustvarjenega z lastnim delom.» Iz tega sledi, kot je rečeno v ustavi ,da nihče nima «lastninske pravice na družbenih proizvajalnih sredstvih». Torej si tudi nihče ne more na «nikakršni lastnin-skopravni podlagi» prisvajati proizvoda družbenega dela, pa tudi ne upravljati družbenih proizvajalnih in delovnih sredstev, razpolagati z njimi, in potemtakem tudi ne samovoljno odrejati, kako bo vse to razdeljeno. Kdo je ta nihče, ki si ne sme tega prisvajati? Ne sme družbenopolitična skupnost (recimo občina, republika, federacija), ne sme organizacija združenega dela (kot pravimo podjetjem) pa tudi ne skupina občanov in prav tako ne posameznik. Kako pa potlej poteka prisvajanje, saj je jasno, da tisto, kar pridelamo, izdelamo, tudi razdelimo .Ustava daje bistveni odgovor z enim samim stavkom: «Človekovo delo je edina podlaga za prilaščanje proizvodov družbenega dela in za upravljanje družbenih sredstev.» Slika iz De Filippovc komedije «Božič pri Cupiellovih», ki jo uprizarja tržaško Sloven sko stalno gledališče S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Da ne gre v pozabo PRIHODNJIČ: Združevanje in delitev V teh predpomladanskih dneh, ko gozdovi še niso ozeleneli, se more s Sv. Mavra nad Momjanom z golim očesom videti poti in steze, po katerih so pred tridesetimi leti ženske iz Momjana in okoliških vasi nosile hrano partizanom, ki so taborili v gozdovih pri Škrljev-cu. Tja so nosile košare in jer-base s hrano, nazaj pa poèta in partizanski tisk, ki so ga nato skrivaj delile ljudem po vaseh. Trideset let je minilo od časov, ko so v Momjanu še bili nacisti in fašisti in ko so partizani bili .................................................................................................. JSALK HAMBURŠKIH VOLITEV Resno opozorilo Williju Brandtu Bonska opozicija se trudi, da bi vznemirila liberalce Vpliv notranjih težav in napak socialnih demokratov Vsi so pričakovali, da bodo socialdemokrati na nedeljskih volitvah v Hamburgu izgubili del glasov, da jim bo pa kar nad deset odst. volivcev obrnilo hrbet — v to je malokdo verjel. Skrajnji rezultat volitev za «Buer-gerschaft» (občinsko upravo) han-zeatskega mesta je za socialdemokrate bil še neugodnejši od prvih rezultatov, tako da so se na kon-cu morali zadovoljiti z vsega 44,9 odst. glasov in 56 mandati, vtem ko so na volitvah pred štirimi leti prejeli 55,3 odst. glasov in 70 mest na klopeh hamburškega parlamenta. Če to preračunamo v absolutne številke, lahko ugotovimo, da je Brandtova stranka — ki je v Hamburgu polnih 17 let zmagovala in imela absolutno večino — to pot gotovo izgubila 100 tisoč glasov. En del teh se je prelil na stran opozicije, drugi del je šel v prid socialdemokratskih koalicijskih partnerjev liberalcev. Na videz se ne bo nič spremenilo, socialdemokrati bodo še naprej ostali na krmilu hamburške občine, To, kar skušajo po opravljenih volitvah politični analitiki vseh političnih skupin razvozlati, pa je, ali se iz hamburškega volilnega rezultata morejo, smejo oziroma morajo — in do kakšne mere potegniti ustrezni zaključki v zvezi z določitvijo zahodnonemške politične klime v današnjem času. Da je volilna zmaga socialdemokratov namreč enaka porazu, ker so izgubili deset odst. glasov in absolutno večino v svoji «severni trdnjavi» oziroma, da so politični zmagovalci nedeljskih volitev krščanski demokrati, čeprav so izgubili volilno bitko in prejeli samo 40,6 odst. glasov, to je jasno. In takisto tudi to, da so liberalci znali dobro vnovčiti svojo udeležbo v koaliciji, ker je očitno, da so zanje volili vsi tisti, ki so želeli, da bi koalicija ostala na oblasti, hkrati pa hoteli izraziti svoje nezadovoljstvo nad socialdemokratsko politiko v vladi (zato so svobodni demokrati prejeli 10,9 odst. glasov, vtem ko so jih dobili pred štirimi leti samo 7,1 odst.). Za končni odgovor bo potrebnih še nekaj tednov preučevanja volilnih rezultatov in obnašanja hamburških volivcev, pa tudi v tem primeru bodo razne stranke ter inštituti različno tolmačili izid teh prvih volitev po Brandtovem triumfu novembra 1972. Saj vendar ni moč pokukati v dušo vsakega posameznega volivca, ki se je v nedeljo odločil zapustiti socialdemokrate in oddati svoj glas liberalcem, kot tudi ni moč ugotoviti, ali je to storil, ker mu morda gre na živce bledi in nekoliko dolgočasni obraz župana Schulza ali ker se kdove zakaj jezi na Brandta ipd. Verjetno je resnica, kot vedno, nekje v sredini. Vsekakor so dolga vladavina socialdemokratov v Hamburgu, njihovo zraščanje z o-blastjo in pa določena negibnost, ob pomanjkanju atraktivnega li-derja, potisnile nekatere volivce v objem liberalcev oziroma opozicije. Kot je tudi gotovo, da so skok cen in tiho razvrednotenje marke, naraščanje brezposelnosti in splošna gospodarska negotovost, zastoj v «vzhodni politiki» in tež koče v zahodni, pogosta Brandtova omahovanja in nesporazumi v koaliciji, takisto razjezili del socialdemokratskih volivcev. Navzlic temu volilni rezultati v Hamburffu ne pomenijo obrata na desno. In sicer zato ne. ker so hamburški krščanski demokrati znatno liberalnejši od ostalega dela stranke, kakor so tudi hamburški liberalci bolj levo usmerjeni od ostalega dela Scheelove stranke. Vrhu tega so te volitve pokazale, da je večina volivcev še vedno za to, da hamburško milijonsko mesto še v naprej vodi koalicija socialdemokratov in liberalcev. Krščanski demokrati se bodo zdaj seveda trudili prikazati to socialdemokratsko izgubo kot posledico «Brandtovih napak». Vendar ne samo to, ker bo poglavitni cilj opozicijske politike predvsem vznemiriti iiberalce in jih omajati v njihovi odločnosti, da ohranijo zvezo z Brandtom tudi po 1. 1976. Toda liberalci vedo, da se jim najbolj izplača ostati v zvezi s socialdemokrati, vendar žele da bi obenem pobrali vse tiste glasove volivcev, ki nočejo, da bi prišla opozicija na oblast, so pa trenutno razočarani nad socialdemokrati. Moč in vpliv liberalcev sta se okrepila, kar Brandtu gotovo ne bo olajšalo njegovega dela PODROČJE SEVERNE IN SREDNJE EVROPE MISLI RESNO Sklenili so, da naj bodo vode spet čiste in žive Ne moremo govoriti o čistem morju, če onesnažujemo reke Seznam snovi in strupov, ki z odplako ne smejo več v reke PARIZ, 6. — Morda pa se je vendarle začelo. Dober začetek pa pomeni že. pravi star rek, pol uspeha. In vse kaže, da bo «stara celina» dala zgled. Pravzaprav ne vsa stara celina, pač pa njen ekonomsko najbolj razviti srednji in severni del. Za kaj gre? ' Sevemozahodni del Evrope hoče imeti spet čiste in žive reke, severni del Evrope hhoče ponovno imeti čista morja. Seveda tista, ki jo obdajajo. Obstoj čistih morij in normalnega življenja v njih pa je odvisen od dobre volje vseh tistih dežel, skozi katera tečejo reke, ki se izlivajo v ta morja. In v tem smislu je 15 severno-vzhodnih evropskih dežel ter dežel iz osrednje Evrope podpisalo pogodbo. ki predvideva vestno izpolnjevanje konvencije, ki prepoveduje iztekanje strupenih in vse- Mario Valgoi s Silvo Koščino v Pagnolovi komediji «Topaze», na sporedu prihodnji petek na 2. TV kanalu ...............................................m.,M........m..........•><■•■•■ ki bo Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Jutro bo primerno za poslovne razgovore. V čustvenih zadevah bodite odločni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši napori bodo poplačani. Družinski program se bo razvijal po načrtu. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) O-gibajte se odvečnih izdatkov Zaradi trenutne utrujenosti boste nerazpoloženi- RAK (od 22.6. do 22.7.) Sporazum vam bo omogočil odlične rezultate. Prejeli boste vabilo, ki nanj čakate že več časa. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne silite v posel, ki vam ne bo prinesel zadoščenja. Ne dajajte obljub, ki jih ne boste izpolnili. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dali boste od sebe vse v delu, ki je važno za vaš napredek. Prijetno srečanje pod večer. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Upoštevajte kritike, ki so vam jih izrekli nesebični prijatelji. Posvetite večer branju. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Previdnost bo vaša moč v spopadu z nasprotniki. Rešite nemudome aktualno vprašanje. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Neki nesporazum bo vam v prid. Ne sanjajte z odprtimi očmi. Nervozni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite pripravljeni na nov« od- govornosti. Popolno razumevanje v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite se, kajti vaši nasprotniki so močni. Ne prepuščajte se bujni domišljiji. