Hochiobl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 31. V Gorici, 3. avgusta 1883. Tedaj xni. „Soču" izhaja vsak pet( k in velja po posti prejemanji ili v fti>ri< i na doni poiiljajia : Vgp let« ... . ;. 1.10 Pol leta.......v.2<• Čctvrt k-ta ......1.1'* l*ri oznanilili i:i t;ik.> tudi , s: ../<•.. S unicah1' se plačuji' za namili. > : ri.-io}.- iiii vrsto: 8 kr. 6« w tiska 1 krat e ", ll i! i," 5 i; /i» vet:e črke po piosiorn. Po?iiniezno Stevilke se dolivajo po 8 kr. v ioliakariiioah v gosposki ulici hlh'.n ..tr.'li l.iiui". na starcm trgu in v nHitski ulici (or v Trstu, via Ca- I>o; j-i naj .-<• J)Iaj?ovo]ji!o poSiljajo HM'.iuiMvii ,.S().:iv v (loriciv Via Ascoli 8, L, luwu'.uiiui pa opravniStvi ,,8000" Via delta Croce St. 4. II. JtokopiHi se ne vra&vjo; dopisi naj sc Miigovoljiio fmnU'.jcjo, — Dclalcem in drugim wyrouiflfcuiin 80 nnrofriina mV/,*, nko hc «;|li\80 pri oprovniitvu. Dezielni zbor g-oriski. Z izidom letoSnjih volit<;v v..dczelui zbor gorigki bi!i smo Slovend s^loh zadovoljui, ker volitve so do-kazale, da politifina disciplina med goriSkimi Sloveuei ni prazna beseda, antpak pouieuljiva sila, s katero je treba racuuiti. Po koncanih volitvali rricakovali smo radovednt, kako sc scstavi prod.>cduistvo prihodnjega uaSega zbora, to je: kilo bo imeuovau od presvctlega cesarja dezelni glavar, kdo iijt'gov namestnik. Gavonlo m je 0 tern, da letos bi mogel postati dezclui glavar Sloven cc, potent ko so bili v.st dosedauji giavarji vzeti i/.med haiijauakih poslancev. Oelo uiuogim Italijanoiu se ta misel ni zdela prealaba in so bill nokdaj na njeno izvrsitev na poi pripravljoui. Ali v lu'kih kro-gih v Gorict in v Trstu ju bila ta miscl kakor oster uiefi skoz Liyo sree. Kckli so, da to sc nikoli in ni-kedar ne sine zgoditi. Zapreeiti so jo uiislih s tem, da so razglasili u.sttto in pismeuo slovensko poslaucc in vsakega Slovenea, ki kolickaj naroduu thtti, za pan-hlavistc. Upali so, da s font bodo poiuagali tistim mo-zetu, ki so pri IutoSnjilt volitvali pov.sod in z vso mo-c-jo nasprotovali gomkim SIovciiccmi. Sivar jo bila po inncuji omit gO!>podov dobro napeljana in bill so trdno prepricani, da jini ne izpodleti. Kako dolge obtaze .so delali, ko jo priiicsol du-najski urudni \'n>t potoeilo, da prcsvetli eesar jc ime-noval za dezHnegi giavarja goiiskcga vzviSeuega grofa Fr. C 0 r 0 11 i n 1 j a, za njegovega namestnika pa do-t 2elnega poslanca dr. Jos. TouklijaV Komaj so vc-^ rovall svojii^ oCem;^brali so v drngo, % tretje, a vel-no ista imena, Pravlica o panslavizmu ni toTej niC izdala in tisti, ki so drugim jauio kopali, so satni vanjo padli. Javno muetije goiisko ni bilo za tako imeuovanje prav niC pripravljeno; sploh sc jc mislilo, da vsled priprav, ki so s« donu delalc, stvar drugaCc izpade. Ko so se Goridani oddahnili od prvega strmenja, inieli so eel dan obilno govonti; kainor si priscl, nisi drugega siisal, ko Coromnija in Touklija. Vsakdo je bil prepricati, da nad Girico in nad Danajem ni isto obnebje, da v Gonci viece drug vcter in drug v du-najskem ministerstvu, Gori^ani no sprejeli retieno ime-novanje z odkritosrCntm veseljem ter so se poklouili svojemu poslancu v Sempetru po posebni deputaeiji; LISTEK. GRADISCE. (Pise tvetko Verhunskl.) Da bi kedo fiestitih bralcev ae menjal slovenske vasi v vipavskt doliui s furlauskitn mestom, ki nod tudi sloveusko imc oa sedaj furlauskej, nekedaj pa slovenskej zetnlji, omtuitt inoram, da GradiSce jc mala vas na zahoduej strani Doruberga, na levera bregu mime in lane reke Ipave, na malem, a strmem grict. Ilazgled iz vasi ti je kraseu. Proti Severn raz-prostirajo se httboviti kraji, med kojiuii je sivoglavi Kern njih varun in oee. Prot? zahodu vleCe se pre-krasna iurlanska in italijaribka plaujava, na kojo mar-aikatero oko primotsko — slovenske Gorice zeljno pogleduje. Ze samo inie vasi ti podaje pravo korcuiko be-sede. — Tarn sta btla v prejsojtn easih dva gradova. Jeden izmed tell ^e dandanes stoji, ki je pa priSel to Ieto raznim posestnikom v last. V njem je bival tudi oee ranjeemu Avgustu Tomiucu, 0 kojem je nSoca" omeuda v svojej 25. St., da je bil rojeu 1. 1817. v Pervaeini v sobi ttk cerkve; a po izjavi tukajSujih starib. uio2 je bil rojen v liunu. OCe njegov je bil tudi sloveC slikar in z ujegovimi deli snie se gradiSka cerkev ponaSati. Hvalevredua je posebno slika Matere bo2je ua velicein oltarji. b tem delom je pokazal, da je piavi mojster v slikarstvu. Oa se je ucil slikarstva ? Ritou in tain se mu ja porodil ranjki Avgust. Drugi grad, ki je bil ttk tega iu je segai celo v sredo vecer so mu napravili bakljado z godbo, da bi iziazili vesclje nad ncpri^akovauini dogodkom. Slo. vend se z njih veseljem vjetnanto, ket* Coro/iiuijuvo iu Tonklijevo imeuovanje je — gle.le ua razntere, v katerili 2ivimo — krona leto§njili volitev. Curouiuijcvo iineuovauje dulo je povod, da so vai veCji Casuiki o njent pisali in izrazali svoje miio-njc. Va2cn se nam zdi v tem oziru dunajski dopls prazke „Politike", ki slove tako !e: flVCeraj§nja (od 29.juiija) sWieuet Zeitung" prineslaje, kakor znauo; imenovauje prej^njega predseduika zboruicu poslaneev grofa Ooroaiaiju za dezelnega giavarja goriSkega, imenovauje, katero gotovo ni bross zanimivosti. Znanoje, da grof Caroiiini jo h\ prej miiogo let glavaril v tcj svoji domaCi dezeli, kjer je spIo§no priljubljen. Tudi slovenski poslanci goriskt so videli glavaistvo rojdi v njegovih rokab, ko v rokab kakega italijauissima, po-posebno ker je Ooronini z euako objektivnostjo (no-pristrausko) predsedoval sejaui dezelnega, kakor poz-iioje dizavnega zbora." „I)elova(iju Aucrspcrguvuga miiiistoratvu bilo jc med torn bolje naprv.dov.ilo iu s torn jo bilo minis-terstvo zgubiio prijazuost lastnc strauke. Tadanji ntortseltrittsklub", uegar nucolnik jc bil grot' Got'oni-iii, ni povdarjal 1c volikonomSkih nacel, marvoi tudi program porazumijeiija, da si le s sploSniini be-Hi'.dami, in se jc n&tavil tuiiiistarstvu Aiterspergovonm odkrito in odloeno." „Med tent so priSlo volitve v dezelne zbore, med druginii tudi /a Gorieo. Baron Lasser je hotel Coroninija „kaznovatirt in zato je bil g. l^er iineito-vau dezcifli glavar goriski. ^ioiiski de^eliii zbotvje davrSil pod njegovim predsednistvom postavno sejuo dobo; grot' Coroiiiui postal je bil med tem predsednik dtzavuega zbora in je priSel slednjiC do znane veljave." flZaniuitvo je, da je grof Coroniui zdaj, torej ncposredtio po grofti Taalfeju, vuieSCen na prejSnje svuje mesto, od katerega se