siev. 143 a.
v цомам. v sredo dne 25. juni o 1924.
Posamezna številka stane 1 Din. LBtO Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta......120
ca celo leto .... .240
za inozemstvo: meseČHO.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
« Jugoslaviji .... Din 40 v Inozemstvu.....60
SLOVENEC
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*30, veliki po Din 5 - ln 4 -, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri vetjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan lzvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlnioa Platona v gotovini.
UredniStvo je v Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797
Parlamentarni ubrcpi Jugoslovanskega hlnba
Sklepi Jugoslovanskega kluba izročeni predsed-ništvu.
Belgrad, 25. junija. (Izv.) Sklepi seje Jugoslovanskega kluba so vzbudili v Belgradu veliko pozornost.
Danes ob 11. dopoldne so bili izročeni sklepi Jugosl. kluba podpredsedniku nar. skupščine B a k i ć u in takoj uvedeni v protokol. Vprašanje na predsednika nar. skupščine je bilo osebno izročeno Ljubi Jovanoviču.
Današnja Politika«, Vremen in »Pravda« prinaša dobesedno vse sklepe Jugosl. kluba.
Sožalje nad umorom posl. Matteotija.
PISMO PREDSEDNIKU NARODNE SKUPŠČINE.
Velecenjeni gospod predsednik!
Ker je v sedanji dobi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev treba uporabiti vsako priliko, da se dvigne glas proti vedno večji korupciji in rastočemu nasilju v našem javnem življenju; ker so nam vrata narodne skupščine zaprta, čeprav se nahaja v njej delazmožna in delavoljna večina; in ker se nam tudi izven narodne skupščine na nečuven način krati svoboda tiska in govora, zato smatra podpisani Jugoslovanski klub za umestno, opozoriti Vas, g. predsednik, na veliko gibanje v Italiji proti korupciji in nasilju, ki je nastalo tam vsled zagonetnega političnega umora poslanca Matteotija. V smislu večine naše narodne skupščine bi bilo, ako se tudi mi pridružimo onim, ki obsojajo krvavo in sploh vsako nasilje kot sredstvo političnega razračunavanja, in ako vi, g. predsednik, kot pozvani predstavnik naše narodne skupščine v sedanji neparlamen-tarni dobi prevzamete nalogo, da izrazite političnim prijateljem umorjenega italijan. poslanca Matteotija globoko sožalje naše skupščinske večine. Poudarjajoč na zunaj nacionalizem in državno misel so z nasiljem in celo umori hoteli izvestni temni elementi tudi v Italiji prikriti svoja in svojih voditeljev nedela nad narodom, vse kakor pri nas. Šele strašni umor poslanca Matteotija je odprl narodu oči, da vidi svoje sovražnike.
Ako bi, g. predsednik, ne hoteli sami prevzeti odgovornosti za ta korak, prosimo Vas, da skličete v to svrho šefe parlamentarnih grup na sejo.
Sprejmite tudi ob tej priliki izraz našega visokega spoštovanja!
Celje, dne 24. junija 1924.
Za Jugoslov. klub: Dr. Anton Korošec.
Svoboda zborovanj.
Vprašanje Jugoslovanskega kluba na predsednika Narodne skupščine.
Odkar je dala sedanja vlada Slovenijo v politično in gospodarsko eksploatacijo samostojni demokratski stranki, se je začelo v Sloveniji z neurastenično naglostjo preganjanje Slovenske Ljudske Stranke. Niti narodni poslanci niso izvzeti od njenega nasilja. Skrajšuje se jim svoboda zborovanja in govora. Tako je poslancu Kremžarju policijska oblast v Ljubljani prepovedala govoriti o aktualnih javnih dogodkih v Sloveniji in, ker se ni ud al, гтш ni dovolila zborovanja. G. poslancu Štrcinu
politični komisar na zborovanju na Lim-barski gori ni dovolil govoriti ne o vladi, ne o nobenem aktivnem ministru, ne o or-junaškem umoru v Trbovljah. Na shodu na Viču, kjer sta zborovala poslanca Stanov-nik in Kremžar, se ni smelo govoriti o orjunaškem umoru v Trbovljah. O orju-naškem umoru v Trbovljah je bilo prepovedano govoriti tudi poslancema Žebotu in Kranjcu na različnih zborovanjih. Tako postopanje oblasti je nečuveno, *ker se imajo uradniki ravnati samo po zakonih, a ne po samovoljnih instrukcijah strankarskih prvakov, ki so slučajno na ministrskih stol-cih, ali pa celo po svojem osebnem političnem prepričanju. Kritika vlade pa mora bili brezpogojno in v vsakem slučaju poslancem zasigurana.
