List 11. nn v • lecai LVII. Ke » i / nar i i k Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr za četrt leta 90 kr po poŠti prejemane pa celo leto 4 gld pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom Ljubljani se plača na leto «40 kr. Naročnino prejema upravništvo Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 16 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Id ubij ani 17. marcija 1899. « & it it.tik it tit í íí.í ^ Es* vejši njegov spravni projekt. In vender bi bil čas, spo « Politiški oddelek. znati i da se s takimi sredstveci ne reši avstrijski problem. |VIIIIVIVIII^IVimV9> IP ww wwww wwww » Boj » kateri se bije v naši državi, že davno ni več Gore zega nego Gordiški vozel. krožijo neprestano, ne rode pa ničesar dru najnovejši projekt boj za obsežnost češkega uradovanja v češkem kraljestvu. Boj gre za to, kdo bode gospodar v državi, ali celo-kupnost avstrijskih narodov, torej združitev narodov na miši Taka miš tudi kateri je zasnovalo Thunovo ministerstvo v namen reši jezikovno vprašanje na Češkem. ? da podlagi ravnopravnosti in jednakovrednosti, ali nenjpki narod sam. Ta boj se ne dožene s palijativnimi sredstvi, s takimi spravicami, kakor jo zopet sedaj kuje naš mini- sterski predsednik grof Thun, zakaj v tem boju je vsak Ta projekt obseza jasno in izrečno zanikanje če- kompromis nemogoč. tem boju ne pride do sprave škega načelnega stališča in popolno priznanje nemškega Morda se iz katerih koli vzrokov sklene kako kratko stališča, a vzlic temu ni našlo milosti pri Nemcih. Ti so trajno primirje, ali nasprotstvom s tem ne bo konec ponuđeno jim spravo kratko malo odklonili, dasi so v Konec bojem in nasprotstvom bo še tedaj » kadar bo bistvu z vladnimi ponudbami popolnoma zadovoljni. Nemci jeden bojevnikov ležal premagan v pesku, poprej ne. so kategorično izjavili, da od sedanje vlade sploh nič Nam se zdi, da Thunovo ministerstvo v tem dobrega ne pričakujejo, in da s sedanjo vlado sploh ne boju samo epizoda. Boj je bil poprej in boj bo trajal sklenejo primirja, nego da zahtevajo popolno premembo tudi še poslej, ko o Thunovi in Kaizlovi vladi že davno sistema, kar pač pomeni toliko, da hočejo, naj se njim ne bo sledu, trajal bo toliko časa, da se dožene z zmago j izroči državno krmilo. » Zaman je šel grot Thun v Kanoso. Milosti ni našel pri Nemcih, in vsled tega se lahko že sedaj reče, da je popolnoma vse jedno, ali uveljavi grof Thun svoj načrt ali pa ga vrže v koš. Nemci niso tako neumni, da bi opustili boj, ko vender vidijo, da se jih merodajni krogi boje, da jim žele ustreči in da se sploh čedalje bolj približujejo nemškemu stališču. Slovani bi sami sebe slepili, ako bi verjeli, da so jim takoimenovani odločilni krogi količkaj naklonjeni. jednega bojevnika To naše prepričanje, in zato gledamo s precej hladnim zanimanjem na spravne poskuse grofa Thuna, dobro vedoč, da s temi nedolžnimi kapljicami ne reši avstrijskega problema. Ta problem je pravi pravcati gor- se ne da razvozlati. Poskušali so to že diški vozel ki razni spretni in nespretni prstje, a zaman Ta vozel se ne u so sprotno. „Naklonjeni potrebujejo, kakor na primer Na nam samo takrat, kadar nag v zadnjih dveh letih. ostalem pa se krčevito drže stare tradicije avstrijske politike in so jedini v tem, da mora biti Avstrija nemška država, da je nemški narod poklican, biti v tej državi gospodar, bo razvezal, ampak se mora presekati z mečem. Ako odločilni krogi tega ne uvidijo in se ne odločijo, dokler je čas, potem jim ni pomagati. Avstrijski problem se reši samo z mečem in nič drugače ; če tega gordiškega vozla ne preseka habsburški meč, na kar silimo slovanski narodi, potem ga preseka hohenzollernski. slovanski narodi pa, da mu morajo tlačaniti. Politični pregled. Te ideje se drže zlasti dvorni krogi z vso vztraj Deželni zbori Dne 14 nostjo » in da se t drži tudi Thunovo ministerstvo, to zbori. Vsa pozornost je seveda osvedotočena na češki m. so se sešli deželni deželni pričajo razne njegove odredbe, in to svedoči tudi najno »bor, Nemci so začeli abstinenco. Ne da bi imeli kak količkaj A, > 1 f .V> / ft * « ' ' * T < • ^ • i kjer stoji na sredi pri steni ognjišče, poleg ognjišča se kuri peč. Na levo iz veže se gre v sobo in čumnato, na desno pa je žitnica in senica (svisli). Nasproti od balkona so v 60 ter se bodo imenovali s svojo ste- veži narejene stopnice v klet in hlev. Strop imata samo # - 103 soba in čumnata in sicer zbit iz desk. Streha je krita z deščicami (sklodicami). Gornje stene so narejene iz hlodov. Soba navadno ni pobeljena. Ognjišče je na dveh stenah obzidano ter zgoraj obokano, dimnika ni. Peč je lončena in velika, v njej se peče kruh, okoli nje narejene so klopi. Okna so srednje velikosti. Nad balkonom je streha podaljšana tako, da pokriva tudi stopnice in da varuje pred dežjem drva, ki so ob zidu zložena. Jednake hiše vidimo tudi v Bosni toda z razločkom, da imajo navadno lepšo zunanjost, kakor na Hrvaškem. Hiše v Dalmaciji so večinoma italijanskega ali prav za prav rimljanskega vira ter so navadno kamnite brez ometa. Take hiše vidimo tudi v Istri, in celo na Notranjskem. Na Štajerskem najdemo še pogostoma hiše, ki spominjajo na prvotni slovanski vir. Rusinske hiše v Galiciji in Bukovini pa kažejo francoski, torej nemški vir. Njih posebnost je le ta, da so navadno pletene iz vrb in krite s slamo. Na Ruskem ločimo posebno dvoje vrst stavb, to so maloruske in velikoruske. Maloruske hiše so jako snažne in nikdar zakajene. Stene so navadno spletene ter znotraj in zunaj z glino zamazane in pobeljene. Tla so iz ilovčnega naboja (je-šterleha), stene so ozaljšane z ornamenti, katere gospodinje same sestavljajo, in sicer jako okusno; ravno tako umetne so vezenine, s katerimi okrasijo bangerje pri durih. — V hiši imajo