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sprejmite ponujeno odgovornost. Uspešno boste branili svojo srečo. kakor škodljivih odplak v vode. Strupene in toksične odpadke se torej ne bodo stekale v reke in reke teh odplak ne bodo dovajale v Severno morje, v Rokav-ski preliv v norveško obalno morje, niti ne v severni Atlantik. S tem bo končno prišla do veljave zaščita zunanji!! obal severnoevropske celine. Vse se je začelo pravzaprav z omenjeno pogodbo, ki so jo sprejeli v juliju in avgustu 1972 v Oslu, s pogodbo, ki je predvidevala le to, da naj ladje in letala svojih odplak pri izplakovanju tankov za goriva ne izlivajo v morje. Tudi pri nas sicer veljajo te prepovedi, ki so posebno važne za tankerje, toda pogosto ima sodišče opravka z manj vestnimi kapitani velikih tankerjev, ki enostavno odtočijo izplako kar v morje z vsemi u-streznimi posledicami. Kako to, da so se dežele srednje, severne in zahodne Evrope odločile za to? V Oslu je leta 1972 padlo seme, francoski minister za probleme ekologije pa je pobudo ne le podprl, pač pa spodbujal «ljudi dobre volje» in izvedenci prizadetih dežel so začeli takoj proučevati problem «na nacionalni ravni», to se pravi, da je pozitivna pobuda francoskega ministra za ekologijo šla preko njegovih kompetenc, ker so v zainteresiranih deželah ustrezni biroji delovali pozitivno. In tako so posamezni biroji prišli do logičnega sklepa, da «možno je doseči konkreten in pozitiven u-speh le tedaj, če se problem rešuje na širši, celinski osnovi». In ko so v birojih posameznih dežel prišli do tega kaj preprostega toda edino logičnega sklepa, so se lani sestali v Parizu predstavniki naslednjih dežel: Švedske, Švice, Portugalske, Velike Britanije, Holandske, Islandije, Luksemburga, Norveške, Danske, Španije, Francije .Irske, Zahodne Nemčije, Avstrije in Belgije. Predstavniki vseh teh dežel, ki so se v Parizu sestali kar trikrat zapored, so razpravljali o vseh mogočih problemih, ki so povezani z ohranitvijo čistega o-kolja, seveda predvsem s problemi odplake velikih mestnih konglomeratov in industrije, kar je na tem industrijsko izredno razvi- tem geografskem področju zelo pomembno. Eden najbolj odločnih in borbenih predstavnikov te «velike družine» in sicer posebni predstavnik Francije Jacques Lys je med drugim takole rekel: «Pomorščaki in letalci pravzaprav ne pridejo toliko v poštev. To so le relativni krivci. Mi, vsi ljudje, ki živimo na kopnem, mi smo najhujši sovražniki morja. Biti sovražnik morja pa pomeni hkrati biti sovražno razpoložen nasproti samemu sebi. Kadar zastrupljamo kanale potoke in reke, čez kako uro morda čez nekaj dni zastrupljamo morje. S tem pa morimo živa bitja, ki žive v morju, morimo torej vse, kar je živega v naši neposredni okolici, v morjih, ki nas obdajajo. In to ne le v površinskih vodah, pač pa do velikih globin, veliko globlje, kot se komu zdi.» Jacques Lys ima v svojem u-radu v osmem nadstropju kar dober zrak in dim iz tovarn mu ne kvari razgled z Montmartra. Smrad iz kanalizacije, smrad z ulic ne seže tako visoko, do njegovega osmega nadstropja. Toda Lys je strokovnjak. Zaveda se, da bi bilo nesmiselnost, lotiti se kampanje za čisto morje v samem morju. Pravilno postavlja vprašanje, da je treba zastrupljanje morja začeti reševati «pri izviru», to se pravi že v mestih in naseljih, skozi katere tečejo potoki in reke, ki «sproti poberejo» vse, kar se vanje steka. Ker smo na geografskem področju z veliko gostoto prebivalstva in močno industrijo, je treba začeti pri potoku, nadaljevati z reko in končati v morju, kajti sicer je vsa te kompanja odveč. Ker se vodni tokovi prepletajo in križajo z mejami dežel, je treba problem reševati družno, kot bi temu rekli, reševati je torej treba vprašanje soglasno med deželami in o teh problemih morajo odločati vlade vseh dežel, ki so s problemom zainteresirane. To je bila v glavnem ideja, ki jo je razvijal Jacques Lys in tri konference predstavnikov 15 dežel, ki so se zvrstile v Parizu, so privedle do konvencije, ki pa je le osnova za skupno in posamično akcijo vseh vlad in po- (Nadaljevanje na 6. strani) v Škrljevcu. Od tedaj je nekaj aktivistk z Momjanščine že pomrlo, druge so se iz svojih vasi odselile in z njimi so šli v pozabo tudi mnogi spomini. Pa tudi tiste, ki so še ostale tu, so že marsikaj pozabile, tako da spomini na čase, ko so ženske dan za dnem nosile hrano svoji vojski v Škrljevcu, izginjajo v mraku človeške pozabljivosti. Aktivistke so bile vse kmečke žene in dekleta in na kmetih ni nikoli časa za spomine. Ko se je vojna končala, ni bilo po domovih že nič več. Vse je bilo treba začeti znova, da bi življenje ponovno zaživelo. Treba je bilo popraviti hiše in pomagati moškim, da so ponovno obdelali polja, da so uredili podivjani vinograd, treba je bilo poskrbeti za otroke, da nadomestijo to, kar so med vojno zamudili. Za spomine ni bilo časa. Nihče ni zapisal, kolikokrat so bose in brez plašča, v dežju in vetru nosile svoji vojski hrano; kako so utrujene in zbite od dolge hoje in teže prišle domov in ni jim ostalo niti toliko časa, da bi se oddahnile, ker jih je čakalo delo. Njihovo, gospodinjsko delo, pa tudi delo moških, ki jih že dolgo ni bilo doma ker so bili v svojih enotah po Liki, v Gorskem kotaru ali drugod, tudi v bližnjem Škrljevcu. Nihče ni zapisal, kako so tihotapile pošto in obvestila vojske in krajevnih oblasti, kako so ta sporočila dostavljale «na-membnikom». Niti poštenega zapisa ni o strahu, ki so ga doživljale, ko so nacisti in fašisti pridivjali v vas, pretepali ljudi, požigali domove, praznili hleve, razbijali sode polne vina ali zlivah petrolej v skrinjo z moko da ni bila več uporabna. Kronika ni zabeležila niti tega, kako so včasih ■zvečer z otroki v naročjft bežale iz svojih vasi, da bi se skrile k prijateljem, ker so vedele, da ne smejo ostati v lastni hiši, ker je na poti nacistična ali fašistična patrulja, ki je namenjena v njihovo vas, morda prav k njim. Kronika tudi ne pove, kako jim je bilo, ko so se čez dan dva vračale domov, potem ko je nevarnost minila in kako jim je prestrašeno srce bilo ob misli, kaj bodo doma našle, oziroma ali bodo našle še svoj dom ali le pogorišče. Vse je minilo. Prestale so vse to. In tega ni bilo malo. Temu pa je sledilo nadaljnjih trideset let težkega kmečkega dela. In ta leta so izbrisala marsikateri spomin. Res je, pomnijo še, kako so hodile in nosile, kako so težačile, spominjajo se, kako so odde na prvo konferenco AFŽ na Učki in še kaj. Toda v tiste spomine se mešajo novejši spomini, na primer ta, da je umrla tovarišica Ana, da je umrla Pina, Marija. Pa tudi druge. Ugotavljajo, da niso več mlade, da so utrujene, preveč utrujene. Pa tudi bolne. In da so od leta do leta vedno bolj same, kajti otroci so odrasli in povečini odšli od doma. In tudi njihovi življenjski tovariši, njihovi možje so priletni in utrujeni, da jim je kmečko delo vedno težje. Kadar kdo pride v te vasi in sprašuje ženske, kako je bilo v tistih časih, v dobi okupacije, med vojno in kaj so tedaj počele, njihovi pogledi le preletijo griče in hribe. Njihovi bežni spomini se za trenutek vračajo v dobo, ko so bile še mlade, pogumne, ko jih ni motilo ne slabo vreme ne mraz, ko jih ni ustavil ne mraz, ne dež, tudi nacisti ne. O vsem tem pa ni nič napisanega, ni zabeležena kronika njihovega prispevka osvoboditvi, ni napisano to, kaj so dale svoji zemlji, domovini. In vendar bi bilo treba to zabeležiti, vsaj sedaj dokler ne gre dokončno v pozabo. T. F. CIRIL GALE: OBRAČUN V POSTOJNI 9.30 12.30 12.55 13.30 14.10 15.00 17.00 17.15 17.45 18.45 19.15 20.00' 20.40 21.45 22.30 18.15 18.30 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 21.15 8.10 9.35 16.45 17.25 18.00 18.45 19.15 19.45 20.00 20.25 20.40 21.40 22.10 22.20 17.25 20.00 20.15 20.30 22.00 ČETRTEK, 7. MARCA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL - 11.30 Šola Poljudna znanost: Odrska umetnost SEVER KLIČE JUG Oddaja, ki govori o razliki med razvitim italijanskim Severom in nerazvitim Jugom DNEVNIK Danes v parlamentu Italijanske kronike: Slovstvo in umetnost do 17.00 Šola DNEVNIK Spored za najmlajše Program za mladino Zgodovina Italije: ODPOR PROTI FAŠIZMU Poljudna znanost: Moda in družba Italijanske kronike Danes v parlamentu in Vremenska slika ' DNEVNIK LA STORIA DI UN UOMO Manciuria 1943-1945 V drugem nadaljevanju dela, ki je bilo posneto po romanu Gomikawe, pride še bolj do izraza podoba inženirja Kaja, ki se odločno zavzame za bolj humane odnose z rudarji. Dejansko se Kaj upre sistemu, s katerim japonski funkcionarji ravnajo nad rudarji - Kitajci. Kljub sovražnemu okolju, v katerem se je znašel, se vendarle uveljavi in premogovni čuvaji se ga ustrašijo, hkrati pa ima na svoji strani tudi osrednje vodstvo rudnikov, ki prav gotovo teži za tem, da bi se proizvodnja povečala, kar pa je po mnenju inženirja Kaje možno le če se izboljšajo življenjske razmere rudarjev. Krajevno vodstvo rudnikov ne popusti, toda Kaj prepreči vrnitev k starim metodam Simfonični koncert DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Protestantizem Vir življenja Tedenska oddaja o kulturnem in družbenem življenju Judov Športne vesti Dežela moja Človek, dežela, življenjsko okolje Današnja oddaja se deli na tri reportaže. Osnovni problem je problem ohranitve področja za najboljši način človekovega življenja. Prva reportaža nosi naslov «Italija na dražbi». Reportaža poudarja pomen določenih «oaz», ki naj se rešijo pred nespametno uporabo. Naslednja reportaža je reportaža, ki je posvečena japonskemu arhitektu Kurokawi in ki govori o njegovem gradbenem načinu v Tokiu. Tretja reportaža pa govori o pariškem kulturnem središču Beaubourgu, za katerega sta napravila načrte Piano in Rogers Ob 20. uri DNEVNIK Jaz in ... : Romolo Valli in slika «Falco che assale una volpe» Gre za delo, ki ga je naslikal Ligabue Nagradno tekmovanje RISCHIATUTTO JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA in 14.00 TV šola: Pred 8. marcem. Za Elizo, Amazonka, Za prosvetne delavce in 15.25 Francoščina