Posamezna številka 20 vffiHFJSV? fiev. 132. UlMTsMO, MftMnflL LelO XIV!. tmm wm Velja po poŠti: s M aelo leto napral.. K 40-— te ea mesec „ .. „ 3.50 M Hamčtjo oeloletno. „ 45-— la oataloInozemstvo. „ 50 — V Ljubljani na dom: la telo leto naprej.. K 36-— |a ai meseo „ .. K 3-— , v ifiv) projeman meieino „ 2-50 Bi Sobotna izdaja: s la oelo leto.....K 8 — ta Uemčljo oeloletno. „ 10-— M ostalo Inozemstvo. „ 13 — Insernti: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka lu 3 mm visoka ali uje prostor) za enkrat . . . . po 50 v ia dva- ln večkrat . „ 45 ,, pri V8č|ih naročilih primere« popnst po dogovora. Ob sobotah dvojni tarif. B---Poslano: —••== Enostolpna petlivrsta K !•_ Izhaja vsak dan Izvzemši nadalje ln praznike, ob 3. ari pop. Bedna leina priloga vozni reO Rotor Uredništvo je t Kopitarjevi nlioi itev. 6/III. koplsl se no vračajo; nofranklrnna pismi se ne sprejemajo. — Uredniškega telefona štov. 50. = Upravništvo je v Kopitarjevi ulloi št. 6. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — UpravniSkega telefona št 50. Ahsolniizem ? f l Nemci so računali na Poljake. Mini-Vrter za Galicijo dr. pl. Twardo\yski je šel Nemcem zelo na roko. Prirejal je na Dunaju bankete, da doseže spravo med Po-iiaid in Nemci, ali bolje rečeno, da pripelje Poljake v nemški vladni tabor. Nemci so obljubljali Poljakom, da bodo zastavili ves $roj vpliv na Dunaju in v Berlinu za rešitev poljskega vprašanja v takozvanem avstrijskem smislu. Zato pa naj bi se Poljaki jsavezali, da se bodo zavzeli za poglobitev jgveze z Nemčijo in da bodo nastopili proti lahtevam Čehov in Jugoslovanov. Nemci io že pripovedovali o sporazumu in zdi se, lla je Seidler edino na tej podlagi hotel laklicati parlament in da je z Nemci vred grea tako naivno presojal politični položaj. tToda prišlo je krakovsko zborovanje. Polj-rfco kolo je napovedalo soglasno boj siste mu in sedanji Seidlerjevi vladi, katero dol-21 krivde, da se je narodnostni spor v monarhiji poostril. Poljaki zahtevajo takojšnje tklicanje parlamenta in v državnem irtc-reju odstranitev dr. Seidlerjevc vlade. V nemških parlamentarnih krogih presojajo Eložaj tako, da je s to izjavo pristopilo lo v najradikalnejše vrste parlamentarne opozicijc in se približalo jugoslovanskim In češkim vrstam. Nemški nacionalci go-!fore sedaj zopet o absolutizmu in § 14. Baje se je Seidler že odločil, da opusti laklicanje parlamenta in vlada naprej v nemškem duhu proti Slovanom. Seidler, ki Ima veliko večino proti sebi, nima toliko jfiasti in ustavnega čuta, da bi šel, ampak mesto njega naj gre parlament. Ostane naj pa nemški vladni kurz in pa absolutizem. Toda današnji dan nam je prinesel šc Brugo presenečenje. Mesto parlamenta nam obetaio absolutizem in mesto notranjega ministra jc zasedel izrazit policaj, da tudi na zunaj dokumentira avstrijski policijski sistem. Notranji minister grof Toggenburg je odstopil, cesar je demisijo sprejel in imenoval za notranjega ministra predsednika dunajske policije viteza G a y e r -J a. Nenaden odstop grofa Toggenburga se različno komentira. Eno je gotovo, da je v Seidlerjevem kabinetu samem nesoglasje in da nemški nacionalci niti s Toggenburgom niso bili zadovoljni. Burian pa se mudi v Berlinu, da šc nadalje »poglobi« zvezo Avstrije z Nemčijo, pripravi pot rešitvi poljskega vprašanja in dobi direktive za rešitev jugoslovanskega vprašanja, . . -A.a ...... V Budimpešti pa jc napovedano jutri v ministrskem predsed-ništvu važno posvetovanje o »jugoslovanskem vprašanju«. Na to posvetovanje so povabljeni tudi gotovi hrvaški politiki. Mažari se bodo posvetovali, kako naj se doseže priklopitev Dalmacije ter Bosne in Hercegovine kroni sv. Štefana. Posebno se zavzemata za rešitev jugoslovanskega vprašanja v mažarskem in frankovskem smislu dunajska »Reichspost« in »Neue Freie Presse«, ki sta hotela vedeti, da je usoda Dalmacije in Ercegbosne že odločena. Burian pa je izjavil v razgovoru s poročevalcem »Az Esta«, da je jugoslovansko vprašanje zelo pereče in da £bo sam vzel v roke, toda odločitev ni-kor še ni padla, kakor tudi ne glede poljskega vprašanja. »Information« je izvedela, da bodo proti priklopitvi Dalmacijc in Ercegbosne Ogrski nastopile vse avstrijske stranke brez razlike narodnosti in politične oripadnosti, »Information« tudi poroča, da se pripravlja na Hrvatskem oster preobrat proti Frankovcem. — vprašanju. Posvetovanja o jugoslovanskem -vp-r anju. V Budimpešti. Danes, 12. junija, se vrši v ogrskem ministrskem predsedstvu konferenca v zadevi jugoslovanskega vprašanja. Na konferenco so prišli hrvatski ban, grof Friderik Kulmer, podpredsednik hrvatskega sabora dr, Edvard pl. Lukinič in dva poslanca saborske večine. Konferenca naj pojasni, kako sodijo na Hrvatskem o priklopitvi Bosne in Hercegovine Ogrski. — »Az Est« piše: Že pred tedni se jc poročalo, da se merodajni krogi resno pečajo z načrtom, da se Bosna in Hercegovina združita z Ogrsko. Takrat so bile te vesti dementiranc. Zadnji čas so se pa o priklopitvi Bosne in Hercegovine o več prilikah vršile konference, tako zadnji čas v Budimpešti in na Dunaju, katerih so se udeležili zunanji minister grof Burian in ministrska predsednika dr. Wekerle in clr. vit. pl. Seidler. Temeljna programna točk,-i teh posvetovanj je bila ravno priklenitev Bosne in Hercegovine Ogrski. Rešitve še ne bo. Uredništvo dunajske »Infonuilicn« piše na uvodnem mestu: Obrnili smo se na poklicano uradno mesto za pojasnila o sedanjem stanju poljskega in jugoslovanskega vprašanja. O obeh so nam zatrdili, da v bližnjem času ni pričakovati rešitve ne enega ne drugega. Vsi načrti, osnove in projekti, ki jih objavljajo tukajšnji, ogrski in nemški listi, so zasebna last, s katero vlade niso v nikaki zvezi. Možnosti rešitve sc vsekakor razmo tri vajo. O kaki pogodbi, odločbi rdi sklepu ali tudi le predlogu oficielnega značaja pa nikakor no more biti govora. Ne da se taiiti, da obstojajo vsakovrstne želje in nasprotstva ne samo na znotraj, marveč tudi na zunaj; ravno tako je res, da obstojajo ali se stavijo zveze med končno poravnavo in obema spornima zadevama. Naloga državnikov bo, da v danem in primernem trenutku poizkusijo di-vergence uravnati. Ta naloga — to treba že danes povedati — bo skrajno težavna in komplicirana. Že zato, ker pride v po-štev tolika občutljivost na zgoraj in spodaj. Grof Burian se ni obotavljal, k njemu došlim političnim in ukrajinskim zastopnikom povedati, da se na njegovo tokratno potovanje v Berlin šc ne morejo in ne smejo staviti nikaki upi r.a razčiščenje poljsko-ukrajinskega spora ali tudi le na nov razvoj v boju za holmsko ozemlje, ker v Bprlinu ne smatrajo stvari ne za nujno, ne za zrelo za odločitev. Kar rs tiče jugoslovanskega vcrn?an?s, moremo poročati, da se na bnrateM strani pripravlja pre-okret v ssnisht skupnega programa in da je potovanje !fnb!'attskega kner.cš':ofa dr. Jegliča k sarajevskemu nadškofu dr. StadSerJu r.a to izpremembo Io sčSr.kovalo, Eno sc more že danes :: vso gotovostjo v naprej povedati: Vsak poizkus militantnega in ekspa.nzivncga madjarstva, da bi v svoje polipske roke ujel šc druga ozemlja razen Hrvatske in Slavonije, bo naletel na enodušen, najodločnejši, naj-ostrejši odpor vseh Avstrijcev brez razlike narodnosti in političnega prepričanja, Gospodom v Translitvaniji se notranja osvajanja ne bodo posrečila. Stvari sc bodo morale gibati v drugi smeri, ako naj se z zunanjim naseli tudi notranji mir. Z Dunaja poročajo dne 11. t. m,: Notranji minister grof Toggenburg jc danes podal svojo ostavko, ki jo je cesar sprejel. Za Tbggenburgovega naslednika bo imenovan predsednik dunajskega policij:' ":a ravnateljstva Edmund vit. pl. Gayer. enem je cesar imenoval predsednika da za ljudsko prehrano, Paula, za. ministra. Cesarjevo lastnoročno pismo grofu Toggenburgu se. glasi: Liubi tfrof pl, Tog- genburg! Milostno ustrezajoč Vaši prošnji za odpust iz službe mojega notranjega ministra, se hvaležno spominjam Vaše mnogoletne, ob posebno težavnih razmerah izvrševane odlične delavnosti. Vaše požrtvovalno in z neumorno zvestobo v dolžnostih navdano zaslužno delovanje Vam zagotavlja Mojc toplo priznanje in Me nagiba, da si pridržim Vašo zopetno uporabo. Obenem Vam podeljujem pristojbin prosto veliki križ mojega Leopoldovega reda. Dvorni vlak, dne 11. junija 1918. Seidler m. p. Karel m. p. Zakaj je odstopil Toggenburg so v parlamentarnih krogih mnenja, da jc io koncesija Nemcem, ker grof Toggenburg nasproti Čehom po nemškem mnenju ni uporabil tiste energije, k- so jo zahtevali Nemci. Obenem sc sodi, da sedaj, ko sc je izvršila izprememba v notranjem ministrstvu, ne more biti več govora o odstopu celokupnega ministrstva. iiJ IUM Odbor 'Katoliško-političneg% in gospodarskega društva za Slovenco na Koroškem je' imel dne 10. t. m. sejo, v kateri je razpravljal o položaju v državi in deželi in jc soglasno sklenil sledečo izjavo: V polnem obsegu odobravamo sklepe zastopnikov slovenskih strank na sestanku v Ljubljani dno 28. maja 1918. Pozivamo Jugoslovanski klub, cla naj odločno nastopi proti brczparlamcntamemu in vse-nemškemu kur/.u sedanjega kabineta. Plameneč protest • dvigamo zoper mi-stifikacijo o resničnem položaju v deželi, ki jo jo zakrivila koroška deputacija pred cesarjem. Izjavljamo, da tlani deputacijc, ki so zastopali v Badnu koroške Slovence, niso bili ocl koroških Slovencev za to legitimirani; po svoji politični pripadnosti in svojem javnem delovanju so ti gospodje najhujši nasprotniki Slovencev in da so sploh Slovenci, naj dokažejo i- zapisnikov zadnjega ljudskega štetja. no jezikovno meRanem Celovcu, zlasti v sklepu celovškega občinskega sveta proti uredniku glasila koroških Slovencev; ti sklepi nasprotujejo ustavni zakonodaji o svobodnem gibanju državljanov. Opozarjamo vlado na nepregledne posledice, ki bi utegnile nastati, ako bi se sakcijonirala ta politika sile nasproti političnim na sprotnikom. Najodločnejše obsojamo postopanje vlade, ki pristransko prepoveduje Slovencem na njihovih lastnih tleh shode v obrambo svojih postavnih pravic, dočim dovoljuje Nemcem zborovanja tudi na slovenskem ozemlju. Sklepi poljskega zborovanja v Krako-vu sc glase: 1. Parlamentarna komisija pooblašča. predsedstvo Poljskega kola, da začne s parlamentarnimi skupinami pogajanja, ki naj bi ustanovila uspešna jamstva proti atentatu na nerazdeljivost Galicije, zavarovala izpod ruskega gespodstva osvobojene dežele pred aneksijskimi namerami ter zagotovila izpolnitev vseh deželnih zahtev, ki jih je Poljski klub stavil vladi. Uspeh pogajanj naj se predloži Poljskemu klubu v odobrenje. 