Prepričani smo, da bodete gospod predsednik storili vse, kar je treba, da se zasigura narodnim poslancem v Sloveniji svoboda govora in zborovanja. Mera bo kmalu polna, ker se nasilje vrši v še večjem obsegu, kakor proti poslancem Slovenske Ljudske Stranke, proti drugim njenim pristašem, organizacijam in. ustanovam. Sedanji eksploatatorji Slovenije gredo naravnost za tem, da bi pritirali slovenski narod v ekstrem, ki ga nihče ne more želeti, razen političnih avanturistov najslabše kakovosti.
Hvaležni bi Vam bili, gospod predsednik, ako nas obvestite o uspehu svojih korakov.
Celje, dne 24. junija 1924.
Dr. A. Korošec I. r. Bedjanič Andrej I. r., Brodar Jan. 1. r., Falež Štefan 1. r., Gostinčar Jožef I. r., Dr. Hohnjec Jos. 1. r., Klekl Jos. I. r., Kranjc Dav. 1. r., Kremžar Franc 1. r., Dr. Kulovec Franc 1. r., Kugovnik Jurij 1. r., Nemanič Jos. 1. r., Pušenjak Vlado 1. r., Stanovnik Ivan 1. r., Strcin Jan. 1. r., Sušnik Anton I. r., Šiftar Geza 1. r., Škulj Kari I. r., Vesenjak Ivan 1. r., Vrečko Jakob I. r.,
Žebot Franjo I. r.
Vprašanje članov Jugoslovanskega kluba
na ministrstvo notranjih zadev.
Vsi shodi, na katerih bi se nameravalo razpravljati o žalostnih dogodkih v Trbovljah, so od politične oblasti zabra-njeni in tudi na shodih, ki niso namenjeni naravnost razgovoru o teh dogodkih, se ne sme o njih govoriti.
Kaj se je zgodilo v Trbovljah? Spopadli sta se dve stranki, na eni strani plačani opričniki samostojnih demokratov, ki izrabljajo za se lepo ime jugoslovanskih nacionalistov, na drugi strani pristaši stranke, proti kateri je izdan izjemni zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Dokler so bili zaščitniki imenovanih opričnikov v opoziciji, so se poslednji zadržali mirno, ker so bili njih žepi brez denarja, njih srca brez junaštva. Kakor hitro pa je njih zaščitnik Pribičevič na podlagi izdajstva svoje lastne stranke prišel v vlado in njegov sluga Vaclav Wilder dobil mesto pod streho Vašega ministrstva, so jim postali žepi zopet polni in srca junaška. Mimogrede bodi povedano, da je večina teh opričnikov brez nujne potrebe zapustila svoj rod pod tujim jarmom ter strahopetno pobegnila pred italijanskim fašizmom in ondotnimi političnimi težavami.
S svojim na novo oživljenim junaštvom so opričniki prišli izzivat v Trbovlje, kajpada dobro oboroženi. Tako je došlo do nesrečnih in žalostnih dogodkov v Trbovljah. Politične oblasti vsaj v Sloveniji ne upajo omejevati svobodnega kretanja oboroženih opričnikov, zato njih ne zadeva krivda na nedolžno preliti krvi, pač pa Vas, gospod minister, ker razbojnikom
nno^-voiio brinkn dovoljujete vso svobodo. Vaše roke so okrvavljene s krvjo
trboveljskih žrtev! To je eden vzrok, da ne pustite govoriti o trboveljskih dogodkih!
Drugi vzrok je, ker preiskavi o trboveljskih dogodkih ne pustite svobodnega pota. Kazen nesrečnih žrtev, ki so padle v medsebojnem spopadu, je zaznamovati isti dan v Trbovljah tudi eno žrtev dobro namišljenega in nameravanega umora. Umor so sklenili in izvršili člani opričniške organizacije. Vsa javnost v Sloveniji sumi, kdo je dal ukaz, da so ustrelili Fakina, vsa javnost zna tudi, kdo je ukaz izvršil. Samo naše sodnijske in politične oblasti, ki vodijo preiskavo, ne vidijo nič, ne slišijo. Morilci se svobodno kretajo po Sloveniji pod zastavo jugoslovanskega nacionalizma. Tudi Vi, gospod minister, v zvezi s famoz-nim Vaclavom Wilderjem, ki je večino časa v Trbovljah porabil, da se nasiti, napoji in ogleda jamo, a je kljub temu v svojih izjavah vedel več povedati, kakor že več dni uradujooi preiskovalci in si drznil poročati o svojih izvidih celo kralju, krijete te morilce. Vi ste sokrivi, da se nad morilci ne more izvršiti zakon.
Potemtakem je umevno, da se o trboveljskih dogodkih ne sme javno govoriti in zato ste si izbrali za pretvezo § 6., zakona z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 135. Javna varnost pa nikakor ni ogrožena, ako se obsoja nasilje in umor, pač pa je ogroženo dobro ime in svoboda na-silnikov in morilcev ter njihovih sokrivcev.
Zato Vas vprašamo:
Ali ste voljni prepoved, ki ste jo izdali v kaznivem namenu, da krijete trboveljske zločince, vse krivce in sebe, takoj zopet ukiniti in dopustiti, da se trboveljski dogodki neovirano podvržejo javni kritiki?
Dr. A. Korošec 1. r. Bedjanič Andrej 1. r., Brodar Jan. 1. r., Falež Štefan 1. r., Gostinčar Jožef 1. r., Dr. Hohnjec Jos. 1. r., Klekl Jos. 1. r., Kranjc Dav. 1. r., Kremžar Franc 1. r., Dr. Kulovec Franc I. r., Kugovnik Jurij 1. r., Nemanič Jos. 1. r., Pušenjak Vlado 1. r., Stanovnik Ivan 1. r., Strcin Jan. 1. r., Sušnik Anton 1. r., Šiftar Geza 1. r., Škulj Kari 1. r., Vesenjak Ivan 1. r., Vrečko Jakob 1. r.,
Žebot Franjo 1. r.
Konfiskacije »Slovenca«.
Vprašanje članov Jugoslovanskega kluba na ministrstvo pravosodja.
Velika večina slovenskega časopisja, od »Jutra doli do »Ljudskega Tednika je v službi bank in režima. Med malim številom javnih političnih glasil, ki so si ohranila še svobodo in neodvisnost, se nahaja tudi Slovenec . Zato ni čudo, da se bančne reptilije bojijo njegove konkurence, a režim njegove kritike, in da so ga oblasti na višjo željo tistih, pri katerih se stekajo bančni in režimski interesi, začele preganjati. Slovenec se neprenehoma zaple-njuje. Kot vzrok se navaja, ker da piše proti državi. Toda kako piše proti državi?
Za prvo zaplembo »Slovenca dne 15. junija 1924 je izdalo deželno sodišče v Ljubljani sledeče razloge: Vsebina tiskovine v zgoraj navedenem članku utemeljuje v napominanem delnem obsegu članka objektivni učin navedenih kaznivih dejanj, ker se v njem očita vladi, da je faši-stovska, koruptna, strahopetna in da je strahovlada; vsi očitki lastnosti, ki morajo v čitatelju obuditi mržnjo do celotne države, ki tako vlado trpi. Namesto, da bi deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani ostalo v sodni dvorani in pri zakonih, je šlo na psihološko j)olje, češ, da očitki, ki se delajo vladi, m o ra j o v čitatelju obudili mržnjo do celotne države, ki tako vlado trpi. In tako je deželno sodišče pomerilo d'vnvo in vlado ter zakrivilo krivo re k.