Anton Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH Dramska nadaljevanka Svetovno prvenstvo v rokometu: Obzornik Moški pevski zbor «Vres» iz Prevalj Naš ekran Risanka DNEVNIK Kam in kako na oddih Emile Zola: «V KIPEČEM LONCU» Francoska dramska nadaljevanka se z današnjim nadaljeva njem zaključi. Vabrovi so pripravljeni vzeti nazaj skesano Berto, Duveyriera pa ljubica Clarissa tako izžema, da začne mož misliti že na samomor. Berta se končno vrne k možu, Octave pa zapluje v zakonski pristan trgovine z blagom, kjer je začel svoje pariške pustolovščine Četrtkovi razgledi To bo oddaja o kmečki ženski, ki se danes vključuje v napore za spreminjanje razmer na podeželju. Kmečka ženska ne o-pravlja več le tradicionalnih gospodarskih in kmečkih opravil, pač pa si kot enakovredni član prizadeva sodelovati tudi pri modernizaciji kmetijstva, seveda za večjo produktivnost in za boljše življenjske razmere na podeželju. Posamezni po govori z ženskami s podeželja potrjujejo, da je kmečka žen ska že storila nekaj korakov v tej smeri in da ponekod že žanje plodove svoieaa dela LIKOVNI NOKTURNO: LAPAJNE Na predvečer Dneva žensk bo Ljubljanska TV predstavila dru žino Lapajne: Dragico Čadež, akademsko kiparko, in Toneta, očeta in akademskega kiparja. Ta tenkočuten nokturno komentira s filmsko kamero Žaro Tušar, pesmice Neže Maurer pa recitira Mojca Ribič DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Svetovno prvenstvo v rokometu Risanke za otroke DNEVNIK DESETAR SAM Film je režiral Norman Taurong, v glavnih vlogah pa igrata Dean Martin in Jerry Lewis Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju Prenos iz Muenchna TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Plošče resne glasbe; 19.10 Spomin na J. Ukmarja; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Formentini — Kravos: «Dnevnik zasutega rudarja Tiffa»; 21.20 Skladbe davnih dob. TRSI 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Pisan spored; KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Šolska oddaja; 10.45 prijateljica Vanna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.10 O-perna glasba; 16.40 Polke in valčki; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Portreti; 18.00 Popevke; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Radijski oder; 22.35 Slovenski solisti in ansambli. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz: 10.00 Reportaža; 11.30 Četrti spored; 14.07 Prisluhnimo jim; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.40 Spored za otroke; 18.45 Sindikalno ekonomska panorama; 19.27 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.45 Knjižne novosti; 22.10 Mezzosopranistka Fiorenza II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15 30, 19.30 Poročila: 8.40 Kako in zakaj? 8,50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka «Vojna in mir»; 9.35 Pesem za vsakogar; 13.30 Glasbeno - govorni spored; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.40 Ob 17.50 kratek pogovor s Cavallino in Liguorijem med oddajo 31-31 o Primorskem dnevniku Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Orkester, nakar sledi prvi večer festivala popevk v Sanremu. MI PROGRAM 9.25 Pesnik Zborowski; 9.30 Strani iz albuma; 10.00 Koncert; 11.40 Recital Marije Chiare; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 1300 Kako je Schoemberg videl Mahlerja; 14.30 Zborovska glasba; 15.10 Strani za klavičembalo; 15.30 Simf. koncert; 17 25 Enotni razred; 18.05 Sličice iz Francije; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Violina in glasba na violino; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 Kaj glasba pripoveduje; 14.40 Enajsta šola; 15.40 Gregorc: Simfonietta za godala; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 S. Grum: Matere; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Plesni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije: 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel Adamiča; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke: SPORT SPORT SPORI SMUČANJE V SLALOMU ZA SP Ochoa v Zakopanih presenetil favorite Grosov naskok na skupni lestvici pred Hinterseerjem znaša h še šest točk ZAKOPANE, 6. — Tekmovanje za svetovni smučarski pokal se bliža koncu, saj manjkata do zaključka v Visokih Tatrah le še dve tekmovanji. Danes je v slalomu v Zakopanih zmagal Španec, olimpijski prvak v tej disciplini, Francisco 0-choa, ki je s svojo izvrstno vožnjo premagal italijanskega favorita G. Thonija in Grosa. Italijanska predstavnika, ki sta prevladovala v teh zadnjih nastopih za svetovni pokal, sta se morala vdati tudi pred Avstrijcem Hinterseerjem, ki je tako zmanjšal svoj zaostanek za Grosom. Ta je zmagal v prvi vožnji, v drugi pa se je uvrstil komaj na deseto mesto. Gros si je tako zapravil svoj velik naskok, kar sta izrabila Avstrijec in tudi njegov tovariš Thb-ni. Proga v Zakopanih je bila izredno težka, kar dokazuje tudi veliko število izločenih tekmovalcev. Vrstni red slaloma: 1. Francisco Ochoa (Šp.) 1’58”50 2. Gustav Thbni (It.) 1’59”25 3- Hans Hinterseer (Av.) 1’59”92 4. Ingemar Stenmark (Šve.) 2’00"04 5. J. Kniewasser (Av.) 2’00”41 6. A. Bachleda (Polj.) 2’01"61 7. M. Rieger (ZRN) 2’01”77 8- T. Petrogiovanna (It.) 2’02"25 9- H. Schlager (ZRN) 10. Piero Gros (It.) H. R. Derezinski (Polj.) 12. H. Berchthold (Av.) 13. W. Junginger (ZRN) 14. T. Ringbengt (Šve.) 15. Helmuth Schmalzl (It.) Lestvica za svetovni pokal: 1. Piero Gros (It.) 2- Hans Hinterseer (Av.) 3. Roland Collombin (Švi) in Gustav Thoni (It.) 5- Franz Klammer (Av.) 0. David Zwilling (Av.) 7. Erwin Stricker (It.) 8. Johan Kniewasser (Av.) " Christian Neureuther (ZRN) in Herbert Plank (It.) 2’02”30 2’03”05 2’03”28 2’03"69 2’04"24 2’04”42 2’04"69 140 125 95 87 67 UMETNOSTNO DRSANJE MCfNCHEN, 6. - Sovjeta Irina «ednina in Aleksander Zajcev sta esvojila v MUnchnu naslov svetovnih prvakov v dvojicah, na SP v nmetnostnem drsanju. Druga sta bi-1* njuna rojaka Ljudmila Smirno-va in Aleksej Uljanov, 3. pa vzhodna Nemca Romy Kermer in Rolf Osterreich. Kolajne so torej osvo-lili isti tekmovalci kot na EP v Zagrebu, le da sta 2. in 3. par zamenjala mesti. NOGOMET POKAL PRVAKOV Poraz (mn zvezde (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Crvena zvezda Je danes v hladnem in deževnem vremenu, pred okrog 50 tisoč gle-dalci, v prvi četrtfinalni tekmi za Pokal evropskih prvakov, kljub bolj-811 igri, doživela poraz s španskim Prvakom Atleticom iz Madrida z 0:2. spancem je uspelo z izvrstno o-brambno taktiko in dobro obrambo vratarja Reine onemogočiti številne napade domačih ter v redkih, nepričakovanih protinapadih doseči dva g°la, z Luksom v 8. min. in Gara-^iem v 80. min. Povratna tekma bo 21. marca v Madridu, B. B. d.p. Pighin, v 26. min. Gapoporto (11-metrovka). Juventina je v nedeljo zjutraj zgubila priložnost za drugo zaporedno zmago. Omeniti je treba, da so Štandrežci vodili po sedmih minutah igre že s 3:0, čeprav so v ekipi manjkali trije standardni igralci. Po tretjem golu so slovenski igralci, prepričani v svojo zmago, prepustili sredino igrišča nasprotniku, ki je v 20. minuti prvega polčasa dosegel gol z Gapoportom. V drugem polčasu je Juventina popustila na vsej črti. Azzurra je stalno vodila igro, njeni napadalci pa so večkrat ogrožali vratarja Maraža, ki je moral dvakrat kloniti. Komaj ob stanju 3:3 so mladi ju-ventinci pričeli spet napadati in o-grežati nasprotnega vratarja. Četrtega gola pa niso dosegli, verjetno zaradi utrujenosti. KOŠARKA TEDENSKI PREGLED NASTOPI NAŠIH MOŠTEV POSTAJAJO BOLI OBETAJOČI Danes se bo začelo tudi tekmovanje v minibasketu Promocijsko prvenstvo Po tolikih porazih obeh naših predstavnikov je končno Kontovel poskrbel za prepričljivo in dragoceno zmago proti ekipi Villess. Kontovelci so zmago povsem zaslužili, saj so bili vseskozi v vodstvu. Z osvojenima točkama pa so naši košarkarji napredovali v lestvici in so trenutno na predzadnjem mestu, skupno z Villessami. Bor je v tem kolu počival in je tako ostal osamljen na dnu lestvice, z borima dvema točkama. Za veliko presenečenje y poskrbel v tem kolu Sagrado. ki je povsem nepričakovano premagal drugega z lestvice, ekipo Itale iz Gradišča. Tudi POM iz Tržiča se je močno upiral Libertasu iz Trsta, saj je podlegel le za dve točki. Ostali izidi pa niso prinesli presenečenj. IZIDI 12. KOLA Kontovel - Villesse 53:45, Liber-tas Barkovlje - CGI 53:57, Libertas Trst - POM Tržič 60:58, Sagrado -Itala 83:72. Počitek: Bor. LESTVICA Libertas TS 10 10 0 772:639 20 Itala 11 9 2 818:655 18 POM Tržič 11 8 3 731:667 16 Sagrado 12 7 5 773:749 14 CGI Milje 12 6 6 717:714 12 Lib. Barkov. 