2. Z ozirom na to, da je zavzela vlada dr, vit. pl. Seidlerja nasproti poljskemu vprašanju med drugim s tajno pogodbo o delitvi Galicijc naravnost sovražno stališče, dalje ker od začetka svojega delovanja kljub temu, da je Poljski klub trikrat omogočil, da je bil proračun v državnem zboru sprejet, kljub kategoričnim obljubam ni izpolnila niti tistih zahtev Poljskega kluba, ki izvirajo iz dolžnosti države nasproti državljanom, ker ie na robat način omajala temelje za ohranitev miru med narodi tekom vojne, ker je v veliki meri izpodkopala parlamentarno življenje in ker je ohromela državno zavest, se izjavlja dne 9, in 10. junija v Kra-kovu zborujoča parlamentarna komisija v interesu države za to, da se vlada dr, vit. pl. Seidlerja odstrani. 3. Parlamentarna komisija brezpogojno zahteva, da se hitro skliče parlament in v naprej protestira proti vsemu poželjenju, da bi se vladalo brez parlamentarne kontrole, 4. Čas in kraj prihodnje klubove seje naj določi predsedstvo; na dnevni red prihodnjega zborovanja naj postavi tudi volitev klubovega načelnika, — Sklepi so bili soglasno sprejeti, — Z ozirom na to stališče Poljskega kluba utegne vlada, kakor poročajo z Dunaja, načrt za poletno zasedanje parlamenta opustiti. Odločitev pade v najkrajšem času. sa AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11, junija. Uradno se poroča; Ob spodnji Piavi sta se zopet ponesrečila dva italijanska sunka. Tudi v soteski Frenzela smo odbili sovražne poizvedovalne oddelke. Severozahodno od Koric; y Albaniji so Francozi zopet začeli napadati. Načelnik generalnega štaba. Bolovanjo Malcev v jirvom tednu junija. Dunaj, 11. junija. (K. u.) Boj v zraku se jc bil s krepko napetostjo in z vedno večjo besnostjo. Veliko ton eksplozivnih snovi so naši vrgli na sovražne ■ naprave in jih zadevali z najboljšim uspehom. Način takega bojevanja nam je vsilil sovražnik, ki jc poskušal v. velikimi skupinami in zrakoplovi brez uspeha škodovati z bombami. V zračnem boju smo premagali 3 sovražna letala, nadporočnik Linke-Crawford je priboril svojo 24, nadporočnik vitez pl. Fiala svojo 20. in 21. zračno zmago. Mi smo izgubili 2 letali. Lastna artiljerija je zažgala sovražni pritrjeni zrakoplov in prisilila neko sovražno letalo, da se je izkrcalo za našimi četami. Plen je tem dragocenejši, ker jo aparat imel slike sovražnega ozemlja, kar nam nudi izborni poizvedovalni material. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. junija. Veliki glavni stan Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a, Boj, ki je bil čez dan zmeren, je oživel le na obeh straneh Somme. Po krepkem streljanju je sovražnik napadel zvečer med A.ncro in Sommo. Na enem mestu ceste Corbie-Bray je sovražnik vdrl, a smo ga s protisunkom ustavili. Na ostali fronti jc napad krvavo omagal. i Bojna skupina nemškega cesarjeviča, V dveh dneh boja jc napad armade generala pl, Huticra dosegel nameravani uspeh; osvojili smo si višavje jugozahodno od Noyona. S sunkom smo zadeli na sovražnika, ki jc bil na naš napad pripravljen, globoko razvrščen in kar najmočneje utrjen. Francozi sc kljub temu niso mogli ustavljati silnemu napadu naših čet. Tucli tiste divizije francoske rezervne armadi ki so jili pripeljali k enotnemu protinapa« du, smo včeraj po hudih bojih odbili. . Na desnem napadalnem krilu so čete generala pl. Oeitingerja branile proti močnim sovražnim napadom črte, ki smo jih sovražniku vzeli južno od Assainvillersa. Čete generala r,l. Webcrna se bojujejo pri Courpellcsu in Meryu. Na obeh straneh ceste Roye-Estrees St. Denis so osvojile greben vzhodno od Merya, so prebile četrto sovražno postojanko in so vrgle sovražnika nazaj na Arondo. Kljub vztraj-emu sovražnikovemu upiranju ro si priborile čete generala Scholcrja prehod čez reko Matz. Ko so si osvojile višave pri Mar-o.ueglisi in pri gori Vignemont, so z nevzdržnim napadom prodirale do Antheuila, Zbor generala Hofmana jc v neprestanem boju prebil revir sovražne postojanke južno od Thiescourta. Na višinah, ki se na jugu znižujejo proti Oisi, smo prodrli do Ribccourta, ga cesarjeviča od 27. maja, kakih 75.000 mož. Na fronti med Oiso in Reimsom je položaj nespremenjen. Ponovni napadi sovražnika severozahodno od Chateau Thi-errya so po mnogih zgubah obnemogli. Berlin, 11. junija zvečer. Uradno: Na bojišču jugozahodno od Noyona ao omagali ponovljeni protinapadi Francoaov z velikimi izgubami za nje. Prvi generalni kvartirni mojster h'1! pl. Ludendorff. j XXX Assainvillers leži 4 km jugovzhodno od Montdidiera, ob cesti v Compiegne. — Courcelles in Mery sta vasi jugovzhodno od Montdidiera, prva je 9 km oddaljena ob stari rimski cesti St. Just—Roye, druga pa 9 km ob cesti v Compiegne. —-Estrčes St. Denis je trg 13 km zahodno od Compiegne. — Potok Aronde izvira vzhodno od trga St. Justa in teče v jugovzhodni smeri proti Oisi, v katero se izliva nekoliko nad izlivom Aisne, torej 1® hekaj kilometrov severnovzhodno od Compiegne. ■— Potok Matz se izliva okoli B km nad Arondo v Oiso. —• Vas Marque-glise leži ob spodnjem teku Matza ob ce-feti v Compiegne, 12 km severnozahodno tega kraja; vas Vignemont leži 2 km ugovznodno od prej imenovane vasi in je eaaj od .Compiegne oddaljena le 10 km; Antheuil leži poldrug kilometer jugo-odno od Vignemonta na severnem bre-Arondo, blizu ceste Montdldler—Com-egne, od katerega je oddaljena kakih 10 ometrov. Potemtakem stoje Nemci okoli 0 km severozahodno pred Compiegne. — iThiescourt leži dobrih 7 km zahodno 5& Noyona. Vas