je mogel zarad svojih najboljih namer za dttSui in gniotui blagor gori§ke dezele pod Auerspergovim ministcrstvotu le tezko lo-i3ttt. Menimo, da se tie uiotiiuo, ako ta dogodek, da je grof Coronini to Oast zdaj nenosredno rad sprejel, tako razlagamo, da grof hoce od zdaj napiej svojo skrb zopet obracatt ikljuCljivo na blagor svoje dotna-Ce dezele, ker miaistorstvo Coroninijevo nima za zdaj in ne bo imelo s<> dolgo nikalccga iipauja. h tega naj bi gosjiodje fakeijoziBti spoziiali', da prav zarad tega je tudi miufeteretvo Chlnmecky-Piener-Suess popolno iicinogdfiu.H NaS dc^elni zbor gorifiki jo todnj m nostranjo avstrijsko politlko bolj va&cn, ncgo smo misHH. Potres na otoku Iskia. Otok Iskia (Ischia), kjer so ho 29. t. m. po noci grozni dogodjaji vr§ili, ttpada med tmjlep&e otoko sredozemskega tnorja, ima BO kilomctrov v ob.segu, 24.000 prebivalcav in pet mitlili mest, med katerlml jc Brgo d' Ischia glavno, Casumieeiola pa v*il«d lepo lege, krasnega razgluda in izvistnih toplie najIepSo mesto; zatn je zovejo nkialjko toplie". Mosto ima nail 4.000 prubtvaleev, jako lopa poslopja ia krfimo, in navadno po lotu do 2.000 ptnjeuv. Zemlja na otoku je I'uddvito plodna, a tin m vulkan»kega iisvora itt vulkitiiKkQ silo imajo svojo gtyvno ognjifico v 783 mo-trov visoktnn liribu Epamo. Zu I. 474 prod Kv. bili so probivalci prcgoaiti po potresih, ki so so potent vo&krut ponavljuli. V ^ivem spoininu jo ki. gotovo mnogim citateljcm Wtotrcs, kateri jo Zagrobu toliko skode prizadjal. Ko-iko strahu, koliko sodutja in ob^alevauja je poussro-'oil! A to \ibilo lo igraca v pritnori z na.sledkt po-trosu, kapti je 2(J, t. in. v noci otok Iskio obiska). Potres je trajal le kakth 15 sekund; opazovay so bo trip glavtii udarci, katcrih prvi jo bil najhujSi. Mjbd potresoni (5nte-sc je.mf opisljivo votlo podzemsko^u-lenje, Crni veliki oblaki zatetrtnjevali so**obzorje, ki so* nepopisljivo zmeSujavo, strah in trepet potnno^ili. Casamitciola jo popoluoma zruSetia, vojaSniCa, v kateri so bili karabinuji, sc je pogreznila, vsi vojaki so mitvi. V boinici BMisericordiatt so podsute 4 se-stre in 24 otrok, samo jedna lti§a stoji §e po konei, skoro vse prebivalstvo tega mesta je pokopano pod razvaliuami, Stcvilo mrtvili na celem otoku racuni se ^e sedaj nad 5000 in se bo najhitreje zalibog prejc poveCalo, nego zmanjSalo, ker ni znano, koliko ptujeev je med razvalinami. Tudi v drugih mestih, kakor v Scrrori, Fantoui i. t. d. je Skoda strahovita. do vzhodne strani eerkve, o kojera pa dandanes ni drugega s edu, kakor tu in tain sezenj visoki temelj-ui zidovi, je bil po izjavi zomljenterca g. Oandutd-ja in iu^enirja g. Trombete rimsko delo. Bil je lastuina grofov Corouinov. Govort se, da je bil grad tako vi-sok, kakor zvouik tatnkaj^uje cerkve, ki je jeden naj-visjth od Gorice do zvouika cerkve Matere bo2je v Logu. Okolica ima najlepSo lego iu prav dobro zem-ljo za viuorejo. Pridela se dokaj prav dobrega vina, ki pa ima to slabo lastnost, da nekaterim prerado v v lase zleze. Akoravno je vas majlma, primerjamo jo vendar le v neeem ob^iru lahko Terstu. Kakor vidi§ pred Tergestcjem na borsi ob dolofienih urah vse polno ljudi mergoleti, tako se tudi tukaj zbirajo vaScani pred slovefio tobakarno. Ure shoda pa §e niso natan-ko dolocene. Kaj je vse ua dnevnem redu, ua vem; iz zapisnikov se ne more uic zvedeti, ker jih ni, a jih tudi nima kedo ptsati, ker do sedaj so se brez tajuika. Ako vc§ ti, draga flSoca,tt za katerega spo-sobuega, sporoCi, gotovo ti bodo hvale&ii. Du5a njih yogovorov, mislim pa, da je posvetovauje, tukaj§oje prebivalstvo naioduo vzbudtti. Res, mnogo so ze sto-rili nekateri na tem polji. — Pred uakaj leti nisi slt^al v vasi mile laske besedc, a v malo letih so 2e toliko napredovali, da slisis tu iu tarn pogovore v laSkem jeziku. Posebno se pa poka^ejo, da so pravi stnovi majke slave, ko pride kak ptujec v vas. Tudaj §e le odkrivajo svojo temeljito zmo2nost v laSkem jeziku. Oni se dr^ijo pregovora, ki pravi: nKolikor jezikov zna§, toliko ino2 velja§" Tojeujihnacelo, to jo njih geslo! A dika in ponos je gtara sukoja ^aek,daoje)„ c. k, ft- uauLae strafe. Oua je poltta laSkcga prahu. Ako se jtj le nekoliko dotakneS, id ti leti prah od nje, kakor bi z batino po ujej vdrihal in iz vsake trohiee prahu izraste laski zmaj. Vsacemu je znano, da lepo, ubrano petjo blazi sree, povzdiguje dugo. Tudi v tem niso veljakt izo-stali. Marsikatero nofi se sli§i lepo ubrano petjo ne-katerih oseb, ki sa ze do^peli po stopnicah na ver-hunec hriba iu stopajo na nasprotni strani zopet proti vznozju. Kaj prijetno je posluSati njih pesni: a) „0 mamma mia, cosa mi fardK b) „E se la ciogo piccola* c) „Dormi mia bella* $ „Se ti ti parli, mi non parlo;8 Dalle donne son discreto" i. t* d. Kaj ti jc PreSirnova: „Pod oknomK» BStrunatn8 itd. proti gor omenjenimIt — Ni li to velik korak, sija-jen napredek ua naroduem polji?! Vendar, ne misli, dragi bralec, da to velja. vsera omenjene vasi. Mladina se zavedal Akoravno je nek dopisnik iz reuSke okolice gtajal v ^Sofii" gradiSke mladcncc radi laskega. napisa nad vhodom in laSkih ustopnih listkov pri javnem plesu na binko§tni pone-deljek, ne sme se jim vzeti za zlo, ker oni so bili od laSkega tiskatja (stavca) opeharjeni. Vendar mo* ramo biti g. dopisniku hvaleiui, kd* on jih je prijel za pravo Mo. Tudi no sliSiS ved tned mladenci la§-kega „j o 1 i 1 a j f a n j aa, arapak urijo se v lepem naroduem petji, Kakor se jo pred nekoliko leti vrinila v vas la-Seina in laSki duh, tako upara, da se v malo letih zopet iztrebi in izruje. — V to ponw Bog J Ko so oni, ki niso bill zasnti, po tolikem strahu omamljeni, zopetse zavedli, priSgali so treskc terlii-teli k obali, kjer so bile ladje in cnlni h kratu pre-napoloem. To, kar ti pripovedujejo, je grozovito in spominja na popise o zasutji mesta Pompeji. Mesto Casamicciola je podobno bojiScu, na s*~tine mdicev tezl na ulicah, m logi tavajo blazni med razvalinaini sen ter tje. Stokaoje in javkanje ranjencev pod raz-valinami pomneinje strahovitost vsega prizora. Oni, ki so prvi nesrecnikom z Nepolja na pomoc prihitc'i, pripovedujejo dalje, da so naSli nekatere neranjence blede, trepetajoce na celein iivolu. obraze s krvijo in blatom pomazane, ? obce pa preplaSenost in obo-pnostjiepopisyivo. V Rimu je bilo Se ono noC znano, kaj se je na Iskiji pripetilo. Jeden ministrov se je takoj odlotfl, asobno nesrecnikom na pomoc hiteti. Dovolili so ran takoj 50.000, potera Se 150.000 frankov kredita; a ko je