12 5 7 720:763 10 Kontovel 10 2 8 561:668 4 Villesse 12 2 10 728:921 4 Bor 10 1 9 645:768 2 - Atletico je Dragan Džajic streljal žogo naravnost ODBOJKA V 2. ZVEZNI LIGI Podvig Salonita v preteklem kolu Izola osvojila v Borovu le en niz V MLADINSKI LIGI Ekipa Juv^niine zapravila loško Azzurra — Juventina 3:3 (1:3) JUVENTINA: Maraž, šošol, Pisk, Baškulin, Baie, Faganel, Tavčar, Plesničar, Mučič, San Filippo. AZZURRA: Pizzi, Mastroianni, Pego, Paziente, Beltrami, Sfiigoi, Ponzalli. Gapoporto, Pighin, Pelizon. STRELCI : v 2. min. p. p. Mučič, 'i, 5. min. Faganel, v 7. min. Mu-cič, v 2. min. Gapoporto: v 24. min Primorska predstavnika v 2. zvezni odbojkarski ligi — zahod, Izola in Salonit sta v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva igrala v gosteh. Uspeh tega gostovanja je bil polovičen. Izola se je vrnila domov osvojenim setom, Salonit pa je prinesel domov dragocen par točk. Izola je gostovala v Borovu kjer se je srečala z moštvom enakega imena. Tekmo je začela zelo obetajoče in je osvojila prvi set. V nadaljevanju tekme pa so Izolčani igrali precej slabše in niso več u-speli ogroziti domačinov. Izoli tako ni uspelo prekiniti serije zmag domačinov nad moštvi iz prve polovice lestvice, ki so v Borovu, z izjemo Železničarja, vsa po vrsti izgubila. Pravi podvig pa so pripravili i-gralci Salonita v Banjaluki kjer so zadali domačemu Čajavcu prvi poraz doma. Kanalci so začeli tekmo zelo uspešno. S sorazmerno lahkoto so dobili prvi in drugi set. V sredini tretjega seta pa je pri vodstvu 10:9 prišlo do preobrata. Domačini so zaigrali kot prerojeni in uspeli dobiti set. Tudi v četrtem setu se Kanalci niso mogli uspešno upirati naletu domačinov, ki jim je uspevalo vse. Ne da bi hoteli kogarkoli opravičevati, pa moramo tu povedati, da je imel za tak preobrat veliko «zaslug» glavni sodnik, ki je zelo ublažil kriterij sojenja, kar je odgovarjalo tehnično slabšim domačinom. Odločilni, peti set bo šel v «zgodovino» te lige. Domačini so povedli s 6:1, 12:2 in 14:5. Tekme je bilo praktično konec. Manjkala je le e-na sama točka. Skozi ves set so pri Salonitu taktizirali, poskušali zaustaviti nalet nasprotnika in vsaj u-blažiti poraz. V tej brezupni situaciji se niso hoteli predati do samega konca. Hoteli so realizirati še vsaj nekaj točk. To jim je začelo tudi uspevati. Domačini so do stanja 14:8 imeli še štirikrat set žogo. Od tega rezultata dalje pa je Salonit držal servis in začel nizati točke. Pri 14:12 se je nasprotnika lotila panika in malodušje. Domačine je začela zapuščati tudi moč in srečanja je bilo kmalu konec. * * # Slovenski derbi med Kamnikom in Fužinarjem se je končal s polomom domačinov, ki niso uspeli osvojiti niti seta. Fužinar ostaja tako še vedno resen kandidat za prvaka. Mariborčani so gostili splitsko Mladost, s katero pa niso imeli prevelikih težav. # # * Nedeljsko kolo prinaša nov sloven- HičtoO- u^ecUtuUiMi ski derbi. Tokrat gostuje v Kanalu moštvo Kamnika ki bi znalo biti zelo nevarno. Zaigrati bo potrebno na vso moč že na samem začetku. Izola sprejema v goste banjaluške-ga čajavca, ki bi znal neugodno presenetiti. Potrebna bo velika previdnost. Maribor potuje v Zenico. Fužinar pa v derbiju kola sprejema v goste vodeče moštvo osiješkega Željezničarja. Potrebna je zmaga! Brez zmage bi bile verjetno vse ambicije Fužinarja pokopane. Rezultati primorskih predstavnikov: R. Čajavec — Salonit 2:3 (12:15, 11:15, 15:11, 15:8, 14:16) Borovo — Izola 3:1 (11:15, 15:6, 15:9, 15:11) LESTVICA Željezničar in Fužinar 18, Karlo-vac 16, Interplet in Salonit 14, Izola 12, Maribor, Kamnik, Čajavec in Borovo 10, Mladost 8, Zenica 2. . E.. Hvalica NOGOMET : ŠPORT MED DIJAKI Zmaga Dolincanov S. Gregorčič — I. Cankar 3:0 (2:0) STRELCI: Lovrečič iz enajstmetrovke, Zonta in Kocjančič. «S. GREGORČIČ» Dolina: Smot-lak, Grizonič, Sancin, Labiani, Lovrečič (k), Zonta, Kocjančič, Kažem, Kraljič, Zobin, Martini (Štefančič). «1. CANKAR» Sv. Jakob: Furlan (k), Cerkvenič, Škabar, Orsini, Žužek, Gruden, Race, Lorenzi. SODNIK: Ivo Strnad. V ponedeljek sta se na dolinskem nogometnem igrišču spoprijeli v prijateljskem srečanju reprezentanci srednjih šol iz Doline in od Sv. Jakoba. Ob močni burji in na blatnem igrišču so dolinski dijaki premagali goste, ki so nastopili le v osmih. Čeprav so gostje nastopili z močno okrnjeno postavo, pa so se domačinom požrtvovalno upirali, niso pa mogli preprečiti poraza. Tekma je pokazala, da je na naših šolah nekaj dobrih nogometnih talentov (Žužek, Orsini pri Sv. Jakobu, Lovrečič, Labiani. Grizonič, Kraljič, Zonta, Kažem v Dolini). b. 1. Prejeli smo s prošnjo za objavo: V zvezi z včerajšnjim dopisom v rubriki «Pisma uredništvu» v katerem je bil govor o letošnjih ZŠI, želim kot načelnica smučarskega odseka SPDT in članica organizacijskega odbora letošnjih Zšl pojasniti sledeče: Letošnje igre bodo potekale, Žal zaradi pomanjkanja snega, z eno in pol mesečno zamudo in je prav zato izbira padla na Piancavallo, ki nam je v dosedanjih pogojih zagotavljal redno organizacijo iger. Sicer pa se tako ta odločitev, kot tudi vsebina torkovega članka, nanašata na prejšnje pogoje. Glede na nove snežne razmere bo odbor iger o njih še odločal. Datum pa ostane vsekakor isti, ker čaka tržaške in goriške smučarje teden prej, t.j. 24. marca, tržaško, oziroma goričko prvenstvo. Za «most» ob Jožefovem pa so težave predvsem zaradi prezasedenosti prog v raznih centrih velike. Zagotavljamo pa, da pravilnik, ki bo pravočasno objavljen 15 dni pred tekmovanjem, ne bo predvidel omejitve v starostni kategorizaciji (tekmovali bodo lahko smučarji od 6. leta dalje) in tudi ne kar se zmožnosti tiče. Navedene pesimistične misli v članku glede udeležbe pa so se nanašale na piškavo pripravo večine naših smučarjev. Najbolj bodo oškodovani začetniki in prvorazredniki (odrasli), ki bodo morali prevoziti (zaradi letnika, kateremu pripadajo) celotno progo in ker možnosti prevoza naj st bo v črni vrh, kot v Piancavallo, vsekakor ne bodo najboljše. S. Micheluzzi V ODBOJKARSKI LIGI MLADINCEV POM - Kontovel (18.00), Bor - LESTVICA Sagrado (16.00), Villesse - Libertas Bor 2 2 0 117: 63 4 Barkovlje, Itala - Libertas Trst. CGS 2 2 0 114: 65 4 Počitek: CGI. Inter 1904 1 1 0 91: 45 2 Ocene P.d.: A. Zavadlal (K) 2, Don Bosco 2 1 1 133: 72 2 Starc (K) 1. Servolana 2 0 2 77:134 0 SKUPNO: Starc (K) 12, A. Zavadlal (K) 8, Kapič (B) 5, Fabjan CGI Lloyd B 2 1 0 0 2 1 59:146 30: 96 0 0 Bor se upiral je dobro Petrarci Povratno srečanje v Padovi bo v torek Bor — Petrarca 1:3 (7:15, 15:10, 3:15, 11:15) BOR: Požar, šiškovič, Kodrič, Košuta, Prašelj, Elijo Kralj, Nadlišek, Žerjal. V nadaljevanju mladinskega odbojkarskega prvenstva so mladi odbojkarji Bora v šestnajstini finala naleteli na izredno močne nasprotnike. Tržačani so v tem prvem domačem nastopu presegli pričakovanja. Z odbojko, ki so jo pokazali na stadionu «L maj» niso prav nič zaostajali za gosti. Edina njihova slaba stran je bilo dokajšnje pomanjkanje izkustva. Izvrstni Donato in tovariši se morajo zahvaliti v največji meri prav temu, da so odšli iz Trsta neporaženi. Tudi v najbolj kritičnih trenutkih so znali zajeziti napade domačinov in kar jim ni uspelo zaustaviti z blokom je pobrala obramba. V drugem setu, kb je Požar ob dobri pomoči vseh ostalih razbil njihovo vrsto, so bila vsa prizadevanja zaman. Sam začetek je kaj kmalu pokazal, da so imeli borovci do nasprotnika upravičeno veliko spoštovanje. Zadovoljiti so se morali samo s sedmimi točkami in konec niza je bil daleč slabši kot prvi del. iiiiiiii«iiiitminniiiiiiiiiniiiiiiimiimiiii»mmiiiHiiimuiiuiiiiiiuimi«iuiiiiiiui«iimmiiiiiiiiiiiiii»«iini«ii ODBOJKA Turnir prijateljstva DREVI V GORICI OLYMPIA-DOM Favorit za zmago je ekipa Olympie Domačini so se nam predstavili v drugem nizu v popolnoma drugačni luči. Ko je debil Požar visoko podane žoge, ga niso zmogli ustaviti. Po začetnem izenačenju je Bor povedel in stanje spravil zasluženo v ravnotežje. Niti v tretjem setu «plavi» niso igrali tako slabo, kot kaže končna bera točk. Nasprotniki pa so znali skrbno izkoristiti vsako njihovo napako. Zadnji set je bil enakovreden vse do osmice. Gostje so si nato priborili štiri zaporedne točke in se tako dobro zavarovali pred igranjem petega, odločilnega niza. Povratno srečanje bo prihodnji torek v Padovi. Če bo okreval Bruno Kralj, bodo Tržačani ne glede na to, da bodo nastopili v gosteh, nudili nasprotnikom prav gotovo še večji odpor. G. F. 792 n KOŠARKA V 1. jugoslovanski košarkarski ligi so všeraj odigrali te tekme: Rabotnički — Zadar 82:80 Jugoplastika — Željezničar 99:63 Partizan — Lokomotiva 97:81 Industromontaža — Metalac 74:63 Bosna — Beograd 95:72 Tekmo Radnički — Olimpija bodo odigrali danes. Znani jugoslovanski telovadec Janez Brodnik se bo umaknil iz aktivnega športa. V soboto bo zadnjič nastopil na tekmovanju za «Gimnastični pokal» v Kranjski gori. Danes se prične tudi za goriške ekipe odbojkarski turnir za pokal prijateljstva. Za to prvenstvo, ki ga je organiziralo ZSŠDI, se je javilo pet ekip, od katerih dve z Goriškega: Dom in Olympia. Prav s tekmo med tema dvema moštvoma se bo pričel drevi ta turnir na Goriškem. Glavni favorit v nocojšnji tekmi je Olympia, ki nastopa v višji ligi od Doma, v D ligi, in v vrstah katere so izkušnejši igralci. Poleg tega Domu letos igra ne gre najbolje izpod rok. Toda gotovi smo, da bo nocojšnja tekma (in vse ostale tekme turnirja) koristna za obe ekipi, posebno za prvenstvene nastope, saj za obe ekipi, v posameznih prvenstvih, stanje na lestvici ni najbolj rožnato. Tekma Dom — Oljmpia bo drevi ob 20.15 v telovadnici tehnične šole ITI «Galileo Galilei» (Ulica Puccini, Gorica). Trener Doma, Jožko Prinčič, je za to srečanje sklical vse igralce, ki se bodo morali zbrati ob 19.45 pred zgoraj omenjeno telovadnico. I. K. Sinoči je v Gorici Saclà premagal goriško Patriarco s 86:66. Tekma je veljala za italijanski košarkarski pokal. Pavšič KOLESARSTVO RIM, 6. — Za mednarodno kolesarsko dirko od Tirenskega do Jadranskega morja sta se