Bibecourt leži okoli 7 km užno od Novona na severnem bregu Oise >b cesti v Compiegne, od katerega Je oddaljena kakih 12 km. MemSld vojni minister o položaju na bo-f v: Jiščlh. Nemški Hriavni zbor je razpravljal 11. ^. ffi. v drugem branju vojni proračun. Voj-minister pl. Stein je otvoril razpravo s itkim pregledom o vojnem položaju, rajal Je: »Skrbno pripravljeni napad lemškega cesarjeviča na francosko-angle-Iko fronto dne 27. majnika na Cheminu-des-Dames« je dosegel velik uspeh v bitki. £maga nemškega cesarjeviča je najhujši boraz entente v celi vojski. Veliki deli francoske armade so poraženi. Takozva-ne Fochove rezervne armade zdaj ni več. Poleg ljudi je izgubil sovražnik silno velike knnožine vojnega blaga in orodja. Zaplenili smo velikanske vsakovrstne zaloge. Ententa je pričela uvidevati in pripozna-vati, da je težko poražena. Čujejo se že glasovi, da je povzročilo njen poraz izda-jalstvo Rusije. Tako se zahvaljuje prejšnjemu zavezniku, ki je izkrvavel za Anglijo. Razpad Rusije ni povzročil poraza entente, reči se mora marveč, da je pomoč Rusije ententi do zdaj omogočevala, da so mogli nam vojaško do zdaj kljubovati, ker smo potrebovali velike dele naše vojne sile, da smo premagali pomoč Rusije, Ententa se popolnoma zaveda resnosti svojega položaja. Odkrito pripoznava, da se tope njene čete in tolaži svoje narode z rešilno pomočjo Amerike, Na našo armado, ki je ni enake, gledamo z občudovanjem in s hvaležnostjo. Zavest moči in zaupanje do njenih voditeljev bo vodilo armado še tudi naprej k zmagi. Sovražnik še ni naklonjen miru, besedo ima še meč; toda meč je ostal nabrušen in s polnim jaupanjem pričakujemo izida borbe. Operacije v Finski so osvobodile deželo. Upamo, da dobimo s Finsko zvestega in zanesljivega prijatelja v bodočnosti. Na vzhodni meji Ukrajine se nadaljujejo pogajanja o demarkacijski črti. Na mejah vzplamti od 'časa do časa krajni boj s sovražnimi četami, a v notranji deželi so vzravnana pota mirnemu razvoju, — Na italijanski fronti je položaj nespremenjen, če izvzamemo krajne boje. — Macedonska fronta zadržuje znatne dele sovražne armade.__V Palestini so se izjalovili obnovljeni napadi Angležev čez Jordan na hrabrosti nem- q a aoqaci5 cr: čs CJ rn rb c^a cri Samoobsebi m da rilo to a ostaiJi napno \>se sile h obvaruješ branifelje naše do-n;vine pced peto zimsko vojno. Sredstva za skrajšanje strašnega boja nudi čim najštevilnejše in najizdatnejše podpisovalo posojila 1BS3B5EES3BE 535 ških in turških Čet. Angleži niso mogli v Mezopotamiji ohraniti svojih začetnih uspehov. — Po najnovejših poročilih so prekoračeni že včeraj doseženi uspehi in se je število ujetnikov povišalo tam na 10.000. (Živahno odobravanje.) Poročila o vojski »Politiken« objavlja iz Londona pismo, ki se peča z bodočimi načrti Nemčije. Ugledni angleški politiki računajo z nemškim napadom v Palestini ln proti Sueškemu prekopu. Računajo tudi z izkrcanjem nemških čet v Angliji. — Clemenceau je izjavil v svojem govoru dne 10. t. m., da parlament ne more odstaviti Focha z ozirom na temelje francoskih-angleških zvez. Zbornica se je nato odpovedala razpravi o tozadevni interpelaciji. —• Iz Geneve se poroča, da proučujejo najvišje francoske oblasti načrt, če ne kaže se umakniti do Pariza in popustiti tudi Calais, a odgovornosti noče prevzeti noben državnik in vojak, vsled česar so sklenili v Versaillu, naj se Pariz brani do zadnje kaplje krvi. Lem-bat je zahteval v francoski zbornici, naj oborože Parižane, Socialni demokrati so izrazili željo, naj oborože v Parizu vse municijske delavce, a listi se boje v tem slučaju vstaje delavcev. Pariz iagleda že zdaj kakor oblegano mesto. '.'■{ Obramba Pariza. ieneva, 11. junija. Vojno vodstvo entente ne namerava popustiti Pariza, marveč bo storilo vse, da ga brani do skrajnosti. Časopisje pripravlja prebivalstvo na tozadevno odredbo in opozarja, da so bodo morali nevojaki izseliti iz mesta. Baselj, 11. junija. Obrambna sredstva francoske prestolice so v zadnjih dneh zelo pomnožili in enotno organizirali. V Pariz je prišlo tudi veliko ameriških čet. Amtriški državniki o vojski. Dunaj, 11, junija. »Achtuhrblatt« poroča iz Curiha: Roosevelt je izjavil v nekem govoru: Uresničilo se je, kar sta trdila Hindenburg in Tirpitz, da ne bo zadoščala v 18. mescih pomoč Amerike. Od teh 18 mesecev jih je preteklo 14 in kaj smo poslali čez ocean? Manjšo armado, kakor Srbi. Poslati moramo tja vsaj pet milijonov mož in se pripraviti na triletno vojsko. Washlngton, 11. junija. (K. u.) Reuter: Vojni tajnik Backer je izjavil, da so poslali v Francijo nad 700.000 ameriških vojakov. Newark (Delcware), 10. junija. (K. u.) Reuter: Taft je zahteval v nekem svojem govoru, naj grejo Združene države v Rusijo, kjer naj napravijo novo vzhodno fronto, ker je Stara izgubljena. »Naša naloga je, « tako je rekel, »da kaznujemo Nemce, ne le nemške vojaške stranke, marveč Nemce sploh. Moremo in hočemo dati več denarja, več streliva in več mož, kakor katerakoli dežela, da osvobodimo svet od militarizma.