minister predsednik grozovitost dogodjajev v polnimeri poizvedel, ukazal je, da ni treba pri reSitvt nobenega ozira jemati na stroSkc. Kralj gam, mini-sterskl predsednik Depretia in se druga dva miniatra so aa potu v Neapelj in na uesrecni otok. Vse oblasti delajo na vse kriplje, da zagreb6 rarlifie, odpravyo ranjence ter da spravijo ostale prebi-valce v zacasna staliSca. V ta namen je dal minister takoj 50 lesenih barak napraviti. Mnogo ranjenih so odpravili v Neapelj in blizuja mesta, ker so ? Neapolji ze vse bolniSnice in tndi pri-vatne hiSe % ranjenci preoblozene. Jedno druzmo so naSIi pri kopanji razvalin iivo v neki kleti ter so jo tako smrti resili. Isto tako so povlekli iz razvalin dva fautica, brata, katera sta bila zasnta in skoro nepoSkodovaaa, a ko ji je njijna do-bra mamica zagledala, je od veselja zblaznila. Fo tsi Italiji nabirajo se milodari. Dezelni svet ˇ Keapoyi podarilje 100,000 frankov, narodoa baoka tndi 100.000 fr. Pri vseh mestnih zastopib pricelo se je podpiaovanje milodarov. Mesto Turin je poslalo 5.000, Milan 4.000. vojvoda Aosta 3.000, trgovinska zbomica v Napolji 1.000 frankov. Dunajski raestni zbor je postal v Kim in Neapelj soCutui telegram ter skknil darovati vee> svoto za nesreSne preostale. NovejSa p >rofiiIa soglasijo v tem, da je nesreca grozna, nepopisljiva. RazSirila se je v novejSem casn vest, da je 8.000 ljudi ranjenih, od katerib se je nad 2.000 v Neapelj pripeljalo. Dopisi. V GoriCl, 1. avgnsta. — (Javna konec-letna skuSnja v zavodu glubonemov) wSila se je pretekli pooedeljek v navzocnosti odlifinih gospodov in mnogih. roditeljev in oskrbnikov gojencev in gejenk. SkuSnji je predsedoval dezelni glavar vitez Pajer, a okolo njega sedeli so dezelni odbornik g. Ivan <5asser, dezelni poslauec Del Torre, semeniSki vodja dr. Gabrijeicrd, castui kanonik monsignor Jozef MaruSiS, profesor verstva na c. k. gimuaziji Andrej MaruSic, SolsM aadzornik Jozef Culot, dezelni posla-nec dr. Verzegoassi, prijor usmiljenih bratov & o. So-bcl. Navzoca je bila prednica solskih sester v ulici sv. Klare L. s. U. Lujiza in nekatere gospe, ki se zanimajo za napredek tega prevaioega deZelnega zaroda. Poslosalcem brala se je na obrazu zadovoljnost s tem, ker so videli in sliSali. Posebao roditelji bill so polni veselja, ko so sliSali, da svoji otroci, katerih niso se nikoli sliSali govoriti, morejo izgovarjati po-samezne besede in cele stavke tako, kakor drugi Jju-dje. Kakor se veseli mati, ko sii§i otroka prvid izgovarjati besede, tako so se veselili navzoci roditelji, ko so prvifi sliSali svoje otroke izgovarjati jasne besede. Kar se je zdelo prej nemogoce, in kar niso roditelji nikoli upali, da bi namreg svoji nemi otroci kedaj govorili, to so videli s svoji mi ofimi in so sliSali s svojimi ngesi. Naravno je torej, da marsikonm izmed roditeljev je priigrala solza v ofii, posebno ko so otroci svoje roditelje med poslosalci zapazili in jim naniigavali, ali ko so po do*r§eai skuSaji k njim tekli ter jih objemali izgovarjaje sladke besede oceta xUi matere. Lahko si pa misHmo, koliko trnda morajo imeti uCitelji, predno navadijo govoriti otroke, hi nit ne slisljo, predno jib privadijo, da ustnice odpirajo, da jezik nastavljejo, da grio zo2ijo in da podajo iz grla glas, katerega ne si isijo. Ucenec gleda na nfiite-ija in opaznje, kako dela uelteJj z nstnicami, z jezi-kom, z grloin, ko izgovaija kako besedo, da potem tudi on tako naredi. Veliko potrpljenja in trnda imajo «ni, ki take nesrecue otroke poduCujejo, a veliko je tndi njib zaslnienje invelika korist za one nesrecnef e in za aioveSko drn^bo. Pred vefi leti ni bil znan ta nafiin podaievanja, dandanes je pa splosoo vpeljao ' da u€eaci berejo besede z ustnie nCitelja in da jib ponavljajo ter se tako navadijo, da morejo govoriti ako so popolno izurjeui, kakor drugi ljudje, ki sliSHo! Cudimo se, kako so mogii ufiitelji in nclteljice v go-riSkem zavodn dosecl tako dobre uspehe, ako pomi-8limo, da po Ietnem porociln mora en nfiiteJi podniie-fati v dveb, treh, S^rib in §e te$ rwredih, p« taki razdelienosti so v resnici potrebne prav krepke moLi, da vsled velikega trnda ne obnessorejo. Dobro bi bilo, ako bi se ? tem ozira s casom pomagalo na kak naLinv Se vece bilo je zaSadenje posloialce?, ko so videli, da otroci niso napredovali samo v govoru, am-pak tndi v razlicoih predmetih, ki se poduCujcjo v tem zavodn. Gojeuci so se odlikovaU v govoru in ri-sanji, o katerem so se vsi iiavzo^i prav pohvaino iz-rekli; dekliee so llle napravile pa prav lepa rodua dela, ki so vsem dopadala. Tndi v verstvu, branji, pisanji, raLunjenji se je pokazal sploh prav lep napredek. Ako pomislimo, da imajo gojeuci lepo priliko uriti se po mogocosti tudi v kmetijstvu, vertnarstvu, Cebeloreji, sadjeveji in nbaratva v prostornem iu le-pem domaCem vrta, kjer »e vadijo tudi reda, t>uaioo-sti in natandaosti, tedaj lahko razamemo pohvaio, katero so uavzoCi go^podje izrazali o napredku go jencev in o savodovih udli:ih napravab. Edma teiava, ki ob^toji na tem zavudu, je ta, da piihajajo vauj otroci ruzmh uaroduo^ty, zarad cc sar je potreba maogih raziedov in mtiogth ufimh rao-Lij. Ah ker nas je Bog zdruzil Slovence in Italijane v euo skapino, ne moremo drogace, nego da oataue-mo zdruieni. Iz dodanega poroLUa ali dotiCuega nrealeda. ki 6a?aia fSe «»««*«» Jd razvidno, da je nemogoSe zaleljeni namen doseCi in enako drugim zavodom za dnsevno nravuo, in gmotno srefio gojeo-cev napredovati^ *k* ** ne vpeljejo v vsakem oddelkii paralelke. Ker je pa «^ba pn takib razmerab od eue strani jako te^avoa, od dmge pa sila potreboa, naj bi jo po omenjenem porofiilu siavw dez. odbor oziroma visoki dezelni zbor «a podiagi strokovnjakov gluhonemstva br2e ko mogoEe vpeljati blagovolil. Sre-ien prospeb 2eli goiovo vsak domoljubtej Lloveko?ju-bi napravi. Konecletna sku§oja naj bo pa vsako leto casten dan za zavod. Iz letnega porofiila, ki ga je objavil predstojnik zavoda, moMsfgnor PauletiS, je razvidno, da se je od-gojevalo Ietos v zavodu 21 slovenskih in 19 italtjin-skib gojencev ter 14 slov. in prav toliko ital gojenk, torej vseh vkup 6S. Podufievali so razen g. vodje: dva u&telja, solske sestre in ena svetna uciteijica, katerim izrekamo jaypo zabvalo za njih po^rtovaioo in umno poduLevanje ter jim Sestitamo za sijajni vspeb, ki so ga dosegli v preteklem Solskem letu. PosluSalec. Iz Pevme, 2. avg. 188a. BevSSioa, povsodt rev SCina, karr.or se ozre§, v gmotaem in dn^nem oziru. Na§e ubogo ljudstvo je zares