vežo, sobo in čumnato. Vrata so nizka ter imajo navadno jako umetno leseno zaporo. Okna so majhna in večinoma proti jugu obrnjena. Peč je v kotu za vratmi, okoli so klopi. Poleg vrat vidimo umetno izdelano polico za sklede. Da se mokrota lažje odceja, stoji hiša navadno nekoliko više, kakor dvorišče. Na severni strani so hiše zaradi mraza pogostoma s prstjo nasute in s slamo ali s bičjem umetalno pokrite. Hiša, akoravno narejena iz vrb in ilovice, spominja popolnoma na lesene hlodne stavbe. Velikoruske hiše so podobne maloruskim, toda navadno so popolnoma lesene in nekoliko večje. Obrnjene so s koncem proti cesti tako, da je vhod v vežo iz dvorišča. Streha je krita z deskami. Na strehi je navadno kaka lesena konjska glava ali gos, kateri se pripisuje moč hišnega varuha. Veža je navadno jako prostorna, v kateri posebno po zimi opravljajo razna domača dela, po 0 leti pa tudi spé v veži. Peči so tudi v kotu pri vratih. Pred vežo postavijo navadno umetno izdelano lopo, na strehi vidimo razna okrasja. Podobne stavbe vidimo tudi pri Jugoslovanih in Poljakih. Slog kamnitih ruskih stavb kaže popolnoma posnemanje lesenih stavb. Ohranitev rokodelstva. (Dopis iz Nemčije.) Nemška država je začela uprav velikansko akcijo v ohranitev rokodelstva, katera je v posebni nevarnosti od leta 1870/71, torej od tistega časa, kar se je v gospodarskem življenju Nemčije začela nova doba. Združili so se najrazličnejši faktorji, da ohranijo in ubranijo staro davno in častivredno rokodelstvo, ki je bilo osem sto let zavetišče meščanske kreposti in delavnosti, ter si je za vse gospodarsko, kulturno in politično napredovanje človeštva pridobilo necenljivih zaslug. Za ohranitev rokodelstva so se zavzeli : država, ki je po različnih enketah dognala potrebe rokodelstva in z ustanovitvijo strokovnih šol in drugih izobraževalnih zavodov, z raznimi zakoni in naredbami ter končno z organizacijskim zakonom iz 1. 1897. zasnovala rokodelstvu novo javnopravno podlago in zaslombo; Znanstvo, ki je vprašanje o pomenu rokodelstva v kulturnem, gospodarskem, socijalnem in političnem oziru vsestransko razjasnilo in pokazalo pot, po kateri je hoditi pri obrambi rokodelstva in določitvi njegove pozicije v socijalnem in ekonomičnem ustroju; Duhovščina, ki je zlasti v društvih, namenjenih poduku in vzgoji rokodelskih vajencev, premnogo storila za nravno povzdigo rokodelskega naraščaja; • • Časopisje, ki je v brezštevilnih razpravah zastopalo rokodelstvu potrebne reforme; Javno mnenje, ki je v društvih, na shodih in v parlamentih se zavzemalo za obrambo rokodelstva; Tehnika, katera se je brez tanka trudila, da omogoči tudi rokodelstvu vporabo tistih prirodnih sil, vsled katerih se je veleindustriji v polpretekli dobi posrečilo, prehiteti vse druge produkcijske načine, kar je v prvi vrsti prouzročilo hitro propadanje rokodelstva; Nacijonalna ekonomija, katera se je prizadevala, zaslediti obliko take združitve posamičnih rokodelcev, da se v njih rokodelci jedne in iste stroke zjedinijo na skupno delovanje, na drugi strani pa se tem zadrugam zagotovi vsa tista izvedenost, okretnost, podjetnost in prevdarnost, katera povspešuje razvoj veleindustrijskih podjetnikov. Pravična sodba prihodnjosti bo sedanji dobi morala priznati, da so se v Nemčiji združile vse duševne, socijalne, politične in materijelne sile, da zagotove srečno rešitev rokodelskega vprašanja. * * * Odkar je rokodelstvo primorano, da svoje izdelke samo v odprtih štacunah na drobno prodaja, ima dva velika nasprotnika, katera podkopavata stebre njegovega obstanka, veliko industrijo in na veliko urejene detailne trgovine, ki se navadno imenujejo bazarji. 104 di^e^^A^^A^^rft^^fe^áiiAťiiífečfe^rfe^A^uničiti vinogradov, če tudi se je naselila. Kakor iti I«: m Kmetijstvo. i» =» =» drugi mrčesi, loti se tudi trtna uš le bolj opešanih rastlin dela največjo škodo v vinogradih na izsesani zemlji. m Gnojenje vinogradov. Za pametno obdelovanje vinogradov, je treba > da se v gotovi vrsti gnoji. Kar trta odtegne zemlji, mora se nekoliko nadomestiti z gnojenjem, da se zemlja ohrani v pravi moči. Kako moč ima vinograd, dà se sklepati po tem, kako rastejo trte. Pri tem se je posebno treba ozirati na prejšnje polletje. V mokrem letu namreč trte močneje poganjajo, tudi ne rode toliko, kolikor vinogradi Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko Štajersko, Koroško in Primorsko. Slovenci smo zadnja desetletja napredovali v vsih strokah » edino v čebelarstvu ne; tu smo celo nazado in ki močno poganjajo, kajti poslednji imajo dovolj lesa, se potem tudi lahko obrežejo, in trta prinaša večgrojzdja vali. Nekdaj bili smo Slovenci drugim narodom učitelji čebeloreje; dandanes je pa ravno nasprotno. Pravi madež za nas Slovence je bilo pa to, da še svojega čebelarskega društva, njeni madež zbrisal ne čebelarskega lista nismo imeli. D* bi se ome da se čebelarstvo v Slovencih Rodovitost trte pa ni toliko odvisna od njene rasti 5 zopet oživilo ter povzdignilo, ustanovilo se je lansko leto društvo za Kranjsko, Štajersko, temvež od tega, kako ugodna je zemlja. tem se pre- slovensko Koroško čebelarsko in Primorsko s sedežem v Ljubljani, toraj za pričamo ako vinograd dalje časa gnojimo s pepelom i v vse slovenske pokrajine. Društvo zadel je pa, radi zna katerem je mnogo kalija. Les bode v tem slučaju močno nega poneverjenja, takoj prvo leto hud udarec, katerega rastel, a grojzdja bode še manj. pa bode mlado, čvrsto društvo prebolelo. Dne 16. feb. društvo svoj občni zbor, kateri je bil dobro v Bolje pa rodi vinograd, če ga gnojimo z gnojem, katerem je mnogo fosfora in dušika, kakor z godnim govejim gnojem, s perutninskim gnojem itd. Za vinograde najboljši oni gnoj, v katerem je mnogo kalija, dušika in fosfora. imelo obiskan, in na katerem