prijavila tudi znana tekmovalca Maertens in Verbeck. Proga te dirke bo letos merila skupno 780 km in bo razdeljena na pet etap. • * * V soboto bo na sporedu tradicionalna kolesarska dirka Milan — Turin. Na 209 km dolgi progi bo nastopilo 130 tekmovalcev. Med Italijani ne bo nastopil Gimondi, ker bo tekmoval na francoski dirki Pariz — Nica. NOGOMET LONDON, 6. — Nekatera angleška prvoligaška nogometna moštva so sklenila sprejeti določene ukrepe, da bi zopet povečala zanimanje za to igro, ki je v zadnjem času v Vel. Britaniji precej upadlo. Med drugim bodo delali reklamo za po samezne tekme tudi po televiziji. Za vsak tak reklamni televizijski oglas bodo moštva plačala po tri in pol milijona lir. PRIHODNJE KOLO (9.3.) smučanju s šolo. Borovci so želi prepričljivo zmago na račun Ser-volane in so tako ostali na vrhu lestvice skupno s CGS. Polet pa je dramatični igri zgubil tekmo proti Italsidru, potem ko je bil do pet sekund pred koncem v vodstvu z dvema točkama. Ena zmaga in tesen poraz sta torej obračun zadnjega kola v tem prvenstvu. Skupina A IZIDI 2. KOLA Bor - Servolana 43:32. Don Bosco Llovd B 96 30, CGS - CGI 72:28. Počitek: Inter 1904. (B), Klobas (B). Kralj (B) in Koren (B) 4, Vatovec (B), Baraz-zutti (B) in Francia (B) 3, Lukša (K) in D. Zavadlal (K) 2, Hrvatič (B), Kofol (K) in B. Daneu (K) po eno točko. Mladinci Poletovci so potrdili trenutno dobro formo in so tako po lepem srečanju proti Italsidru izbojevali dragoceno zmago na račun Servolane. Tehnični vodja Servolane Comici je po tekmi dejal: «V takem mrazu gotovo nismo mogli pričakovati lepe igre. Čudim se samo temu, da so naši igralci bili tako pomanjkljivi pri metih na koš. Igrali smo na domačem igrišču, kjer tudi treniramo ob vsakem vremenu. Prepričan sem bil, da bomo zato zmagali, kot proti Patriarci. Žal, pa smo na pravili preveč napak.» Sodnik Cozzolino pa je dejal: «Sodil sem že drugo zaporedno tekmo zmago Poletove ekipe. Mislim, da je največja prednost tega moštva v tem, da igralci nikdar ne popustijo. Proti Italsidru je bil Polet že dvajset točk v zaostanku, nato pa je zgubil le za tri točke. Proti Servolani pa prav tako ni nikoli popustil in je zasluženo zmagal.» Kadeti Borovci so brez težav odpravili peterko Scoglietta s 123 koši in so tako osvojili drugi par točk v tem prvenstvu. Ta zmaga je bila pričakovana, saj so borovci že v prijateljski tekmi, ko so nastopili izključno z igralci letnikov 1958, z lahkoto premagali to ekipo. Pri tem srečanju pa bi hoteli pohvaliti simpatičnega in požrtvovalnega Renata Furlana, ki je vedno resno treniral, čeprav je bolj malo igral. Mladi Renato je zelo napredoval, kar je tudi dokazal v tem srečanju. Derbi kola je bil med Interjem 1904 in Lloydom Adriaticom. V vrstah Lloyda je nastopil tudi Oeser, ki nastopa v B ligi. Kljub temu pa je Inter 1904 zmagal, čeprav z eno točko razlike in je tako ostal pri vrhu lestvice brez poraza. IZIDI 3. KOLA Bor - Scoglietto 123:36, SABA -Inter Milje 136:28, Inter 1904 - Lloyd Adriatico 63:62. LESTVICA PRIHODNJE KOLO (10.3.) Don Bosco - Servolana. Lloyd B -CGS, CGI - Inter 1904. Počitek: Bor. Skupina B IZIDI 2. KOLA Ital vier - Polet 46:44. Libertas . Ferroviario 19:53, Kontovel Flaminio n-O. Počitek: Lloyd A. LESTVICA Polet Lloyd A Kontovel Italsider Ferroviario Libertas Flaminio 137: 58 75: 38 73: 50 84:119 103: 92 31:146 0: 0 Inter 1904 3 3 0 283:126 6 Bor 3 2 1 313:146 4 SABA 2 2 0 248: 73 4 Lloyd 1 0 1 62: 63 0 Scoglietto 3 0 3 98:370 0 Inter Milje 2 0 2 53:279 0 PRIHODNJE KOLO (9.3.) Lloyd Adriatico - Bor (20.00), Inter Milje - Scoglietto, SABA - Inter 1904. Dečki Kontovel v tem kolu ni nastopil, ker je bila večina košarkarjev na PRIHODNJE KOLO (10.3.) Kontovel - Italsider (11.00), Flaminio - Ferroviario, Libertas - Lloyd A. Počitek : Polet. Ocene P.d.: Furlan (B) in V. Sosič (P) 2, Rauber (P) in Udovič (B) 1. SKUPNO: V. Sosič (P) 3. Danev (P), Ban (K), Race (B). Furlan (B) in Udovič (B) 2. Rauber (P) in Čuk (K) po eno točko. Danes začetek v minibasketu Danes bo start v prvenstvu mi-nibasketa za letnik 1962 in mlaiše. Na stadionu «1. mai» se bosta v derbiiu sponriieli peterki Bora in Brega. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri. b. L PRIJATELJSKI SREČANJI V okviru priprav za prvenstvo v minibasketu za letnik 1962 in mlajše je Bor prejšnje dni odigral dve prijateljski tekmi. Inter Aurisina — Bor 62:53 BOR: Canciani 25, Pegan 14, Ra-žem 4, Olenik 4, Lokar 4, Škrlj 2, Schillani, Pecchiar, Husu, Švara, Batič in Cej Srečanje je bilo v Nabrežini in je bilo zaradi požrtvovalnosti igralcev obeh ekip dokaj izenačeno in razburljivo. V Borovih vrstah sta Canciani in Pegan dobro vodila igro svoje ekipe. Bor — Polet 57:44 BOR: Canciani, Pegan, Ražem, Olenik, Štavar, Schillani, Lokar, Husu, Cej, Škrlj, Švara, Poljšak in Pecchiar. POLET: Hrovatin, M. Sosič, Benčina, Kalc, Vremec, Gulič, Piccini, Legiša, Bratož, E. in I. Grgič, V. Kalc, Vidali, Tavčar, Sosič. SODNIKA: Dolenc in Dovgan. Tudi ta tekma je bila izenačena in je pokazala, da sta naša predstavnika zadovoljivo pripravljena pred začetkom prvenstva Canciani in Pegan pri Boru, Hrovatin in Benčina pri Poletu so bili najboljši. Presenetljivo dobro je sodil mladi Dovgan. b. L TONE SVETINA Pisala je Jožu, naj pride. Ozirala se je h goram, a ni ga bilo, čeprav si ga je neznansko želela. Tisto na vročih skalah ’v kotanji nad plazom je živelo v njej in se vračalo » silo, ki se ji ni mogla upirati. Prihajalo je v sanjah in se spreminjalo v zavest, da ne more več čakati in ne trpeti. Povedala je očetu, kako je z njima. Zmajal je z glavo In menil, da iz tega ne bo nič. Prevelika razdalja da ju loči in da nista ustvarjena drug za drugega. Jokala je, koprnela in si dopovedovala, da mora z njim govoriti. Delala je doma v gostilni. Kuhala je in stregla. Prihajalo je mnogo ljudi. Fantje so jo oblegali m ji dvorili Tudi resni snubci so bili med njimi, pa jih je odvračala in mislila nanj. Njena otožnost, zastrta strast in nedostopnost so še povečale njen ugled in zanimanje zanjo. Neutešeno hrepenenje se je sprevrglo v žalost, ki je očeta bolela. Spet je spregovoril s hčerjo, Mož je mislil praktično. Kaj bo dekle z njim? Nič nima razen dveh rok, železar je, ki mu sploh ni do tega, da bi se prijel gostilne in zemlje. Ni se mogel sprijazniti, da bi dal hčerko človeku, ki živi iz rok v usta. Toda zaman jo je pregovarjal Trmasto je trdila, da ga hoče zase. Povedala mu je tudi, da je plezalec. To je očeta povsem razočaralo Svetoval ji je, naj ga pozabi, ker da pozna te vrste ljudi. Vedno so razpeti med žensko in goro. Tako ji je dejal: «Hči, če ga boš vzela goram, se bo zapil in bo nesrečen. Če pa ga bodo gore premamile in vzele tebi, boš nesrečna ti. Zakaj slej ali prej se bo ubil in ostala boš sama z otroki. To so ljudje, ki ne smejo imeti nobenih obveznosti. Ne žene ne družine ne posesti ne podjetja, ker vse zapravijo. To so sanjači, podobni tistim, ki jih prevzame lov, hazardna igra ali kakšna druga neumnost...» Tudi ti razlogi niso zalegli. Toliko ga je okusila, da se mu ni mogla odpovedati. Preveč se je razlikoval od vseh tistih, ki so se sedaj sukali okoli nje. Tako brez moči je bila, da bi se mu uprla, kakor takrat, ko Jo je dvignil od tal in jo nesel v naročju kot plen pod steno. Toliko časa je sitnarila, da je oče, ki je imel samo njo, privolil, da ga gre obiskat in se z njim pogovori. «čas je, Tinca, da se poročiš. Stara sta oba dovolj, če mu je res toliko zate, kot je tebi zanj, ga kar vzemi. Naj pride sem. Postal bo gospodar, če mu pa tu ni všeč, bova midva prodala in doli pri njih kupila kaj primernega, da bomo lahko živeli, ne da bi bili odvisni od mesečnih plač...» Vesela je bila očetovega dovoljenja, da gre lahko k njemu za nekaj dni, in denarja, da bo lahko dostojno živela. Frisala mu je, kdaj pride. Vse noči do odhoda je sanjala, kaj mu bo povedala, in ugibala, kaj ji bo rekel, čas za pomisleke in napovedi se je iztekal, če bi očetu povedala, da je sklenil iz nje napraviti plezalko, bi se zagotovo uprl. Za pohajanje po gorah ni imel razumevanja, še manj pa za to, de bi njegova edinka tvegala svoje življenje tam, kjer ni videl v tveganju nobenega smisla. Polna slutenj nečesa pomembnega je sedela ob oknu in poslušala bobnenje koles vlaka, ki je drvel skozi karavanški predor. Pravzaprav Joža še ni dobro poznala Govoril je malo, rad se je šalil, znal pa je poslušati Ni si znala razlagati, zakaj, so vsi fantje, ki so. se vrteli okoli nje, v primerjavi z njim kratko malo zbledeli. Na postaji je odprla okno. Zagledala ga je na peronu, plečatega, v irhovicah in s kastorcem ter polnim nahrbtnikom, iz katerega je molela konica cepina. Padla mu je v objem, čudno se ji je zdelo, da vsi ljudje tako zijajo vanju. Ni še vedela, kako je poznan. On si je mislil, da so jo gore prevzele in da si želi jesenskih planin, zato ker bi rada v medlem soju oktobrskega sonca oživila njuno ljubezen. Tinca mu ni niti z besedo spremenila njegovih predstav, človek težko natanko pove svojo misel celo takrat, kadar gre za pomembno stvar, in tako se zgodi, da govorimo drug mimo drugega. Mislila Je, da jo bo peljal domov, on pa se je namenil z njo v hribe. Ni se upirala, ko sta se z vlakom odpeljala proti visokim, na vrhovih že zasneženim goram. Napotila sta se v dolino Vrat. Njene odvečne stvari sta