pomilovauja vredno-1] slabe letine, previsoki davki; temn pridrn2i se se boj§e nboitvo — du§no, ki obstoji v tem, da ne skr-bi nikdor, pouCiti ljudstvo o dogodbah in osnovah za kmeta preva^nih, da najdel najveco nevedoost o stva-reh, ki bi raogle opomoCi revnim ljudem. Tako sem spoznal, da pri nas niti ne vedo n. pr. kaj so volitve v dezelni zbor, kake pomembe so te volitve; tako sem spoznal, da nima naSih kmetov nobcden pojma o ljudskib posojilnicab, tej velevazni novi ustanovi. A saj ni dado, ko se nikdo izmed na§e picle 0inteligeu-cije" ue zraeni zato, da bi podocll kmeta, kaj je to ali ono, kaj bi mu moglo korhtiti. Ka§ kmetid izve samo to, koliko davkov ma je placati, kdaj ma jih je od§teti, in da se ma proda pobiltvo, 6e ne placa 0 pravem 5asi. Preprifial sem se, d\ bi bil marsikteri pristopii ljudski posojilnici, Le 4)i bil za njo vedel, ce bi se mu bilo govorilo o njeni vaznosti za kmeta. Na tem mesta stavljam do slavoega vodstva ljudske posojiloice pcmiziio pro§njo, naj razposlje po na§i ob-Cioi nekoliko iztisov pravii: averjen sein, da bi to dobrodejno uplivalo na nasega kmeta. Morda ste jib pa ze poslali? — Jaz le toliko vein, da se do nas §e ni raznesel glas o tej ustanovi; sicer smo vajeni, da se pri nas o nicemer ne izvg, Ljudstvo pri nas ni se na taki stopnji omike, da bi samo moglo iz gasnikov pou6iti se o tem, kar bi zanj bilo koristuo; ce kje, potrebuje pii nas krepkega vodnika, mailjivega mo-za, ki bi se potrudil razlozitt in pojasnitt ijadstva stvari, Id so zanj va2ne. Zato nam je zelo hvatiti vire ^tverjance, ki so si ustaaovili Bkatoli§ko braluo draSt-voB. To je velik korak v napredka naSih ob5in na desnem bregu. Kdaj bo pri nas kaj tacega mogoce?? _______ Omelo. Od levega brega So5er 1. avgnsta — Kedor se s podakoin mladiae, posebno one na ljudskib Solah pe6a, ve, kako ljaba jej je kojiga: 8Zgodbe svetega pisnia stare in nove zaveze". (Scbusterjeva, izdaja v Lesarjevem prevodu.) Kako blastno pobirajo otroci kar proti vsako besedo katehetu z ust I Kaj Se le, ki iz kujizice sauii berejo, kar so malo prej sliSali, ko vidijo lepe podobe, ki izrazajo poedine vazue dele vzviSenib dogodkov, — kako v Blast jim je ta duSna hrana 1 Zal, da se o zadnji (oziroma predzadnji) izdaji te knji^ice gled6 podob ne moremo pohvaino izrecX Mej tem, ko Steje prejSnja iadaja 114 apodobSin* ima jih z&dnja let 50. To gotovo ni napredek. kajti izpu-scenih je mnogo posebno vazuih podob. Manj vazue so pa v knjigo privzeli. In kaklne so nekatere podobe y tej izdaji J Pobo^no srce jih gotovo ni izumilo. To so pohujSljive karikature za kak dovtipno — Sa-ljivi list, ki slazi zlobniin namenom. Tudi pobozna roka ni imela pri njih opravila. Ze stari ajdi krasili so bogovom in junakom glave z veucem ali sijem. Toliko manj sme ti znamenji opuSSati krsSanska ume-teljnost zaradi visocega potnena, ki je ojima Iastea. Ne sme ja opuScati posebno na podobah, ki so vaino ufrlo za verski poduk. To znamenje kaze otroka raz-liko mej svetimi osebami ia navadnimi Ijudini, uCi ga spoStovanja in svetega strabu do bo^jih oseb; iu ta razlika bodi ofiividna, da jo ottocje oko na prvi hip spozna. Opravicen je bil torej brup, ki so ga katoliSki mozje soper to izdajo zagnali, kakor je bilo o svo-jem casu v duiajskem ,Vaterlaudutt brati, Popoiuem so knjigo obaodili tudi: Linzer-Quartalschift, 1883, II, 439; Christlicb padagogische Blatter, 1883, St. 10, 165 ; Correspondenz-Blatt fiii- den kathoiischen Clerus Oe»tttm-icbs 1883, St. 2 iu 4. „C. kr. zalo^ba Solskib bukev" na Dunaji so je tega hrupa ustra§ila, ter je ukazala zalo^uiku ilerderju prejStyo izdajo s 114 po-dobami iiesprcinenjeno sopet natisniti. Ta izdaja je bila, kolikor }c mini ziuuio, najtn^nj 15. apr. t. I. co ne prej 2e dogotovljena, kakor smo posueli iz vim, ki ne kaie, da bi ne bi) zanesljiv. A o tej izdaji ni v gotiSkih knjigarnah ni duha ni sluha, razprodaja se prejSnja popafiena knjiga in Se celo c. k. okr. Solski svet (goriSki) razpoSilja mej knjigami, ki so uboznim uCeucem ljudskib Sol name-njene, to pokveCeno izdajo! Vest nam je velela o tem ne molcatt. Iz Kanala, 30. julija. 1883. — Pruvidnoat je mati modrosti. Akoravito se nam ni veliko bati, da bi tudi nas Siba bozja zadela s straSansko boleznijo, ki razsaja v Egiptu, s kolero, ki je povsod mngoca, od-IoLi!o je na§e slavno zupanstvo posebno komisijo, da nemudoma z vso natancnostjo od hiSe do hiSe proiSCe in pregleda, kaka je sna2nost. Omeujena komtsija je svoj posel v lepem redu dovrSila iu pod kazuijo za-povedula, da se mora gooj iu druga ue^uaga od hiS odstraniti, da se morajo strauiSca dobro pokriti in vse, kar bi bilo dloveSkemu zdravju Skodljivo, odpra« viti. Dobro delo je to, in koristno bi bilo ne le ob 6isu bolezui, ampak vsako leto, posebno o poletnem Casu. Zeleti bi bilo, da gore omenjeua komisija to delo 0 Lasu vro^iue in posebuo zdaj, ko se je bolezui bati; veCkrat ponovi. To naj atori narmanj vsaiih 14 dni, in sicer neprifiakovano, da se tudi osebno pre-prica, alt je vse tako doviSeno iu dopolnjeno, kakor je velela, Treba je, da se nasprotniki o.^tro kazuujejo, ako nocemo ostati le pri starera, iu ako nocemo, da bo zapoved le bob v steno. Tudi naj bode slavni ko* misiji priporoCeno, posebuo sedaj raeseca avgusta, ko je pri nas in povsod navadno oarbolj vroce, da ostro prepove gnoj o lepem dnevu na narbolje ^ivo ulico pred hiSo metati, preduo ga v polje odpeljejo. Gnoj naj se mesa, preklada in odpeljuje v poletnem casu po noci ne samo sedaj o nevarnosti bolezui, ampak vsako leto naprej brez razlucka, ReCi pa moram, da ni dosti, le zapovedati, ampak treba je velkrat pre-prifiati se, kako je zapoved izvrSena; ne zadostuje le ^ugati s kaznijo, ampak treba je nasprotnike v djauji kaznovati. Gospodu obLin. delegiranemu policij-skemu komisarju naj bode na to, da ne le vso nuC za pijaaci teka iu jih preganja, ampak da se vcasih tudi po uecsuaznih ulicah sprehodi iu da ukaze odstra-nit vsakakc nesna^nosti izpred ali izzadi hiS, kjer je v resnici nesuaga doraa. Pomagajmo si sarai, potem nam bode tudi Bog pomagal. Sreca je, da na visokem Krnu in Se ui2e je pretekle dni suezevalo iu da se narvec na mrzli zrak zanesemo. Omeniti moram tudi, da je dalo slavno Zupanstvo napraviti bolniSoico z vso pripravo, ako bi bilo treba; Cesar nas pa Bog obvaruj! iz cerkljanskega okraja, 1. avgusta. Dopi- snik »iz Cerkna" hvalisa v 8EdiuosUfc St. 59. na vsa usta novo cesto od Lelina proti Idriji, dasiravno sam ve iu je to tudi javno prizual, da se je taista do sedaj od vseh strani po vsej pravici in resnici le gra-jala in obsojevaia. Kaka je tedaj stvar? je li mar cesta kar cez no6 tako Bgladka" in »varua* postala, da more si. oodinstvoi njo f/popolnoma zadovoljuo* biti? 0 ue, ooa je taka, kakor je bila, nepopoleu izvrSek ; a v samovoljnej domiSljiji g. dopisnika, ali prav La prav v glavi njegovega narekovalca se je kar naeu« krat boJj gladka in varna osoovala, nego je „kaka ddavna cesta.* Ako temu ni tako, zakaj pa je pri-Sel zemljemerec g. Sorli iz Tolmina imenovani kolo-voz merit in pregledat in cemu se mora ta na novo popravljati ? — Ce Se poverao, da sta oni dopis v „Ed.B skovala dva mo2a, katerih enema je na tem lezece, da bi omenjena cesta priSla v dobro ime, iu katerih drugemu je na tern le2eLe, da se prvemu, po-krovitelju, ne zameri, potem bode fiestitim bralcem takoj vse jasno. Moz, kateremu je za dobro ime ceste mar, si je menda misiil: BNi ga Samaritana, da bi se ceste usmilil in jo pobvalil; pomagati ji moram, Cc morem, jaz.* Zato je poklicai najbr^e svojega varvauca ia mu velel: ,Napisi mi to in to politiCuo dicta ado* in hajdi & njo v „Edinosttf fieS^zdajci se pred svetom opereiu." A ubogi gospod vzel je v roke mesto vode firnilo, mesto raila mazilo in s tern se je tako nama-zal, daostane Se dolgo namazan. HudomuSni ljudje pa ao izmislili, kakor bitro so izvedeli, kdo je <*.esto hva-lil, nelep pa pomenljiv izrek. Dopisnik „SeveB pravi v svojem dopisu dalje, „da imamo na Cerkljanskem Se muogo jako nevarno krvavefiih ran, katerih niSenobedun zdravnik pregle-dal, od katerib se Se ni nikdar pisalo." No, vse to je gola istina in veseli nan, da je g. Seve to obelo-danil; Skoda le, da nam jib ui zafiel tali nn&tevati. No, hofiemo jih pa mi! Gotovo Jako nevama, krva-vefia rana* je to, fie g. Seve s svojim vedenjem ne blazl izrofienih mu otrok, marvefi fie jim daje povod, da se pohujSujejo, AH je vedenje g. Sova blazlvno ali nasprotno, naj razsodijo fiitatelji iz sledefiih do-godkov. G. Seve ne puSfia otrok iz Sole k svoji potrebi; fie se pa potem otroku kaj naravnega primeri, iziene ga iz iole domu. Tako se je zgodilo mladoletnemu defiku, Ko se ta drugi dan v solo vroe, ga g. Seve zopet zapodi, velefi mu, naj pride z ofietom. Slednji res pride v Solo in popraSa prav z lepa g. Sova, kako je s sinom; a g. Seve vrze suknjo raz sebe in ne bodi len, biti bofie priprostega ktueta. Na to vnaran se hud prepir vprifio spoStovanega gospoda in jokajo-fiik otrok. Ostudno zmerjanje in ueHramne psovke stiSala je cela vas iz (medenih) ust g. Seva. Nl li to pognbonosna rana in grdo pohujftanje? (Dalje pride.) V Svetem pri Kommi, 2«. juiija. — (Defiek v jami). Devetletni defiek AvguStiu Abram iz Svetega bil jez dvema drtigima defikoma, z 11 let starim Jo-zetotn Kovafiifiem in s 14 letnim Lojzetom Kovafiifiem, na travniku, ko so ^tvino pasli. To se je zgodilo 20. tega meseca popoldne o 5l/t uri. Ta dva Kovacica povabita malega Abrama, da bi Sel i njima v jatno flOberSljanovec" golobjih gnezd iskat. Ta revfiek do-voli in gre I njima; ko prtdejo do jame, refieta Ko-vafiifia Abramu, naj bi on v jamo stopil, da oua ga bota driala z rokaroi in s Sibntui. ReveS se da pre-govorit in stop! v juno, — ali v kratkera fiasu se mu izdrane in njegova tovarisa ga spustita, i» defiek pade na komoje ia skate vglobafiino 23 mctrov ali 14 sei» njev. Niegova tovariSa Kovafiifia se prestraSita ter odi-deta in sta sktettila, nikomur tie kaj povedatt od tega, ker ata se bala tepena biti. Zvefier ni fantifia domu, kakor po navadi, starsi so v skrbeh in gredo* z vaemi obfiinarji v slabem in dezevnem vremeuu po nofii sinfika iskat, pa zastonj. Drugo jutro, to je 21. t<»ga meseca, ob 6. uri, gresta Luka Pipan in njcgov sin Janez z iivino prav na tisti travnik, kjer je tista jama n0-.berstjanovec8. Luka Pipan pobira neko trnje po trav-ntku in je mffie v jamo. Na to zasliSi glas iz jame: „Ste vi, ofiea ? — Luka Pipan se prestraSi in mislefi, da bi mogel biti svoj sin Janez, ga vpraSa v jamo: „Kttj, si ti, Janez ?" Na to odgovori defiek iz jame : BNiseni Janez, sem AvguStin l" Pipan Luka ga vpra-la: „Cegav sin si 7* — sem AvguStin Sebeljev. Luka Pipan mu refit', «aJ §e malo potrpi, da on tefie domu do starSev, da prinesejo lestvi in veze (mi), da ga izjefiejo iz jame. Ta filovek hitro tefie domu v Sveto, ki je skoraj pol ure dalefi od jame, dopovL kaj je po srefii na§el, in naenkrat se vzdigne vse na noge in poi§fiejo naglo-ma, kar je bilo trtba za reiitev revfieta AvguStiua Abrama iz jame, ce!6 vezila iz zvonika so vzeli. Ko je bilo vse pripravljc.no, ni hotel nobeden v jamo itt, dokler se ne ponudt Jofcf Malifi hiine St 85 iz Sve-tega, vojak, zdaj doraa, mladenifi 24 let star, rirhra-brejSi v celi okolici. Ta se loti teikega dela, in ni dosti maojkalo, da bi bil tudi on svoje iivljenje zgu-bil, ker teSko mu je bilo njegovo delo zavoljo skal in kamenja v jami v globofiini 14 seSnjev. Po velikem trudtt in po treh urah dela prinese revfika vsega po-bitega na solnce, roko zlomljeno, noge in glavo ra-njeno, tako da se je vse zjokalo, ko so ubozega Av-guStina videli; — pa tudi re§nik Malifi je bil ves upefaau in bled ko smert. Defika so nesli domu in so poklicali zdravuika is Komna g. dr. Merkel*nas kateri mu je raae zave-zal in zapovedal, kaj se ima delati z reve^em. Defiek je doma in je upanje, da sc ozdravi, ali ne tak6 hitro I Za to skoraj fiudno re§itev gre posebna fiast in hvala Luki Pipan-u St. 33 in hrabremu Joiefu Malifi-u St. 85jOba iz Svetega. Ze zdavna je znano, da so te jame po Krasu in posebno pri nas, katerih tri so prav nevarne, pri katerih se je ze veliko nesrefi zgodilo, takd da je bil gospod c. k. okrajni sodnik Rossraann 2e leta 1820. zapovedal, da bi se te jame obzidale. Tudi gospodje 8odniki Gironcoli in Meer iz Rihenberga so to pouav-Ijali, kar se je bilo tudi storilo. Pa v Ietih se je to zidovje podrlo in kamenje se je v jamo vrglo; zeleti je, da bi si de2elno uradniStvo to novifi k srcu vzelo in da bi zapoved dalo, da bi se te jame po Krasu dobro in z mocnira kamenjem obzidale in da bi prepovedalo za prihodnjic razdiranje in posipanje takih zidov, Tudi moram Se opomniti, da naSe ljudstvo misli, f a um Bog te nesrefie poSilja zato, ker se malo moli. V kratkem so zadele Sveto 3 velike nesrefie, to je, na 19. tega popoldne smo imeli veliko tofio, ua 29. tega je padel v jamo defiek AvguStiti Abram, ki je le2al notre vefi mrtev ko lis 18 ur, —. in na 25. tega zjutraj smo imeli spet tofio, in fca je bila suha, in takd za letos do zdaj polovica grozdja je2e zgubljena. In prave priloinosti za molitev nimamo, ker y Svetem nimamo svojega duhovnika, ki bi nas vsaki dan k molitvi vabil in naSe otroke p!*dufieval, da bi nam ne bilo treba iz naSe velike obfiine k magi y Eomen in tudi naSe otroke tje v Sol o poSiljati, kar jev slabih fiasih in posebno po zimi nevarao in vefi-krat nemogofie \ A. K. S Krasa, dnc 29. juiija. — Sedaj, ko je do-bila po dobrodejnem dezji vsa narava pomlajeno obli-fije in ko unifinjofia vrofiina ne gospoduje vefi tako samovlastno, napotil sem se pretekli poaedeljek iz svojega zatiSja mej prosti svet. Krenil sem proti jugo-zapadu, v Devin. Res diven razgled ima potnik vrbu Djvina. V polukrogu zakrolono jadransko morje, nekdaj slovan* sko, na jugozahodu, kraSke golifiave, obrastene s6 svojim bornim zeliSfiem, na severu, a m zapadu raz-grinja se divna, fiarobna, lepa solnfina vlaSka ravan, po kateri sedaj vlada in se Siri tuj uarod, Spouinil sem se na kitici naSega slavnega pesnika: NaS bil jo nekdaj ves ta raj, Ofietom iiiiSim domovina; Tuj niirod tod se Siri zdaj, Na§ raj je tujcev zdaj lastnina. V take misli utopljen, dospem v nekaterih tre-notkih v vas, Ali kako ostrraim, zagledavSi na zidu prve hiSe krajno tablico, piaano samo v vlaSkem jeziku, na kateri so prekrstili poSteuo slovensko imo Devin, Divia v avejitiavno vlaSko ime Duino. Dalje gredofi tncnil sem, da sem v kakiy vasi blaftsuo vla-Ske dcSolc. Tropa devinskih ribifiev, scdufiih na tigu po vlafiki navadi, je glasno se pogovarjala v vlafikem jeziku o svojem ponoenem ribjcm lovu, o mre^ab, je-klenih trnkih itd. Trudnemti potniku je po^irck vina in koSfiek krulia gotovo dobro knmfiilo, ki suho grlo omofii in utcSi nemirni ^elodcc. m jo hoficm fcronitl v blifcijo krfiino, ko ziiglcdam o pravem fiasu belo zvezdo in pod njo napis: „Alla Stella d' oro." Kdor je to dela), gotovo ni znal iofiiti bele in zlate barve, kajti Izve-duiicc ne bi mogel drugaoe risati, drugafie pa pisati. Koj se obrnem od to kifime in uialuuu proti drugi. Ali slabo sem jo pogodil ,* zopi't berem vlaSki napis: ,Albergo Pies;" nokoliko dalj6 na isti hiai pa: „De-posito sale, farino, semole i. t. d.a Kaj sem hotel? Drugo krfimo iskati, se mi jq trudnemu to^ilo, iu dvomil st'in, alibi nnSel kakonarodno* Vrniti sevprejfiujo ni-sem hotel; Sel sem toiej v krfimo se slovenskim pi*n-korn. Odlo^ivSi svoj „popotui iesa sedem in koj dojde k meni krfimar ter me vpm&a, kaj BzaSufamB ? Nifi ne „za§afam,a odgovorim mu; ali prosim Vas, prinesite mi fietrt viua in koSfiek kruha- Mej tem, ko sem jaz firnea pil, ne mendfi, se kaj se okolo meae godi, pri-hajal mi je na uho neki ne^en glasek, gotovo hisne gospodinje, ki je deklini kaj zapovedovala. Nisem dolgo ostal v tej krfimi, ker meni se je pokazala v italijanski obliki, dasi misli dopisnik v zadnji wEdi-nosti*, da je ta krfimar uzor pravega rodoljuba. Oul sem, da omenjeni P. je sui slovenskega ofieta in slo-venske Kranjice. Vzgled bi mu morala biti njegova mati, ki, dasi veSfia vla§kega jezika, vedno govori naS mili slovenski jezik. Poglejmo ali ima gosp. P. tudi kak dobifiek, ker se klawja vlaSki govorici? Ne, nikakor ne. — Ako ne bi Standrovci gted6 v Trst in iz Trsta pili iz njegovego Balbergatt, in ako bi goriSki slovenski tr-govci in KraSevci ne kupovali iz njegovega Bdepo4itatt solli, moke in otrobov, moral bi g. P. kojoboje zapreti. Vlahi mu ne dad6 krajcetja. Videl sem, kako drdrajo mimo njegove hi§e v svojo dezelo. Ogiedovaje si vas naletim pod nekim obokom na oznauila ^upanst va, pa v jedino zvelifiavnem jeziku — vlaSkem. ^upan (spodestattt) v D. je Slovenec, pa uraduje v viaSfiini, ker pravi, da zna samo moliti po slovensko. Lepa je ta, da dobivajo slovenski gospodarji vlaska vabiia in drugo, ko Se slovensko le za silo be-rejo. Pri 2upanstvu se ne pozna glavarstvo, delelni odbor; pri njihje v navadi nkapita»at5 giunta, dicta." Dalo bi se tej stvari v okom priti, ko ne bi v D. bival neki „ne bodi ga treba," kateri se vtika v vsak kot. Se nekaj prav zalostnega sem izvedel. Dva meseca je 2e tega, odkar zabaja v D. neka trzaskiin Slovencem dobro znana oseba, katera ljudstvo Sfiuva in je napravlja morda na prihod sodrcSenjatt.. Da pa ta posel bolje izvrSuje, ima svoja agenta, katera rau porofiata v nedeljah o svojem delovanji. Take razmere so v Devinu pri izkljufiljivo slovenskem ljudstvu f Nij mi bilo raozuo delj fiasa muditi 'se v taki poitalyau-. fieui Bvasi,B na mestu nekdaj slovenskem.; kar odSel sem hitrih korakov proti domu.—; %o sem dospel na vrh, pogledal sem Se starodavni grad dcvinaki, kate-rega gospodovalci so naSerau jeziku morda nasprotni, in Se sclucno ravan in vzdihuil sem s pesnikom; A zdaj zatrt je tdd naS glas, In tuji ktd§ 8ven4 glasoyi, Tuj trg in grad, tu ves je kra.s, Oh naSi so sam6 grobovi! Politifini pregled. Zadnjifi smo poroeali, da nameravajo Du-naj6mi sklicativelik shod? Prater, da biprote-stovaii zoper sklep mestnega odbora, ki ni hotel ljudske veselice o priliki dvestobtnice, odkar-je bil Dunaj tmike sile oslobojeu, Shod se je res vrSil, toda ne v Praterji, temue v Dre-herjevi veliki dvorani. V resoluciji, tam sklene-ni, so melfiani izrekli, da so odlofino proti skle-pu mestnega odbora. Vsak Dunajfian je svojim ofiakom dolman, oni dan, 12. September, slo-vesno praznovati. Voljena je bila posebna de-putacija, katera je podala resolucijo mestnemu 2upanu. Zadnji je baje deputaciji odgovoril, da on ni protivnik omenjene svefianosti in da se bo ljudska veselica gotovo vrSila, ako bi kak mestni odbornik resolucijo v odborovo sejo pri-nescl. NaS cesar obiSfie po porofiilih ogerskih fia-sopisov na jesen spodnjc Ogersko, ogleda si na novo sezidani Szegedin, mesto, ki je bilo po po-vodnjih podrfco, ter odpotuje potem v TeraeSvar k velikim vojaSkim vajam. Minister zunanjih zadev, grof Kaluoki, bil je od nemSkega cesarja Viljeuia v Gostinskih toplicah sprejet tor se je mudil pri njem cez jedno uro. Da je bil razgovor med imenovanima gospodoma velike va&iosti, je tem bolje vcvjotuo, ker je dobil grof KalnoUi od nemSkega cesarja najviSji red, red Srnega oris, preeej pt onem pogovoru V fieSkem defcelnem zboru je 28. m. m, dr. Rieger utrjeval svoj predlog o predrugafibi dc^elnozborskcga voUlnika. Poudarjal je v svojem govoru dvajsctletno prizadevanje Cchov, da so dosege praviccn volilen red. Eiegerjev predlog, ki naglaSa bratovsko slogo, izrofiil se je v prcudarck komisiji 15 poslaucev. Nemska