se je sestavil novi odbor sledeče : Predsednik: Fran Črnagoj, učitelj na Barji; podpredsednik : Fran v Ljubljani, odborniki: Peter Hinko Likar, nadučitelj v Grahovem ; blagajnik : Mekinc, duhovnik v Vinogradov ni treba gnojiti vsako leto, dosti je i če se primerno gnojê vsaka tri leta, ali pa tudi šele na več let. Kdor ima več vinogradov, naj jih razdeli v več delov in vsako leto naj gnoji drug del, po vrsti. Hlevni v šmartnem pod Šmarno goro; sami vešči čebelarji ter Pavlin posetnik in čebelar, Fran Pengov, bogoslovec v Ljubljani in Anton Žnideršič, posestnik, trgovec in Čebelar v 11. Bistrici. Urednik družbenega lista Fran Rojina, nadučitelj gnoj i mešanec itd. naj se v zemlji kolikor je moči raz za trese, umetni gnoj naj se povzdigo čebelarstva vneti možje. Da se pa društvo pa dene le na posamična mesta, dvigne do častne stopinje, da se čebelarstvo v Slovencih Gnoji se na razne načine. Najbolje je, če se med vrstami 0givi in razširi, dolžnost vsacega pravega rodoljuba je, jeseni izkopljejo globoke brazde, v katere se dene gnoj, da deluje za procvit te imenitne panoge kmetijstva bodisi živinski ali pa mešanec. takozvane poezije kmetijstva j bodisi » da pristopi kot Tako pride gnoj globoko v zemljo takim gnoje njem preveč dosežemo j da gnoj močno vpliva, in da se plevel član društvu, bodisi krajih, i da isto drugim priporoča ter v ne razrašča. Če se je gnojilo jeseni, pokaže se uspeh gnoja že drugo leto. umetnim gnojem se pa kjer še ni čebelarjev, nagovarja ter vspodbuja zlasti mlade ljudi, da se oprimejo čebelarstva. — Marsikaterega je že čebeloreja osrečila! Ne samo, da mu lahko tudi še le spomladi gnoji. Če se gnoji jeseni, iz daje prijetno zabavo ter ga bolj na dom navezuje pere dež in sneg gnoj, in ga voda nese s seboj v spodnje plasti vrhu. i kjer Če vpliva. Vinska trta gnoja ne potrebuje na čebeloreja donaša mu tudi lepe dohodke, zlasti, ako se še pa jeseni ni bilo moči gnojiti zaradi slabega vremena, je bolje, da se gnoj spravi do druge jeseni in se še oprime racijonalno! Koliko slovenskih krajev je kjer ni čebel! Koliko [sladkega nektarja se posuši v krasnih cvetkah naših proširnih livad! Ne pustimo potem gnoji. Gnoji se jeseni v vlažnem vremenu ali se gnoj po prvem snegu raztrese v brazde in pusti na vrhu do spomladi. Pričetkom spomladi se zagrebe. Po zimi, ki ima dosti snega, ostane spomladi na vrhu komaj če- cvetk toraj vsako panj j naj » naj zboli trtina gnoja, vse drugo je že izprala voda, in odnesla s seboj h koreninam. izpuhtevati tega sladkega soka naših kapljico naj prineso pridne čebele v slovenski pomnožujejo s tem dohodke slovenskih dežel šujejo blagostan Slovencev! Udnina, katera naj se izvoli pošiljati gosp. Franu Mekincu, duhovniku v p. v Ljubljani, cesta v Mestni log Gnojenje vinogradov pa nima posledice, da se » znaša na leto samo gld Vsak ud dobi potem list pridela več grozdja, temveč tudi trtna uš pognojenim vinogradom manj škoduje. Skušnja uči, da ta škodljivka ondi. » Slovenski čebelar" brezplačno. kjer imajo mlade trte in dobro gnojê ni mogla 105 a svoje staro telo že preživi Od denarja i ki ga imel Poučni in zabavni del za Voršilko spravljenega ni vzel krajcarja. Imel ga îpîiîîiw Vodnikova nevesta pod pragom skritega je zanj. pokop, j Ko umrem, a zve toda pridal ni več groša. „Vedela o moji smrti, in pride na mora si jih vzeti Zanjo spravljal sem tolarje » (Češki spisal V. Beneš-T ebizsky (Dalje.) Poslovenil D. P.) drugega za ljenja pa jih ne dobi drugim, za njo naj ostanejo. Za mojega živ u » „pravijo, človek ni larje v Stari Rokos izogibal se je tudi ljudi. Vedel je, kako Prokleto siromaštvo !" govoril je starec poluglasno, ga èrtijo, ker je z Voršilko tako ravnal. Kdo je to neki isto v družbi potrebno, mislijo, da ta niti raztrosil ? Sama gotovo ne. Se je-li gospod iz grada s da 1 kateremu ni mati od rojstva naprej dajala to- gvojim junaškim činom pobahal? Kakor skozi prste rrko da se ž njimi igra in privadi gledati na gledali so nanj Nekateri so se hudobno smejali » a za bodeče svoje blagostanje In beda, da se siromak sam hrbtom si pravili i da starega in njegovo hčer Bog ni takšnim besedam privadi in jih veruje ! Kako bi ne verjel, mogei bolje kaznovati saj raste to z otrokom, oglupi ga, kadar vzraste v mla- dober? a žičarja, n Niti jeden izmed naših ji ni bil vetroplaha i vsprejeli so z odprtimi ro deniča ali moža » tako da se plazi pred bednim i lesketa kami. Dobro jim je tako. Sam hudi duh oslepil je ničemno jočim kovom, a one ki merijo srebrnike na mernike, rjbarico in ji ukradel venec obožavajo, se plaziti, a vju*/, ------ Da se Rokos pred grošem plazi? Mora Nikdo ne ve, je-li to bil gospod iz grada možno i hoče li živeti ví ora zatisniti oči, da ne vidi kakor tedaj i ko si je prišel po Marino da se je preoblekel vodnik, bila je jedna posmeha, pripogniti, kakor zveri kadar govori gospod o robotniku, mora bedra beseda po okolici. In pokriževali so se ako se vzravnal i huje se mu godilo mimo ribarnice » Videli bodete y kadar so morali da bede Voršila slabo Idi i stara modra glava, v tisti tonjala, so prerokovali grad i nice i toži zapeljnea ki peljhca, ki ti je uKraaei sveti mir « nuai- Dobro je Rokos goclll t0 priprosto ijuusivu. t skalil tvojo čast, in jedino dete te oropal, a . dft nima gožalja in radi tega mora do dna izpiti čašo ukradel sveti mir iz ribar Dobro je Rokos sodil to priprosto ljudstvo Vedel uvidiš, kaj ti poreko Psi te iztirajo iz grada, posmeho- feede in nadiogi neg0 se samega sebe spozna vali se da te bodo ali te še zapró nekam v klet, in meniš î bode obžalovalo to revno ljudstvo î s katerim se Veste-li, da je gospod župnik Kokosa izobčil iz beda v jedni red postavila? godi temu je se stvarmi volki tulijo, a ne leto za Dobro tako prav i ne ribiču j poreko