« Nova rezervna armada entente. Berlin, 11. junija. S švicarske meje se poroča: »Echo de Pariš« poroča, da ustanavljajo novo rezervno armado. Iz Pariza odhajajo neprestano čete. »Temps« poroča, da nemški težki topovi zopet obstreljujejo Compiegne, Nemški podmocnSki ob ameriški obali. Bern, 10. junija. (K. u.) »Chicago Tribune« poroča: Podmorniki, ki so potopili vsaj 15 ladij precej blizu obali, se niso vrnili v Evropo, kakor se je sodilo. Posadka potopljene ladje »Edna« je bila en teden na krovu podmornika. Nemški pomorščaki so pripovedovali, da je uvedla Nemčija trajno blokado ameriške obali. Podmornik se jo odpeljal iz Kiela preskrbljen z živežem za pol leta, a na morju nameravajo ostati celo leto in izpopolnjevati zaloge z zaplenjenih ladij. V New-yorku so pripravljeni na vse .Zapovedali so pogasiti vse luči, izvzemši cestnih svetilk in notranjo razsvetljave. Policija je razglasil a odredbe v slučajih zračnih napadov. Zatemnili so vse luči v Coney Islandu, Briglionu, Seagadi in v drugih krajih na obali. LMijflDsifi čiSi sveiT Ljubljana, 11, junija 1918. Sejo je vodil in otvoril župan dr. Tavčar, ki jc naznanil, da sta bili dve zadevi o vplačevanju ekvivalenta za vodovod in elektrarno, ki ga je zahtevala finančna oblast, ugodno rešeni in da je pridobila občina za to 30.000 kron. Župan je na to omenjal, da se govori zadnje čase o neki preiskavi in pravijo, da je tisto zadevo sprožila občina iz »gehUssiger nationalen Grunden«. Res je to, da je zaplenila občina po načelu »Not kennt kein Gebot« dva vagona. Kaz. ovadbe ni napravila nobene. Kot župan izjavljam, da ne bi mogel gospodarsko komu škodovati, če je Nemec in tudi pri tej zaplembi ni šlo za to, ker so prizadeti slučajno tudi nekateri, Ivi so nemškega pokoljenja, Knezoškof ur. Anton Bonaventura Jeglič častni meščan. Dr, Novak poroča o županovem dopi-sjj glede na neko podelitev častnega me- ščanstva. Poroča: Predlagam, naj se podeli častno meščanstvo ljubljanskemu knezo-škofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, ki je obhajal 20 letnico svoje pastirske službe. Utemeljujem to z zaslugami, ki si jih je pridobil za mesto Ljubljano, ker je omogočil, da se je mesto lepo razširilo ori sv. Petru. Hvaležni smo za njegovo velikodušnost, ker je omogočil izdajanje raznih slovenskih knjig. Dalje ne moremo prikrivati, da smo mu hvaležni, ker je stopil na čelo velike narodne akcije, da se nam podeli samostojnost in tako povzročil, da se vračata sloga in medsebojna ljubezen med nas. (Živahno pritrjevanje.) Občinski svetovalec Pammer, ravnatelj Kranjske stavbinske družbe pravi, da Nemci iz političnih razlogov ne glasujejo za predlog. Pravi, da za škofa ni kočevska duhovščina in velik del ostale duhovščine, (Burno ugovarjanje.) Zupan poročevalcu: »Ali imate kaj omenjati?« Dr. Novak: »Ničesar.« Župan: »Glasujmo.« Za predlog glasujejo vsi slovenski občinski svetovalci. Župan: »Predlog je sprejet z absolutno večino.« (Viharno odobravanje in ploskanje ) Meščanstvo se podeli gostilničarju Štepicu v Šiški in mesarju in posestniku Ivanu Košenini.. Nova izvolitev stalnih odsekov in odborov. Na predlog dr. Novaka sc izvolijo novi odseki in odbori, ki so tako-le sestavljeni: Magistratni gremij: Dimnik, Fran-chetti, Knez, dr. Novak, dr. Triller (J. D. S.); Rojina, Lillcg, Jeglič (S. L. S.); Pammer, — Personalni in pravni odsek: Bon-čar, Hudovernik, Kraigher, dr. Novak (načelnik), Verstovšek (J. D. S.); Ložar, Šer-jak, Zupančič (S. L. S,); Staudacher (podnačelnik). — Finančni odsek: Hudovernik, Likozar, Mally, Smole, dr, Triller (J, D, S. načelnik); Lilleg (podnačelnik, Ložar, Zupančič (S. L- S.); Staudacher. — Stavbni odsek: Knez, Kavčič, Likozar, Ružička, dr. Novak (načelnik), (J. D. S.); Bahovec, Šer-jak, Rojina (S. L. S,), Pammer (podnačelnik). — Šolski odsek: Dimnik (načelnik), Hudovernik, Likozar, Praprotnik, Smole (J. D. S.); Jeglič (podnačelnik), Marinko, Šerjak (S. L, S.), Pammer. — Obrtni odsek: Belič, Bonač, Kraigher (načelnik), Praprotnik, Verstovšek (J. D. S.); Ložar (podnačelnik), Šerjak, Zupančič (S. L, S.), Un-ger, — Ubožni odsek: Belič, Franchetti, Likozar (načelnik), Smole (J. D. S.); Bahovec, Ložar (S. L. S.); Staudacher, — Policijski odsek: Bonač, Franchetti, Likozar (načelnik), pl. Trnkoczv (J. D. S.); Koleša, Rojina (podnačelnik) (S. L, S.); Elbert, — Olepševalni odsek: Bončar, Kraigher, Mal-ly (načelnik), Ružička (J. D. S.); Koleša, Marinko (S. L. S.); Elbert (podnačelnik). — Upravni odbor mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne: Kavčič, Likozar, Pla-ninšek, Ružička, dr. Triller (načelnik) (J. D. S.); Rojina, Lilleg, Zupančič (S. L. S.); Staudacher (podnačelnik). — Permanentni odsek za aprovizacijo mesta: Likozar, Verstovšek (J. D, S.); Šerjak, Ložar (S. L, S,); Pammer (podnačelnik), Staudacher (Nemca), Mlinar (socialni demokrat). Odseku predseduje župan. Računski sklepi, O raznih postavkah so poročali dr. Triller, dr, Novak, Dimnik, Planinšek in Likozar. Iz zelo obširnih poročil moremo podati le glavne številke z ozirom na po vojnih razmerah omejeni nam prostor, a o raznih zanimivostih bomo še poročali. Računski rklep mestnega zaklada izkazuje na dohodkih s posojili in krediti 4,427.938-49 krcn, stroškov 4,426.247-10 K, z blagajniškim prebitkom 1691-39 K. Bilanca*izka-zujc aktiva 12,697.561-46 K, pasiva pa 10,158.431-92 K, čistega premoženja torej 2,539.129-54 K. Bilanca ubožnega zaklada izkazuje 940.220-97 K aktiv, 115,777-73 K pasiv; premoženje se je torej povišalo za 14.463-95 K, Zaklad meščanske imovine: aktiva K 790.806-20, pasiva K 272.298-66, čisto premoženje K 518.507-54. Ustanovni zaklad izkazuje dohodkov 78.920-38 K, stroškov 78.920-38 K; prebitka 9819-72 K; imetje znaša 585.484-84 K. Mestno loterijsko posojilo: aktiva 2,488.971-62 K, pasiva 2,409.275-— K; nedvignjeni dobitki 68.532 kron, specialne rezerve 11.164 09 K. — Mestna pehotna vojašnica: 281.517 24 kron dohodki, 281.517-24 K stroški, — Mestna klavnica: stroški 212.813'53 K, dobiček 132.794-84 K, — Mestni vodovod: 91.792-01 K uspeh. — Mestna elektrarna: 60.776-75 kron saldo, — Mestni pogrebni zavod: Saldo 50.676-83 K. — Mestna zastavljalnica: saldo 20.208-27 K. — Mestna priprega: račun voženj 179.474-65 K, račun poljedelstva 3,229-26 K. # VIII. vojno posojilo. Dr. Triller je predlagal, naj podpiše občina 100.000 kron vojnega posojila. Pammer predlaga, naj se podpiše 500.000 K. Dr. Triller: »Nimam ničesar proti.« Župan po glasovanju: »Sprejeto.« Pammer: »Prosim, naj se konštatira razmerje glasov.« (Veselost.) Župan: »Glasujmo še enkrat!« Se zgodi. Župan: »Konštatiram, da se je na-Diavil sklen sodl-isno (Vesclost.l • I Zadeve mestnih uslužbencev. Sklene se, naj se izplačajo draginjske doklade, kakor dozdaj. Mestnim delavccm je žu^an o Veliki noči izboljšal plače, ki znašajo »daj 3 K, 3 K 50 vin,, 4 K, kvalificirani delavci dobe 7 kron na dan. — Stefe: Te plače so res prenizke. Naj bi 89 plačevali tudi prazniki in nedelje. Tozadevna resolucija obvelja. Dnine mestnim smetarjem se zvišajo od 26 na 45 kron na dan. 1 Pritožba društva hišnih posestnikov. Poročevalec dr, Triller predlaga, naj se odkloni prošnja hišnih posestnikov, ki so prosili, naj se stroški vojaške nastanitve razdel« na več let. Poroča, da vojaške ob-lasti nočejo ničesar prispevati, deželni odbor pa tudi ničesar ne da in pravi, d* se bo pečal s to zadevo šele po vojaki. Sicer so pa odvalili to breme hišni posestniki na najemnike, Pammer želi, naj se Župan pooblasti, da lahko plačevanje Stroškov odgodi. Rojina (S. L. S.) toplo priporoča Pam-merjev predlog in opozarja, da pač vai hišni posestniki niso odvalili te davščine na najemnike. Triller se protivi, da bi župan lahko odgodil plačevanje. Prošnja druitv* se je odklonila kakor tudi Pammerjev« resolucija. Župan: Pri plačevanjih poetopa župan itak kulantno in bo tudi v tem odru kulantno postopal. Zgradba tržne lope na Pogačarjevem trga se odda Weissbacherju. Mestna stavbišča. Odkloni se ponudba Josipa Augustina za nakup dela mestne parcele poleg aovib topničarskih delavnic, kakor tudi ponudba ing. Karla Picka za nakup dela mestne parcele ob Cesti v Rožno dolino. Ponudba Franceta Jemca za nakup mestne senožeti ob Tržaški cesti se odobri. Posestvo Sangrad pri Cerkljah '"A se proda na javni dražbi; najnižja ponudba 45.000 kron. Trgovski tečaj na liceju se razširi, da bo služil praktičnim potre« bam bolj kakor dozdaj. Glas iz občinstva. Župan je poslal policijskemu odseka poročilo z ozirom na »Glas iz občinstva« v »Slovencu« dne 22. m, m. in z ozirom na nedostatke pri snaženju in škropljenju mestnih cest in potov, V dopisu se pravi, dSlovenci« dobro došli. Tako tudi danes! — V tem smislu bi bil moral gosp. baron Aichelburg govoriti, čc bi bil hotel cesarju kot njega tajni svetnik povedati polno, neprikrito resnico. Sedaj pa vprašamo, če se postopanje, ki smo je opažali ob priliki te deputacije, sklada z onim spoštovanjem, ki ga je vsakdo — celo ood stroifo kaznijo — naoram Ni. Veličan- stvu dolžan, in ali se ne pravi to spoštovanje na krut način žaliti, če se cesarju na najslovesnejši način najvažnejše reči predstavljajo v luči očitne — potvorbe? Ali pa misli g. baron morda, da jij naloga tajnih svetnikov, da cesarju resnico — utajč!« — Nemški listi še zdaj pišejo, kako pomembna da je bila ta deputacija, a govorž samo še o »Alpendeutsche«, Na Slovence so žc zopet pozabili! -j- Poljski generalni guverner pod-maršal Lipoščak na Dunaju. Dunaj, 10. junija. Generalni guverner avstrijskega poljskega okupacijskega ozemlja v Lublinu Eodmaršal Lipoščak je prispel včeraj sem-aj in je obiskal zborničnega podpredsednika posl, viteza Pogačnika. Nato je kon-feriral z zborničnim podpredsednikom Germanom, z zunanjim ministrom grofom Burianom in z ministrom za Galicijo Twar-dowskim. Dunajski obisk podmaršala Li-poščaka spravljajo v zvezo z berlinskimi posvetovanji, ki se prično jutri in kjer sc bo razpravljalo tudi poljsko vprašanje, + Diplomatske zveze Avstrije-Ogrsko z Rusijo. KorespondenČni uract pgroča: Več listov je objavilo poročilo, da jc naznanilo zunanje minstrstvo ruski vladi, da so na Dunaju zadovoljni z gospodom Ka-mpnevom, da zastopa vlado sovjeta. To poročilo ne odgovarja dejstvom. Mirovne pogodbe z Rusijo še niso ratificirali, zato tudi šo ni aktualno vprašanje o imenovanju diplomatskih zastopnikov Rusije pri nas in Avstrije-Ogrske v Moskvi. Vlada za to še tudi ni zavzela stališča o diplomatskem zastopstvu vlade sovjeta aa Dunaju. -f Uboga Rusija! Rusko poslaništvo v Berlinu je sestavljeno takole: Joffe Moze?, Danici Hirschberg, Jakob Jakobsohn, Moses RoSenberg, Lev Prager, Adam Mar-hu s in Lev London ... -j- Mirovno pogodbo metl Turčijo Iu južnim Kavkazom so sklenili in podpisali. Omeniti je še vredno, da so stariši novo-mašnikovi ravno ta teden obhajali svojo srebrno poroko v krogu svojih prav pridnih devetih otrok, med katerimi je novo-mašnik najstarejši. Bog daj, da bi ob sinovi srebrni maši obhajali zlato poroko! — Poročil sc je danes g. Franc Za-plotnik