levica jz glasovala zoper predlog. Dr. Ilorbst opravi-fieval je to rekofi, da so Nemci zo sedaj v ne* zdatni manjSini, ki se potem Se bolj skr^i, na kar je dobil odgovor, da Cehi zahtevajo le praviccn volilen red. Moravski dczclni zbor sc odpre vprvi po-lovici septembra, kranjski pa, kakor danaSnji „Slov. Narod" porofia, Se le v drugi polovici prihodnjega meseca. Pozoroost vseh Casnikarjev je obrnena na groznc dogodke na otokn Iskia, o katerih go-vorimo spredej, in na kolero v Egiptu, katera je te fiez 10.000 ljudi pobrala. Gledc* zadnje imamo danes porocati, da sploli pojeraa, kajti v Kairu je upadlo stcvilo mrlicev vsled te bolezni &Q pod 300 na 24 ur. V obfie se tudi potrjuje, da ni bolezen vet tako huda, kakor pofietkom. Vendar je ze muogo vojakov angleSke tamoSnje posadke vsled koiere urarlo; govori se, da je kolera pokosila jeden odstotek vse angleSke voj-ske v Egiptu. Od kar je postala Rumunska kraljestvo, re-penfii se vedno proti Avstriji. V novejSem casii se kratkofiasijo Rumunci s tem, da hocejo okli-eati rumunskega kralja na, kralja Rumuncev, t. j. da hocejo tudi avstrijske Rumunce pod zezlo rumunske krone piipraviti. Ne bo nic kruha iz te moke! Francozi so prifieli vojsko v Tonkimu Minister za mornarstvo dobil je brzojavna porofiila, da je polkovnik Badens 19. m. m. iz trdnjave Han'i napadel sovra^nika ter mu vzel sedem topov. Sovra^nik je zgubil 1000 mo2, B'rancozi pa le 11; tako pravi ono porofiilo. Domade stvari. Njegovo Volidanstvo presvetli cesar je po-daril obfiiui SebreJjam 300 gld. za popravo velikega oltarja in strehe na zvoniku domafie ccrkve. Za Koeiancldev spomenik darovali so dalje: F. K., kap5%n, 5. gl. — M. Vuga, kaplan v Mif-»u, 1. gl, — fcCjejje* Y OoiiCi, 10. gl, -* Bi, Qt^ vikar v Cepovanu, II. dar? 2. gl. — Angel Ceutazzo, fcaplao in katebet v GoricI, 2. gl. — Anton Pahor, iaplan v Komnu, 1. gl. — Franc Avgnstin KoSuta, detail v Lo&Hku, 2. gl. — Franc Luzoik, zupnik v Moraru, 3. gl. — Ivan Gerbec, kaplan v Locuiku, 1. gl. — znaSa 27. gl. Prenesek 57. gl. 50 kr. Vkup 84. gl. 50. kr. Zahvalna pesem — Te Deum — po sree-nem porodu cesariene &efanije se bo pela po raestih in veclb krajih, kjer so eesarski uradi, tisti dan, ko pride naznanilo* ako pride do treh ur popoldne, in sicer tako, da se bo pela zahvalnica ob 6. mi zvecer. ako ptide naznaiiilo v 6asu od 9. me zajutra d > :?. we popolndne. Ako pride pa naznaiiilo v citsu od treh ur popoludue do 9. zajutra, bo zahvalua pesem po cerkvah ob II. nri predpoiudae. Papazev konzistorij, v katerem bo potrjea novi uiidskof goriSki, uiilostljivi gospod dr. Aloj zij Zor«» bo po novejih rimskih poroedih prihodnji torek, 7. avgusta, Fizika u nizje gimnazije, realke ia ueiteljiSca, Spisai in Jialoiil Jakob Cebnlar. V Goriui 1883. Imeli smo priliko ogledati si prve pole drugega zvezka te knjige, kije bilavnalem listn ze lansko leto pohval-no omenjena. Tisek drugega zvezka vrlo naprednje in nadejati se je, da bo cela knjiga v nekaterik tednih gotova. V do sedaj natisnenih polab drugega zvezka kale se pisateljev in tiskurjev napredek v vsakem oziru. Pisatelj nine s kratbimi pa jasnimi stavki tva-rino predoeiti ter jo polagoma odkrivati, da ufieaec skoraj z o«5mi vidi, kako tvarina raste in se razvija. Posebno skrb imel je pisatelj v izbiri zaustveuih izra-iov, ki se kaj lepo prilegajo slovenskemu jeziku in se vtcinonia vjeniajo z dotifiuimi izrazi all z obliko dotienih izrazov v drugih slovanskih jezikih. Natanc-ncjo oceno si prihranimo za pozneje; a danes 2a opo-zarjamo omikane rojake na ta, kakor se kaze, izvistno delo. Tisek je jako lieen in podobc se z njiin prav lepo vjemajo. Ceiui bo, kakor smo slisali, nizja od one proga zvezka. TukajSnje Sole sklenile so golsko leto pwte-kli torek z obieajno sluzbo bozjo ia razdeUtvijo sol-skih spriCeval. C. k, viSja realka imela je zjatraj ob Vt 8 v cerkvi sv. Ivaiia slovesno sv. inaso, pri kate-rej je roitlski dijaSki pevski zbor pel R. Burgarell ova #Mi8sa saucti loannis," flOffertoriuraM iz Kothe-jeve zbirke („Musica sacra*) in koralai „Te Deum." Gori§ke gimnazge tri in tridescto letno po rocilo prineslo je razpravo o „Lucianoveni dvogovoru — Pseudosopbiat —* razlozeno po gospodu prof. A. Baar-u, in nFizikalne drobtiniee", katere je nabral prof. A. Santei Iz poroeila razvidno je, da je obiskovalo zacetkom lolskega leta ta zavod 369 ucencev, koncem Solskega leta pa 341, in sicer 151 Slovencev, 137 Italijaaov in 53 Nemeev. Odlikovanih je bilo v vseh razredih 42, spridevaio prvega reda dobiio je 218, drozega reda 31, tretjega reda 14 ufiencev; 34 ucencev more ponoviti izpit iz jednega predmeta po po-Citoicah; dva oista bila spraSaoa. Vsi dijaki so pla-dali v celeai leta 2644 gl. solaine, ter prijeti 5S33 gl. 53 kr. na Stipendijih. LetO§aje poroctto gorigke vi§je realke prineslo je na pivem mestu daijSo razpravu o sOdova-karji", katero je spisai g. profesor K. Kleiasl. Iz sta-tisticuega razgieda tega poroeila posnamemo slede^e tocke: Na zavodu je bilo 178 dijakov, 28 Slovencev, 24 Nemeev, 123 Italijaaov in 3 drugim narodnostim pripadajofii ueenci. Odlikovanih je bilo na vsem za-vodu 17 dijakov, spricevalo prvega reda je dobiio 126, druzega reda 18, tretjega reda 1 ucenec; 16 ugencev more v po poCitnicah izpit iz jednega predmeta ponoviti. Soinine je bilo vpiacaue 1518 gl. 50 kr., stipen-dijev izpfaCanih 187 gl. 80 kr. Jako obzalujemo, da se Slovene! tako malo brigajo za ta zavod, kateri je za graotni napredek naroda velike vaznosti. Na c k. deski vadnici v Gorici je bilo koncem golskega leta 530 ucencev; iz med teh je bilo iz Gorice 240, iz grofije GoriSke 223 in iz drugili krajev 67 ucencev. Po narodnosti je 254 Slovencev, 255 Lahov, 19 STemcev in 2 Geha. Sposobnih za vise razrede je 419 ucencev. Zahvalao ma§o so imeli ueenci tega zavoda v cerkvi sv. Ignacija z gimnazijalci vred v torek ob 1%. Duhovae vaje za duhovnike gori§ke nad§ko-fije se zacnejo 27. avgusta zveeer in bodo trpele do naslednjega petka, kakor cavadno. Mjsijon tolminski je odlo^en in ne bo ko-nec avgusta, kakor je bilo prej namenjeno, temuc §e le zafietka oktobra. Cecilijanci na Kostanjevici so peli vfieraj pri slovesni sv. masi: Kyrie, Credo, Beuedictus in Agnus Dei koralno (Missa solemais); Gloria in Siinc-tus od Schweitze:j,i; Graduate, Ave maris stelia iz Kothejeve zbirke; Offertorium, Coelestis urbs Jerusalem od A. FOrsterja; Taatain ergo P. Ang. Hribarja; popoldne Te Deum, koralno. Vetreai vrtinec v majhuej obliki videli smo pretekii fietrtek ob 11. uri prodpoludueiu na Travni-ku, ki je iinel uekak smeSen izid. Nastal je pr«*d ka-saruo ter se ja v ravtiej Crti po malem pomikal proti tobaCni prtiiaj-kluici. Put g-i $i pa p^tjah ravno . prav-> jugoslovansko BkoIo.ta L-ihktjsa sta poskakui^j) vis.ku v zmk, a o!»»rnej5.i rcaeta vrte se vwt-lo v tcui-jbarji haorcj se pomikaj*.:, ti-r tii na tmn kJo> otseharto .K>L*2r, k.tkor se mil p*- . srect i/lti-Jfati --.>- p. ivl:*.^^'] r;i fci h'ldo.tui^rtfg.k vrtiu-ca.j| Ubogi Uibtixau tui vedel. alt bt ti hotel itkuti v visi'iati se s-pr* h.t.i-»j'tc Utjbai, ail p.i ur.iici avoji- uu-piisuj»vte „, iih.!* izlt-dk.'- -— V.-e ¦i.^ruitj ! Ifcijar«jt: an ueba, la „hita-jc se s=:?« t- lu.lj icot I\-i'*::'Ui>v „pi>v.>- [ duji mo// z lep.» Utn'.v* -- pioti t'.»l>ACEii pro.ujalni- j ci, bier pfik-izaa hip.nn.i fz^itf, ruzposajena nsuk:ta druhal pa z.oj.ot k paiucii pride. Ia mi, ki si»»» se r ¦ ntc ^pekta'velnu11 od strani gmejali, vidid; sun, k-iko ^o p'itt-ru „'t> >uutt up.rh ;.-na"'stta iu ics:-(.a razmt.'tatia lozaLi p'» IVavttiku bo!j ' but laiki rudtc! — frajemki po bnjii^m polji pri \ Kustoci — pjiuilovaje le uboz-.'ga Ilibnieana, ki jc . imel miiog.» p'jpl.i, da je *rb.i in s-vc.jo Ieseuo zab^ : zopet v red tpravil. ; Slavnemu c. k. okrajnemu glavarstvu gi>-riskemu, ki je zupancmi ptiporociJo, uaj zavirajo pie-se, sta solkaaski m pinljiurskt znpatL .->la!m odgovorila s teui, d.t sta koj dv^a tic:deij(k dovolila javae ph-ae. Podgorski za^ait bii je pte.su uahpr«tii:it kakor smo fcliSali, .tit .soik:m^!:i da je a.'i r. b.-scdo ati z v/glcd.-»m slabo nanj vplival. Zdaj .su se Miruci oghwili, cvs; ce je omtu dovoljeao, zakaj nam ne? N.tjbrze ostan«;-u;o tarn, ujer smo bill, ako vlada kot visja policijskit iu zdravscveua eblasc ne poseze krepko vrnerf. Zadusil se je preteklo sredo ueki pisar tu-kaj^nje oiirajue sodiuje, A. D. iz Gorice, ki ui slovel zarad rednega zivljeuja m ki je bil si. avgustom odpasceu iz sluzbe zaiiul nemaruosti v svojih opra-vilili. Najtd si ju za tisti (.hit sobo, v kateri je s pre-mogoni zakutil ptiC, it katenr se je v m*uo nafnaio tohko skodljivega gaza, ker je bit dim.ske cevi zaprl, da ga je v nekaj urah zadusilo. Notarske sluzbe. Izpra^ujcne s¦.» hluzbe no-tarja v Trzicj (Moiifalcoiu1), v Kanalu, Podgrudu (Ca-stelnuovo), Oerviguanu, Utrkuem in na Volovskem. Pro-silci uaj uloze v sestih teduib svuje dokuiiMntovane proSuje po §. II uotarskega pravilutka pri zbornici notarjev v Trstu. ______ L i s t n i c a u r c J n i & t v a. Goqioee ilopisniku ufjmlno prosiuto, naj n»m bhigovolijo pusiljati dopiso z;i cusn, «Ia jtli morcmo porubitt za Stovilko dotignogu tudnn. Kar dobivatiio v potek all v Cctrtck popoldne, moremo purabici Ii> i/j»*ntuo zn stevilko tekovona ttdua, pusebuo tiko je clanuk duly. Tudi danes smo muraii odtoziti dva zunimiva doptsa, ter Mta mm dosla prepo/no. =cs|: Me tiaiiiice (prese) irftjtiovujbu sesuive, parrc-biijcjo malo prostora, tiN-kuju dvnkrat Iiitreju ko projatije tiskavuice, se luh-ko gonijo, lnocno intrdne, v vseh vclikodtih za posa-raezuike in za najveec po-sestuike kot posebno vred-uosii. Poro'jtvo, spncevuli* o lOOo zo nart'jemh tiskav-f*nit:ah. Naurti iu ceniki pa ¦t^zolji bre;.placno in poitiiiiie prosfu Grozdni mlini najnovejSe iznajdbc. Zgodnja narociia so nam vsec. PH. MAYPABTH & Co. f»S'k _____________Tovarna v Frankfurtu a. M. Nil OLJNE PODOBE okvirji in ogledala se kupijo ceno in dobro le neposredno t tovarni Gustav-a Kerstan-a, na Dunaji, II. KSrnergasse 1. Zapisniki in ceniki brezplačno in poštnino prosti. Pasi kilovim najuovejsc sestave, prav pripravni in trd--.__„,, ni VLAOfI, BREZ oJSiLXI, kakor 'udi vake vrste obveze, s pawi za clove; a. angl. in franc, uogovice proti kreu, najno ejSi pasovf za nosilce, vse rauoeelske priprave iz gumeoin vso potreb-gcino za bolnike. 0. NEUPERT, picj J. A. ZIEGER, flfifl*ll Mst^MovIjeno 1. 1873. kakor prej LOraben 29, zno-vuuuj9 tra v Xrattnerhofu, Zaloga vseii pariSkih po-sePnostJj. Razpoatlja hitro in molcg proti povzetju. IZDELOYALNICO SVOJO vsakovrstne obleke, katero sem imel do zdaj na Travniku v hiši s št. 12. I. nadsf., prenese! sem .« I. avgustom v hiiiO nasproti kosami na TniVIlikll s štev. 18. Zahvaljujem se- pri tej priliki zu zaupanji', katero s;> mi čč. gg. odjemalci do zdaj izkazovali, ter jih nljuduo prosim, naj me umi naprej ^ svojimi naročili poČeSčujejo. Zagotavljam jih hitre pa prav dobre in cene postrežbe. M. Poberaj krojač. Samo 10 g*. 75 k. popolna olileka iz mcSanino (Stuff). Samo 8 gl. 50 k. motleriia povrhua sukiija. Samo 3 gld. hhue iz meSaniiie. Samo 5 gl. 50 k. popnlsm obleka iz plaiua v za'.o^i olilfki* za «ospnd<« Ignacija Steiiier-ja v (iorici, iiasproti nadskolijski pulaei, Obleka za otrokn vsake starosti, zaloga mcsaiuti, vHak'.vistfiih doinacib io tnjih izdelkov, la^tna sivarnica, dcla se po meri liitro, lino in tnlno. Nt'premoeljivi piasci. pnnocne suknje, lnv-ske suknjf. p( rilo za gospocl«>, zavratniki, plasd za goiipn po.si btio j.'iipijroccni. Izo^jfttey ia oO^OYoroi BTlOnik; it FABUAfU.- — Tisks; Hilarjjanska tiskarna8 v Uorici, Ljudi in blago spravlja AMEBIEO najbolje in najceneje AIlSOLi) KEIF, na Dunaji, I. Kolowratring, Pestalozzlgasse 1. Bergerjevo mediciusko M1L0 IZ S310LE (THEEUSE1FE) Priporoceno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch cvropskih drzavah s sijajuim vspehoui proti vsakovrstui necistosti na polti, st)sebno pcoti krouicuim. in luskiuastiiu lisajem, hra-stam, nalezljivixn hrastam, proti rudeceinu uosu. oze-bljimi, potenju nog, prhijaju na glavi in bradi. — Bergerjevo uiilo iz sinole ima 400/0 sinole iz lesa, in se bistveno razlocuje od vaeli drugili suiol, ki ae prodajajo. - - Da se prekaujanjn izogues, zahtevaj dolocuo Bergerjevo milo iz smole iu glej ua znani zavitek. V dolgiii in Iittcliii poltaiii boleznik rabi se z vspuhora na mestu tniia iz smole Bergerjevo med SHioIuato-zvcpIeiio milo; kdor bi hotel imeti rajSi to, naj zahtevo edino Bergerjevo siuoluato 2vepleuo mrto; ker zunanja pouarejanja so brezvspesai izdelki. ~ Kot neostro milo iz sinole za odstraajenje ne» i'istostij na polti, zoper hrasto ua polti iu glavi otrok, kakor kot ueprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje ia kopaaje za vsakdanje rabo rabi: ki ima 35% gliceriue iu je fino perfumano. km n Imi Vi?&$ ?;ste 22 b-1 hm ml (ilavni razposiljavee: lekaruar G. Hell v Upavu. tilavua zaloga za Gorico pri gg. iekainarji h. Gnstotoletti (Zauetti) in A. Frauzoni.