i nego s svojimi ribami i zakaj se peča z drugimi a z gospodi igra. » vedo i da med ovce spadajo » katerim božji mizi? Nav a imeli ste ga videti šel iz župnišča domov, kakor bi se bil v Ogri Drugače hodil je kakor pav, jezil se, ako mu letom kradejo volno Kedaj pade, moje cerkve, da ne sme ne k spovedi lašč pozval ga je po sveti maši kako kopal kdo stopil čez stezo a zdaj je v hipu okrotel Bog ljudstvo » belina raz oči? Dolgo » silno dolgo, Rokose ve, kogar ima posetiti Tako i bode to trajalo, riščeno do kosti j, preje mora dosti zatirano biti j izko nego spozna svojo lastno vrednoat Kaj \ pomaga Rokose j dete, to debro Voršilko i tvoje razmišljevanje? nikdo več ne vrne Tvoje pravil v nedeljo Votruba" sosedom, ki so se sešli pri Kosiku na vrček piva. A jaz slišal sem zopet, da je pré mladega gospoda Radi tega Veš o t m i Leniřka ? Jedva veš; v tej državi, v katerej pre bivaš, tam ni pod večno zelenimi venci razločka, kakor na naši zemlji. Tam uživa sam vabil v ribarnico, dokler mu ni nagodil morala je pré Voršilka oditi. Gospoda je ni mogla trpeti a uvidite, da se tudi stari pobere kmalu, kmalu. V po^ slednjih dobah se je grozno razkoračil; v jedni noči skupi čednostna ne sanja se siromakov si o naših bedah pridobe zmagalčevo lavoriko? reva zlate dni, niti Toda koliko iz teh Molči kakor jaz v celem tednu » toliko, mernik žita prodati? kakor bela vrana v gaji Kedaj pa morem ta Srebrnik je pri meni tako redek i on pa jih ima pré na mernike » Rokose, upogni šijo in trpi Teši se » da po smrti lepša doba zašije Dovolj trpkih dnij si preživel » pod razlagal gledal v Plivak; zakašljal je in se tako globoko za vrček, da niti kapljice v njem ni ostalo. Gotovo niih bremenom si se postaral. Pod tem poslednjim udarcem J .« • • ____! T AMXlrn mu tudi ne padeš, j------ -- - ko bi ne bila trdna moja vera, kakor mramor bil sicer najhu]i Veruj, Lenička i » da te » grlo za dolgega govora izsehnilo Moj Jira bil mu je prepriprost, na kar si je želel je dobil. Naj je res ali ne da je mladi gospod sam zopet vidim in nemara tudi njo diti ; onega nehvaležnega otroka naj čuti njeno na svetu, nečem vi- ribarnici zašel j ie» ai* uo, «w ----------L staremu Rokosu to sramoto privoščim « » j naj krivdo obžaluje in razmotrival je Votruba To ga toraj niti ne pokop težo, h kesanju je kdo ve » bi-li bil še danes tukaj ? a razmotnvai je voiruua. — ----' Y ljejo na pokopališču, a tudi zvonili mu ne bodo ljubše, nego vse drugo a To mi Ribič tudi ni česar ne opravil šel tožit na grad. Vedel i da bini » To že tako ; k njegovemu pokopu ne pojdemo « J a še posmeh skupil svojega 5 upi a vi*, « ^ --------* otroka razkazoval in raznašal, bil je preponosen Da bi tam pego trdil je tudi Pitvak » nam je to prinesla stara Bezin kova in koliko je se te^a pravno,; ^i« ---------- vsega verjeti. Saj vam to mati sama pove. Ne spominjam še tega pravila Niti sam nisem hotel Ribarenja ni več pěstoval Nikomur ni treba česa zapustiti i Čemu bi tudi delal? nikomur oskrbeti doto, se vsega U 106 v sobo. nagla odprle so se duri, in nek gospod vdrl je Toda iz teh njegovih misli j bi ga ne bil najhuji veter To verujem, čreva tu zalival, pa tožite na roboto? vzdramil Ne veste-li da se imate odkriti in vstati ----- —...... Aa vaš gospod? Moram vas to še učiti, neotesanci kadar pride » Bag daj dober večer, striček Rokos* govoril je je po hrbtih kmetovih z bičem treskati, ka bi in jel nekdo pred njim z jasnim zvokom, toda ribič ni slišal Saj niti vedel ni, da se jelše klanjajo do tal vsled hu- kakor krotke kokoši iz krčme begali, med njih ne potisnil čez noč v ječo. Niti košček čuta, da so možje, se ni v njih probudil, bič pa je pogum še da so seljaki, dega vetra, ki se je v nje opiral katerega iz Te besede ponovil je še enkrat pred njim mladenič stasit kakor mlad hrastič y ? bolje ponižal i vili a vendar so se ribiču posmehovati in pra stega i sivega suknja čez prsa imel je plašč iz go » a v roki držal je širok klobuk > da se mu prav godi radi njegovega ponosa n Na veke amen; Bog to daj « J odgovoril je Rokos oni niso bili ponosni, in gotovo in povzdignil glavo se ne godilo nobenemu gotovo ne » Nisem te danes čakal i bolje, ko bi tudi v njih posestvih takšna Voršilka cvetela mrmral je mladi gospod in mahal Lena zverina takšnem slabem času si prišel itak ) No z bičem, kakor še vedno iskal kmečke hrbte » jutri zaspijo in pridejo prepozno na polje; ne bode se jim hotelo iz brloga. Pa jih že naučim v sobo, dam ti, kar imam, mnogo tega na* ni „Striček . . Molči, dečko, molči, vem, kaj hočeš reči. Nemara Voršilka ni . . .M » dečko pojdi « » « » krčmar plazil se je j kar je smejal se stiskaje v roki svojo čepico mogel j a n Samo umiri se in pojdi pokorno po sobi, bodeš mož, siromak saj nisi dete in kmalu česar drugega n slišno vprašal vvsuuia. VAJ. »j j Kaj veli milostljivi gospod zapovedati?" je jed va In ako se vstraši » sicer, komur mati ni zapustila ni a takšen se ne vstraši Br, kako to cvili nego dobro ime ni dober mož » Da bi več teh godilo i tvojim otrokom. Lepe hčere pré imaš kaži prišel robov ne trpel, sicer bi se slabo No, po- niti zapazil nisem tega. Ribo imam zvarjeno in kruh Tiho. s povešeno glavo šel je Andrej za starcem y « v mi jih vendar. Mari misliš, da sem zaman na tvoje krasnice?" sobo. Okoli srca mu ni bilo dobro vam nilo Niti jelo mu ni tek i če tudi ni imel še danes ničesar v ustah Nikjer se Milostljivi gospod ni zastavil, ob četrti uri rano je vstal in ni sedel nažet so šle kravam detelje." kos ceste je imel za seboj Lep n nedeljo se hodi,tiglupec, na delo? nika moram pri vas nadomeščat Zopet e žup- zažvižgal je «Mo- n Toda striček nemara jeknil \ Voršilka umrla?" je Seveda, dečko, nam umrla ; toda to moram bič po vzduhu in odskočil od Kosikove suknje liti morajo