pustila pri zadnji hiši, in že sta se vzpenjala ob šumeči reki, v katero se je usipavalo rumeno listje. Šele med drevjem ob skalah se je zavedela, kako je lepp, če živi brez ure, s soncem sama z njim, ki ga ima rada. Človek ne ve, kaj mu pomeni prijatelj, ki mu je resnično blizu, dokler ga ne izgubi. Ona ga mora šele dobiti. Vedela je, da hoče imeti steno 'n njo, ona pa samo njega. Približevala sta se veliki steni, njeni tekmici, kamor je zrla s tesnobo Joža ji je pravil, kako so jo to poletje naskakovali in kako ni nikomur uspelo izpeljati kakšne nove smeri. «Ne razumem vas Zakaj se vsi poprek trudite, da bi izpeljali nove smeri tam, koder ni še nihče lezel? Ali ni stena potem prav tako lepa, kot je bila?» Smejal se ji je in odvrnil: «Morda je še lepša. . Toda tisto prvič je enkratno in nepozabno Nihče ne more biti dvakrat prvi.» Rahlo je zardela, ko seje spomnila nanju, in morala mu je dati prav. Zavila sta k pastirski koči. Odločil je, da bosta tu prenočila. Izbrskal je ključ izpod praga. Ko je odprl vrata, jima je udaril v nos duh po smoli in prežganem dimu. Na pograd, nastlan s slamo, sta vrgla nahrbtnika. «Zdaj pa lahko malo počiješ. Vse bom opravil sam.» Nalomil je trsk in prižgal ogenj. Na glistih je bilo dovolj suhih drv. Rekel je, naj naklada, on pa je skočil z vedrom k studencu po vodo. Gledala je za njim. Ko je izginil, se je zazrla v zublje plamena. Vroče so piali vse do njenih lic. Ko se je vrnil z vodo, se je ponudila, da bo kuhala «Tu v hribih si moja gostja, zato bom jaz kuhal in stregel. Kadar pa bom pri vas doma, si bom dal postreči od tebe.» Vprašala je: «Ali bo zmeraj tako, ali samo zdaj?» Skušala je napeljati pogovor na prihodnost, čimprej je hotela izvedeti od njega, kaj si misli o tem, kako bo z njima. Ne da bi pomislil na tisto kot ona, je odgovoril: «Zmeraj in povsod bo tako!» Kočo sta napolnili toplota ognja in svetloba trepetajočih plamenov. Sedla sta k ognjišču, se držala za roke in čakala, kdaj bo v črni ponvi zavrelo. Vrata sta imela odprta, da sta mimo ognja lahko strmela v steno, v zgornjem delu je že zasneženo, in v vrh Triglava, od koder so lili žarki večernega sonca. Dober mož bo, si je mislila, ko ga je gledala, kako meša žgance in jih beli z velikimi ocvirki. Zavrel ji je še čaja in vse skupaj postavil prednjo na mizo. Oba sta jedla iz ene sklede, kot mož in žena. Robove gore in veje drevja je strnila noč. Zapri je vrata in jih zapahnil z besedami: «Da naju ne bo medved!» Smehljaje si je razvezala lase in si jih razčesala. Ogenj je zagorel in v koči je postalo toplo. Tedaj jima je zmanjkalo besed. iNacuujemnjt siedi/ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul, Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18 — letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 7- marca 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I« Izdaja in tiska ZTT - Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel PRED MILANSKIM PREISKOVALNIM SODNIKOM DR. PATR0NÙM Luigina Ginepro potrdila obtožbe proti Nardi ju, Stefanu in Kiessovi Osumljenci vpleteni v tihotapljenje orožja iz ZRN v Kenijo ■ Čudno naključje MILAN, 6. — Milanski preiskovalni vzrok ravnanja drugačen? V Biel'i sodnik dr. Patrone in javni tožilec I marsikdo meni, da je Gineprova že nekaj let zaupnica orožnikov. Ko so dr. Riccardelli sta davi nadaljevala z zasliševanjem bolničarke Luigine Ginepro, ženske, ki dolži Giannija Nardija, Luciana Bruna Stefana in Gudrun Kiessovo. da so umorili policijskega komisarja Calabresija. Sodnika sta začela zasliševati su-perpričo snoči okrog 21. ure. «Pogovor» se je zavlekel čez polnoč in davi so ga nadaljevali. Časnikarji, ki so čakali v milanski sodni palači na zaključek zasliševanja pravijo, da je bilo ozračje zelo napeto in da je bilo iz sodnikovega urada večkrat slišati kričanje. Uradno ni bilo mogoče izvedeti ničesar o tem, kar je ženska izjavila sodnikom. Sodeč po že običajnih namigih pa naj bi Gineprova potrdila vse svoje izjave. Kot je znano bolničarka trdi, da ji je Kiessova v kaznilnici govorila o umoru milanskega policijskega komisarja. Kaže pa, da se ženska ni omejila le na to. Povedala, naj bi tudi, da sta bila Nardi in Stefano vpletena v mreže prekupčevalcev, ki so tihotapili orožje iz Nemčije v Kenijo. V tej državi je med drugim v skrivnostnih okoliščinah umrl premožen rimski trgovec, ki je bil vpleten v Borgheseje-vo prevratniško delovanje in je prišel navzkriž s črnim princem. Stefano je bil zaradi tihotapljenja orožja aretiran v Nemčiji in izpuščal šele po plačilu 22 milijonov lir kavcije. Marsikdo se bo vprašal, kje je rimski študent (čeprav mu je že trideset let, je Stefano še vedno vpisan na fakulteto za politične vede rimske univerze) dobil tako znatno vsoto denarja, kaže pa, da je fant plačal ne da bi trenil z očesom. Očitno je, da je imel dobro krit hrbet. Vsekakor pa so informacije o mreži prekupčevalcev orožja iz Nemčije prišle tudi na mizo komisarja Calabresija. ki je začel v tej zvezi preiskavo. Nekaj mesecev pozneje je padel pod streli hladnokrvnega morilca. Ni še znan odgovor na vprašanje, če je umor povezan z omenjeno preiskavo. Dvomov je veliko, a vse kaže, da preiskovalci nameravajo iti zadevi do dna. Po pričevanju Gineprove, naj bi Gudrun Kiess priznala, da je bila vpletena v umor komisarja Calabresija, ne da bi vedela zakaj gre. Nardi in Stefano naj bi jo prosila, da vezi avto. Komisarja naj bi ubila ne da bi se ona zavedla, kaj se dogaja. Vse kaže, da je dr. Patrone že julija lani, ko je Gineprova prvič govorila s sodniki o izpovedi Kiessove, zaslišal nemško igralko, ni pa menil, da je potrebno soočiti priči. Po nekaterih govoricah naj bi se bolničarka in Kiessova srečali, ko je Gineprova šla k sodniku. Kaj sta si tedaj rekli ženski ni znano, ni pa izključeno, da so preiskovalci od daleč opazovali pogovor, da bi videli kako ženski reagirata. Vsekakor pa je to dokaz, da je Kiessova imela že julija možnost obvestiti Nardija in Stefana o pričevanju bolničarke. Zanimivo je, da Nardi ni izginil že julija, pač pa je zbežal šele konec januarja, ko je postal Milan zanj res prenevaren. To je še en dokaz več, da imajo fašisti dobre zveze v vplivnih krogih. Vse kaže, da so sodniki prepričani. da je v izjavah Gineprove vsaj zrno resnice, kot dokazujejo zaporni nalogi proti Nardiju, Stefanu in Kiessovi. Po današnjem zasliševanju je sodnik dr. Patrone izjavil, časnikarjem: «Nismo osvojili popolnoma tez Gineprove. Moramo jih še temeljito preveriti in šele nato bomo lahko ustrezno ukrepali». Kakor koli že pa je Luigina Ginepro svojska ženska. Snoči se je razširila govorica, da ie za nekaj milijonov prodala rimskemu tedniku svoje «spomine» na Kiessovo in da se je odpovedala kupčiji, šele ko sta ji sodnika to izrecno prepovedala. Karabinerji iz Bielle, kjer bolničarka stanuje, ne govorijo radi o njej. Ko so jo včeraj odpeljali v Milan je nekdo z vrat njenega stanovanja strgal vizitko z njenim imenom in kmalu nato so odvedh tudi njene sinove. V mestu ni več niti enega znamenja, da je tu živela bolničarka. So to štorih le iz previdnosti? Ali je Lalgina Ginepro jo zaprli zaradi prekupčevanja ukradenih shk, naj bi brez oklevanja iz-blebetala preiskovalcem imena paj dašev. In še čudno naključje. V zajetnem dosjeju o zločinskih dejanjih lašistov v Milanu od leta 196') dahe je govor o znani superpriči Rosemmi Lubleni, ženski, ki je dolžila anarhiste, da sc avtorji atentatov iz leta 1969. žen:ka se je ledila v Vivero-nu in živi v Bielli. istih krajih, kjer se je rodila in ž.vi tudi Luigina Ginepro. Pogovori med ZRN in Vzhodno Nemčijo BERLIN, 6. — Zvezni podtajnik Gaus je danes izjavil, da se pogajanja z Demokratično republiko Nemčije odvijajo ugodno in da so zadnja srečanja prispevala k kre- pitvi odnosov v tej smeri. Zahodnonemški predstavnik Gaus se pogovarja v tem trenutku s svojim vzhodnonemškim kolegom Nierom. Pogajanja zadevajo v glav-. nem poštni sporazum, kulturne zadeve ter pravna vprašanja o izmenjavi informacij. Uspeh teh pogajanj je bistvenega pomena za odprtje diplomatskih predstavništev v Bonnu, oziroma v Vzhodnem Berlinu. Zahodnonemški predstavnik ni hotel pojasniti, kakšen je napredek v pogajanjih. Gaus je bil verjetno zelo previden zaradi togega stališča ZRN v zvezi z berlinskim vprašanjem. Zahodna Nemčija smatra namreč Zahodni Berlin za del svojega ozemlja, medtem ko Vzhodna Nemčija (in tudi štiristranski statue) ne priznavata te zahteve. Prav ob tem vprašanju se krešejo zamisli in zahteve dveh nemških partnerjev. Verjetno bo prišlo pri dvostranskih pogovorih do kompromisa, ki pa bo sicer omogočil znosnejše odnose med obema nemškima državama. iiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiHiiiiiiniii Golota in politika Nfl VOLITVAH Zfl PREDSTAVNIŠKI DOM V CINCINNATIJU Tretji zaporedni poraz za republikansko stranko Demokrati osvojili tradicionalno republikansko volilno okrožje WASHINGTON, 6. — Včeraj je demokratska stranka dosegla svojo tretjo zaporedno zmago na dodatnih volitvah za predstavniški dom. Demokratski kandidat Tom Luken je izvojeval pomembno zmago v Cincinnatiju, mestu, ki je doslej vedno veljalo za republikansko trdnjavo. Ta zmaga, ki so jo demokrati označili kot dokaz, da tudi najbolj zvesti republikanski volivci zapuščajo stranko zaradi zadeve Wa-tergate, je zasenčila