Drugo zaplembo »Slovenca« z dne 18. junija 1924 utemeljuje isto sodišče tako-le: Vsebina tiskovine v zgoraj navedenem članku utemeljuje v napominanih delnih obsegih člankov objektivni učin navedenega kaznivega dejanja, ker se v istih vladi očita, da ona sama izpodkopuje avtoriteto oblasti, da policija noče vršiti svoje dolžnosti proti Orjunašem; da svojo oblast izrablju in zlorablja; da v Sloveniji besni režim in da je ista izpostavljena največjemu upravnemu terorju; da vlada nasilje in korupcija. Taki očitki pa so nedvomno sposobni vzbuditi v čitateljih mržnjo do celotne države, v kateri naj bi bile take stvari mogoče.« V tej utemeljitvi se nahaja ista konfuzija pojmov kakor v utemeljitvi prve konfiskacije.
Po prizivni obravnavi dne 21. junija zaradi prve konfiskacije, je prizivni urad izdal to-le razsodbo: »V imenu Nj. Velič. kralja se razsodi, da se zavrne ugovor odgovornega urednika »Slovenca Fr. Krem-žarja proti tuuradni razsodbi, s katero se potrjuje zaplemba 136. št. »Slovenca«, s pristavkom, da je sodišče mnenja, da je državo smatrati celokupno prebivalstvo, katero si je izvolilo parlament, da isti izvoli vlado. Na njen nasvet kralj imenuje iz parlamenta vlado, ki tako postane izvršitelj naredb države same in je smatrati vlado kot organ države. In če se ščuva proti vladi, se ščuva proti državi. V tem članku je najti vse znake po § 65, ki ni v nasprotju z ustavo in je sodba utemeljena. Kar se tiče posameznih stavkov, sledi iz vsega članka, da so inkriminirani stavki z drugimi v taki zvezi, da bi članek ne imel pomena, če bi se ti pustili in se s tem ni zgodila nobena škoda. Vsled tega je sodišče mnenja, da se more zaplemba v polnem obsegu potrditi. Proti razsodbi je ])ritožba dopustna.
Na podlagi teh razlogov in razsodb je razvidno:
1.	Da se »Slovencu« niti v enem slučaju ne more očitati, da bi, pa četudi samo z namigavanjem od daleč, pisal proti državi kot taki.
2.	Da sodišče v nobenem slučaju ne upa trditi, da so neresnični očitki, ki jih dela »Slovenec«, da je vlada fašistovska, koruplna, strahopetna in da je strahovlada; da ona sama izpodkopuje avtoriteto oblasti, da policija noče vršiti svoje dolžnosti proti Orjuncem; da svojo oblast izrablja in zlorablja; da v Sloveniji besni režim in da je ista izpostavljena največjemu upravnemu terorju; da vlada nasilje in korupcija.
Državno pravdništvo in sodišče so torej s celim slovenskim narodom solidarni v prepričan ju, da vsi očitki ; Slovenčevi« odgovarjajo popolni istini. Tudi Vi, gospod minister, ste do predkratkim s celo opozicijo bili istega mišljenja, da je Pašićeva vlada skozinskoz koruptna. S tem, da je Pašič izločil štiri baš poštene radikalne ministre ter jih zamenjal s štirimi samostojnimi demokrati, se značaj Pašič-Pribi-čevičeve vlade ni spremenil. Ožji Pribiče-vićev krog se nikdar ni izogibal korupciji, temveč jo je vsestransko gojil in Pribičevič sam še do danes ni pojasnil, s katerim denarjem je kupil tiskarno v Budimpešti, s katerim denarjem je plačeval milijonske deficite pri svojih novinah in drugiii podjetjih, s katerim denarjem podpira različne svoje organizacije, da lahko po celi državi delajo izlete, se uniformirajo, do zob obo-rožujejo, razbijajo in morijo. Tudi še do danes ni pojasnjeno, iz katerih nagibov je dr. Laza Markovič prepovedal državnemu pravdnik u dvigniti tožbo proti nepoštenim mahinacijam izvestnih demokratskih prvakov v Jadranski banki , ako je bil prepričan, da bi sodišče obdolžence gotovo oprostilo.
3.	Da je konfiskacija »Slovenca« v vseh navdenih slučajih krivičra m samovoljna, ker je kritika vlade dovoljena, po-
Posebna Izdaja.
sebno ako tako eminentno bazira na istini kakor Slovenčevat, ker je istovetenje državnih organov z državo pogrešno in ker se je konfiskacija izvršila le iz političnih, ne pa pravili hrazlogov.
4.	Da je inteligenca sodnikov, ki so glasovali za gorenja obrazloženja in razsodbe jako nizka, ker ne znajo razločevati vlade od države, ali pa da so nepošteni sodniki, ki so sodili samo po svojem nasprotnem političnem mišljenju, a ne po svojem znanju, prepričanju in svoji prisegi.
5.	Da je precej sigurno, da nosite tudi Vi svojo krivdo pri vseh teh nepoštenih dejanjih zoper »Slovenca in da ste dali, ker- Vam osebno ne pripisujemo za taka dejanja iniciativo, vplivati nase od različnih kriminalnih tipov iz Slovenije. Državni pravdnik, ki se peča s konfiskacijo /Slovenca«, je dostojen in duševno normalen človek ter je sam od sebe nezmožen za taka izvajanja, kakor jih je imel v prizivni obravnavi zaradi prve konfiskacije * : Slovenca dne 21. junija ter si je njegovo zmedenost v razlaganju zakonov in zdravo logiko razlagati le od Vašega vplivanja.
Metoda, katera' se sedaj uvaja pod Vašim ministrovanjem, da se zabranjuje kritika vlade pod krinko zakonitosti, dosedaj v naši državi ni bila v navadi. Vam je ostala čast, da ste jo prinesli iz Avstrije sedaj k nam in da ste imeli srečo najti med sodniki in državnimi pravdniki polno somišljenikov. Vi s to svojo metodo podkopa-vate temelje demokratizmul, parlamentarizmu in celemu našemu državnemu življenju. Vaša metoda je tembolj nevarna, ker niti stvarno niti formalno baš sedanja vlada ne predstavlja večine državnega prebivalstva, temveč ima v parlamentu in v narodu manjšino in da torej kritika take vlade dokazuje zdravo odpornost države. Materialnega odgovora ne zahtevamo od Vas na naš upit, ker znamo, da v družbi, v kateri se nahajate, ne smete svobodno, odkrito in pošteno govoriti in ker tudi odgovor iz protiustavnega in neparlamentar-nega ministrstva za nas ni merodajen.
Formalno pa Vas vprašamo: Ali ste naše vprašanje dobili in ga tudi osebno p reči tali?
Prosimo pismenega odgovora.
Dr. A. Korošec I. r. Bedjanič Andrej 1. r., Brodar Jan. 1. r., Falež Štefan" 1. r., Gostinčar Jožef 1. r., Dr. Hohnjec Jos. I. r., Klekl Jos. 1. r., Kranjc Dav. 1. r., Kremžar Franc 1. r., Dr. Kulovec Franc 1. r., Kugovnik Jurij 1. r., Nemanič Jos. 1. r., Pušetijak Vlado 1. r., Stanovnik Ivan 1. r., Strcin -lan. 1. r., Sušnik Anton 1. r., Šiftar Geza I. r., Škulj Kari 1. r., Vesenjak Ivan 1. r., Vrečko Jakob 1. r.,
Žebot Franjo I. r.
Umor rudarja Fakina.
Vprašanje poslancev Jugoslovanskega kluba na gospoda ministra pravde v zadevi umora rudarja Franca Fakina v Trbovljah prvega junija 1924.