v nedeljo, vso nedeljo, ko ne morejo v de- razJa8niti- Videti je, da ne bodeš takoj vsega u mel. Rskel ( ako ga kje najde. svo lavnik. Niti Boga to ne spoštuje, pa bi se naj balo jega gospoda. Toda jamčim vam, da vas naučim, kar se sem Svet naj si poišče drugega očeta spodobi golota nič vredna u šel je iz sobe Zopet mahnil z bičem na dvorišče 5 jezdil v drugo vas, a zopet v krčmo kjer je sedel na konja in pre je jelše zazelená Ovenel." velik Poslušaj: v maju vse cvete, i naše » a njen venec je ovenel. Rizumeš? Gosposke zabave Mlademu žičarju so se skalile oči j solze so čudne. Gospoda se včasih dolgočasi in si mora čas rosi,e> a besede ni izpregovoril so ga po kratiti Ko je odšel, a bič ni več v sobi žvižgal, preklinjal vrag vso gospodo vzel; sosedje » Brzo te Kosik ves svet da so zopet prihajali, a Rokosa vendar niso pustili pri miru Ubogo ljudstvo! bledo Sedaj podil. pozabila, gladko lice, če tudi je bilo i kakor zlatice na travniku » se veš dovolj, Svoboden je bolje priljubilo in si zato jo je Rokos iz ribarnice iz dečko, rad te videl v ribarnici se Andrej, Rokosov naslednik, ne do- Nastala je zopet jesen Raz hladni vinotokov veter vrhov je zopet bril toda gospodi padal. Dosti je lepih deklet, ne skazi si mladih let radi y in jelše pri ribarnici so ožoltele nje, tega ona ne zasluži." kakor bi bile obolele za zlatico y (Dalje sledi ) Danes je zopet tako žvižgalo, včasih vzdignili so it it±ftititit&&&&&&&&it &itititit£í& a ko *3: Novice. » it se kupčki listja, precej visoko jih je veter zanesel so padali, sunil je v nje, gonil jih po zraku, a kakor s preprogami pokril se je kos Ogre z ovelim listjem, a ko je solnce tonilo i bilo je y kakor bila ribama za Kre Osebne vesti. Pristav v sejnim pokrita z zlatom nas to vabi y očara Tako je z vsem. Iz daljave tovarni i Josip Pros, ljubljanski tobačni imenovan kontrolorjem v Piseku. y nemo oči, okanjene, razočarane oči a ko pogledamo bližje, jezno odteg Pred ribarnico sedel je stari Rokos > kakor se veter niti ne dotikal. Lica so mu gorela, kakor da mu sije najhuji žar solnca za vedrega polletnega dne v obraz. Poštni koncipist Mihael Ciulich v Gradcu je imenovan poštnim komisarjem za Trst. Premeščena sta poštna asistenta Edvin Roder z Dunaja v Ljubljano in Fr. Stanislav iz Ljubljane na Dunaj. Mesto poštnega odpravnika v Lazah je podeljeno ondot- ga nemu posestniku Fr. Matjanu in ono pri poštnem uradu v Srednji vasi pri Kočevju odpraviteljici P. Meden v Kočevju. Dr. M. Kozulič, sodni pristav v Malem Lošinju, je imenovan 107 okr sodnikom Dež sodišča svetnik v Trsta conte četi poslovati, naj se oni, se zanimajo, hitro vpišejo ali Smechia je imenovan višjega dež. sodišča svetnikom extra statum priglasijo. Ta vpis še ne zaveže kaj vplačevati, zato se na- v Trstu z odličnim vspehom, naredil pravijo pozneje z vsakim članom posebej potrebne pogodbe. v Trstu soboto je odvetniški izpit g. dr. E. Slavik Sodna svetnika gg. Anton Wurmser v Celju Anton Kless v Gradcu sta imenovana Pazin, Dopolnilna deželnozborska Labin in Plomin je bila določena na dan 15 volitev za mesta . m. dr. višjesodnima svetnikoma v Grradcu. Sodni pristav v Senožečah jjrvatje so kandidovali za ta mandat pazinskega župana g. Rudolf Persehe je imenovan okrajnim sodnikom Saj Cerknici Janez Dolinar, župnik na Raki, nadučitelj g. Jos Luka Orel v Trzinu in Martin Repovš v Zagorju, so do V sredo Simona Kureliča. Zmagali so Italijani s 15 gla več Pobegnil je se svojo mačeho. Sin nekega bili častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje dne 15. t. m. je bil na graškem vseučilišču med. gospod Rado Frlan promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo ! Učiteljske premembe na Štajarskem. Nadučiteljem pri sv. Križu na Murskem polju je imenovan g. Anton Herzog. Stalnim podučiteljem je imenovan g. Ignacij Ster veleposestnika v Berolinu je pobegnil s tretjo soprogo svojega očeta, 701etnega starčka. Soproga ima 26 let. Policija je sicer zalotila zaljubljeni parček, toda izpustila ga je zopet Zape « ženska čaka sedaj v hiši svoje sestre na ločitev od očeta svojega ljubimca Ciril Metodovo platno. Vrla narodna firma Skaberne v Ljublj dala napraviti Ciril - Metodovo necki Leop pri Ksaveriju in stalna podučitelj postala gdč Piano v Lenartu pri Laškem Dnine finančnih uradnikov Finan. mini platno, ter je bode prodajala na korist velevažni Ciril dovi družbi. Misel je izborna in utegne dobivati rila in Metoda iz te kupčije jako lepih dohodkov. Platno je - Meto družba sv. Ci jako lepo blago izvrstno tako da bode občinstvo njim sterstvo je naznanilo, da uradniki finančnega ravnateljstva jajj0 zadovoljno, za kar v ostalem se jamči občeznana solidnost pri službenih potovanjih v uradnem okraju dobivajo popolne jn reelnost te firme. Zlasti opozarjamo na to platno tudi na-dnine in potne stroške. Za uradnike evidenčnega urada za zem- trgovce na deželi. ljiški kataster pa ostanejo določbe zakona iz 1. 