uveljavitev republikanskega kandidata v Kaliforniji. Tu je Robert Lagomarsino dobesedno pregazil svoje tekmece, čeprav so ga ti skušali prikazati kot pristaša Nixona in njegovih svetovalcev Haldemana in Ehrlichmana. Res pa je tudi, da je Lagomarsino zmagal v volilnem okrožju, ki je bilo od nekdaj republikansko. Značilno je tudi, da se je v svoji volilni kampanji omejil le na krajevna vprašanja in da ni prosil za podporo nobenega vsedržavnega voditelja. Povsem drugačen pa je pomen zmage demokrata Lukena v tradicionalno republikanskem Cincinnatiju. Zlasti še če pomislimo, da je to že tretje volilno okrožje, ki ga demokrati letos iztržejo republikancem. Dokončen dokaz, kakšen vpliv je imela zadeva Watergate na a-meriške volivce, pa bodo novembrske volitve, na katerih bodo obnovili dober del kongresa. Nixon je medtem ubral novo o-brambno taktiko. Njegov odvetnik James St. Clair je danes izjavil pred zveznim sodnikom Sirico, da je predsednik pripravljen izročiti preiskovalni komisiji kongresa gradivo, ki ga je že dal sodišču. Poudaril je tudi, da je Nixon voljan odgovarjati na vsa pismena vprašanja poslancev in, če je potrebno, pristati tudi na neposredno zasliševanje. To bo danes ponoči osebno poudaril tudi Nixon na tiskovni konferenci, ki jo bodo oddajale vse najpomembnejše radijske in televizijske družbe ZDA. Po mnenju političnih komentatorjev bo ameriški predsednik odgovoril na vsa vprašanja o zadevi Watergate. Negativni vtis pa naj bi skušal zbrisati z napovedjo pomembnega ameriškega posega za mir na Bližnjem vzhodu. Na današnji sodni obravnavi, ki je v trenutku ko pišemo še v teku, bo moral sodnik Sirica odločiti, če bq igročjl ali ne gradivo o predsednikovih prekrških komisiji predstavniškega doma, ki preučuje vprašanje «impeachmenta». Sirica ni preveč navdušen za tako odločitev. Meni namreč, da bi lahko dal povod za razveljavitev procesa proti Hal-demanu, Ehrlichmanu in njihovim pajdašem. Izročitev gradiva pomeni namreč, dati gradivo v javnost in torej onemogočiti sodnikom, da sestavijo objektivno poroto, ki naj sodi osumljencem. Sodnik Grillo: Azzi in pajdaši pripravljali atentat na brzec Turin-Rim GENOVA, 6. — Genovski preiskovalni sodnik dr. Grillo, ki je vodil preiskavo o atentatu na brzec Turin — Rim, je danes izročil tajništvu sodišča razsodbo, s katero je poslal pred sodišče štiri znane milanske fašiste Nica Azziia, Maura Marzottija, Francesca De Mina in Francesca Rognonija z obtožbo, da so pripravljali pokol, da bi povzročili nerede v državi. Dr. Grillo trdi v svoji razsodbi, da so fašisti skušali naprtiti psev-dolevičarski organizaciji «XXII. oktober» odgovornost za atentat. Prav v tistih dneh je bila namreč v teku sodna razprava proti članom zločinske tolpe, ki so bili obtožem ugrabitve Sergia Gadolle in umora kurirja Florisa. Kot je znano so vsi štirje obtoženci osumljeni, da so bili člam prevratniške organizacije Vetrovni-ca in da so pripravili atentat prav po navodilu šefov te organizacije. Kar zadeva preiskavo o Vetrov-nici je sodnik dr. Tamburino izdal danes zaporni nalog proti 50-letne-mu padovskemu krojaču Ciprianu Zannoniju pod obtožbo, da je bil član nedovoljenih organizacij. Kaže, da je imel opravka z denarjem, s katerim je genovska družba Ga-iana finansirala Vetrovnico. ..............................im......iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.Ululili.Ulili.II....................I......................................................"""""""""""""" Kaže, da so Rusom kar všeč težki nagrobni spomeniki. Nekemu generafu tankovske divizije so v moskovskem pokopališču Novo Device postavili za nagrobni spomenik kar pravi tank SLABO VREME V SEVEROVZHODNIH ALPAH Izredno močne snežne padavine od Kanalske doline do Karnije Odrezana od sveta številna naselja zaradi več kot 2-metrske snežne odeje - Reševanje gamsov VIDEM, 6. — Slabo vreme se je v zadnjih 24 urah še poslabšalo ter prizadelo posebno gorate predele v Karniji, kjer je snežilo nenehoma. Občina Sauris, ki je najvišja v Furlaniji (1400 m nadmorske višine) je popolnoma odrezana od sveta. Do vasi je prišel helikopter, medtem ko so bile v teku reševalne akcije prostovoljcev. Ponoči je prišlo do ponovnih snežnih plazov. Posebni plužni stroji ustanove ANAS bodo skušali odpreti prehod na cesti Ampezzo — Sauris, kjer je snežna odeja dosegla višino do 5 metrov. V Ampezzu so snežne padavine poškodovale električne in telefonske napeljave. Snežni plaz se je zružil na cesto med krajem Pesariis in škrbino Lavardet. V Karniji so zaprti za promet mednarodni italijansko - avstrijski blok Monte croce Gamico (Plòckenpass). cesta, ki pelje od Ampezza proti Saurisu, sedlo Mauria, kjer je prišlo du snežnih plazov na strani Cadore. Nadalje je zaprta cesta, ki pelje v Caprizi di Socchieve. V vas je prišel peš zdravnik iz Socchieve, da bi pomagal neki oboleli deklici. Izoliranih je tudi več vasi v dolini Lauco. V številne kraje so prispeli ' karabinjerji iz Toimeča, skupine gorskih reševalcev ter gasilcev, ki so prinesli prebivalcem hrano in zdravila. Na nekem otočku hudournika Tera so gasilci rešili kakih 100 ovc. ki jih je narasla reka izolirala od sveta. Od sinoči sneži brez prestanka v trbiški pokrajini. V glavnem mestu NEW YORK, 6. - Po državah ZDA se širi pojav «bliskovitega slačenja». Mladinci, posebno na raznih vseučiliščih prirejajo nastope, kjer se posamezniki, moški in ženske, nenadoma slečejo sredi ulice ali na trgih ter v teku pridejo do nekega kraja, kjer se hitro oblečejo. Včasih so popolnoma nagi,-včasih pa imajo na sebi le nogavice, ali nogavične podveze. V nekaterih ameriških državah je prišlo do množičnih «streakov» ter hudih spopadov med množico mladincev, po večini študentov, in policijo. «Streak» je nov socialni pojav, ki ga ne gre zamenjati z navadnim stripom. Sedaj so ga začeli uporabljati v politične svrhe. Na univerzi v Pensilvaniji so ustanovili «odbor ’streak’ za odstranitev predsednika Nixona». Gre torej za politično akcijo, ki privablja množice študentov. Odbori «streak» napovedujejo množične akcije za 1. april, oziroma za «dan tepca», kot ga imenujejo v ZDA. Prireditelji računajo na množičen odziv, ki naj bi globoko odjeknil v ameriški politični stvarnosti. Osrednje točke programa, naj bi bile seveda nenadni teki golih mladincev. Na sliki: dva prizora iz manifestacij «streak». Potres v Managui MANAGUA. 6. — Za osem dolgih sekund se je davi zemlja spet tresla v Managui, prestolnici Ni-karague. Potres so zabeležili tudi v seizmografskih postajah v Panami, Gvatemali in Kostariki. Po prvih vesteh iz Manague kaže, da žrtev ni bilo, a prebivalstvo je kljub temu zbežalo na prosto. Balo se je namreč, da bi potres ponovno uničil mesto kot ga je uničil pred poldrugim letom in terjal na desettisoče žrtev. Jakost potresa cenijo okrog 4. stopnje Richterjeve lestvice, v Managui pa je niso mogli točno določiti, ker je omenjeni potres uničil vse seizmološke naprave. ROPARSKA DEJANJA V YICENZ1, MILANU, BOLOGNI IN EMPOLIJU Stotine milijonov lir plen roparjev v severni Italiji Avtomobilska dirka za iskanje ključev blagajne VICENZA, 6. — Pet mož je sinoči ugrabilo lastnika zlatarne v Val-marani pri Vicenzi, delovodjo in tajnico. Zlikovci so potem stopili v zlatarno, kjer so iz jeklene blagajne odnesli 50 kg zlata (v predelanih oblikah), 50 kg srebra ter 1 milijon in pol lir v gotovini. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša o-koli 250 milijonov lir. Po ropu so zlikovci zbežali z avtom tipa «BMW» ter zbrisali za seboj, vsaj za sedaj, vsakršno sled. Rop se je odigral v več razdobjih. Prva faza se je začela okoli polnoči. V tistem trenutku je prišel iz zlatarske delavnice lastnik na katerega so planili roparji ter so ga prisilili, da se vrne v delavnico. Še prej so ga udarili po glavi z jeklenim predmetom. Moški je takoj pripomnil, da nima pri sebi ključev za odpiranje blagajne. Roparji so ga tedaj prisilili, da jih spremlja do stanovanja delovodje in tajnice ter baje tudi do stanovanj dveh drugih uslužbencev zlatarne. Na vsak način so se zadovoljili z u-grabitvijo delovodje in tajnice. Z ravnateljevim avtom in svojim so se nato vrnili v Valmarano, kjer so ukazali ravnatelju, naj odpre blagajno. Potem ko so se polastili vrednosti so zbežali. MILAN, 6. — V Ul. Gen. Covone ,so danes oropali 46-letnega Luigija Cavallottija. Plen znaša okoli 50 milijonov lir. Cavallotti, ki je trgovski potnik ter se ukvarja so prodajo draguljev, se je z dvema kovčkoma v rokah vračal domov. Iz avta tipa «1750» sta stopila dva zakrinkana moška s puškama v rokah. Eden od njiju je oddal strel iz puške, aa bi prestrašil mimoidoče. Drugi zlikovec pa se je probližal Ca-vallottiju ter se polastil dveh kovčkov. Takoj nato sta se zlikovca sedla v avto ter odpeljala. Doslej še niso našli nobene sledi za roparjema. EMPOLI (Firence), 6. — Dva mladeniča, oborožena s pištolama, sta danes vdrla v podružnico hranilnice San Miniato v kraju Stabbia, kjer sta se polastila denarja v gotovini za okoli 8 milijonov lir. Pri tem sta uporabila silo, saj sta u-strahovala dve stranki in štiri uslužbence hranilnice. BOLOGNA, 6. — Trije oboroženi roparji so vdrli malo pred zaključkom poslovanja bank v bančno agencijo «Credito romagnolo». Iz banke so odnesli denarja za okoli 10 milijonov lir. Zlikovci so takoj po ropu stopili v avto tipa «128» bele barve, ki pa je bil ukraden. VIDEM. 6. — Neznanci so danes ponoči vrgli molotovko proti sedežu KPI v Tohr.eču. Atentat je odkril nočni čuvaj, ki je takoj poklical orožnike in gasilce. Na srečo škoda ni vehka. Napad sovjetskih književnikov na pesnika Jeviušenka MOSKVA, 6. — Glasilo sovjetske zveze književnikov «Literaturnaja gazjeta» piše v svoji zadnji številki, da so ugledni literati na zadnjem sestanku moskovske sekcije zveze pisateljev obtožili pesnika Evgenija Jevtušenka ideološke šibkosti in nepremišljenih dejanj, ki jih je buržujska propaganda izkoristila v svoje namene. Čeprav revija tega izrecno ne o-menja je na dlani, da se kritike nanašajo na Jevtušenkovo izjavo o izgonu Solženicina. Pesnik je ostro protestiral proti temu ukrepu in zahteval ugotavljanje resnice o mračnem obdobju stalinizma. Po vesteh iz krogov sovjetskih oporečnikov pa naj bi bil danes v Orlu oporečnik Viktor Kaustov obsojen na štiri leta zapora in dve leti prisilnega bivališča zaradi protisovjetskih dejavnosti. Kanalske doline je padlo že 40 cm svežega snega. Na Višarjah je snežna odeja dosegla že 3 m. Mejni prehod na Predelu je zaprt za promet. Prav tako je zaprta za promet cesta od Rablja do Nevejskega prevala. Snežna odeja pri koči «Gil-berti», je dosegla 4 m. Cesta, ki pelje od Chiusaforte (Kluže) do Nevejskega sedla, je odprta za promet. Odprli so jo plugi cestne ustanove ANA§,( ltoda promet poteka v izmeničnih smereh. Pozneje je bil odprt v obeh smereh. Odprt je tudi mejni italijansko - jugoslovanski blok pri Retečah (Fusine Laghi), kjer je promet zelo živahen. Sneži še vedno na vsem obmejnem področju med Slovenijo in Italijo. Po cestah, ki peljejo iz severne Slovenije v Furlanijo - Julijsko krajino, se je mogoče voziti z zimsko opremo. Iz Belluna sporočajo, da na vsem področju dolomitskih gora še vedno sneži. Mnogi kraji so izolirani od sveta zaradi snežne odeje, ki je visoka več kot 2 m. Z gorskih pobočij nad dolino Fiorentina se spuščajo v dolino tropi gamsov. Živali so že prišle do vasi Pescul, Santa Fosca in Colle Santa Lucia. Živali so tako prestrašene, da se ne vznemirijo, ko se jim ljudje približajo. V Pesculu so rešili pred neizogibno propastjo gamsovo samico in njenega mladiča. Začasno so ju priprli v hlev in ju nahranili v pričakovanju ugodnega vremena, ko ju bodo spet spustili na svobodo. Povsod se sprožajo snežni plazovi, ki nenehoma prekinjajo cestne povezave med večjimi in manjšimi središči. Plugi neprestano orjejo debele plasti snega, toda mnogokrat je trud zaman zaradi velike količine snežnih padavin. V mnogih krajih so smučarji izolirani ter morajo preživljati počitnice po hotelih. Iz Benetk sporočajo, da je začelo ponovno deževati. Na mnogih področjih se voda zadržuje po ulicah in trgih. Poplave so posebno prizadele naselja na celini ter v bližini Mester. Prefektumi organi so zahtevali pomoč od vojaških oblasti. Slabo vreme je zajelo tudi Emilijo, kjer že več ur neprestano sneži, oziroma dežuje. Prehod čez razna apeninska sedla je možen samo z zimsko opremo. Avtocesta Bologna — Firence je odprta za promet, ker jo stalno plužijo. Slabo vreme tudi v drugih pokrajinah Italije. Sneg je pokril vulkansko goro Etno nad 800 metri nadmorske višine. Povsod pihajo ledeno mrzli vetrovi. V mnogih krajih Sicilije so zabeležili temperature pod ničlo. Opustili bodo iskanje Thomasa Galeba WASHINGTON, 6. — Funkcionarji ameriškega obrambnega ministrstva so sporočili, da bodo opustili iskanje Thomasa Gatcha, Američana, ki je hotel preleteti Atlantik z balonom. Gatcha so zadnjič videli 17. februarja 900 milj južno od A-zorskega otočja. Na pobudo obrambnega ministrstva so ameriška vojna letala preletela Atlantik na dolgo in na široko ter stikala za Gatchem, a zaman. Danes bodo letala še zadnjič preiskala pas oceana južno od Kanarskih otokov, nato pa bodo iskanje opustili. konvencija našteva «glavne sovražnike», «sredstva, ki onesnažujejo in zastrupljajo okolje, konkretno vodo, in ki jih je treba za vsako ceno izločiti iz odplak.» Seznam elementov se začne z živim srebrom in s kadmijem, ki sta močno v rabi najrazličnejših industrijskih procesov. Teh dveh elementov ne bodo smeli več z ostalo odplako «odvajati v tekoče vode». Sodobna tehnika nudi razmeroma oreproste sisteme za u-strezno filtriranje odplak, tako da se ta dva elementa moreta celo ponovno uoorabljati v nadaljnjih 'industrijskih procesih. Toda ne le dve strupeni «kovini», pač pa tudi steklenice, vsa posoda iz plastike, skratka vsa obilna embalaža, ki že duši naše okolje, ne bo več smela v tekoče vode, v potoke in reke. V deželah, ki so podpisale to konvencijo, so na zatožni klopi tudi nekateri drugi materiali kot na primer radioaktivne tvarine, arzen, baker, fosfor, itd. itd. Ob koncu le ena ugotovitev: tudi pri nas je bilo sprejetih doslej že veliko sklepov, danih je bilo veliko obljub, ostali pa smo v glavnem pri starem. S tem sklepom 15 dežel zahodne in severne ter centralne Evrope prav gotovo ne bodo rešeni vsi zadevni problemi, toda vse te države so na osnovi te mednarodne konvencije že začele izdajati ustrezne zakone, ki več ali manj zagotavljajo spoštovanje sprejetih obveznosti. Vojna za slanike tudi med Norveško in VB? OSLO, 6, — Norveška vlada je danes sklenila zaščititi severne predele svojih teritorialnih voda, kjer je letni ulov slanikov največji. V ta namen bo poslala v te vode hitre in dobro oborožene izvidniške čolne vojne mornarice. Vlada se je odločila za strog u-krep, da bi zavarovala domače ribiče pred nasiljem nemških in britanskih ribiških ladij. Le-te so v zadnjih tednih večkrat raztrgale mreže in jim povzročile nekaj milijonov lir škode. Včeraj je na primer britanska ribiška ladja «King-stone Berly», ki je ribarila nedaleč od otoka Senj, zaplula v norveške teritorialne vode in raztrgala vse mreže, ki so jih v teh vodah razpeli domač: ribiči. Samo. v tem primeru gmotna škoda presega 70 milijonov lir. Doslej so branili pravice norveških ribičev majhni in počasni iz-vidniški čolni, ki so bili brez moči proti velikim in hitrim ladjam Nemcev in Britancev. Vlada se je odločila, da pošlje v te vode velike, hitre in dobro oborožene ladje šele, ko so prizadeti ribiči zagrozili, da bodo sami poskrbeli za oboroženo obrambo svojih lovišč. Spričo grožnje in rastočega nezadovoljstva je vlada popustila, vsekakor pa upa, da se bo izognila ponovni vojni za slanike. Finančni stražniki zaplenili 300 stolov semenskega olja SAN DONA’ Dl PIAVE, 6. - Finančni stražniki so danes zaplenili v skiadišču bratov Teso 300 stotov semenskega olja, ki ga lastniki podjetja niso prijavili financarjern kot predpisuje zakon. Zaplembo je odredil pretor iz San Donaja, ki je obtožil lastnike skladišča, da so skrili olje, da b’ mu umetno višali ceno. •iKiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiii TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA ENEL ANGELINIM Do 1990. leta 80 odstotkov elektrike jedrskega izvora Za gradnjo jedrskih central bo ustanova do leta 1978 potrošila £150 milijard lir Sklenili so (Nadaljevanje s 4. strani) samezne vlade oziroma «vse javne odgovornosti v 15-deželah», kajti PERUGIA, 6. — Od lanske proizvodnje električne energije državne Ustanove ENEL so bili komaj trije odstotki proizvedene energije jedrskega izvora, ta odstotek pa se bo v prihodnjih letih postopoma večal. Za leto 1976 ravnateljstvo predvideva, da bo že sedem odstotkov proizvedene energije jedrskega izvora, konec tega desetletja jih bo 20 odstotkov, leta 1985 jih bo 50 odstotkov, do leta 1990 pa naj bi vsaj 80 odstot-kóv proizvedene električne energije bilo jedrskega izvora. Tako je poudaril predsednik ustanove Angelini, ki je odprl v Perugii posvetovanje s predstavniki krajevnih ustanov o storitvah ustanove'ENEL v Umbriji m s problemih elektrifikacije pokrajine. «Kot dopolnilo temu programu — je poudaril Angelini — imamo v načrtu tudi znaten razvoj hidroelektrarn, ki jih bomo uporabili kot rezerve in za kritj povpraševanja v kritičnih obdobjih. Načrti, ki smo jih pripravili terjajo ogromne investicije. Samo v petletju 1974-78 bomo investirali 6.150 milijard. Jedrske elektrarne terjajo namreč veliko večje investicije od konvencionalnih, stroški za obratovanje in vzdrževanje pa so znatno nižji.» Predsednik ENEL je v nadaljevanju govoril o vprašanjih elektrifikacije Umbrije in o investiejih, ki jih ima ustanova v načrtu. Upor mihiskib zapornikov UUDAD MEXICO, 6. - Sedem jetnikov je bilo ubitih v spopaou s roiicijo v kaznilnici Hermosillo na severu države. Vest je sporočil policijski funkcionar, ki je poudaril, da so jetniki začeli streljati proti paznikom. Zaporniki so se uprli, da bi protestirali proti novemu ravnatelju, tu je znatno zaostril disciplino v kaz minici. Ubil je hčer in samega sebe PALERMO, 6. Priletni orožniški podčastnik v pokoju Lucio Todisco je davi ubil s strelom iz samokresa 30-letno gluhonemo hčer Mario Pio, nato pa je obmil orožje proti sebi in se ubil. Vse kaže, da je vzrok tragedije Todiscovo prepričanje, da je hudo bolan. Podčastnik, ki je že nekaj tednov trpel zaradi hudih glavobolov, je bil namreč prepričan, da ima raka na možganih. Zaskrbljen za hčerino usodo se je danes zjutraj odločiš za usodni korak. Poklical je kčer » kuhinjo in jo ustrelil, nato pa je ubil se samega sebe.