V Trbovljah se je dne 1. junija 1924 izvršil krvav zločin. Člani organizacije jugoslovanskih nacionalistov so justificirali mladega delavca Franca Fakina, baje na podlagi sklepa nekaterih članov vodstva jugoslov. nacionalne organizacije. Sodba se je izrekla v neki gostilni, izvršila pa v kamnolomu za hišami. Fakina so člani Orjune aretirali nekje sredi občine Trbovlje, ga zvezali, zvezanega vodili seboj in ga neprestano pretepali in suvali. Imeli so ga zastraženega v svoji sredi okrog 3. ure. Žan-darmerija je to mirno gledala in ni posredovala, ker ni smela nastopati proti Orjuni. Ko je aretirani Fakin med zborovanjem Orjune na trgu pred cerkvijo ležal na tleh zvezan in mučen, ga je eden orožnikov hotel odvesti seboj v zapore, češ, da je orožništvo za to tu, da aretira tiste, ki so kaj zakrivili. Orjunaši pa, ki so stražili svojo žrtev, so orožniku nastavili revolver na prsi, rekoč: Mi sami bomo z njim obračunali. Nato je orožništvo bilo popolnoma pasivno, ker je pač imelo taka navodila od zgoraj. Tako se je zgodilo, da so Fakina po izrečeni obsodbi Orjunaši po sredi trga v prvih popoldanskih urah peljali na samoten kraj, kjer sta ga dva Orjunaša ustrelila. Zločin sam je iz daljave 100 metrov gledalo več prič, ki so vse oblasti znane in potrjujejo, da sta Fakina peljala dva Orjunaša in ga tam ustrelila.
Orožništvo in oblasti imajo v rokah opise tistih dveh morilcev. Imajo v rokah seznam Orjunašev, ki so se udeležili 1. junija izleta v Trbovlje in seznam tistiii, ki so umor sklenile. Oblasti so tudi znane osebe, ki so se hvalile, da so justificirale Fakina. In vendar oblasti še do danes po preteku skoro enega meseca, nima v rokah morilcev, niti tistih, ki so umor povzročili. Cela javnost govori o povzročiteljih umora in morilcih, toda oblasti se ne ganejo. Vse stoji pod utisoni, da imajo oblasti od zgoraj navodila, morilcev ne izslediti.
Vi, gospod minister, ste odgovorni za dejanja in nehanja justice ter njenih organov. Vi nosite soodgovornost za grdi in nečloveški zločin v Trbovljah, toliko časa, dokler Vaše podrejene oblasti v dejanju ne pokažejo, da so voljne krivce zasledovati in jih kaznovati v smislu zakona. Umor mladega človeka, ki se je zgodi pri belem dnevu, takorekoč pred očmi javnosti in števil-
nega orožništva, ostaja nekaznovan. To ne pomeni le kruto teptanje in omalovaževanje obstoječih zakonov, ampak tudi strašno žalitev pravnega čuta v ljudstvu in neizmeren moralni poraz državne avtoritete. Opravičeno moralno ogorčenje v najširših plasteh ljudstva pa je faktor, s katerim morate računati tudi Vi, gospod minister, in Vaši ministrski kolegi, čeprav se sedanja vlada naslanja kot organ manjšine na surovo silo in nasilje. Morate računati s tem faktorjem, če Vam je kaj do države. Dokaz tej trditvi vidite v Italiji, kjer je Vaš vzor in zaveznik fašizem doživel katastrofalen moralni poraz, ne le med lastnim ljudstvom, nego v očeh celega sveta — ravno radi podobnega zverinskega umora na političnem nasprotniku. Sedaj cela moralno ogorčena javnost Evrope in Amerike kliče italijanskemu fašizmu svoj: »Anathemak V našem slučaju je položaj podoben, ogorčenje ljudstva nepopisno. Vi pa se igrate z moralno vrednostjo, ki je v državljanih naše države, zanemarjate svojo dolžnost pred zakonom ter puščate krivce-morivce brez kazni in zasledovanja.
Zato Vas v interesu zakona in države vprašamo:
1.	Vam je li znano, da so člani organizacije jugoslovanskih nacionalistov 1. junija zverinsko ustrelili delavca Franca Fakina?
2.	Kaj ste ukrenili, da se krivci izslede in kaznujejo?
3.	Zakaj Vaši organi preganjajo nasprotnike Vašega režima, ki Vam ga brani Orjuna, dočim ne ganejo Vaši organi prsta zoper morilce človeka?
4.	Kako si upate zagovarjati to Vaše početje in početje Vaših oboroženih plačanih band ter pasivnost podrejenih organov pred svojo vestjo, pred zakonom, pred ljudstvom in domovino?
Na to vprašanje zahtevamo točnega odgovora v obliki dejanj! Pisanih obljub, opravičil ali zavijanj ne potrebujemo!
V Celju, dne 24. junija 1924.
Dr. A. Korošec 1. r. Bedjanič Andrej 1. r., Brodar Jan. 1. r., Falež Štefan 1. r., Gostinčar Jožef 1. r., Dr. ITohnjec Jos. 1. r., Klekl Jos. 1. r., Kranjc Dav. I. r., Kremžar Franc 1. r., Dr. Kulovec Franc 1. r., Kugovnik Jurij 1. r., Nemanič Jos. 1. r., Pušenjak Vlado 1. r., Stanovnik Ivan 1. r., Strcin Jan. 1. r., Sušnik Anton 1. r., Šiftar Geza 1. r., Škulj Kari 1. r., Vesenjak Ivan 1. r., Vrečko Jakob 1. r., Žebot Franjo 1. r.
Vojaške priprave.
Vprašanje Jugoslovanskega kluba na ministra vojne in mornarice zaradi vojaških priprav v Sloveniji.
Slovenski narod je vznemirjen zaradi nasilja in korupcije, ki jo vrši nad njim sedanja radikalno-saamostojno-demokratska vlada. Vojna oblast l>i storila, dobro, ako hi stala ob strani naroda proti njegovim izkoriščevalcem. Toda storila je ravno nasprotno. Da brani korupcijo in liasilje, dala je že pred kratkim posebrte instruk-cije žendarmeriji. Sedaj je dobilo tudi vojaštvo navodila, n. pr. v Ljubljani bi se naj postavilo za slučaj nemirov, uprizor jenih proti sedanjemu neparlamentarnemu in neustavnemu režimu, na Golovcu dve bateriji, na šišenskem bregu ena baterija, vsak častnik dobi puško, dve bombi itd., da se tako uspešno navali na slovenski narod in prelije njegova kri.
Gospod minister! Sedanji režim stori sicer vse, da bi ljudstvo razdražil in po-bunil. Toda ljudstvo je trezno in bo ostalo trezno. Čas njegovega osvobojenja izpod korupcije in nasilja bo vkljub temu kmalu napočil, zato ni treba, da bi naši bratje v žendarmeriji in vojaštvu ubijali in streljali svoje brate v narodu.
Vprašamo vas gospod minister, ali ste voljni takoj ukiniti vse takozvane priprave za slučaj pobune med Slovenci, ker zato ni nobene potrebe?
Celje, dne 24. junija 1924.
Dr. A. Korošec 1. r. Bedjanič Andrej i. r., Brodar Jan. 1. r., Falež Štefan 1. r., Gostinčar Jožef 1. r., Dr. Hohnjec Jos. 1. r., Klekl Jos. 1. r., Kranjc Dav. 1. r., Kremžar Franc 1. r., Dr. Kulovec Franc 1. r., Kugovnik Jurij 1. r., Nemanič Jos. 1. r., Pušenjak Vlado 1. r., Stanovnik Ivan 1. r., Strcin Jan. 1. r., Sušnik Anton 1. r., Šiftar Geza 1. r., Škulj Kari 1. r., Vesenjak Ivan 1. r., Vrečko Jakob 1. r., Žebot Franjo 1. r.
d
I/.(laja konzorcij »Slovenca'?. Odgovorni urednik Franc Kremžar v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.