1883 Shod spodnještajerskih učitelj Cel j dne Cuzzi obsojen. Sodnijski branitelj odvetnik dr. marca. Shod spodnještajerskih ki je nedavno na tržaškem sodišču zahteval tolmača učiteljev, se je sijajno obnesel hrvatski jezik ostavil dvorano ko sodišče odklonilo to zahtevo, je bil od tega sodišča zdaj obsojen na 25 gld. globe. praprotnik, Schmoranzer, Stupica in Kropci. Resolucij Vsled tega je velik hrup v Izraelu, ki hoSe odločno nastopiti gnrejete vse. Govorila sta tudi dr Pred- Poročevalci so bili: Knaflič, Strmšek, bile oba Udeležnikov je bilo nad 500, došlo je tudi več poslancev sedoval je Praprotnik Srnec dr. Gregorec i proti rabi slov. jezika na sodišču Društvo dei giovani v Trstu ie namest za šolstvo in učiteljske težnj Izpred porotnega sodišča ponedeljek se je društvo kršilo pravila. To društvo, pre(j tukajšnjim sodiščem vršila obravnava proti 24letnemu ništvo razpustilo, v katerem se je v zadnjem času mnogo govorilo, je bilo vzga- janezu Gradu iz Vidma pri Dolu zaradi uboj Zatoženec jališče irredente Gospodarska organizacija v Istri. Gospodarska zadruga v Opatiji je imela občni zbor dne 29 dne 14- nov. mej ženitveno veselico pobegnil iz-za mize ter vrgel čez stopnice na prosto Fr. Vodnika, ki je v pijanosti Zatoženec t 1. Članov nadlegoval goste. Fr. Vodnik čez dva dni umrl torek ima 106. Svojim udom kupuje zlasti za vinogradarstvo potrebne prizna dej priprave in pripomočke, razdeljuje mej nje poljudne knjige o vinarstvu in semena; sedaj hoče narediti gospodarski vrt raz-sadnik; zadružniki so zahtevali, da se v Moščenicah ali v Ber-šecu osnuje posojilnica. Želeti je, da se ta koristna ideja razširi po vsej Istri. Polje za delo je široko, potreba velika. a zanika sovražen namen. Porotniki so soglasno zanikali krivdo, vsled česar je bil zatoženec oproščen bil pred porotnim sodiščem 291etni delavec Matej Kobilica iz Jarš. Zatoženec se je dne 29 avg 1898 spri z Jur Blatnikom ki ž njim delal pri vrhniški železnici Udaril ga je najprvo s palico in nato še s kamenom po glavi Shod kranjskih trgovcev obrtnikov v Lj ab tako da Blatnik vsled ran dne sept umrl IV obilica je ljani Te dni se Ljubljani zaupniki trgovcev obrt nikov iz raznih krajev dežele na posvetovanje gledé velike akcij v obrambo trgovine obrtnosti. Sestavili so natančen načrt in bil obsojen na šest let težke ječe s postom vsak mesec Gor j up in Al. Avguštinčič z Gline pri Ljublj nasilstva obsojena • vsak na dve leti. sta bila vsled sredo se pred odbor že določili, naj se nasvetovani shod kranjskih trgovcev in obrt nikov vrši dne 6. aprila 1.1. Izvoljeni pripravlj storil potrebne korake, da bode shod festacija kranjskih trgovcev snuje čvrsta organizacija porotniki zagovarjal 501etni oženjen berač in bivši rudar Lor. Miklavčič iz Jeličinega vrha radi hudodelstva nasilstva. Sodišče mogočna in sijajna mani obrtnikov, in da se na njem za ga obsodilo na 13 mesecev težke ječe Pomiloščeni kaznjenci Cesar te dni odpustil katera naj olajša trgovcem in obrtnikom borbo proti konkurenci konsumnih društev, naj jih podpre v njihovem prizadevanju za povzdigo trgovine in obrtnosti v naši deželi in naj poskrbi za dober trgovski in obrtni j ski nain obrtniki po celi del kazni desetim kaznjencem. Izmej teh odpadej trij na raščaj. Zanimanje za shod je mej trgovci Koper, po jeden pa na Gradec in Begunje. Subvencijo v znesku 100 gld. je poljedelsko ministerstvo dovolilo kmetijski podružnici v Dobravi pri Kropi. Shod županov in zastopnikov občin Gornjesavinjske deželi splošno in je že sedaj zagotovlj mnogobroj udeležba, in Zadreške doline bil Iz Dolenje vasi pri Ribnici. „Cesar je na prošnj obč. zastopa dovolil da se imenuje trirazredna ljudska šola v Razpravljalo se je o korakih železnice iz Rečiške vasi Dolenji vasi pri Ribnici, ki se je zidala v jubilejnem letu, ljudska šola Franca Josipa Zavarovalnica krščansko-socijalne organizacije stopa v življ se zadnjo nedeljo v Gornjem gradu. se naj storijo glede zgradbe skozi Mozirje, Grornjigrad v Kamnik. Ponesrečen rekrut. Janez Križman iz Grosupljega v Ljubljani pri naboru prav dobro napil. Domov se pe padel mu je klobuk iz vagona vse potrebno je že pripravlj Spreten šel iskat svoj klobuk. Našel ga je blizu Škofeljci je izstopil Laverce. Tedaj so vešč gospod hoče prevzeti upravo za prvi začetek. Zavaruje ga zapustile moči, padel na šine in obležal blizu klobuka se lahko na dvojen način Oddelek zavaruje starostne rente ali pokojnine za starost, oddelek B pa zavaruje dote otrokom Ker mora zavarovalnica imeti vsaj 200 članov, da zamore in se ni zavedel, dokler ga ni poštni vlak s svojimi kolesi vzdramil. Močno poškodovanega so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico. e 108 — Knjige »Slovenske Matice«, katere so te dni jeli razpošiljati, so letos nastopne: l.Iv, Šubic: Elektrika, nje pro-izvajenje in uporaba, II. del; 2. dr. K. Glaser: Zgodovina slov. slovstva IV. del: 3. J. Žirovnik: Cerkniško jezero; 4. Anton Knezove knjižnice V. zvezek ; 5. dr. K. Štrekelj : Slovenske narodne pesmi, IV. snopič in 6. Letopis „Slovenske matice" za leto 1898, uredil Ant Bartel. — Knjige so jako lične, in bodo Matičarji ž njimi gotovo zadovoljni. — Italija v Avstriji. Na vso moč se trudijo Lahoni, da bi Primorsko poitalijančili. Z zvijačo in silo vsilujejo slovanskemu prebivalstvu svoj jezik, svoje razvade in irredentizem. Vsaki dan nova dejstva, novi dokazi! V avstrijske stvari pa se vtikajo tudi odrešenci onkraj činožoltih mejnikov. Tako je nedavno G. Ascoli, profesor na vseučilišču v Milanu, italijanski senator, rojen v naši Gorici, baje izumil načrt, po katerem bi bilo mogoče zatreti primorske Slovane. On predlaga, naj se ustanovi nova pokrajina. Liburnija naj se odtrga od Istre, istotako isterski otoki, ostali del Istre naj se zjedini s Trstom, kakor tudi Goriško brez Soške doline. Tako bi bilo mogoče Hrvate in Slovence zmleti med dvema kamnoma. Italijani seveda slavo pojo novemu Kolumbu, ki je odkril novo italijansko pokrajino v Avstriji, a mi jih pomilujemo. — Zaslužek prvega natakarja. Nedavno řje v Dunajskem Nov. Mestu umrl prvi natakar K. Asemann, ki je 29 let služil v hotelu pri „Zlatem jelenu". Zapustil je 55.000 gld. — Zaplenjeni prašiči. V Kostanjevici je bilo zaplenjenih nad sto s Hrvatskega prignanih prašičev. — Zaplenjeni konji. Devet hrvaških konj zaplenili so v ponedeljek dne 6. t. m. v Novem Mestu, ter jih izročili nekemu ondotnemu posestniku v začasno oskrb. Pozneje se je prvotni lastnik polastil dveh konj in jih odvedel. v — Sote so narezali tekom lanskega leta na ljubljanskem barju 22,920.000 kosov. — Oddaja bikov. Deželni odbor