iz Križev z gdč. Tončko Zupan iz Retenj. — Pri novi maši g. Prcsetnika na Je«, žici se je nabralo 100 K za slovensko šolo v Mariboru. — Iz Sodražice. V deželni bolnici J« 8. t. m. umrl občinski tajnik g. Anton Kocjančič, kateri je služboval 13 let nepretrgoma v splošno zadovoljnost občin« stva. Svoj čas je bil orožnik, pozneje okrožni stražmojster ter st je znal povsod pridobiti ljudstvo, tako, da sc ga povsod z veseljem spominjajo. Mož je bil resen in pošten. Zapušča vdovo brez otrok. — Ogenj. V Gržečivasi obč. Cerklje ob Krki, je zgorela VrhovSekovi Mlci hiša in gospodarsko poslopje. Rešili so le sami sebo in živino. Zgorela je vsa obleka, denar in živež. Goreti jc začelo ob dveh zjutraj junija. Vzrok je dosedaj nepojaš< njen. Škoda, okrog 5000 K, ni niti polovico pokrita z zavarovalnino. — Sprejemni izpiti za I. letnik zaseh« nega ženskega učiteljišča uršulink v Škofji Loki sc vrše dne 2. in 3. julija. Oglasiti so je pri samostanskem predstojništvu. — Tobačne izkaznice. Prejemanje to« baka na izkaznice se uvede v okolišu ljub-ljcnske tobačne zaloge 8. julija 1918, v okoliših vseh drugih tobačnih zalog na Kranjskem pa 5. avgusla 1918. _________________ Ljubljanske novice/ Zopet bolestna izguba. Izgubili smo enega najboljših svojih mož, V Gorici, kjer , se je mudil po opravkih, jc umrl za kapjo v J ponedeljek, 10. t. m. odvetnik dr. Fran- i čišek Pavleti č. Upanje, da bo okreval, se ni uresničilo. Umrl je v Gorici, na domači zemlji, katero je tako ljubil. Pokojni je bil dolgo vrsto let odvetnik v Gorici. Vojna nam ga je privedla v Ljubljano, kjer je prevzel vodstvo dr. Šusteršičeve pisarne. Meseca julija je nameraval otvo-riti v Ljubljani lastno pisarno. Toda smrt ga je prehitela. Pokojni dr. Pavletič je bil najstarejši član slov. akad. starešinstva. Ko sc je ustanavljala »Danica«, je stal v prvih vrstah naših katoliških akademikov. Glasilo kat. nar. dijaštva »Zora« je <*ieIo v dr. Pavle-tiču svojega prvega urednika. Dr. Pavletič je bil vzoren član marijanske kongre-gacije, tako na Dunaju, v Gorici in Ljubljani. Bil je mož odločno katoliškega prepričanja in odločen Slovenec. Na Goriškem se je udeleževal z vnemo — v kolikor mu je le dopuščalo rahlo zdravje — političnega življenja. Slovenska Ljudska Stranka ga je kandidirala v goriški deželni zbor. Kandidature za državni zbor vsled svoje bolezni ni sprejel. Slovenska javnost izgubi v dr. Pavle-tiču plemenitega, poštenega moža, slovenski pravniki enega najboljših strokovnjakov na pravnem polju. Dr. Pavletič je bil eden najboljših slovenskih odvetnikov. Pravd dvomljive vsebine ni sprejemal. Plemenitemu možu, prvobojevniku za katoliške narodne ideale nesmrten spomin, Naj v miru počiva v domaČi goriški zemlji, Spoštovani družini pa naše najiskrenejše sožalje, norice. — Ogrska preskrba. O seji ogrskega prehranjevalnega urada dne 7. t. m. v kateri se je posvetovalo o naši žetveni na-redbi, poročajo iz Budimpešte: V današnji seji se jo enketa posvetovala najprvo o določitvi kvote za posamezne osebe. Tisza je predlagal, naj se glavna kvota poviša. Po daljši debati so je sklenilo predlagati vladi, da določi za odraslo samopridelo-valco 1€ kg in za otroke pod 14 leti 14 kg na mesec. Glede krme za živino se je predlagalo: za konje 700 kg, za žrebeta 200 kg, za konjo dirkače 1200 kg, za prešiče 200 kg (pol ječmena in pol koruze), za svinjo z mladiči 400 kg, za mlade prešico 00 kg in za pitane svinje 600 kg na mesec. Kakor se vidi iz teh predlogov, na Ogrskem še vedno ne vedo, da je vojna... — Iz škocjana pri Dobu. Prvo novo mašo, odkar ljudje pomnijo, je zapel v nedeljo, 9, t. m., v Škocjanu pri Dobu domačin g. Janez Jeretina. Pridigal jc gosp. vojni kurat P. Engelbert Klasinc, Svatov-ščino je oskrbel dobrotnik g. Alauf, ki jc za to slovesnost kupit tudi nov, 336 kg težak, železni zvon, ki stane čez 1000 K. Med svati sc je nabralo za invalide in slepce 142 K in za Slovensko Stražo 70 K, lj Sovražni letalci nad Ljubljano. »Tagespost« poroča iz Ljubljane, da je pretekli petek krožilo nad Ljubljano in okolico več sovražnih letalcev, ki so razmetavali neki oklic, podpisan od predsednika Jugoslovanskega odbora dr. Trumbiča, Po poročilu »Tagesposte« poziva oklic k odpadu od Avstrije. lj Iz tajne seje ljubljanskega občinske« ga sveta. Jallenovo ustanovo za sirote dobi Josip Mclik. — V Mestni hranilnici sta imenovana za kontrolorja Franc Abulnat in Joško Mcšek (zadnji extrastatum), Jos. Prclovec za oficijala. — Gostilničarska koncesija oziroma prenos iste se dovoli Al. Zorčiču in Mar. Leveč, Ivanu Ribni-karju pa posel izvoščka. lj Krekova knjižnica Sontpeterskega prosvetnega društva posluje vsak četrtek od 7. do 9. uro zvečer v društvenih prostorih! Vabimo k obisku! lj Daleč smo prišli. Preteklo nedeljo so na ljubljanskem štacijskem poveljstvu obenem z dnevnim poveljem delili ptujskega .Štajerca«, v katerem je poročilo o avdijenci nemškutarjev pri cesarju. lj Slov. kat. akad. starešinstvo ima v nedeljo dne 16. t. m. ob 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu sestanek. lj Občni zbor ljubljanske dijaške it ljudske kuhinje bo v četrtek, 27. junija ob 6, uri popoldne v posvetovalnici Katoliške tiskarne z običajnim dnevnim redom. K mnogoštevilni udeležbi vabi načelnik An-ton K r ž i č. lj Nesreča na železnic?. Na Zidanem mostu se jc ponesrečil sprevodnik g. Leopold Jamnik iz Ljubljane. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer jc podlegel poškodbam. lj Lipovo cvetje. Upravništvo državnih cest bo oddajalo, počeši z dno 20. t. m. nabrano sveže lipovo evotjo občinstvu po zmernih cenah vsak dan od 10. do 12. uro dopoldne ln ocl i. do 6. ure popoldne na Dunajski državni cesti med 1—3 km, v kolikor ga bo na razpolago. Samolastno nabirati cvetjo na lipah oh tej cestni progi je občinstvu prepovedano. Šfiaierske novice. š Višje redove bo delil škof dr. Na-potnik v mariborski stolnici prihodnji teden, in sicer: subdijakon?t 19., dijakonat 21. in mašniško posvečenjc v nedeljo 23 iuniia. š Poročil se je v nedeljo 9. t. m. v Št. Ilju v Slovenskih goricah g. Franc Dreier, Sosestnik v Selnici ob Muri, z gdč. Nežiko auc, hčerko pokojnega župana v Selnici g. Antona Hauca, ki je pred leti zaslovel kot odločen branitelj slovenskega značaja obmejnih občin v borbi proti šulferajnski šoli. Nevesta je zavzemala vodilno mesto med zavednimi obmejnimi Slovenkami. š 500 obtožencev. V Judenburgu se je dne 5. t. m. začela pred tamošnjo okrožno sodnijo razprava radi nekih izgredov, o katerih pa časopisi niso smeli ničesar poročati. Obseg teh izgredov si moremo predstavljati po tem, da je obtoženih okoli 500 oseb. š Nesreča. Alojzij Filipič, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu, sedaj pri vojakih v Celju, je bil dne 3. junija pri vizitu pušk. En vojak je imel še polno patrono v puški. Kar naenkrat poči strel ter zadene Filipiča v desno stran prsi. Težko ranjenega so takoj prepeljali v bolnišnico. Primorske novice. p Duhovska zveza za Goriško vabi Bvoje člane k važnemu sestanku, ki se bo vršil dne 17. junija, t. j. v ponedeljek ob 10. uri dopoldne v prostorih restavracije pri Jelenu v Gorici. Predmet: Naše gmotno Btanje. Odbor. p Centralna posojilnica v Gorici naznanja: »Dokler nam je nemogoče zaradi pomanjkanja potrebnih prostorov in iz drugih ozirov preseliti se v Gorico, naznanjamo, da izplačuje na naše hran. knj. »Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici« v Trgovskem domu zahtevana delna izplačila vlog in tudi realizacije zadevnih hranilnih knjižic »Centralne posojilnice« v Gorici. Ista sprejema tudi hran. vloge na naš račun. Obrestna mera posojilom na vknjižbo je določena pričenši z dnem 1. julija letos po 5 in pol odstotka, posojilom na menice pa na 6 in pol odstotka. — »Centralna posojilnica« v Gorici, t. č. v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3, 11, nadstr.«__ Prosveta. pr Slovenska Matica. Vabilo k seji leposlovnega odseka Slovenske Matice, ki se vrši v petek, dne 14. t. m., popoldne ob 6. uri v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Došli rokopisi. 2. Slučajnosti. Gospodarske novice. g Dobava bencina za mlatllnfce in drage kmetijske namene. Poljedelsko ministrstvo hoče tudi letos zagotoviti potrebni bencin za motorje, ki se rabijo za mlatev in v druge kmetijske namene. Oddajal se bo težki bencin, mešani bencin in zmes bencolo in petrolbcncina. Podrobna določila se izvedo pri okrajnih glavarstvih, kjer se dobe tudi predpisane tiskovine za taka naročila. Naročila na bencin, ki morajo biti potrjena od občinskega urada, je pošiljati naravnost na poljedelsko ministrstvo, oddelek XXVI. (De-partemnt XXVI. des k. k. Ackerministe-riums.) Našla se je v gostilni Novljan v Medvodah zlata zapestnica. Kdor jo je zgubil, naj se tam zglasi. Nekdo je zgubil denarnico z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj naj denar--nico odda proti primerni nagradi policijskemu ravnateljstvu, Prosto dihamo, ako očistimo in oglpdimo za-slezeno $relo in vrat z grgranjem s Fellerjcvim raz-krajajočim rastlinskim esenčnim iluidom z znamko »Elsa-fluid«. »Elsa-fluid« je posebno izboren za izpiranje ust, vratu in žrela, ker čisti in razkužujc, oživlja kroženje krvi v nežni sluzni kožici in jo napravi odpornejšo proti fjrehlajenjem. 12 steklenic tega slovitega domačega sredstva pošlje franko za 14 K 32 vin. lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 134 (Hrvatske). Istotam sc naročajo tudi Fellcr-jeve milo odvajajoče Rhabarbara-kroglice z znamko »Elsa-kroglice«. 6 škatel 7 K 37 vin. franko.. (ve) Pri pehanju, napenjanju, polnosti ter pomanjkanju teka, vrhutega začasni neprijetni sapi in drugih pojavih, ki izhajajo iz otrovanega kanala želodčnega črevesa, povzroči raba naravne »Franz Josef« grcnčice ravno tako naglo razkrajajoč; kakor milo odvajajoč učinek z urejenim izpraznje-vanjem. ALOJZIJ UHER IVANKA UHROVA roj. OCVIRKOVA poročena, Ljubljana, junij 1918. Mesto posebnega naznanila. mesečno ssSso z zračno, solnčno lego, eventuclno z domačo hrano išče gosp.od-samec pri kaki solidni rodbini. — Ponudbe pod »Zračna 2014« na upravništvo lista. a Jejca za IV. okraj. Stranke IV. ©kraja prejmejo jajca v četrtek, dne 13. t. m. v cerkvi sv. Jožefa, vhod skozi glavna vrata. Jajca bodo prodajali od 8. do 11. ure dopoldne in od 3. do pol 6, ure popoldne. S seboj jc treba prinesti nakazila za mast. Stranke dobe za vsako osebo največ 10 jajc, Jejce slane 70 vinarjev, a Čevlji z lesenimi podplati za posle. Mestna aprovizacija bo oddajala čevlje z lesenimi podplati za posle v petek, dne 14. t, m. popoldne od 2. do 4. ure na Poljanski cesti štev. 13, I. nadstropje, Stranke naj prinesejo s seboj potrdilo gospodarja, da res nimajo čevljev.