kranjski oddajal bo meseca aprila t. 1. bike plemenjake pincgavske [pasme, proti povračilu polovice nakupnih stroškov, in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike poslati so do 28. marca t. 1. dež. odboru kranjskemu v Ljubljani; vsaki prošnji pa se mora priložiti znesek 10 gld., kateri zapade, če prosilec noče prevzeti odkazanega mu bika. — Zgorela V Zetalah pri Ptuju je pasla osemletna hčerka gostilničarja Krušica svinje na pašniku. Pastirji so kurili, omenjena deklica pride preblizu ognja, tako da se ji vname obleka. — Nesrečni otrok je umrl vsled opekline in bolečin v malih urah. — Nesreča. Vrlega Slovenca zdravnika dr. Pečnika v Aleksandriji je vgriznil stekel pes. Dr. Pečnik se je odpeljal v Káhiro zdravit se na Pasteur-jev način. — Uboj. Franc Knavs iz Kamen j in Gregor Mole iz Boštanja sta se v Kolenčevi gostilni v Št. Rupertu sprla s Petrom Gradišnikom iz Gabrij ter ga na potu napadla, tako da je 3. t. m. vsled ran umrl. — Umrl je dne 10. t. m. občespoštovani ljubljanski meščan in bivši veletržec gosp.-Luka Tavčar, tast nepozabnega Janka Kersnika. Pokojnik je bil star 80 let, a tudi zvest narodnjak do svoje smrti. — Bodi vrlemu možu časten spomin 1 — Umrla je gospa Marija Klein, soproga hišnega posestnika in lastnika tiskarne, 9. t. m. zjutraj. — Umrla je v Novem mestu občespoštovana gospa Marija Pauser, soproga ces. svetnika g. Adolfa Pauserja. Blagi gospej bodi ohranjen prijazen spomin. — Zemlja se je udrla dne 3. t. m. zvečer na tir diž. železnice med postajama Vrata in Trbiž. Proga je bila močno poškodovana. Malo prej vozil je mimo brzovlak iz Beljaka. Da bi se bil le nekoliko zapoznel, zgodila bi se lahko velika nesreča. — Samomor. V Pulju se je dne 9. t. m. 281etni orožnik Jožef Bulek h Ljutomera, ko je prišel od obiska pri svoji ljubimki domov, ustrelil Potres. V soboto dne 4. t. m. imeli smo v kozjanskem okraju ob jedni uri popoludne močan potres. Razun strahu, hvala Bogu, škode ni provzročil. — Požar. Nedavno je pogorelo poludrugi hektar gozda pri Loki v krški občini. Škode je do 130 gld., ogenj je nastal vsled neprevidnosti. — Požar. V Zajeljšju pri Tuhinju je gorelo pri gosp. Franu Zevcu. Ogenj je nastal vsled neprevidnega ravnanja z gorečo cigareto. Škoda znaša 1000 gld. — Kava. Italijanski list „Economisto" poroča, da Amerikam popijo več kave, nego Evropejci. — Tako so Amerikam 1 1897 porabili kave 6,363 400 stotov, Evropejci pa 6,103.000. V Evropi se popije največ kave v Nemčiji, in sicer so je v predzadnjem letu porabili 2,727,800 stotov, Francozi 1,546.200 stotov, Angleži le 248.400 in približno toliko tudi Italijani. — Nekdaj kadet — sedaj roparski morilec. Blizu postaje Bekeš-Csaba na Ogerskem so našli umorjenega tamošnjega lastnika tiskarne Ladislava Piko. Morilec je nekdanji kadet Geza Lakatos. — Papežev nuncij v Parizu, nadškof Clari, je umrl v Parizu dne 9. t. m. predpoludne. Na francoski republiki je bil pooblaščen od 16. januvarija 1897. — Papež Leon XIII. Tistega dne, ko je bil papež operiran, in se je raznesla po svetu vest, da je mrtev, je bil Leon XIII. 89 let star. Papež je že vse življenje boleben. Bolehnost je rodbini Peccijev v krvi; vzlic temu pa so dosegli bolehni papeževi sorodniki visoko starost, nekateri so bili celo nad 90 let stari. Papež uživa le malo. Rad čita časopise. Večkrat se jezi, ker se razkrivajo v listih njegovi načrti. Marsikak kandidat je propadel, ako ga je časopisje prevsiljivo priporočalo. Papež noče baje nikakih vplivov. Tudi je papež zelo strog ter ne trpi nikakega ugovora. Papež je sila varčen ter porabi le toliko, kolikor mora. Dasi ima v Vatikanu 11.000 sob na razpolago, nima nobene prave obednice nego je vedno tam, kjer je ob uri obeda, navadno v pisarni. — Morsko kopališče v Cirkvenici bode dne 15 junija prodano na javni dražbi. Posestvo je cenjeno na 538 714 gld. ter obsega hotel „Nadvojvoda Josip", lep vrt, paviljon in tri lesene zgradbe. Kopališče je popolnem urejeno, ter se bode prodalo proti gotovini, a ne pod 300 000 gld. — Cerkev na kolesih. Na majhnem otoku Conanicut blizu mesta New. Port v Rhode - Islandu, najmanjši državici severne Amerike, biva za blagor svojih duš vneti župnik E. Preston. Ker ima večina njegovih župljanov daleč od cerkve, in jim je obiskovanje službe božje jako otezkočeno, zmislil si je župnik, omisliti si cerkev, katera bi se dala prevažati iz kraja v kraj. In to je tudi izvršil. Stavba ima obliko mične kapelice z zvonikom in pisano - barvanimi okni in je 28 čevljev dolga in 17 čevljev široka. Spodaj pa počiva cerkvica na močnih, širokih kolesih. 12 konj je potreba za prevažanje. Kjer je potrebno imeti službo božjo, se živali odprežejo, vse, kar spada k oprezanji, se odstrani, kolesa se pokrijejo s kameno - barvanimi deskami in kapelica stoji pred nami, kakor da bi bila na dotičnem mestu sezidana. — Razpis častnih nagrad. Vedno glasneje se v novejšem času po javnih glasilih in v literarnih krogih izraža želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje odbor „Slovenske Matice" i. nova po določilih „Jurčič-Tomšičeve ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči naj- â 109 manj povest, 10 tiskovnih pol. Ko pa ne došla nobena takšna se razpisujeta tudi dve častni nagradi po 100 gld. i darilih Prešernov spomenik i i dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po hovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, tis-ali pa Prenos gld., 532-37 eni povesti in eni daljši epični pesmi. Spisi, ki poganjajo za Častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini dr. Detela Fran c. kr. gim. ravnat, v Rudol fovem .......... ustrezajo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom „Slovenske Matice" po- „Triglav" akad. tehn. društvo v Gradcu, čisti 8ebej. » Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmó vrhutega za svoja dela še navadno pisateljsko nagrado, katero prebitek koncerta prirejenega v „Narod plačuje » Slovenska Matica" vsled 12. svojega opravilnega nem domu a v Cel j i D 55 reda odboru po 25 40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je pošiljati Jelene Tonči in Hromeč Ivanka nabrale pri n Slovenske Matice" do 1. prosinca 1900. Ker hoče izletu n Gorjanskega Sokola" v Šenčur n 22*65 odbor s tem razpisom ustreči veliki večini. Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slo- Svetec Luka c. kr. notar v Litiji za Stritar venski pripovedni pisatelji zlasti priznani slovenski pripo- vedniki primerno odzovejo njegovemu pozivu jeve pesmi Ijani" . . » Prešernov spomenik v Ljub * V Ljubljani dné 15. sušca 1899 Fr. Leveč, \ predsednik. E. Lah, tajnik. Schwentner Lavoslav v Ljubljani Vrhovnik Ivan župnik . . . . sukna samo zasebnikom i gld En odrezek 10 m dolg zadostno za moško obleko stane samo > > ) \ fine > > i : 2-80 iz dobre 310 4-80 7-50 870 10-50 12'4ÎO 15-95 > > i i finej še angleške grebenčeste pristne ovčje volne En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje ; loden Brinšek Ivan v Trnovem Wester Zalika v Travniku Sedmošolci v Ljubljani Gojenke mestne višje dekliške šole v Ljub Ijani Zafošnik Ig. odvet, kandidat v Slov. Btstric Stamcar Avgust, pristav banke n Slavije « Gruden Ivan župnik v p. v Ljubljani Trdina Gregor trgovec z lesom v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien i a dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebeačasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga sel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor ! P. n. občinstvo so opozori, da se blago veliko ceneje dobi. ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (4) dr. Hrašovec Juro, odvetnik v Celji . . . • ri 5'— Hrašovec Fran c. kr. okr. sodnik v. p. . . n 5'— Fasan Rudolf, geometer v Tolminu . . . r» 10-— Ozvatič Fran, dijak v Celovcu..... » 5-20 Slavič M. bogoslovec v Mariboru .... » 3-50 Januš Vekoslav uradnik banke „Slavije" » 2-40 Dražil Ivan v Ljubljani....... 5'40 Schwentner Lavoslav v Ljubljani .... n 2-— Dobrovec Josip bogoslovec v Mariboru . . n 1-80 skupaj gld. 831-07 » io- » n V » » 35 J» 250 n 2-20 11 60 0 10 » » 150- dr. Josip Staré, blagajnik. dobitek 100.000 kron dobitek 25.000 dobitek 10.000 kron kron v gotovini 20% odbitka. Priporoča I menjalnica v Ljubljani. t Loterijske srečke V Lincu dne 11. mareija V Trstu dne 11. mareija t. V Pragi dne 15. marciija 11. 79, 24, 78, 16 84, 89, 71, 38, 70 74, 67, 38 i 47 Tržne cene. V Ljubljani dne 6. januvarja 1898. Pšenica 10 gld. 80 kr. 25 kr.. > rž ajda gld. 50 kr., jermen gld. kr., oves 6 gld. gld. 25 kr. gld. 65 kr., leča 12 gld. j proso gld. 75 kr., turšica kr., grah gld. kr., fižol 10 gld kr Vse cene veljajo za 100 kilog.) ♦ Blasnikova tiskarna y Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Spoštovani gospod! Zalivali Vas, da sté mi poslal tako izvrstno zdravilo proti kašlj in prsni bolezni. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, kašelj Cenjeni gospod lekârnik! Pred kratkim časom sem naročil Zelo spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled od Vas jedno stéklenico krepilnih trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko švedskih kapljie, naredile so meni je začela rabiti Vaše »mazilo proti ko- iti mojim znancem tako dobro, da 8tnim bolečinam« je vstala že čez tri prsna bolezen mi je skoro prene- Vas moram za to dobro zdravilo dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva-liala. Pošljite mi takoj še tri ste- nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi Ijajop se Vam za to izvanredno mazilo klenice Vašega iz^ uga soka, a zraven še tudi rstnega trpotce- za moje znance še tri steklenice po ostajam za itka čaj proti kašlj Z elespo štovanjem Vaš hvaležni JAKOB SUPPAN V Divači, 19. oktobra 1897. 80 kr. po poštnem povzetju poslati. S spoštovanjem VID ZANIĆ Modruš, dne 26. maja 1898. pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole Trpotčev sok (Spitzwegerich Sait) i kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež . Brod- Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. v lekarni pri Zrinjskem ]ovm, Naj pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tisti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, popravljajo činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbedanju v kosteh i protinu, bolečinam v križu » prebavljenje čistijo kri > krepijo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit. proti prehlajenju, pri prepihu i. t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi Paziti znamko. je ker treba samo na tiste várnostne švedške kapljice so iz moje lekarne, ki imaio na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljic s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem Cena jednega zavitka planinskega povzetju. čaja proti kašlju je s točno poši ljatvijo 35 kr. doda Kdor pošlje denar naprej, naj stare ljudi nogah. j ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- nostno znamko sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana ? ker samo tisto mazilo iz moje lekarne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim Oboje se pošilja vsak dan za poštni list m zabojček po 20 krajcarjev. poštnem povzetju. Kdor pošlje denar doda za poštni list in naprej naj ... s Lekarna Zrinjskemu navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej naj zabojček še 20 kr Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 za doda še 20 kr. poštni list in zabojček Naročila, katere znašajo 5 Zagreb, Zrinjski trg št. 20. 1 več, 86 pošiljajo poštnine prosto. gld. in Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki »