Mobljana, nedelja, 13. februarja 1955
Leto XXI.
Stev. 37
GLavn' ODGOVORNI
UREDNTK ivaj* Šinkovec OREJa uredniški
ODBOR
Ust
Izhaja
Petka „ CtTak dan ra2en cena 10 dinarjev
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRU2ITE SEI
1	M	&
JjudSka.
PRAVICA
n. IZDAJA
»L* J D D S K A PRAVICA«
USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1334 ft MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK EN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO l. JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK H OD L JUNIJA 1963 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
PREDSEDNIK TITO SE JE IZ DALJNIH PRIJATELJSKIH DEŽEL VČERAJ VRNIL V BEOGRAD
v AZIJSKIH NARODIH
imamo svoje velike prijatelje
Sli0 Prišpef nIetr' JTanjug). Predsednik republike Josip Broz Sa obiska v |J"- ■ n anes popoldne v Beograd s prijateljski "a množic« 'J\i ln, Buri?i.V Beogradu ga je sprejela ne-P°stajo, n« •>71 *	, FSU Bratstva in edinstva, pred železni-
B'c sPrejel nrert.Ji!, Jer -*e Beograd zadnji dve leti že če-bičani DrirA«)ii-n ta .po Pomembnih obiskih v tujini, so mu ra/";16.' čeprav t„ i' sPre.jvenl' ki po veličastnosti presega vse do-n* >n nepozab'	^'Ve v spominu Beograjčanov kot
ferle Ie P^^nik
>> Bunž! g° v,rni‘'-i iz In-. ■ ze trpt;;x P^ na dom,
stopnice vagona v maršalski uniformi, so mu stopili naproii
S°vor0]
»m.
tfetjij^obrnij1 |(.'OIJla^a S-a najprjsrčneje pozdravili pred-Beogra
cev i) *Preielo 'i3A nL" J6, Pfed vršnega sveta Rodoljub Colako-
snr ■	ki	1111 d3 ijndstvo sedmiik Z"vezne '1 j ud sik e skupščine
niim-	enak<j	i. tseograjčani Mosa Pijade, podpredsednika Iz-
! Snrp;„\ ’ *<Jr g ie nred vršneira svetn Rodni imh C'j
skupščin Petair Stam-
12ft	o j- k1 '->■*	vršnega sveta
r>t<J	prebival-	vič in Svetozar	Vnkmanovič,
.	_	n	1Ce	ter	250.000	predsedniki ljudskih
tis^Je,.P°hitel<, rn ^<"f>orajča- ljudskih republik je e 'judj , sPrejemu na bolič, Djuro Pucar, Lazar Koli-tiv Pr^dstavniki j i	ra.jev Srbi-	ševski in Blažo	Jovanovič ter
benn,’	^udskih rJ?k	n'^ kolek-	predsednik MLO	Miloš Minič.
nie ni^^izacri!><>ro^ i« druž- Potem ko je vojaška godba za-daliJrkoliCe m J “e le jz bliž- igrala državno himno, je pred-*n	'kraipveC'r*U‘^l	v/'	se(^in*'k republike pregledal čast-
ni bataljon beograjske garnizije.
Za » nov : n°v-
^edinstv,
rajev. Tr° a ter 'bliž,,
Bratstva ulice
ljudi”''?16 , akršneei r veličastni
^t^nTi2d^> i^ek™ v Ueogradu b
p0ZDR
Potem so predsednik republike, za njim pa Aleksander Ran-kovič in Koča Popovič segli v rake članom diplomatskega zbora, visokim jugoslovanskim funkcionarjem, generalom JLA in članom poslaništva Indije in
Burme. Na čelu diplomatskega zbora je bil kanadski veleposlanik James Scott Macdonald. Med jugoslovanskimi funkcionarji so bili navzoči' člani Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, Mijalko Todorovič, Osman Kara-begovič, Moma Markovič, Krsto Popivoda im Dobrivoje Radosavljevič, dalje funkcionarji Zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, Vladimir Popovič, Milentije Popovič in Veljko Vlahovič, kakor tudi funkcionarji Ljudske skupščine Srbije in Izvršnega sveta Srbije ter drugi visoki funkcionarji.
Pred izhodom s perona železniške postaje so predsedniku Titu izročili šopke predstavniki beograjskih pionirjev, mladine in študentov. Ko je stopil maršal Tito skozi vrata železniške postaje, ga je sprejela množica z navdušenim vzklikanjem »Heroj Tito! Dobrodošel!«. Nad glavami nepregledne množice so za-vihrale zastavice in robci. Pozdrav je trajal več minut, potem Pa je spregovoril predsednik MLO Miloš Minič, ki je izrekel! predsedniku Titu prisrčno dobrodošlico.
PREDSEDm^>GRADA
•4«»m,,11 TITn	Govor	predsednika	Tita
n*? biIe nv.i ,n neštetih U v^°“rodoše,i *	•	ri^'rie	be-	Nato	je	imel	predsodtniik	Tito
“‘»OffilT “kraiov’ svariš Tito!« ’ naslednji govor:
tj >Cn^, ^^rada*
1 Juri • in orp ’• usta'
? 6	V«™*	Jržave da/vidimo, kakšiJi 'duh ;
g dobf<AS Tit» nLZrr V lm.cnu,t7ya.r'sev:. k' so bdi vlada tam in da se resno poraz- oni blok 7magal z nckakšno vo-^0shc Titu Z p z Te“vJ V- d“ljnih nzl^lh dr?a‘ govorimo o vprašanjih, ki danes dikovo ali atomsko i^mbo, ne da W..	m zaoblju- vah. Vračamo se v domovino vznemirjajo ves svet. To so dr-, bi bil sam v tem spopadll pre.
ustanov, p<>dje-so prinesli
Tovariši in tovarišice, Beograjčani! Dovolite mi, da vas najtopleje pozdravim v svojem in v imenu tovarišev, ki so bili
z
vah
ka in sreča je, da je razen teh dveh blokov še velikansko število ljudi in mnogo držav, ki menijo, da to ni pravilna politika, da hodimo samo po poti razdvajanja, da pa ničesar ne storimo za pot združevanja, za to, da bi se dogovarjali in mirno obravnavali vprašanja, ki nikakor ne zaslužijo, da bi človeštvo zabredlo v novo prelivanje krvi in najstrašnejšo katastrofo, kar jih je kdaj doživelo. (Odobravanje.)
Zdaj ničesar ni moč urediti z orožjem
Tovariši in tovarišice, takšni deželi, kakor je Jugoslavija, majhni deželi, ki ima za seboj takšne preizkušnje, ne more biti vseeno, kaj se kje na svetu dogaja. Mi, ki ste nas poklicali, da opravljamo svoje posle, moramo storiti vse za mir in ne moremo biti brezbrižni spričo dogajanja v drugih delih sveta. Svet je namreč zdaj nedeljiva celota in vsak večji spor potegne svet v vrtinec, v katerem bi odrezali majhni narodi zelo slabo. Prav zato morajo biti majhni narodi in vsi napredni ljudje enotni v svoji težnji in močnejši od tistih zločestih sil, ki oznanjajo, da je treba probleme urejati z mečem, če jih ni moč urediti mirno. Zdaj
 . ... v.»v xr	....	ničesar ni moč urediti z mečem,
Mja, naj jihobisce. Ker smo bili; ne vodikovo ne z atomsko Povahhem,	smo	se odzval, va-	bombo> Xako	Iahko samo unifu.
'"T j*	mi t«r«sti,	jemo( ne pa	urejamo. Človeštvo
Ih*. 1 a	’ v	Vldl™ njlh°v?	bi bilo res neumno, če bi verjelo,
f,™veI da	vidimo, kakšen duh	da je mož	da bi lahko faJ ali
vlada tam m da se resno poraz-1	-	-
Med igranjem himne po prihodu v Zagreb
Kn zaoblju-
žave, ki so si pred kratkim pri-	^"'ne	da	bi	^človeštvo
dobile popolno neodvisnost in -
svobodo, v katerih kipi navdušenje in ustvarjalnost za ustvaritev boljšega življenja. Narodi teh držav znajo prav tako kot naši narodi ceniti mir in miren razvoj. Iste težnje in iste po-
trpelo v strašni katastrofi. Mi vemo, kaj je vojna, mi smo doživeli v vsej naši zgodovini mnogo vojn.
Mi se nikoli nismo bali, mi smo se borili proti mnogo močnejšim sovražnikom. Naše ljud-
^Srebšfcj
»	ot,irj*i	pozdravljajo	predsednika republike Tita
trii r ^Slovan,
snSov°^ In In bodo čuvali srečni, da smo ponovno v vaši t 11	80	bilj n n. °Pravnost	sredi. Prinašamo	vam mnogo
PriiaL^!,nem. me-	toplih in prisrčnih	pozdravov in
in Bu . *m.a deže-	najboljših simpatij	narodov Indiji s« • *n	VofUt f^11’ njihovim	je in Burme ter od	povsod, kjer
SfSSšSSarvi.^1-*"11
*i>a
J^Sailov vešt^
file
P-3o.	°	.Je
vpraša-.
prihod so na-e salve, in v tre-
To ponavljam zato, ker hočejo nekateri naši državi oporekati njene demokratične pridobitve ter njeno vztrajno, po-dosledno pot v smeri resnične socialistične demokra-
javni i„ v.,i/	noirnnji sisiem, smo 0111 v
4« a,isk; ’ ,?&nerali ir . •	daljnih azijskih državah, kjer
ii tbor: Ko s. ; n ,dl; smo bili z obema rokama spre-0 je stonil 'r-t ' jet'> tflko od strani voditeljev kot —__	lito	na	od stran} ljudstva. Ni vas bilo
mensk
<ble 12 f	r',“’ w t	p*v.vn.woii	1U
% ^sokf,* r* 1953 ob 7. uri: ° na^ sedanjosti, o naših aspe-
2au_	2— “	*	L?L	T--------j_	—	_	<	»	»
Evro,
0 poročilo
treba biti sram. Pripovedovali smo jim o naših težavah, o naši težki poti, o naši preteklosti in
zračnega "pritiska 11 ih. In seveda smo na prav takš-
Bi
ro
Bil pZ0m- Nad ? se zadržuje nad Pri njih- Slišali smo o njihovih 2ryt n°vti0 d0,f.,UgoZahodno Evropo težavah, njihovih naporih, nji-p	nekoiLko toplejši hovih uspehih in njihovih tež-
° vsej >	'	njah, ki so danes težnje po miru.
°bla<h? Iep° vreS0BlaviJ1 ]e buo do- {,a bi ,nl>ko gradili, da bi lahko -'S nio. T..me 8 Preteino visoko ustvarjali svoje boljše in sreč-
opo
se razkraja,
' no odkritosrčnost naleteli tudi
glede, kakršne ima vsak naš po- stvo je bojevito ijudstvo in zna sten državljan, smo našli tudi	j j	j
tam.	j
Iz deklaracije, ki sva jo izdala in podpisala skupaj s predsednikom indijske vlade Nehru-	Položa«	na svetu	se „veda
jem, se vidi, o cem smo se razffo-	^oiozaj	na svetu	se seveaa
varjali. Nekdo bo morda rekel,	?Pre™nja.	Napetost je zda, manj-
češ dn nismo sklenili nobenega	^	zdaj vecja na pr	zdaj je na-
•	-	-	6	petost	na svetu spet večja. Kaj
naj storilno mi? Mar naj popustimo v svojih naporih za ublažitev te napetosti? Ne, svoje napore moramo okrepiti. To pa nas še bolj sili, da se v nobenem primeru ne pridružimo nobenemu izmed blokov. Dokler bodo namreč na svetu bloki in dokler človeštvo ne bo iskalo novih metod obravnavanja mednarodnih problemov, bo nevarnost zmeraj velika.
Morda poreče kdo: »Dobro
umirati za svoje koristi, če je potrebno. Mi znamo presoditi, kaj pomeni mir, prav mi, ki vemo, kaj pomeni vojna, ne želimo vojne in bomo storili vse, kar je v naših močeh, da do vojne ne bo , prišlo. (Odobravanje.)
Zdaj nastane vprašanje: ali pa ni to sprememba naše politike? Ali Jugoslavija zdaj ne spreminja svoje politike? Ali Jugoslavija zdaj, ko je začela normalizirati svoje stike s SZ, ne izdaja načel, ki se jih je doslej držala v svoji zunanji politiki? Ne, mi delamo vse, kar je možno, prav zaradi tega svojega načelnega stališča, zaradi miru, mirne koeksistence, da z vsemi deželami, ki to hočejo, normaliziramo stike in da so ti stiki čim tesnejši. To nas je vodilo, da smo tudi s SZ I in drugimi vzhodnimi deželami
zdaj normalizirali stike. Če bodlo ti stiki vsak dan tesnejši, se ni treba bati, da bomo opustili svoje tesne stike z zahodnimi deželami. Mi hočemo imeti enako tesne stike tudi z zahodnimi deželami, mi nismo za razdelitev sveta v dva bloka. Po naši koncepciji je svet enotna celota. Ideološke razlike ne morejo biti razlog, da bi začele dežele prelivati kri med seboj — če kdo morda nima kakih imperialističnih ciljev, to pa je druga stvar. Toda ideološke razlike ne morejo biti razlog za razdelitev sveta na bloke, ki bodo brusili bajonete, vlivali topove in kopičili vodikove in atomske bombe za lastno uničenje. S tega mesta pravim: v naši zunanji politiki se ni nič spremenilo. Ostala je načelna in dosledna, kakor je bila.
Krepiti moramo napore za ublažitev napetosti
pa našega glasu ni slišati zmeraj ni odvisno samo od ene strani, tam, kjer bi ga morali poslušati, marveč tudi od druge. Če storita Mislim pa, da je vsak dan več obe strani kar je v njunih močeh,
pakta. Pakt nam ni potreben. Pakt je v naših srcih in naših glavah. Vemo, kaj hočemo. Nismo ustvarjali nekega tretjega bloka. Nam ni treba blokov, najmanj pa tretjega. Tam smo govorili o tem. kako je potrebno, da vsi miroljubni narodi in vsi ljudje s človečanskimi občutki vztrajno delajo na tem, d& se ohrani mir in reši človeštvo pred novo katastrofo. O tem smo govorili, v tem smo bili soglasni in na tem bomo vztrajno delali tudi v bodoče.
ljudi, ki mislijo tako kakor mi ne Ie v deželah, ki kot celota stoje na pozicijah naše zunanje politike, marveč tudi v deželah, ki pripadajo blokom. Tudi narodi teh dežel mislijo, da je najslabše, kar more biti: hoditi po poti cepitve na bloke in obravnavanja mednarodnih problemov z orožjem v roki. Nobeno neurejeno mednarodno 'vprašanje ni vredno, da bi začeli narodi zaradi njega zdaj medsebojno prelivati kri. In tudi ni vredno, da bi za-
da bi se stiki zaostrili, tedaj morajo biti seveda čedalje slabši. Ubrati je treba drugo pot. Napačno je zdaj, a to je pravilo v sedanji zunanji politiki mnogih držav, presojati miroljubne poteze te ali one dežele, njene šibkosti, potem pa stike še bolj zaostriti. In če zaradi tega zadenejo na reakcijo, pravijo: glejte, prav smo imeli, ko smo govorili, da z njimi ni moč delati. Jaz govorim to kritično zato, ker bi bilo napačno nadaljevati to pot, ki ni pravil-
kje pa ste potemtakem vi? Mar radi njega zanetili krajevno voj- na. Treba je prisluhniti sleher
Če nam je morda kdo hotel niste vi potemtakem nevtralni?« n0, r',,°t,ena
Kar se tiče sedanjega stanja, ki je nastalo v najnovejšem času, mislim, da spričo nekaterih sprememb, nastalih v tej ali oni deželi, ni moč delati najslabših prognoz, ne da bi pri tem tudi upoštevali, da so v določenem
nemu glasu, ki ga je slišati v smeri pomiritve, treba je z njim računati in ga ceniti, ne pa videti v vsem spletke. Mnoge stvari seveda delajo, da bi dosegli določen cilj, kadar pa je cilj ohraniti mir, je to najvažnejše. V tem je stvar.
Noben pritisk ne bo
ln
„ Temnci utežno visoko .. v. .-Janji a*Ure so bile med neJsc življenje.
med * ^10» c!
ob‘aenn°'!e<' za 13- februar: leč, v daljne azijske_države? Kaj
Zakaj smo potovali tako da-
‘Seno	ienruar.	•''tj v unijiic aMjsivr	»»‘»J
Padavl'rreme z manjšimi nas je vleklo tja? Bili smo po-SloVenl(, i, Predvsem v vabljeni. To je redka stvar in
lV, _	Hi	_	J	•	1’	F*	  A.	.	mm. S ~1 I —J * a It S1 a	v	t	"■	^	n
Hotsltmed o ln + *c,nperatura po- mislim, na je Dilo prvič v zgo-em a° lo st 1 stoPinj, na Pri- dovini, da so azijski narodi po- j 0pml-	1	vabili	nekega	evropskega	vodi-
Temperatura po- mislim, da je bilo prvič v zgo-
očitati, zakaj se prav mi tako	Bogmc, nismo nevtralni. Mi smo
zelo zavzemamo za to, pravim, ^	še prav posebno aktivni, mi še
da se moramo prav mi, prav	prav posebno odkrito govorimo:
majhni narodi, prav takšni na-	nikar siliti v novo nevarnost,
rodi, ki imajo za seboj takšne	(ploskanje) Mi še posebno govo-
izkušnje, pokazati graditelje mi-	rimo in opozarjamo na pot, po
ru, narode, ki delajo za okrepi-	kateri naj bi hodili ljudje in na-
tev miru in mirnega sodelovanja rodi, da bi se ognili tistemu, kar smislu tudi tisti, ki te prognoze ter koeksistence med narodi,	ljudje zdaj najmanj žele na sve-	delajo,	pripomogli,	da	se	je	po-	,.	„
Svet je zdaj razdeljen v dva blo-	tu: novi vojni. Na našo nesrečo	ložaj	spremenil	in	poslabšal. To Spremenil nOŠe OriGntOCljG
Prav to sem hotel danes reči tu, da ni razlogov in da ne bi bilo pošteno sumničiti nas, da smo nekoga izdali. Mi ostanemo na istih pozicijah, na katerih smo bili doslej. Svoje stike z zahodnimi državami bomo krepili, toda to ni odvisno samo od nas. Seveda pričakujemo tudi od njih, da bodo storili isto. Mi smo neodvisna dežela in vsak poskus, da bi se vmešavali v naše notranje zadeve ali pritisk, da bi spremenili svojo orientacijo je absolutno odveč. Naši narodi so dokazali, da so zreli, da se sami ' upravljajo in ne samo da so zreli da se sami uprayljajo marveč tudi, da so zreli, da sodelujejo v dogajanju na mednarodnem torišču, da se tudi tam sliši njihov glas (odobravanje). Čeprav nas je samo 17 milijonov, imajo naši narodi v mora Inem oziru prav,
I da govore o mnogih važnih vpra-(Nadaljevanje na 3. strani)
Na trgu pred zagrebško železniško postajo je predsednik Tito govoril zbrani množici
OGROMNE MNOŽICE LJUDSTVA SO VČERAJ PRISRČNO POZDRAVLJALE PREDSEDNIKA TITA, KO SE JE VRAČAL V BEOGRAD
Ideja mirne In aktivne koeksistence med državami in naro«
mora slehernemu človeku pokazati, da drugega izhoda na svetu nimam0
Beograd, 12. februarja. Pred-!
serlnik Tito je sinoči odpotovali z Reke .v Beograd.Na vseh že- nu nasmejan in veder in mahal lezniških postajah in ob želez- z roko v pozdrav radostnim de-niški progi je pozdravljalo »Mo- lavcem, ki so mu priredili vihar-dri vlak« na tisoče ljudi. Čeprav ne ovacije.
je bila noč in zgodnje jutranje j Na naidialjnji poti se je pred-ure, so v Ogulinu predsedniku sednik Tito s srvojim spremstvom Titu mnogi izrekli dobrodošlico, nekoliko dlje ustavil v Karlovcu. Kakih 2000 tekstilnih delavcev Potem, ko je predsednik MLO bombažne industrije v Dugi Re- Karlovca Joža Bentč v imenu si ga je na železniški postaji pri- zbranega ljudstva pozdravil to-srčno pozdravilo. Ko je posebni variša Tita, je imel predsednik vlak počasi vozil pod slavolo- republike z okna vagona nasledkom, je stal maršal Tito pri ok- nji govor:
Na vsakem koraku so nam izražali, da smo predstavniki velikega ljudstva
je dejal predsednik Tito na poti skozi Karlovec
»Dragi prijatelji, tovariši in ne samo mogli povedati, kakšne
Na poti skozi Zagreb je predsednik Tito govoril 250.00G-glavi množici
tovarišice, toplo se vam zahvalju jem za ta res prisrčen sprejem tako zgodaj zjutraj.
Vračamo se domov z izredno globokimi in pomembnimi vtisi iz dežel, ki smo jih obiskali. Pri
izkušnje imamo v svojem razvoju, temveč smo se prav tako marsičesa naučili od njih. To je razumljivo, sleherni narod ima svoje specifične lastnosti, vsaka dežela drugačne razmere, in mi
ložnost smo imeli videti prijatelj-1 smo tam videli mnogo stvari, ki ski deželi v daljni Aziji in spo-l so nam bile všeč, tako da bomo znali smo, da je bil naš odhod, nekatere izmed njih uveljavili tjakaj zelo važen in potreben, j tudi v našem razvoju.
Videli smo ne samo vodilne ljudi, s katerimi smo se lahko razgovar-
...	.	'm
» m
mmmM
*» -
jali o mnogih mednarodnih problemih, ki se tičejo naše dežele, temveč smo prav tako spoznali tudi dušo teh narodov, njihove napore in prizadevanje, da bi izgradili boljše življenje. Moram reči, da je na nas tisto, kar smo
Tam smo nastopili kot predstavniki majhne, toda ponosne dežele, oni pa so nam, to moram reči, izkazali na slehernem koraku takšno pozornost in z besedami izražali, da nismo predstavniki majhne dežele, pač pa da smo predstavniki velikega ljudstva in dežele, velike po svojih moralnih
videli, napravilo globok vtis. Mi-	£	v
slim vse tiste velikanske usvehe	1	P°	svojem boju in po
™	tistem,	kar	so	naši narodi dosle
ki so jih dosegli v kratkem času	r*,^_______.	 ,	,	„
po svoji osvoboditvi, v pičlih Se-! st°nh. To nas je navdalo s postih ali sedmih letih. Tam smo
videli isti polet, iste težnje kot pri nas po vojni, da bi namreč deželo rešili iz zaostalosti. Videli smo ljudi, ki se prav tako zavedajo svoji ustvarjalnih sposobnosti kot naši ljudje, videli smo
nosom in domov se vračamo z najlepšimi vtisi. Težko bi bilo našteti vam in povedati z besedami, kaj vse smo videli in občutili. Upam, da bomo lahko to postopno storili in nadejam se prav tako, da boste o tem lahko
m H	‘	™	™ ™ sltSali tudi takrat,	ko bodo pred-
ljudi, ki prav tako teze po miru, . ... . , . ,
•	,, -1. j ,	stavniki teh dežel prišli k nam,
tn mirnem razvoju, kot težimo .	» j ni m.j •	1
tudi mi, videti smo da oni prav *® pa bo kmalu Tedaj vam bodo
tako žele imeti dobre odnose z| J**« sami pouedaU- zdaj vsemi narodi na svetu kakor tudi t
mi. Razumljivo je, da nam ni bilo; Indija je dežela velikega na-težko navezati z njimi že takoj roda, velike prihodnosti. V In-
skraja stike, da nam ni bilo težko skupno priti do istega gledišča.
Reči moram, tovariši in tova-
diji delajo velikanske napore, da bi se uvrstili med najnaprednejše dežele in mi smo prepričani, da se jim bo to posrečilo, ker
rišice, da smo zelo hvaležni v o- ’ smo z lastnimi očmi videli nji-diteljem Indije in Burme, ker soj hovo delo. Burma je manjša de-nam omogočili, da preživimo ta, žela, z majhnim narodom, toda čas v njihovih deželah, ki je bil' dežela, katero je narava obdaro-tu videti dolg, ki pa je nam tam vala z neverjetnim bogastvom, zelo naglo minil, ker je bilo treba, To je raj na zemlji, burmanski
tam tako uspešno opravljali, in spričo tako veličastnega' in prisrčnega sprejema, kd ste ga bili deležni v daljnih, toda prijateljskih deželah kot predsednik naše majhne, toda po moči in vlogi, ki jo ima v boju za mar, velike dežele.«
Vječeslav Holjevac je potem rekel, da se prebivalci Zagreba zavedajo velikega pomena potovanja predsednika Tita v Indijo in Burmo in prispevka tega potovanja k okrepitvi prijateljstva,
Ko se je predsednik Tito vrnil s prijateljskega obiska v Indiji in Burmi, ga je na »Obali 29. novembra« na Reki pozdravil častni bataljon mornariške pehote
s prijateljskimi odnosi,, skratka
na srce tistim našim ljudem, tistim organom, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, ker je prišlo, tudi to moram reči, v tem oziru do napak, zavoljo katerih smo morali zardevati. Toliko o tem za zdaj, drugič pa več.
Prvikrat v zgodovini, v novejši zgodovini se je dogodilo, da sta ti dve deželi povabili v goste vodilne ljudi evropske države. Zakaj je temu tako, zakaj je prišlo do tega povabila? Zato, ker vedo, kako mi presojamo kolonialne probleme sploh, zato, ker vedo, kako nas veseli njihova osvoboditev, zato, ker zelo dobro vedo, da mi prihajamo tja kot odkritosrčni prijatelji, ne pa kot ljudje, ki bi skušali v Aziji nekaj izkoristiti, če bi se dalo — ker pač ni tako, da je sleherna dežela v Evropi, pa tudi na svetu, takšna in da tako presoja ta vprašanja, kot jih presoja naša dežela. Vse to oni vedo in zato so nas povabili, ln to je bil razumljivo razlog, da so nas tam tako toplo in prisrčno sprejeli. Tam so prišli k nam ljudje iz raznih plasti, delavci, kmetje, meščani in vodilni možje, zadovoljni, da nam lahko kar najbolj odkrito, odprtega srca in iskrenih čustev povedo kot svojim dobrim prijateljem tako
s prisrčnimi odnosi med našimi tisto, kar jih tare, tisto, kar ponarodi, kajti ni moč trgovati tako, meni zanje težavo, prav tako pa da nekoga izkoristiš, hkrati pa tudi tisto, o čemer lahko s nori h raniš njegovo prijateljstvo, nosom govore, o svojih velikih Zato bi s tega mesta položil to uspehih, ki so jih dosegli.
NEVERJETEN USTVfiRJJO.NI RAZVOJ INDUE IN BURME
Tovariši in tovarišice, ves čas, usodo — kar je tem azijskim de-ki smo ga preživeli tam, smo iz- j želam silno simpatično. Kdo bi koristili, kolikor se je le dalo, da 1 nas utegnil vprašati, zakaj je po-
 _  r 	   ,	bi videli, kaj so dosegli v sedmih trebna in kakšna je zveza Jugo-
razumevanja in sodelovanja med letih po osvoboditvi. Lahko rečem, slavije z deželama, oddaljenima narodi.	j	da je na vse nas, na mene, na, 7000 milj od tod, kakšna sila je
»Tudi tokrat,« je rekel ria j moje tovariše, napravil globok | to? Mislim, da se ljudje, ki bi
koncu Holjevac, »ko se vračate iz daljnih dežel Indije in Burme, se spominjamo vsega tistega, kar ste storili v korist naših narodov in naše socialistične skupnosti. Zagotavljam Vas, tovariš predsednik, da boste ob izpolnjevanju svoje težavne in odgovorne dolžnosti tudi v prihodnje uživali vso podporo pfebivalcev tega mosta, ki Vam ob tej priložnosti- obljubljajo, da bodo ' še nadalje vztrajali' na poti graditve socializma in boljšega življenja, po katerih jih vodite.
Dovolite, tovariš predsednik, da Vam v imenu prebivalcev Zagreba in Ljudskega odbora čestitam k uspešnemu zaključku Vašega poslanstva in Vam želim
veliko prepotovati in videti. Ni; narod pa prav tako teži za tem, nadaljnjih uspehov v bodočem
nam bilo žal truda, da bi spozna-, da bi njegova dežela ne bila šali vse, spoznali čimveč, da bi vi-1 mo kmetijska, temveč da bi napredovala in izgradila industrijo, ki jo še potrebuje. Burmanski narod prav tako smelo gleda v prihodnost, ne boji se težav, tem-
deli, kakšni sta ti deželi, kakšne napore sta storili in k<jkšen napredek dosegli v tako kratkem času. Lahko si predstavljate, da ni lahka stvar v tako kratkem! več Jih pogumno premaguje. Pre-času prepotovati tako velikansko j pričan sem, da se bo tudi Burmi
deželo, kakršna je Indija, od se-! posrečilo s svojimi napori izgra-
vera do juga. Toda nam je bilo diti lepšo in srečnejšo prihodnost, to potrebno in mi smo si priza- Prek teh dveh dežel smo ne sa-devali, da bi čimbolje izkoristili mo spoznali njih, temveč tudi du-čas, ki smo ga imeli — in to se ha azijskih narodov, ki je v mar-nam je tudi posrečilo. Njim smo sičem podoben našemu.«
Sprejem v Zagrebu
Posebni vlak s predsednikom Gerzetič, in člani Izvrš. sveta Sa-republike Josipom Brozom Titom bora LRH Fr. Gaži, M. Bal tič Ivi-in njegovim spremstvom je pri- ca Gretič, Ivan Bukovič, Ivo Sa-spel v Zagreb davi ob 8.20. Pred-, rajčič in Anton Pavlinič. V ime-sednika republike so pozdravili j nu kulturnih delavcev Zagreba na zagrebški železniški postaji i in Hrvatske so mu izrekli dobro-najvišji funkcionarji LR Hrvat-. došlico predsednik Jugoslovanske ske. Na postaji je imel predsed- akademije znanosti in umetnosti nik kratek pozdravni govor. j dr. Andrija Štampar, podpred-
T- .	...	,	,	..	sednik Akademije Miroslav Kr-
Kakih 250.000 radostnih pre-	rektor	zagrebške	univerze
bl^1C.7-,Za2rebaJ-t	dr. Hrvoje Ivekovič. V imenu
predsednika republike na poti
JLA in enot zagrebške vojne
skoZ1 glavno mesto Hrvatske. Pri- oblastj prednika Tita pohod posebnega vlaka Je pozdra- d m neralna p^^ovnika vite salva iz 21 topov. Predsed-	Jovanovič	ta	Radomir
nika Tita so pozdravild na peronu Rab|č ter d i visofcl, oficirji. zelezniške postaje najviiji repub- potem ga pozdravili člani
W1il,fUxIlkC^ar3’i Pre^ ^' konzularnega zbora v Zagrebu z JLA In člani konzularnega zbor*-. ang]ejktm generalnim konzulom, Njemu m njegovemu spremstvu Aldingtonom na čelu. so izrekla dobrodošlico po uspeš- . nem poslanstvu v prijateljskih
delu.«
GOVOR PREDSEDNIKU TITA
Potem je predsednik Tito imel naslednji govor:
»Državljani in državljanke, tovariši in tovarišice v mesto Zagrebu, v svojem imenu In v imenu tovarišev, ki so bili z menoj v azijskih deželah Indiji in Burmi, se Vam za sprejem najtopleje zahvaljujem.
Domov se vračamo res zadovoljni z uspehi, ki smo jih dosegli v teh deželah. Doseženi uspehi so v zunanjepolitičnem oziru prekosili vsa naša pričakovanja, ker smo tam našli popolno enodušnost v presoji mednarodnega položaja, mednarodnih problemov in tega, na kakšno stališče se moramo postaviti. Zadovoljni se vračamo s tega daljnega potovanja, ker smo lahko spoznali tl daljni deželi, tako da zdaj vemo, kakšni so ti narodi, kakšni so ti naši prijatelji, kakšen je njihov notranji razvoj in kakšno mora biti sodelovanje med nami in njimi.
Tam smo razen o političnih govorili tudi o gospodarskih problemih, ker je tudi to važno za našo deželo, kakor je važno tudi za ti dve azijski deželi. Mi postajamo čedalje bolj industrijska dežela in razumljivo je, da nam ni vseeno, kako in kam bomo lahko izvažali, s kom bomo najkoristneje izmenjavali naše dobrine. Tudi to smo upoštevali in si prizadevali, kolikor nam je čas dopuščal, da bi se seznanili z njihovimi možnostmi, po drugi plati pa smo govorili z -njimi o naših
^ - 1 v. ^ ^ -v c Krt n TJTf i POZDRAVNE BESEDE deželah predsednika Sabora H.- PREDSEdnIKA MLO ZAGREBA
vateke Karlo Mrazovic in Nikola VJECESLAVA HOLJEVCA
Sekulič, predsednik Izvršnega
sveta Božidar Maplarič, generalni! Viharno pozdravljen je pred-
polkovnik KostaNadj in pred- sednik Tito s svojim spremstvom .....	,	4.	.
sednik MLO Zagreba Vječeslav. potem stopil na svečano okraše- možnostih in perspektivah na-Holjevac.	no tribuno na trgu pred želez- daljnjega razvoja, tako da mo-
Potem ko ie Dreszledal častni niško postajo. Izražajoč čustva ramo 1 s političnega i z gospo-Potem ko je pregieaai casmi ..	.	Zaereba	ie	naslovil	darskega	stališča	presojati	našo
bataljon in sprejel raport povelj- ( preoivaicev z-agreoz je nasiovu	koristno	in	usn»šno
nikn zagrebške eamiziie	oolkov-	predsednik MLO Vječeslav	Ho-	p°‘	Kot zeio Koristno in uspešno,
nnca zagreosKe garnizije	pomov	rvrp^spdnrka Tita	na-	kot	pot, ki je obrodila zelo lepe
nika Mihovila Tartaglie,	je mar-	l.icvac na preaseamiKa iiia	na	p-,.	~	v
šal Tito pozdravil postrojene vo- slednje besede: jake s pozdravom »Vojniči, zdra-! »Dragi naš tovariš predsednik! j
vo!« nakar mu je bataljon odgo- | Prebivalci Zagreba, glavnega •
Isti pogledi na gospodarske stike
S tega mesta v Zagrebu bi
vori! z gromkim »Zdravo!« Po- mesta LR Hrvatske, so izredno; tem so predsednika republike po- srečni ta ponosni, da lahko med zdravili predsednik republiškega prvimi pozdravijo Vas, tovariš hotel zdaj povedati, čeprav je sveta Sabora Zlatan Sremec, taj-' predsednik, kakor tudi Vaše bliž- vseeno, kje io povem, da imajo nik Sabora Stjepan Debeljak, nje sodelavce v trenutku, ko se tudi oni iste poglede na naše go-predsedniki Sabomih odborov, po dvomesečnem potovanju vra- spodarske odnose, namreč na poj-Slavko Komar, Vicko Krstulovie, I čate v domovino. Ves čas Vašega movanje, da izmenjava dobrin Kata Pejnovio. dr. H'nko Kriz- potovanja so nas prešinjala ču- med našimi deželami ne sme biti man. Veljko Drakulic in Maca1 stva ponosa spričo dela, ki ste ga v nasarotiu s »olitičnimi odnosi.
tako zastavili vprašanje, motijo.
Zdaj, ko je svet postal celota, ko širjave ne pomenijo ničesar, ko se na svetu ne more ničesar dogoditi, kar bi se ne zrcalilo na drugem kraju sveta, je zelo važno, da je v takšnem sodobnem svetu čim več drjpav in narodov zbranih v eni smeri, z eno, humano idejo, da je treba ohraniti mir in vzpostaviti mednarodno sodelovanje na temeljih, ki so zdaj možni.
Sleherni nared ima pravico sam upravljati svojo deželo
Ideja koeksistence ni brezplodna fraza. To geslo, ta ideja mirne in aktivne koeksistence med državami in narodi je zdaj stvar, ki mora slehernemu človeku pokazati, da drugega izhoda na svetu nimamo, če se hočemo izogniti novi katastrofi. Sodelo-
vtis napredek, ki so ga dosegli v tako kratkem času. Vi veste, da sta ti dve deželi bili koloniji, veste, da nista imeli možnosti samostojno upravljati in razvijati se, zdaj pa sta svoje ustvarjalne sile, ki so jih stoletja in stoletja zavirali, sprostili; z osvoboditvijo sta raztrgali vse verige, tako da se je začel razplamtevati neverjeten ustvarjalni razvoj. Videli smo objekte, tovarne in druge gradnje, na katere so res lahko ponosni, a katere so izgradili šele v zadnjem času. Videli smo, kako se lotevajo kmetijstva in kaj so zanj storili, videli smo, da Indija zdaj ne gladuje, da ji j ni treba zdaj več uvažati žita iz tujine in da s svojimi 3G0 milijoni prebivalcev, kolikor jih ima, že pridela doma dovolj čivil, žita in drugega.
To so mogli storiti spričo dejstva, da so temu vprašanju posvetili največjo pozornost, da so začeli namakati zemljo, kajti tudi tam imajo sušo. S sušo so opravili tako, da so velike reke, ki so pomenile prej propad in nesrečo za ljudstvo, spravili v prekope in tako morajo zdaj namakati plodna tla indijske dežele in dajati sredstva za življenje indijskemu narodu. To so, tovariši in tovarišice, spričo tako kratkega obdobja veličastni uspehi, in mi smo jih občudovali. Pravim, da so stvari, ki se jih človek tam lahko nauči in mi smo to tudi storili.
Jasno je, da je pri nas mnogo stvari, glede katerih smo daleč pred njimi. Toda pri nas je bilo nekaj tudi od prej, razen tega samostojno upravljamo svojo deželo več let. Prizadevali smo si, da bi jim posredovali naše izkušnje in oni so z veliko pozornostjo ter zanimanjem poslušali naša izvajanja o tem, prav tako pa tudi mi njihova, brez slehernega pretiravanja, brez ponašanja, z iskrenim odnosom do vseh problemov.
Zato mislim, da je bila ta naša pot zelo, zelo koristna. Moram pa reči tudi to, da so pri nas ljudje, ki zdaj še ne morejo spoznati vse važnosti tega potovanja, ki smo ga napravili. Razumljivo, da ni nikomur v naši deželi treba
misliti, da smo odšli na to pot » .	....	-	,
samo tako, ne vedoč, kaj bo, aa | železniški postaji v Vinkovcih bi nač videli tl deželi. Mi nismo zbirati velika množica. Vsakdo odšli na pot kot turisti, odšli smo, J® hotel najti najprimernejši da bi opravili zelo težaven posel Pr,osrl<?r’ koder bi videl in sli-in rečem vam, da smo iz tega po- ® Tita. Mnogo jih je prišlo iz vzeli neverjetno, lepe rezultate in 30 do 40.km oddaljenih vasi. Po tudi za nas same velike izkušnje.
vanje med ljudmi
ti morajo priznati, da ^ ni narod pravico i	da
tleh, upravljati sa“*’š vati & J nima pravice, 7111®* eve. Tod« njegove notranje ^ svetB i zdaj vidimo, da »» vedno neljudje i krmarji, ki \	'
slijo, da se labko v ^ notranje zadeve drm; . ^ vajo v raznih obl^- ^ Men sredno, bodisi neposreo sm0 ta vse nas je razveselilo^ v videli, da v ^.,ji' epričan scO katerih smo b.d!’ Rf Ljshib pa, da tudi v drugih »», tlS Jelah, mislijo, da je čas, ko se Je Mto g* v notranje	bjuT	M	^
narodov, veseli smo	{e stvari
videli, da tudi v AZ1J tako presojajo.	u	feft
Zato bi želel s	V
da bi bil ze fs, da J 0e0fi mejo, da je boiIj > njib, za tisto, kar je svoje notranje	ne pa d®
notranje probleme, notr3nje ^ kajo svoje P1® ® . pjarodi deve drugih dearf. > < dežel imajo i	avl*®*
nostt. da urede ^	^
tako, kakor hočejo.	&f
da bi bil,° fn^St Preuči-
potrebno že enkrat ^ probie
vmešavanjem. V _osredno>
me drugih, bodisiP^ p3 bo J
disi neposredno, P°	ge ved«
žit je možno. Cepa	^isten
misli na Prev!adfr ’ dne bo v ni možna in nekeg d0 ka primeru moralo P strofe.	.	„a VP&’
Na tem vprašanju, -e po-
šanju ohranitve mir°’
vezano z mnog««	df'%
drugimi problemi,
vztraja in se bo bo ^ vlad
je ljubo, da to po	](Jstvo.
podpira vse.n*?®iši n pričan sem, tovariži i vendari
da so sije miru na^ vojne> Id močnejše kot * gjjvo v vSj hotele pahniti cl _njaffl0'j katastrofo. Zato	bi	cib>	(
sile, ukrepamo ^^	l
prispevali silam	DoVe
obvarovali človeštvo D katastrofe.	*■
Želim
Irofe-	,s)	in	top-
lim vam, "g&Ug šice, državljani »	pr, vaš
Zagreba, mnogo si'	usPen
napornem delu »n v vašem vsakdanjem	j{
Govor	pre^^
zbrano ljudstvo
z odobravanjem
Na koncu so
redili nav-duiene ma	},
lili navdušene 	g	,fo-
Predsednik Tito	* 0,jnelj®
jim spremstvom o	V
naprej proti Pe°° poslo^* ,.ef. bii se je	prebij
njega kakih 250. a(rteba u0rB Pred odhodom « »g S*K pozdravili Ked®5“ir Baka^clo-Hrvatske dr. Vlaj & fuflkcl drugi visoki repu narji.
Slavonskem Brcd^
nr>zdrav'l pt^’ ljudstva ga je «i0vit-l go-poslanec ]ovo	kra*^ i:i t*
sednik Tito se i e 9 zahvaUl vorom skozi °	jp-
pozdrav.	. vtisih , se
Ko je govori ® jarAjj* dije in Burme, je P p0to ^ človek na tem dolg boIJpetJ Po daljnih deželah n8 Sv priča, da na^a	^
ni osamljena- oricedni^.,.,11 i? Ob 12,55jepredsCj9Blil|u>
med viharnimi odpelJaln^ol° vzhodne Slavonij. :e bo „aj' Deogradu. To sre ^ot cClen .jv. ljudem v sporni nj|lioveo lepših dogodkov nj‘
’jcnja‘	.ttrOV^1
IN V SREMSKI M Sre*.
Nad 8000 P.reb‘osedDj;L «>
ske Mitroviče m s. jku T 1 je priredilo predsed"-^ ,sr^. njegovi poti v « )>lodreg 0y,r sprejem. Pr,non	pj'
ka< na železnico	’	v,l>
seno 7. mnogim' .	p0*!id'1'!;
. pisi in zelenjem. J . 0vac,W i množica z vihar j] je • li ! Ko se ie vlak ustav predsednik Tito oknu svojega va^,	,jle j(flr
nenehoma skanci* živeli* to!« in vzklikala	ske .|jk«
nu prebivalcev S u rep. rCt^
vice je Pr^c,seifn^ico s^iuds
izrekel dobrodoSJ	U*	„p-
Okrajnega komi Au(lsk® ^ P* poslanec 7,vezne ;,, Pp ■„ pi^ L' Diordje	«
Prisrčni sprejemi v
Na potu proti Beogradu se je predsednik Tito danes okrog 11,50 peljal skozi Slavonski Brod, kjer mu je nad 20.000 prebivalcev tega velikegži industrijskega središča ter Bosanskega Broda, Dervente in okoliških vasi priredilo prisrčen sprejem. K sprejemu je prišlo tudi mnogo vojakov in oficirjev JLA. Predsednikov vlak je stal na železniški postaji v Slavonskem Brodu kakih 10 minut. Predsednika Tita je pozdravil in mu izrekel v imenu prebivalcev Slavonskega Broda dobrodošlico predsednik Okrajnega odbora SZDL Ratko Svilar. Ob 11,50 se je predsednik s svojim spremstvom med navdušenimi ovacijami odpeljal naprej proti Beogradu. Dokler vlak ni odpeljal s postaje, je od-zdravljal ljudem, ki so metali na vagone cvetje in mahali z zastavicami.
...VINKOVCIH
Ze okrog 11 se je začela na
V flzšji ušivo nošn dežela velikanski ugled
12. je bilo na železniški postaji zbranih že nad 15.000 ljudi, ki so prispeli z vlaki, kamioni in avtobusi iz Osijeka, Vukovara, Županje in Brčkega. Ko je ob 12.45 predsednikov vlak prispel na Vemo, da imamo zdaj v Aziji svečano okrašeno železniško po-mnoga prijateljev, da uživa naša stajo, je zavihralo na tisoče za-dežela tam velikanski ugled, tega *tavic in zadonel je klic »Tito!* pa si je pridobilo naše ljudstvo Hkrati so v Osijeku, oddaljenem
s svojim bojem, s svojim priza- na{' 5? km’ zcat.uhle v v^h ^var-
.____,______.	-	. _	.	.	nab sirene, b tem so osiješki de-
devanjem in de om pri ustvar- ]avci drovili TitovoJ vrnjtev
janju boljšega življenja, s svojo v domovino.
neodvisnostjo, svojim ponosom in Navdušenje razigrane množi-s tem, da noče biti nikogaršnji ee je doseglo vi«ck, ko je pred-vazal, s tem, da hoče samo uprav- sednik republike stopil k odpr-ljati in si samo kovati svojo temu oknu. V imenu zbranega
pdtfpf?
ščine Djordje ^i^fnce^ 1 pr^j mu je skupina m jj
i nirjev izročila ve	odo
vonuldike J® pSini
sed
m
ipina
ir jev izročila ve1- “.e- oOa"
'dn.ik .republiKC	.	|0j |ji
možici s kratkotra j V 8^
___________________notovai‘1,^^	jC
lll’
,rj
ct£*‘
množici s kratK*"v.aniV rom o svojem	vlaK	r
deželi. Predsednik	rnin_	foi
v Sremski Mitrovi n8pre’ • s tem pa je odpelj«! »	,
Beogradu. Zbran; P v9r ^ obsuli predsetlin ^ $e \ cvetjem, potem Pa razšli.
TUJI TISK OB POVRATKU PREDSEDNIKA TITA IZ INDIJE IN BURME
Naša neodvisna politika
v službi mednarodnega miru
Bonn	stalnega	dopisnika »Borbe«)
Kvlrf!!!	SedsedUit«5	^si?..danel0ldai®li
njeeoveaadff^nika Tl*a iz Inc,iie in Burme in kratke cina listov.	govora	v	Zagrebu.	O	tem	je poročala tudi
mentaBur^rpj°U1ariiaj° dva mo-
,tav' Prvič, SSfr«1 Sovo-
l|cnih sistem 9e^csistenca raz-^šavantTJ ln držav brez «Te ^5 ZLY Hotmnje za-^0veštvo ohvp'°‘-naCln' da se
Jugoslavije in kot deželi velike bodočnosti, piše nemški časnik. V nadaljevanju monakovski časnik poudarja Titove besede, da se Jugoslavija ne bo pridružila aruje nove vojne nt>benemu bloku in dobesedno f'fali''nr‘pj ,vs.fh oddajali so ci-! navaJa tisti del predsednikovega *°eksisten • e besede, da '■ Sovora- ki se nanaša na bloke in ?*afveč resKiD17®^ Prazna fraza, i Politiko tistih krogov, ki menijo, e treba račun (:?J.stvo> s katerim i da je moč mednarodna vpraša-r?, Priznati n -ln ki Sa je tre-, nJa urejati samo z orožjem.
5° P°udarjenog H * T°dda^ah ie
S«,sPreminia !■ * Jugoslavija i lke >n da SP ni\ZUnanje P°'
&nemu bloku t Pridružila ‘‘lkl. blokov ltcr vidi v po-J°TB‘ mir. Tore; arlJos,t za sve-
AOrei sr> ^liJ:__
Parlamentarni in liberalni krogi v Bonnu so spremljali obisk predsednika Tita v daljnih prijateljskih azijskih deželah kot važen mednarodni dogodek. Tu menijo, da je po razgovorih Tito-Nehru in razgovorih predsednika Tita z burmanskimi državniki znatno narasla vloga tistih sil na svetu, ki se resnično zavzemajo za mir in aktivno koeksistenco. Politika aktivne koeksistence je namreč po mnenju teh krogov zelo aktualna tudi za Nemčijo. Demokratične sile vidijo možnost glede združitve Nemčije prav na poti koeksistence in mirnega poravnavanja sporov. R. Vujovič
ZA DANES NAPOVEDUJEJO KONEC VLADNE KRIZE V FRANCIJI
DESNA KOALICIJA
BO POSKUSILA SREČO BREZ SOCIALISTOV
(OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«)
da si bodo pridržali samo pra-,	|	vko, da se bodo postavili v po-
Pariz, 12.	febr.	Pienre	Pffomlm	rala proti Mendes-Franceovi vla-	sameznih vprašanjih na	stališče,
ima	več sireče	kakor	njegov	dii, vtem ko so jo socialisti pod-	k; jj,m ustrezalo,
predhodnik Pinay, ki je mor?! j pirali.	j	Zadnja	obotavljanja	pri	radi-
Pierru Pflimlinu pa se je	kalih in degolovcih, ki	jih moti
vendarle posrečilo pri socialistih	Pfl.knlinova naklonjenost EOS,
nekaj, kar se Pimayju ni. Pinay	radikale pa tudi njegov	klerika-
SREČNO STALIŠČE
v sedanjem zapletenem položaju
.	‘-'“Jeralna >D;	Pariz 12. febr. (Tanjug). Malo- !	>Figaro« poudarja, da je mno-
ne vsi pariški časniki	poročajo o žica prebivalstva toplo pozdravila
^ejemu predser!*1^ P°.r°čilo' povratku predsednika republike Ti- predsednika, in opozarja na njego-'n o nozrlro	■?	?	na	,a in 0 govoru, ki ga	je imel na !v_	izjave , da se Jugoslavija nikdar
fporocil iml»j	lh>	ki jih '	" ' ‘ —'	.........
> "afiT J?goslayije
dl,n in B Indl'e 'n RuT-r, kot
s jovanja ':°nT% so, tudi vsa pri-Smi* brez	v	tem
je
'““‘Jo in B‘unr,1nndlJe in BurmeV. acil kot	Predsednik
uaravna zaveznika
Reki. Tisk zlasti poudarja izjave j ne bo pridružila tistim, ki so pre-predsednika Tita, da se jugoslovan- Ipričani. da je moč mednarodne pro-
ska zunanja politika ni spremenila in da se Jugoslavija ne bo pridružila nobenemu bloku.
AVSTRIJSKI ODMEV
Dunaj,
lziav predsednika Tita na Reki
bleme urediti le z uporabo orožja Prav tako navaja predsednikove besede, da hoče imeti Jugoslavija prijateljske odnose z vsemi deželami, ne pa prijateljstva ene na račun druge strani. Edini način za ohranitev miru je nadaljevanje politike neodvisnosti in zavzemanje za aktivno miroljubno koeksistenco v so-deželami. brez
Qovnr 12. febr	j	delovanju z drugimi d
0 lun ^re<^sednika’ >pi+an^u®’ i da je moč človeštvo rešiti pred vmešavanja v njihove notranje zaje J* .°vanski	.1X3 Reki' novo vojno nevarnostjo samo s (jeve
kir« jern avstrn<!i,na?^ Politiki I sodelovanjem vseh dežel. Časnik VpAz^uittaniem ;	2 veli-1 ljudske stranke »Siidost-Tages-
stranna.Usnikov n? Pozornostjo, post «vle{ke -0bjavlJa na prvi'
^nl «i0V(yra in opo-
5vi® reO del’ v ^teku ^ Pridružiif _sf JuSoslavija P3 hočei J^enemu blo-»n® 2 vserrd Prijateljske *e NeUg J^eželami.	   =_______________
fcuL^s^nikovo ^Lobjay.13a ne bo pridružila tistim, ki sodijo, j® jugosu, fotografijo, da je moč mednarodne probleme
vrniti mandat, ker si ni mogel zagotoviti sodelovanja Pfliimlino-vih katoličanov. Ne da bi vrnili miilo za dirago, so se Pinayjevi neodvisni radi odizvali vabilu novega mandatarja. Vse kaže, da bo tudi Pinay vstopil v Pfl:iml:inovo vlado, najbrž kot min ister . za narodno obrambo. Sodelovanje radikalov (čemur niiti Mendes-Franee nd nasprotoval), dela Unije odpora, prek-morskiih neodvisniih in socialnih republikancev (čemur nasprotuje večina degolovoev) je največ, 1 kar je bilo moč zbrati v danem položajn. Ce v zadnjem trenutku ne bodo nastale nepričakovane težave, se bo PfMmlin že v ponedeljek predstavil s svojo vlado skupščini, ki mu bo nedvomno z večino izglasovala zaupnico.
Kakor je bilo pričakovati, so socialisti dokončno odklonili ponudbo, naj bi vstopili v vlado. Sestanek med Pflimltinom im Christianom Pineauom, predsednikom socialistične parlamentarne skupine, je bil zelo dolg. Mandatar je uporabil vse svoje argumente, da bi pridobil socialiste za sodelovanje z ljudskimi republikanci, katerih težnja po kaitoliško-socialistični vlada ni zdaj nič manjša, čeprav so socialisti odločno odklonili predlog, naj bi upostavili koalicijo s stranko, ki se je tako ostro bo-
Z zadnjega zasedanja ministrskih predsednikov dežel Arabske lige, na katerem je izbruhnila kriza v Ligi zaradi napovedanega iraško-turškega obrambnega pakta
je sprejel načelo, da se bo vlada ližem, bodo odstranili ob razde-posvetovaila z njegovo skupino litvi portfeljev. Vse kaže, da o vseh važnejših vprašanjih, in bodo radikali dobili levji delež, obljubil, da socialisti ne bodo si-! pri čemer Rene Mayera še zme
Ko priobčuje dele predsednikovega govora, pravi neodvisni »Com-ob ja vi j a obširno poročilo o jjat« da je prava sreča, da je na govoru in poudarja, da so pred- ! sve(U dežela, ki stoji v tako zaple-sedniiku Titu priredili na Reki (enem položaju, ko nihče ne ve, kaj
stematično v opoziciji, marveč
velik sprejem.
Socialistična »Arbeiter Zeitung« objavlja poročilo o govoru na prvi strani in poudarja Titove besede, da se Jugoslavija nikdar
JUgosW_l "'logranjo, da je vansko stališče, rešiti
V duhu
samo s sisk>.
PRIJATELJSTVA
nl° odlikovanja indijskih političnih Ne* D ^ V°iaŠkih vo(^iteMev
‘^^(Tanjug).
nocoi8**. ^r^obrnja ''odit vojaš{-,&I>reiem na č^t 01^-	Politdfinim
Tita ^jj^i	odlikovani
P°sla ^ tej Dri i a predsednika CnjS?**«« je vele-(lij^Ja tis^^la izročili odli-Prei‘,m osebLndhk,ovani™
>Jeedlm,Lind,k(
predsed-
iHan , so	. airmatde I.
^ženrl artnf],i ^'‘kovani ko-
narlj« findjf .e_ ^eneml Ra-
C| ^^iral p '““a-u,laT1t mor- potraua visoko stopnjo razuuie-
2 rfvi bistva n,18vX,in koman- vanja med obema deželama, ki Jiiiroslr, r , Mukerdži. težita po istih ciljih, po miru Je je bil odV^11 zveze II. na svetu itn ustvarjam ju boljše kovan general- prihodnosti za svoje narode.
H k,
ni taijnik indijskega zunanjega ministrstva N. R. Pilaij, z redom Jugoslovanske zastave II. stopnje so biii odlikovani indijski veleposlanik v Beogradu Dajal, tajnik za zunanje zadeve R. K. Nehru, sekretar za notranje zadeve Pal, sekretar zia obrambo Velodi ter načelnik protokola Čopra.
Veleposlanik Cmobrnja je pozdravil odlikovane osebnosti in ugotovil, da sta obisk predsednika Tita in njegovo srečanje z indijskim ljudstvom in velikim
državnikom Nehrujem najbolje
omandant mor- potrdila visoko stopnjo raiume-
ijj Predsednika Tita v Beogradu
^ 7 ef« V	Xl..l	rAilnvnllnnn	1	Inilcl
^	s 1- str.)	Naj živi Federativna ljudska
kadaeidnarodnega značaja republika Jugoslavi^!*
Uar ere za vprašanje	Konec govora predse
SiHjJ1	in	tovarišice,	mm oaouravimjciii. m n.
Ho, Jc napotj|i v’ faradi katerih govoru se je predsednik
njii.. . bi se t v *ndijo in Bur- soprogo med mahanjem
Co> voaft, izgovarjali z
slišan Je. Mi ,n slišaU nJ‘-smo to mnenje
?N?inU sm0'*LSrao t0 “nenje k»f . ,n o vsem razgovarjali z foae'le važn0, sporazutneli. In, foa0' s,?0*naii nal' SIMO te na* Reči " ?° duha teh na‘ i ,ahko Z(1a?; da sem sre-^av'm h u prcd vsemi *o!LlaViJe v da„ln>aJo narodi ši D |^e*ike pri ia* ,S.klh narodih »rikt	,3e' To 80 na’
e,Jstvo ceniJT	moramo	to
„ Tovan-, enlti	čuvati.
*>* Ki r,si in *
oh«J??artS‘ce. d
danes govoril, ker govoril mno-Priložnost go-
‘(H j,lu 0bširnc,e '«■ ■„,„'»'1 POtte
*»t naše n„!,ani0 zaključil s
govora predsednika Tita je sprejela množica v navdušenim vzklikanjem in dolgotrajnim odobravanjem. Po končanem
Tito s z roka-
bo prinesel jutrišnji dan, na stališču, na kakršnem stoji Jugoslavija. Tudi ta časnik predvsem poudarja, da Jugoslavija iti spremenila pod vplivom Vzhoda svoje zunanje politike in da se ni nič spremenilo v jugoslovanski politiki miru in miroljubnega sodelovanja.
Indijski tisk
New Delhi, 12. febr. (Tanjug). Indijski časniki priobčujejo obširna poročila o povratku predsednika Tita v domovino. Časniki poudarjajo tudi besede predsednika Tita, da hoče Jugoslavija sodelovati z vsemi narodi na svetu. »Indian Express« beleži izjave predsednika Tita, da je zadovoljen, ker je v Aziji našel deželi, ki o mednarodnih problemih mislita enako kot Jugoslavija, in da sta predsednik Tito in njegovo spremstvo obiskala deželi, ki sta iskreni zaveznici Jugoslavije in njeni tesni prijateljici.
Brilej pri Hammarskjbldu
v zvezi z napetim položajem na Daljnem vzhodu
New York, 12. febr. (Tanjug). Jugoslovanski predstavnik v OZN dr. Jože Brilej je bil včeraj pri generalnem tajniku OZN Dagu Hammarskjoldu. Izmenjala sta misli o položaju na Daljnem vzhodu in o možnostih OZN, da bi prispevala k ureditvi spornih vprašanj.
Znano je, da so v Varnostnem svetu OZN nedavno začeli razpravljati o tem problemu, a da ni bilo doseženo soglasje glede okvira razprave. Zahodne države i so vztrajale na tem, naj bi jo omejili na otoke ob kitajski obali. SZ je zahtevala v skladu s kitajskim stališčem, naj bi razprav- i ljali o celotnem formožkem problemu. Kitajska je odklonila sodelovanje v razpravi, če je ne razširijo in izločijo kuomintan-škega delegata iz nje.
V ponedeljek bo Varnostni svet zaključil prvo fazo te raz-
raj omenjajo kot najbolj verjetnega kandidata za zunanjega ministra, Charlesa Bruna za notranjega ministra, Edgar Faure pa bo najbrž ostal finančni minister. Razdelitev teh portfeljev je tudi največja skrb mandatarja, ki je spričo pomanjkanja čvrstega vladnega programa primoran drugače zainteresirati prave. Ker ne kaže obravnavati svoje zaveznike izmed katerih je problema na javnih sejah v OZN, večina sodelovala v obeh zadnjih bo nemara »do nadaljnjega« od-| vladah: v Lanielovi in Mendes-godil to razpravo. Med delega- Franceovi. Z dodatkom Pinayjeve cijami prevladuje mnenje, da bo- ©kipe pričakujejo, da bo vlada do vprašanje obravnavali po di- sestarvljena že jutri in da se bo plomatskih kanalih in v stikih predstavila poslanski zbornici v med predstavniki zainteresiranih ponedeljek popoldne, držav v Pekingu in Washingtonu.	Bogdah	Pešič
ITALIJANSKI OBISK V VELIKI BRITANIJI
IZMENJAVA MISLI
med Rimom in Londonom
London, 12. febr. (Tanjug). V Londonu razpravljali predvsem torek bosta prispela v Veliko Bri- o načelih zahodne oboroževalne tanijo na uradni obisk italijanski agencije in o tem, kako bi prido-ministrski predsednik Scelba in bili francosko javnost za dokonč-zunanji minister Martino. Britan- no ratifikacijo pogodb o Zahodno-ski in italijanski uradni krogi iz- evropski zvezi, še preden bo najavljajo, da bo njun obisk docela stalo vprašanje novih razgovorov vljudnostnega značaja. Scelba in z ZSSR o Nemčiji.
Martino se bosta štiri dni mudila Scelba in Martino bosta naj-v Veliki Britaniji in se bosta se- brž proučila gledišče Britanije o stala z ministrskim predsednikom uporabi in razvoju jedrskega Churchillom in drugimi britan- orožja, o posledicah zadnjih spre-skimi vodilnimi politiki.	memb v SZ, o dosedanjih diplo-
..f “'.....:
Pri umiku kuomlntanških čet s Tačenskih otokov so sodelovala tudi ameriška letala. Na tajpeškem letališču se ameriško lovsko letalo pripravlja na polet proti kitajski obali
Sovjeti za popuščanje
mednarodne napetosti v zvezi s Formozo
London, 12. febr. (Tanjug), tev spopada, zatem pa predla-
Prihodu italijanskih državni- matskih pogajanjih glede_Formo- j Spričo napovedanega ponovnega gat; ukrepe za pomiritev.
Varnostnega sveta OZN \f.At-nliitni
kov posveča »Economist« daljši ze, glede položaja na Daljnem mi in vzklikanjem Beograjča- j članek, v katerem pojasnjuje, ka- vzhodu kakor tudi o sueškem nov z avtomobilom odpeljal tere probleme bodo obravnavali, sporazumu in napovedanem pak-domov.	'	»Economist«	trdi,	da	bodo	v	tu med Irakom in Turčijo.
=Z=A=D=N=J=E=V=EsS=Ts
London zavrnil Moskvo
Izjava kitajskega veleposlanika v Moskvi
London, 12. febr. (Reuter). Velika Britanija je odgovorila SZ, da se ne strinja s konferenco o Formozi brez sodelovanja kuo-mintanške Kitajske. Predstavnik
"* n. —"»e noei  -u   = * za tisk britanskega zunanjega
‘um nchalo n. *vo s tem še ministrstva je nocoj izjavil, da
Ih. ^	arveč	rta	K	..mr.	Vnnferonpa Irnfcfir in nrpHl,1 SZ. I
'"oiLZ. «>rihod£arvee da bomo konferenca, kakor jo predlaga SZ, ha« ttl0- Z,k. ..storili vse. kar ne bi rodila koristnih sadov, če
Zah,7,'wMOrui vse> kar K°m katr— m se našim
bili
_ deleini _ —
Ta voii?. vsakem ko-
erih
vse podpore
*UjLofl Reke d„ » nam ji! -------------
»toii0' da na-” Be°erada,
ne bi rodila koristnih sadov, če ne bi na njej sodelovali predstavniki vlade na Formozi.
Moskva, 12. febr. (Tanjug). Na proslavi petletnice podpisa so-vjetsko-kitajskega sporazuma o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči je kitajski veleposlanik v Moskvi izjavil, da »ima Kitajska pravico osvoboditi
nami ', nar°di strnjeni Hoti 'tike, da naše zuna'
Se te’ ki <Lnc v5dijo bo'j§e	__________________
•nnf,!’1 *ahvali,n° n*)«-ali. Zato i Formozo in Peskadorske otoke Ser,, 0, sreče v ? in iirn želim ter da zato ne bo nikomur dovo-»JpQsf ll> ustvar? i ovem naP°r_ lil3* ^ se vmešava v te njene h—- 4vitev	deln	za	suverene pravice«. Obtožil je
*>°dočnosti>Ve sre®neJ^e in I ZDA, da se poslužujejo »agre-
i sivnih ukrepov« in »izvajajo na
Formozi odkrite provokacije«. Kitajski veleposlanik je še dodal, da je Peking za mimo koeksistenco in za miroljubno ureditev sporov, da pa se ne boji vojaške agresije in če jo bo kdo poskušal napasti, ne bo dosegel uspeha.
Washington, 12. febr. (AP) Poveljstvo ameriškega letalstva je sporočilo, da bo eskadrilija reaktivnih lovcev ostala na Formozi, da bi jo lahko branila.
NEW TORK — Prt OZN so Izdelali
dokumentarni film .Danainja Jugo-1	__________ __
slavlja«, ki Je posveCen sodelovanju’ arettTala Mvanglja Mumboa,
Jugoslavije pomoCl OZN.
s programom tehnlCne
Nočne brzojavke
PARIZ — Socialni republikanci (bivši degolovci) so sklenili, da njihova skupina ne bo sodelovala v vladi, ki Jo bo — kakor Je sklenil nocoj ln o tem obvestil predsednika republike CotyJa — sestavil pflimlin.
LONDON — Britanski zunanji minister Eden bo po manilski konferenci obiskal Indijo Irak ln Italijo, kasneje pa tudi Turčijo.
MOSKVA — Sovjetsko zunanje ministrstvo Je predtlo vsem diplomatskim predstavništvom v Moskvi deklaracijo Vrhovnega sovjeta z apelom za vse parlamente sveta.
RIM — Italijanska vlada Je našla kompromisno rešitev koCljlvega vprašanja agrarnih pogodb, zaradi katerih bi kmalu prišlo do krize v vladni koaliciji. Kompromis so izdelali Scelba, Saragat, Medeči ln Martino. NAJROBI — Kenijska policija je
enega
sestanka Varnostnega sveta OZN zaradi Formoze izjavljajo v britanskih krogih, da ne kaže, da bo OZN ’ •	‘
ureditev
izmed voditeljev Mau.
organizacije Mau
NOGOMET Splitski Hajduk je na gostovanju po Turčiji premagal klub »Igman-jurdu« s 7:0 (4:0).
HOKEJ
Union (Dunaj) : Jesenice 7:4 (3:1, Xa, 3:1).
JOHANNESBURG — Policija je aretirala 8 afriških mladincev v predmestju Soflatauna, Ceš da so pripravljali stavko kot protest proti preseljevanju imsklli družin.
HANOVER — Kancler Adenauer
Morebitni britanski koraiki pri kitajski vladi pa ne bodo re-r. ,	zultat zgolj britanske pobude,
nadaljevala napore za temveč br bili v sporazumu z J!cr1ize- Neformalna in ZDA> Novo Zelandijo in drugimi skrbna diplomatska pogajanja neposredno zainteresiranimi za-neposredno zainteresirane vlade hodnimi državami. Kar zadeva nadaljujejo in po mnenju bri- nadaljevanje britansko * so v jet-tanskih funkcionarjev je verjet- skih razgovorov v Londonu, slej no, da bodo v sedanji fazi tako prej odklanjajo sleherni ko-dosegli veliko boljše uspehe kot; m<>ntar lzjavljaj0 le, da je so-z javnimi razpravami. Razen te- vjetska vlada doslej pokapala ga bi bila sleherna razprava v. veliko zanimanje za formoški Varnostnem svetu o Formozi ja- problem in pripravljenost, da
lova, če ne bi sodelovali kitajski delegati.
Britanski pristojni krogi tudi poudarjajo, <la ni treba pričakovati nagle ureditve spora in da je poglavitna naloga diplomatskih pogajanj preprečiti zaostri-
Sovjetska pobuda za formoško konferenco
Pariz, 12. febr. (AFP). Radio Moskva poroča, da je sovjetska vlada predlagala, naj bi bila februarja skliiioana konferenca v Šanghaju ald v New Delhiju, na kateri bi obravnavali formoško
vprašanje.	,	-	-
Sovjetska zveza predilajga, naj med svojim potovanjem po Egip a. bi na konferenci sodelovale Ve- J Egiptovski politični krogi pripisu-lika Britanija, ZSSR, ZDA, Fran-'jejo velik pomen kairskim razgo-.	cija, Indonezija, Cejlon, Paki-	vorom, ki bodo pred odhodom
mogo«V ‘govori	Jn BZ	Pog“d?užlt^!	sten, LR Kitajska, Indija in	' predsednika egiptovske vlade v Dja,
Nemčije.	Buiraia.	karto in Delhi.
prispeva k popuščanju napetosti
Nehrujev obisk v Egiptu
Kairo, 12. febr. (AFP). Indijski premier Nehru bo prispel v ponedeljek ponoči iz Londona v Kairo. V torek dopoldne se bo sestal s predsednikom egiptovske vlade Ga-I mal Abdel Naserom. i Nehru in Naser si bosta 16. fe-' bruarja ogledala jezove ob ustju Nila, zatem pa bosta imela na jahti politične razgovore, j Veleposlaniki Velike Britanije, Japonske, Indonezije, Afganistana ii. nekaterih arabskih dežel so že prosili, naj bi jih Nehru sprejel
S potovanja po Avstriji
KAJ OBETA AVSTRIJI
NJENA SEDANJA GOSPODARSKA KONJUNKTURA?
f / r e dni objavljeno poročilo dunajskega Inštituta za pro-/ I učevanje gospodarstva o sedanji gospodarski konjunk-J turi v Avstriji je postalo predmet zelo živahnega za-nimanja ne le v gospodarskih, marveč tudi V političnih krogih Avstrije, zlasti pa v sindikatih. Tudi tisk o njem mnogo piše. Ne gre toliko za nepričakovana odkritja tega inštituta, kolikor za pomen konjunkture za sedanjo Avstrijo na splošno. Gre namreč za dve nevarnosti, ki bi utegnili nastati.
Podatki o povečanju proizvod- leta je zanašalo zahodnoevropsko nje in investicij, o številu zapo- j povprečje naraščanja industrij-stenih in kupni moči kažejo sicer,: ske proizvodnje v primerjavi z
dopustiti, da bi konjunktura po-1 le, in sicer ne le na gospodar , vzročila še znatnejše naraščanje skem, marveč tudi na političnem ;cen in proizvodnih stroškov, pa j tudi ne, da, bi jo preveč zavirali
da gre za zdrav konjunkturni polet na vseh gospodarskih področjih kot posledico pametne uporabe velikih sredstev iz Marshallove pomoči in sedanje gospodarske politike vlade, da z investicijami, zlasti pa z javnimi deli,
lanskim letom 8%, avstrijsko pa 18%. Cene v trgovini na debelo so narasle lani v Avstriji (do oktobra) za 6,5%, v Zahodni
Nemčiji samo za 2,8, v Angliji in banja.
s strogimi ukrepi proti inflaciji Skratka, gospodarska politika av stnijske vlade bi se moTala v bližnjem obdobju gibati na eni strani tako, da bi nenehoma iz-podbujala gospodarstvo in mu dajala na razpolago dovolj denarnih sredstev, hkrati pa bi morala v zelo ozkih mejah večati potrošni sklad in budno paziti, da ta proces ne bi dobil nevarnih oblik spiralnega inflacijskega gi-
Francoske težave
Pinay ni mogel sestaviti francoske vlade. Ljudski republikanci, zavezniki v strmoglavljenju Mendes-Franccn, mu niso zagotovili vse podpore, ko jo je sestavljal. Zdaj je na vrsti ljudski republikanec Pflimlin. če bodo »neodvisni« bolj pripravljeni podpreti ljudsko-repu-
torišču. Od tod tudi njihovo se— i bliknnskega mandatorja — in vse kaže, danje prizadevanje, da bi visoko' ',a bodo to storili — bo imel Pflimlin
Švici za 1%, v Franciji in Bel giji pa so celo padle. Isto velja
vzdržuje kupno moč prebivalstva za investicije. Letos vsi znaki
v skladu z naraščanjem proizvodnje. Nastane pa vprašanje, ali ni proizvodnja narasla že tako, da se ziačenja hiperprodukcija; ali pa bi se lahko vprašali, ali ni naraščanje cen, ki spremlja vsako konjunkturo, že doseglo meje, za katero se začenjajo špekulacije, neupravičeno naražča-
kažejo na nadaljnje investicije. Samo državne investicije naj bi se povečale za kakih 30%.
Vse to dokazuje, da je v sedanji konjunkturi trenutno bližja nevarnost inflacije, čeprav so
Koalicijska vlada dveh največjih avstrijskih strank (Socialistične in Ljudske) je doslej brez večjih notranjih trenj uveljavljala gospodarsko politiko, M črpa iz dosedanjega konjunktumega obdobja kar največjo korist za delavce in delodarjalce hkrati. Značilno je, da lahko slišiš na eni
takšne težnje v glavnem za go- stojni iz vrst Socialistične stran-spodarski razcvet normalne. Boj j ]?e priznanje za naslov enega iz-proti inflacijskim težnjam, prav- j ^ed uglednih voditeljev Ljudske nje proizvodnih	stroškov	in	inve-	zaprav za ohranitev stabilnosti I stranke ministra za finance Ka-
stiranje	prek	stvarnih	možnosti.' denarja, kakor cesto poudarjajo \ mutza |n njegovih ukrepov za
Znakov, da je že prišlo do tako v tistih gospodarskih krogih, pa imenovane prenapete konjunktu- ne more biti sam ssibi cilj, mar-re, še ni, značilno pa je, da je več samo sredstvo, da se z ures-Avstrija v tem oziru pred ostali- ’ ničevanjem tega cilja zagotovi mi zahodnoevropskimi deželami, tudi nenehno naraščanje proiz-V tretjem četrtletju lanskega vodnje. To pomeni, da ne smejo
■ .
rrr~;	^HHHhhRHihQImmK'
Palača Dijete (Doma poslancev) v Tokiu
povečanje zaposlenosti in krepitev potrošnega sklada, na drugi strani pa tudi predstavniki indu-strijcev izrekajo priznanje Socialistični stranki, zlasti sindikatom, da so bili doslej tako strpni glede zahtev po povečanju mezd, Id bi utegnile po mnenju industrij-cev okrepiti inflacijske težnje.
V času konjunkture se ni težko sporazumeti. Na nadaljnjem povečanju proizvodnje in investicij, ki zagotavljajo večji profit, večjo zaposlenost in večje mezde, so zainteresirani delodajalci in delavci Hkrati pa so prvi in drugi zainteresirani na pobijanju inflacijskih teženj, zlasti delavci, ki lahko po vsakem skoku cen svoje zahteve po zvišanju mezd uresničijo šele v krajšem ali daljšem obdobju, v vsakem časovnem presledku pa so gmotno prizadeti, ker se življenjske potrebščine podraže.
Cisto drugačna bi bHa sev«da stvar, če bi sedanja visoka konjunktura v vsej Zahodni Evropi nekega dne prerasla v hiperpro-dukcijo in če bi sledilo obdobje . depresije. Koristi enih in drugih bd si potem neogibno nasprotova-
JAPONSKA PRED VOLITVAMI
Začetek volilne kampanje
_ __	Tokio, februarja
/Tjičlo minuto potem, ko so 1. februarja razglasili, da bodo volitve v Dom poslancev japonskega parlamenta 27. fe-bruarja in da se lahko začne volilna kampanja, je nekdo splezal na kamion pred železniško postajo Šibuja v Tokiu in začel kampanjo s prvim govorom. S tem se je uradno začel boj za glasove v volilni kampanji, katerega izid bo za prihodnje tri, štiri leta opredelil notranji razvoj Japonske in njeno zunanjo politiko, politiko obdobja, v katerem bo imela Japonska čedalje važnejšo vlogo v azijski in svetovni politiki.
Za 467 poslanskih mest v Domu poslancev so že prvi dan zabeležili 972 kandidatov: 264 demokratov, 240 liberalcev, 120 levih socialistov, 117 desnih socialistov, 83 pripadnikov KP ter 148 kandidatov manjših strank in neodvisnih. Iz teh podatkov (ki seveda še niso dokončni), je že videti, da nobena stranka, ne demokrati, ne liberalci, ne kombinirani levi in desni socialisti ne računajo s praktično možnostjo, da bi dobila na volitvah absolutno večino.
Ni skoraj dvoma, da bo dobil absolutno večino konservativni blok (demokrati in liberalci), vtem ko bi utegnili kombinirani socialisti tudi po najbolj optimističnih napovedih dobiti največ 200 poslanskih mesit. Za socialiste, ki imajo v sedanjem parlamentu 155 poslancev, bi bil to zelo velik uspeh, vsekakor pa bi dosegli svoj glavni cilj: dobili bi dobro tretjino poslanskih mest v Spodnjem domu.
Zadnji dve leti, od aprilskih
še niso poravnani niti načelni spori glede ideoloških gledišč in praktične politike, je že končana njihova razdelitev v dva nepomirljiva bloka.
Strateškega alii taktičnega sožitja med socialisti in konservativci, kakor sta bili Hatojamova socialistično napredna in Jošido-va napredno socialistična vlada od leta 1946 do 1948, si zdaj ne moremo več misliti. Loči jih nepomirljivo med drugim (ali morda predvsem) stališče dosedanje ustave oziiiroma njene revizije. Konservativci bi radi ustavo spremenili, eni bolj drugi manj, vsi pa se strinjajo v tem, da sedanja ustava ni dobra. Socialisti pa so iz raznih razlogov za ohranitev sedanje ustave in zato so trdno skleniJi boriti se proti slehernemu poskusu, da bi jo kakorkoli spremenili.
Za kakršenkoli sprem in jevalni predlog je potrebna dvetretjinska večina in zato je volilni boj vzlic
volitev 1953, so se na Japonskem t tennu, da bi vsaka stranka rada politične sile bolj ali manj popol- dobila čimveč glasov, v glavnem
noma razdelile na konservativne in sociali stične. Čeprav se med konservativci kot med dvema glavnima strankama kakor tudi
osredotočen na to, da bodo demokrati in liberalci skupaj dobili nad dve tretjini mandatov ali pa bodo levi in desni socialisti sku-
med skupinami in frakcijami niso paj dobili dobro tretjino, da bi polegla trenja, marveč so se samo 1 tako za dogledno obdobje one-okrepila, in čeprav med socialisti mogočili spremembo ustave.
Kaj bi bilo treba spremeniti v ustavi?
Pristaši spremembe japonske ustave imajo za svoje stališče mnogo argumentov. Praktično najmanj važen, japonskemu javnemu mnenju pa v tem trenutku najbližji je argument, da je sedanja ustava narodna sramota, ker je bila sprejeta med okupacijo po diktatu generala Mac Arthura. Zmerni nasprotniki ustave dopuščajo, da je >Mac Arthu-rova< ustava sicer demokratična in idealistična v pozitivnem smislu, da je svoj čas celo ustrezala potrebam dežele, ker je odstranila mnoge fevdalne in absolutistične določbe prejšnje ustave Meiidži, da pa zdaj ne ustreza
več in da je postala ovira v nadaljnjem razvoju Japonske.
Glavna slaba stran ustave je po mnenju njenih kritikov člen 9, ki prepoveduje Japonski oborožitev in jo spravlja v nemogoč položaj razorožene dežele sredi sveta, ki se kar naprej oborožuje. Socialisti šo v paradoksnem
države) ustavni surverem, socialisti nasprotujejo spremembi kateregakoli paragrafa sedamje ustave, ki je po njihovem mnenju najbolj demokratična na svetu.
Večina socialistov meni, da bi Japonska morala imeti nekaj oboroženih siil, da bi lahko bila neodvisna dežela. Večina socialistov se ne zmeni za pravno formulacijo cesarjevega statuta in večina mena, da so najbolj demokratični paragrafi ustave zamišljeni in formulirani tako idealistično, da jih v praksi na sedanje japonske razmere sploh ni moč aplicirati. Bore se pa ne toliko za ohranitev te ustave, kolikor proti njeni spremembi Proti spremembi pa so zato, ker meni jo, da bi dalo to povod za vedno nove spremembe, ki bi utegnile nazadnje spraviti na krmilo prejšnji režim. Socialisti se boje, da bi utegnila biti sprememba člena 9 signal za povampirjenje militaristov, da bi utegnila sprememba cesarjevega statuta povzročiti postopno obnovo totalitarizma pod zaščito cesarjeve avtoritete, da bi utegnila sleherna, tudi najmanjša revizija sedanjega statusa quo postati vrzel, skozi katero bi ekstremisti nekega dne prodrli na politično torišče in portali gospodarji na nijem.
Notranja in zunanja politika
Sedanje konservativne sile pa nočejo, da bi se Japonska vrnila v predvojni režim. Te sile menijo, da so bile mnoge okupacijske reforme tako nagle in mehanične, da niso ustrezale japonskim razmeram in da so zdaj ovira za politično in gospodarsko konsolidacijo dežele. Glavni boj se torej bije za to, katero smer bo ubral notranji razvoj Japonske. O zunanji politiki govore sicer mnogo, vendar pa je na drugem mestu, kajti če odštejemo ovitek gesel o zunanjepolitičnih programih in realistično presojamo praktično zunanjo politiko, kakršno bi uveljavljala vsaka stranka, če bi prišla na krmilo, vidimo, da bi bila ta politika v glavnem ista. Vse stranke so za krepitev ne-
konjurfrturo obdržali med tafta-	“Mcer^i	SkAJTi
ciijo m deflacijo, čeprav je vse to konec koncev odvisno od položaja na svetovnem trgu, od smeri gibanja gospodarstva v svetov-
nem obsegu
B. Bajec
nay.
sestavil vlade »narodne enotnosti«, marveč v glavnem vlado združene desnice.
Prvi teden nove vladne krize v Franciji je dokaj jasno opozoril na to, da je v sedanjih razmerah kaj malo upanja, da bi sestavili vlado, ki bi lahko raču-
Man da tor Pierre Pflimlin med novinarji pred Elizejsko palačo
v Parizu
naia z več, imela Men<
fio stabilnostjo,
lUranceova vladaj,
čile pa so se	’	glede	»»
vsaka bodoča Tl?“®ik”e Tiljnčiti t setavo vsaj na■
program del penile	t(.m,
tako vsaj kaze, sodec	pol
rekel Pinay, ki se J Marokn, »JL tiko relorm v Tnnis«i m »>“dorsk e ek£ daljevanje
PprJftd.°bo£no,Jj
kakor uveljaviti.	{cm-
Zakaj pa je takem padel? To je jP^ntatorJ*
rxk'jnrf".«vEaSns
odpor večjega stevi	P® kolikor P
liko proti njesov.	***	£
njegovi osebi?	francojt'	^
kateri opazovalci oc«j e odgo slnnski zbornici »P
nostu v doko, “J sfrinj»m® * i‘S5
položaju. Tudi ce: se	n|oi	»*.
Sem, da nit. tehx ,Jl»i V
predvideti, bi vendar*«
Jasnili nadnje dogodke _______
Drži, da
sprotniki prevzelj„nia ?roTicosk® sto-
daleč 80 prffEifiV*
je začrtala aose
Toda kako daleč . priiner. ^ riti? Poglejmo samo Franceova vlada se_ zamodil»vj(,9lli
priložnosti, da S® J nojb*‘zn^!: so j° za razgovore Štirih T »«J jU> b nosti. Predstavniki ,rajaj0 n» P st*. vrgli, mnogo *>olj	(	iUenf.	\\i-r
kakor na drugem.delo	te^ ,me|C	*
lišča. Znano ^ f retorO« “,ii, dčs-Franceove g°sp°o“ j s0 doo' , ,. go nasprotnikov in	mnof	^ t	l«
da izvira opozicija	P	,arSkeg
nem iz sporov zaradi gosp—
grama.
*““*	.	jfl	S®. .
Mnogo verjetneje ^ancosit«
renine sedanje k	temp8	0 J-lB°
težavah glede .poti n* « ^
razvoja Franclje,	poij(ike.
glede njene zunanje p
*emp!l ("di *’*' G. *■
PISMO IZ BRAZILIJE
»PETROLEJ JE NAŠ«
(OD POSEBNEGA DOPISNIKA »BORBE«)
Rio de Janeiro, februarja Braziliji se še zmeraj skoraj vse suče okrog petroleja. Na	izvoz	petroleja	odpade približno tretjina	dolarjev,
ki jih zasluži Brazilija z izvozom, a gredo v žep tujega kapitala, tako da ne ostane dovolj denarja za nadaljevanje industrializacije. Petrolej je eno glavnih vprašanj brazilske notranje	politike.	To	vprašanje je razdelilo	Brazilce,
ki znajo politično misliti, v dva velika tabora. Eni nastopajo z geslom »Petrolej je naš!« in se sklicujejo na koristi politične in gospodarske samostojnosti Brazilije ter ne dopuščajo, da bi tuji monopoli prodrli v domačo petrolejsko industrijo, drugi se zavzemajo za sodelovanje tujega kapitala v petrolejski industriji, češ da bi bila sleherna zožitev pobude domačega in tujega kapitala škodljiva.
Nedavno so začele v Braziliji'
obratovati tri nove rafinerije. Prvi dve z zmogljivostjo 30.000 sodčkov dnevno, so	zgradili s
privatnim kapitalom,	tretjo z
zmogljivostjo 45.000 sodčkov pa z diržavnim denarjem. Ves načrt
Predsednfflc Vairgas, ki se je lani 24. avgusta ustrelil, je zagovarjal tezo narodnega monopola nad petrolejsko industrijo. Ko je bil Vargas še na krmilu, je sprejel Kongres zakon, po katerem je bil tuji kapital iziključen iz petrolejske industrije. Vso petrolejsko industrijo so prepustili mešanemu državno - privatnemu podjetju »Petrobraz«. Skoraj vsi dani nove vlade, ki je zamenja' la Vargasovo, pa' so se postavili glede petroleja na nasprotno ste' lišče. Po njihovem mnenju bi bilo treba tudi tujemu kapitalu dovoliti sodelovanje v petrolejski industriji. Zato so mnogi, ki bi se hoteli v Braziliji, zlasti pa v ZDA, dokopati do kontrole nad bogatimi in neizkoriščenimi petrolejskimi vrelci, mislili, da bo nova vlada uveljavila temeljite spremembe v petrolejski politiki. To pa se ni zgodilo.
Takoj prve mesece potem, ko je prišla na krmilo nova vlada, je postalo petrolejsko vprašanje znova pereče. Veliki časniki 'so se začeli zavzemati za udeležbo tujega kapitala v brazilski petrolejski industriji, češ da bo sicer petrolej večno ostal v zemlja. Brazilija je morala namreč kljub bogatim domačim vrelcem petrolej uvažati Uvoz petroleja naraste letno skoraj za 20 odstotkov. Finančni minister Gudin je po vrnitvi iz ZDA izjavil, da pravijo tam, da je brazilska nacionalistična politika v vprašanju petroleja samomorilna. Njegova izjava je sprožila v Braziliji burno reakcijo. Tisk in mnogi javni delavci so nastopili v obrambo »Petrobraza«. Odločilno pa je bilo po splošnem mnenju razpoloženje v vojski. Znova se je pokazalo, da je med oficirji zakoreninjeno mnenje, da petroleja ne bi smeli prepustiti tujim družbam, ker bi bila s tem ogrožena varnost Brazilije.
industrije. V R.m „merišl<e2f mudi predsednik *	,
z diržavnim denarjem. Ves načrt trolejskega ^rus^ji0) Id 3e j- bi o razvoju petrolejske industrije, za Latinsko Arne ^Qagal. ““j.
■ Do,l«®
rafinirala 65 %
1958 bo imela ze fa> veS pet^ da bo lahko rafiniral
domačo rabo. 1 ^ono7 letno 400
lej za prihranila dolarjev.
Kako močno je v
jiiiM
Br3ziliP
nočno • , ped'"-' banje za zaščito	tudi	^
ske industrije,	^
novanje nekega V	jeneSa ^
troleja narodno us^
kovnika za preds
Vlada se je 0_o<3nr0W3eL
braza«.
čeprav- njem	nad P6lfr-
državnemu nionopo	s^aDje ^
lejsko industrijo. ^ <j0icor> ^ troleia na seveda s	za,
*w 4
v Riu ® ,.,'ške?3 ^
ki*	J-	*
položaju, da so nosilci protiame- odvisne japonske zunanje polMi-riškega razpoloženja v deželi, ke, vse za urodiitev stikov s so-
hkirati pa zagovorniki ustave, ki jo konservativci kritizirajo kot ameriško tvorbo. Socialisti zagovarja jo sedanjo ustavo iz več razlogov. Socialisti nasprotujejo obo-
seda, vse z* mirno koeksistenco im proti vojmii, vse za razširitev japonske zunanje trgovime Hd. Metode in pota te zunanje politike pa se bodo razvijala tako,
rozkvi, nasprotujejo zahtevi, da j kakor »bo narekoval notna mjd raz-bii postal cesar (ki je zdaj sainboJ voj dežele. Kosta Timotijevič 1
)YVO€SlAiW}A
(SR- '5' i
ki so ga izdelali voditelji Narod- sedniku Brazilije v pri^, nega sveta za petrolej in podjetja dal ta ameriški	® uvo2
»Petrobraz«, sloni v začetnem njih dveh letih »	23 -aje
štadiju na zgraditvi rafinerij, ker lijonov dolarjev ^ konC se hitro amortizirajo. V Braziliji petroleja, če bi
Petrolejski vrelci v Braziliji
. „ .a ^ za izkoriščanje t>iaZ^s	gra-
^''vprašanje
S^gaCj?^^:
« nredsedni^v
načrpajo zdaj malo surovega petroleja, samo kakih 120.000 ton letno. Velike investicije, ki jih potrebuje Brazilija, da hi imela na razpolago več surovega petroleja, hočejo dobiti s prihranki v devizah. Ko bo namreč Brazilija imela dovolj rafinerij, bo lah-;^>araui	_
ko uvažala surovo, namesto rafi- i zorje znova zastrli nirane nafte. Ze letos bo lahko I
strpnost
oiK>':
vi v zvezi s predsed__ y ( i- mi. Volitve bodo i- j Zaradi petroleja^®0^
Jaša
lflli
ki
Tf omentarji o spremembah v so- nitve krize v Fornj®|jgge	A
vjetski vladi in referat sovjetske- po vseh znakih Je ln0Sti» ga zunanjega ministra Se niso pre- na proučevanju	zainte	-
koračili okvira ugibanj, pa tudi do- cali širšo
konfcrcnca<5a)j? ^ ^
godkov na Daljnem vzhodu spre- držav. To postala	aa"
membe v Moskvi niso zasenčile. Ne zlasti po sovjetskm predWj>K3 mogli bi pa reti, da le šlo za pove- ma ugodno sprejetem -sedni Čanje napetosti. Severnokorejske skega ministrskega^ P jenevS^,i
Knjiga Japonca O. Kiruslma o Jugoslaviji
orafiili okvira ugibanj, pa tudi do- cali širšo ™>'“r—
"	'	~	‘ ‘	‘	‘	držav. To postala b0d»“
^go^no6?^^
i. severnoKorejsKc skega ministrskega P . „ev»^v pic-očitke v zvezi z dozdevnimi incidenti ruja, naj bi sklicali redlo* J,ts ^ ameriškega letalstva so odločno in no konferenco. Ten,“nrotu3eJ n»-.»f* hitro zavrnili. Kitajska protiletalska tudi Angleži ne nasP | ne pjr. artilerija je sestrelila neko ameriško prej je znano, da " „nCi, j„e letalo, kar pa ni sprožilo prej obi- tu jejo takSnl kon re T'oVfhi”^roJla +»<, čajnega vala ogorčenja in protestov, bi obravnavali oai)> sBtoS^, 0£r Se več, poveljnik ameriškega sedme- bleme v celoti. V J™ ***”(,( ga ladjevja Je poskrbel, da so ta nasprotujejo razgovor^^ „e f 1 incident poravnali s pojasnilom, da zlasti razgovorom, *» aja0* „<\e se je letalo »po naključju približalo« Jili na prenehanje sov otoku. Takšno stališCe in evakuacija moški ožini.	,	eton®-’®!	0°
Tačenskih otokov, ki Je Kitaiska ne v ospredje torel .j on' s ovira, dokazuje, da na nobeni strani bolj razgovori v teJ «eii, ne žete zaostritve položaja v sedanji ki so se delno žc * spor “ ut fazi razvoja dogodkov v zvezi s zuje, da bo moč , K«*'.(HOM Formozo.	kompromisom. Vse	,
Strpnost v akcijah »e čedalje bolj tudi tokrat strpnost » V-umtka razgovorom o načinu odstra- sadove.
komunisti v boju za napredna stališča
dva primera
iz prakse komunistov ljubljanskega okraja
opi-*h KOMVHHcruMKe nAPTHJe nfoc^<BHjE
"isto« od°vjV°i.36 ^veza komu-*Tadi veUkih ™n9resa ~ ki je ^lem, ekovn ^Tememb v druž-vljen^T, in PolMč-^unistom v	novo mest0
danes do*; V1 stvarnosti — '»ko gleje °„ a velik ™*voj, ?.loPo v družb™030 sPremenjeno IenW, kakor	nem	iiv~
°de in naionp Z?..?lede na me-8,1 Zahteva Nni ta nova vl°' ^v Sociaiistidl°	iH je raz-
2«e«. za katero
‘'»»osti veliktn„pr?? zaradi ak-^vnjefT Stevila k°mu-Z^^lneaa T?di Novega ^zerna vlonn	vse	boli
množil ,T}esniine vzgoji-
iWiu. Zlc u socialističnem
^h^olfnelMpJh T10 beteli pijani, na^r *»*"««<* » S** k^un^aTj,aj0.- *»	®
m ere Predan!,? nekaj liudi> za kfli niihrv,	Poseben nm
y°JZZVl0ga v koru za
staUžča ob panjih. m *eno Političnih &°°	nekaterih
nam kale rt n teh disku' Jc*ko maličijo’ „ sf tu P« tam . ''aterift je 20”® teri Principi, Vajena naša orga-
^edusem Ranica je osvetliti fe konSS^0?® v vrstah
ZdK ki rZ ZoJ-mjanskega
T;tnanii ostavk? Snma’ da so dj^Tani »loge £?re9a načina teL Vedno živi ® or9aniza-turi- ^eaa m n.da je v in-
«e4K preost<inkiV/?ja’ da so si
•S, 0 sVoT 'Jlmprej ™ «-
O	«710 PoKtičn^1 , ^ »
Stot, ?^ni2a«W Z^n	3'^
® i>^l eua od o 2e komuni-«rn^ Politični n?e? članstva
i'eda s°,st in Polno et3\ ™ive(io irnJ: * tem ni tp^o enotnost. Se-
*52nsi	**, mo™50
enafcn ’ k°nkrpt Vsakem po-£na n,mmienje ^f711 vprašanju Kcije ?nih zahtev ° staliSče-
^žLle> ^ sZTe organi-
*kih J? , Političnih • osnovnih Sa*£-tdih tek, V1' ekonom-
»sod ?**• da se *lot.evamo kot Ce0r7° za Zfj«™ ™ Po-^SanLda nas	naPredne
Pro^je t)e| lsciplina naše
k<Zf ?1le- in l?	W	so
»seh napredmoramo do-‘eoretfc^njih u po^dov v
SisSf !i
JVroai*»tM ! !»y« !«!
Kum os as))!e«i>
ustreznih osnovnih organov upravljanja v proizvodnji in na I ostalih področjih družbenega živ-| Ijenja. Takšno funkcijo imajo naši delavski sveti, zadruge, komune, samoupravno vertikalno povezane gospodarske skupnosti in samostojni družbeni organi upravljanja v ustanovah prosvete, kulture, znanosti, zdravja in drugih družbenih služb. Čedalje večje uveljavljanje teh oblik in takšnih družbenih dejavnosti bo hkrati tudi oblika postopnega upostavljanja novega demokratičnega mehanizma, ki bo organsko rasel iz nove socialno gospodarske baze in ki bo v končni konsekvenci samo oblika odmiranja države, kot orodja oblasti, sile. Drugače povedano, v razmerah podružbljenih proizvajalnih sredstev je treba upostavljati takšen demokratičen organizacijski mehanizem družbenega upravljanj a, ki bo omogočil, da bodo v njem prišle do izraza delovne množice neposredno, vsak dan, ne samo prek vrhov svoje politične stranke.« Ker je takšno politično Unijo začrtal kongres Zveze komunistov na podlagi najbolj naprednih pogledov na družbeni razvoj Jugoslavije, nas tedaj na to linijo veže tudi disciplina naše organizacije. Vsako odstopanje od družbenega upravljanja pomeni nenapredno stališče, kaže na nazadnjaške poglede v družbenem razvoju.
^niiC-anjih io vogieao
^an^m^edst^)nH Saditve za našo glQ«m klovne ljudi linijo
Ba un-^efco 0rn„ stlcn.e demo-
lav*egTJan3° na ^družbene-*em r*lvlienja ir Področjih fcafco afoju od_w Se je v na-*redstj)„ ^“fcljatf „ opažanje,
> jn * so bi,„ proizvajalna
SZ i^o zatnrcj™auzi-
Zaa'	na ih	družbena
na<Ja^niPr°i2,,“iatro V tei situa-nih sil 3?1 izvija*- sp°Muda v nŽS J^^zvajal-k. tprf	dosežZv,	Politični
^°kgQ ^ sta naJ* £?-stavliene ^jetskŽO? P°ti- m- I na raz~ recept?, fcre™‘i P« n°^er» ni stroj u * ce^tralizi-
S^r^anfu - po st“-
??nja	anizacij*l	najvaž-
^ Po«	,SOcializp£	°t>Uko gi-
>PraSej«eaa d’ “J1 P° Poti
»Ocini-1V* V r,l x ene9a sa~
^riC^hstične d *a&rših okvi-n?,ar<1etj ^tmofcrocije. To-^0'le označuje
> ni2en> ^ko snL/ ‘teTrl nalogam ki C nePosrea^° Jakš en vie-
Z^t^o^k^okracije,
^oviin	dernokrnt x	največjo
^Sla*ia d^^ega samo-^^i^ovrnh ijudi prek
seminar
>1 ^elja v o?, Predavanja ^aj Wanu J Osi«), 0 družbe-
SaVu»ania-^bUfce in IIt dcU>	in vpra-
^ ‘ Ingres.,?2® komunistov ,v^° .aain	ZKS’ Serni-
jNnih L^blTarfa voditi t0‘
pr«davani 6; Na osnovi 2? živahUdeležencev Predhodne
^ di^i Se Je raz“
S so ^va	Obliko-
^vai; o?® član, ^‘iska krožka, P^Da	pr|^°,	ra^e udele-
? J6 Poka ^Uravnavanju kako pi-
?Ludel<5Je naše'Ju1 teoreti^no enci zah.,ko?omike' ker
SSf*, Pojmi fe11’ da se ji™
N	nL^Zbene§a	brut-
? disk biček itnn|Sa doh°dka. f6»Ci kusiio so f S predavanji Neh,2610 Mn ' Vs' udele-f1 Pni^iriariV u.J n’ ’ splošen t/^ujerno ^ 1 Prav dober
na ter(S>Zlt^vnih rezul-u v Praktičnem F. B.
Janez Vipotnik, sekretar ZK za Ljubljano in okolico
Komune so med poglavitnimi stebri družbenega upravljanja, so nadaljevanje strnjenega procesa, ki se je prižel z delavskim upravljanjem podjetij. Komune predstavljajo s svojo samostojnostjo na področju gospodarskega življenja in s svojo organsko povezanostjo z delavskimi sveti in drugimi organi samoupravljanja najbolj napredno obliko družbene samouprave. Na teh osnovah potekajoči notranji razvoj naše države postaja vedno bolj zanimiv za celo vrsto držav v svetu. Jugoslovanska pot razvoja socialističnih družbenih odnosov postaja vse bolj predmet vnetega proučevanja, pa tudi posnemanja.
Znano nam je, kako je potekala diskusija o predlogu iniciativnega odbora za komune v Ljubljani. Najbolj ognjevita polemika se je razvnela ob vprašanju, ali naj bo mesto ena ali več komun. Za veliko večino Ljubljančanov je bilo to vprašanje jasno, kakor hitro se je pretreslo z zornega kota samoupravljanja, z vidika, demokratičnih pravic Ljubljančanov v samoupravi, ki pridejo do resničnega vsakodnevnega, neposrednega izraza le, če bo v Ljubljani več komun.
Postavlja se vprašanje: ali so komunisti v Ljubljani ob diskusiji o komunah zavzeli najbolj napredna stališča, ali so med množicami na sestankih Socialistične zveze in na zborih volivcev borbeno izstopali in tolmačili množicam najboljšo in najnaprednejšo rešitev? Za pretežno večino članov Zveze komunistov odgovorimo lahko pritrdilno, ne mo-I remo pa tega reči za vse naše ! člane.
Ravnanje nekaterih članov naše Zveze glede omenjenega predloga ni bilo najbolj napredno, i Premalo so se potrudili, da bi se j čimprej dokopali do pravilnega razumevanja procesa družbenega i upravljanja, odtod njihova nazad-| njaška, včasih nedemokratična, I pa tudi centralistična in biro-I kratska stališča, ki niso združ-j Ijiva z osnovnimi principi Zveze j komunistov, ki je na svojo zasta-vo napisala, da se bo dosledno borila za napredne poglede v družbeno političnem razvoju. Včasih se človek ni mogel znebiti občutka, da je socialistična demokracija nekaterim članom nekoliko zmedla glavo, da so zaradi nepravilnega pojmovanja te demokracije v svojih pogledih in svojem govorjenju hoteli biti tako svobodni, kakor da bi jih ne
vezala na organizacijo prav nobena disciplina. Seveda ne gre metati v isti koš tudi tistih tovarišev, ki so z vso prizadevnostjo iskali najboljšo rešitev in so se spočetka oddaljili od naprednih pogledov, a jim je danes situacija popolnoma jasna.
V zadnjem času je glavna po-! litična aktivnost v naših podjetjih i in tovarnah usmerjena v raz-! pravljanje o novem plačnem si-! stemu, s katerim je uzakonjeno
i	načelo: za večji delovni učinek
—	večja nagrada. Čeprav novi j plačni sistem Se ni do kraja izdelan in bo doživel ob nadaljnjem gospodarskem razvoju še marsikatero dopolnitev, predstavlja vendarle dokajšen korak naprej k resničnemu dviganju proizvodnosti dela, pomeni široko osnovo za hitrejši gospodarski napredek in s tem za dvig življenjskih pogojev delovnih ljudi. Dejavnost organov družbenega upravljanja komune in delovnega kolektiva s sindikalno organizacijo dobiva z izvajanjem politike novega plačnega sistema večjo globino, saj je od pravilnosti tega dela odvisna ne le rast proizvodnosti in življenjske ravni, marveč tudi oblikovanje socialističnih odnosov med komuno in podjetjem.
Čeprav je uvajanje novega plačnega sistema šele v začetkih, nam že jasno kaže, da bo za njegovo izvedbo potrebna široka mobilizacija zavestne družbene sile, v prvi vrsti komunistov.
Diskusija od tu in tam nas opozarja, da nekaterim komunistom tudi to vprašanje povzroča težave, ki niso v skladu z naprednimi pogledi. Mogoče te komuniste ponekod moti neroden političen prijem nekaterih aktivistov, ki zavzemajo preveč kritični odnos do sedanjega sistema nagrajevanja, ki je nedvomno odigral določeno pozitivno vlogo, mogoče so med njimi še preveč živi ostanki mezdne miselnosti ali pa je pri njih še premočna zaverovanost v preživeli birokratski distribucijski plačni Sklad kot edino zveličavni način nagrajevanja — mogoče odtod njihovi dvomi v pravo vrednost novega sistema.
Napačni pogledi teh komunistov na uvajanje novega sistema bodo v prvi vrsti zavirali normalni razvoj v njihovih podjetjih, kakor bodo po drugi strani borbena in napredna stališča komunistov do novega plačnega sistema pospeševala tempo uvajanja realnih norm in sprejemanja tarifnih pravnikov, in s tem boljšega, naprednejšega razvoja podjetij.
Omenjeni diskusiji nas nečesa učita:
Če se pojavljajo med komunisti različna mnenja glede politične linije — pač zaradi različnega politično-idejnega nivoja članov — tedaj je za skupen nastop v Socialistični zvezi in med množicami potrebnih toliko medsebojnih diskusij, izmenjave mnenj in sestankov, da najdejo komunisti skupni jezik glede politične linije in da utrde najbolj napredno stališče za delo med množicami, iščoč za to pri komitejih največjo pomoč.
Že danes se dogaja, in se bo še tudi v bodoče, da imajo člani organizacije o konkretni rešitvi neke naloge različna mnenja, različne poglede. To je več ali manj nujnost povsod tam, kjer’\
o	nalogi razpravljajo ljudje z različnim znanjem, z neenakimi spo- j sobnostmi, z različnim izobraz- \ benim nivojem. Ob vsaki kon-kretni nalogi se bo med komunisti vedno pojavilo tudi vprašanje, kako to nalogo najbolje in najhitreje izvršiti, toda zmerom jo je treba opraviti v smislu politične linije, ki je za komuniste obvezna.
V našem družbeno političnem razvoju smo prišli že daleč naprej. Daleč smo že od tistih ča- i sov, ko se je pred vsakega komu- I nista disciplinsko postavljala za- 1
hteva, da dosledno in vztrajno brani in pojasnjuje posamezno akcijo, ukrep ali uredbo katerekoli ustanove v naši državi. Takšno ravnanje je bilo takrat tudi umestno in pravilno. Danes pa poteka naš demokratični razvoj v obdobju, ko je važno, da smo glede principialne < politike graditve socializma v Jugoslaviji, v politični liniji izgradnje socializma in politični liniji zunanje politike popolnoma enotni, da smo enotni glede na bodoči razvoj graditve socializma, da to politiko neprestano tolmačimo in branimo, da neprestano nakazujemo perspektivo bodočnosti, medtem ko moramo pri konkretnih nalogah neutrudno sodelovati in iskati najboljšo rešitev. S tem lahko v veliki meri prispevamo k hitrejšemu in pravilnejšemu tempu reševanja nalog in k odpravljanju še tu in tam birokratskih posegov različnih organov v naše življenje. Na naših ramenih, na ramah Zveze komunistov — na naši najnaprednejši organizaciji
—	je posebna odgovornost, ki obstoji v tem, da se zaradi trenutnih težav, pa tudi napak, ki jih srečujemo, odločno borimo proti vsakršnim tendencam vračanja na staro administrativno poslovanje. To bi nam povzročilo ne le ogromne politične težave, marveč bi nam tudi popolnoma za-vrlo naš celotni razvoj. Toda na naših ramenih leži odgovornost tudi za drugo stran: Zveza komunistov je prva poklicana in odgovorna, da aktivno in borbeno deluje v neprestanem razvijanju in utrjevanju vseh demokratičnih oblik družbenega upravljanja, ki so osnova nadaljnjemu družbenemu razvoju Jugoslavije v socialistični smeri. Janez Vipotnik
~V#«HCX* «A3HT
tt HAUJIOKMHO ttUmSAH*
a* Kttam. Om w*mfc> nratero. mimi
K	t*	M	sLaa™
« MMKt«
53T«i«5fS»4aSS»'
6y»xxw. <So**c<* Potrpi*
j:	Mmmj«	trmmmmmm «•*:
sat o«f.	apgrfmm«,««.
#00«» fetre 635*1 mn CAHE3» W9SSM«<&bMM
t««*;*. fc** w>C»fc*««o ror» IttT* «c MMDmrnsnK
K tam trpMMMt «<»»	„
• •«*» * SK?»r; >« mm«	o.
. .\it\e	»oj,	j*	jMVfms-
:	*P3WM	o; Vtismn am taau	11.
ttttVSSSSr.SSTSS;
«**»*«
>">***»»» Htrnum*. 31 m-b »miplnm« JSfupoj mm»«?**«
s*n0nm	m<*«s«y At
******** ««*» o*««*«
,. t>>» <«fw	*	»**«»«*	MM*V.	c	«,(,
sc***«« km«	to&mjar,*
MMAKtm »»o«r ».onnuu »
»nun«« **»« » m? a Xoxrti*T*n*M n<sr.: IlcaKmimt X»«wtcW^. *» faojpfnmmpnm tfm 3w«» atatM) yn**i4WM mtmmt < M ffmaettrn1 'fajvOT*™«	0«W5»u«i> rutra,
nuni	Smmm * im* trnu <1
OKO	y	fctf* »tmmaenm* wtvwtu*i« -
&	<xvnmvtm *tx>» mm ptn-vtu-*-
: 3» rtmet, ca*** * £» »»OTU
aAiKUCe m**-a k
rtpcrm ymetHw KAUMcm-iv* »e.%!
HK5T5« «HWT*t>Va«A.
rpotm msHOMsor » ^mahckksot w«e a««c mkji PAamj**.
H380?H«
n* opt* Wf»33 «■«“
p&net m/tpMM#ft	c
K009K	*	fomtim*	«»w	H
Faksimile naslovne strani prve številke »Komunista«
Pred 30 leti je prvič izšel »KOMUNIST«
Letos teče trideseto leto, odkar je prvič izšel »Komunist«, glasilo Komunistične partije Jugoslavije. V četrtem letu ilegale KPJ, v času nepretrganega preganjanja je tov. Moša Pijade po nalogu CK organiziral tiskarno in v glavnem sam stavil prvo in še nekaj naslednjih številk »Komunista«. Izhajanje časopisa je povzročalo mnogo žrtev med predanimi komunisti. In vendar je bilo del« vredno žrtev, saj je bila to pot do zmage. Prav je, da se tega ponovno spomnimo zaradi odnosa, ki ga mora imeti komunist do socialističnega tiska danes, ko mu ni treba več žrtvovati prostosti in življenja za to, da bi usposobil sebe in vzgajal okolico za novo obdobje človeških odnosov.
Trideset let od prve številke »Komunista« nas opozarja na razvoj od tistih nad vse skromnih razmer, ki po svoji zunanji moči pač niso vzbujale mnogo upanja, da bo to gibanje že čez dvajset let zmagovita stvarnost naše dežele, pa do danes, ko lahko za ves svet ugotovimo, da je socializem že izbojeval svetovno zgodovinsko zmago, da je že prekoračil razdobje idejno političnega pripravljanja in da postaja vse bolj stvar vsakdanje ekonomske prakse. Ni si mogoče misliti boljšega dokaza za zmagovitost marksistične ideologije.
KNJIGA, POTREBNA VSAKOMUR
Edvard Kardelj: Socialistična demokracija v jugoslovanski praksi
V kratkem bo izšla kot prvi zvezek »Politične knjižnice«
Med srvojim obiskom v Skandinaviji je tov. Edvard Ka/rdalj imel pred aktivom norveške delavske stranke v Oslu predavanje
o	»Socialistični demokraciji v jugoslovanski praksi«. Predavanje, ki je pravzaprav že kar obsežna razprava, je v začetku januarja izšlo v podlistkih v Ljudski pravici, v kratkem pa izide tudi v brošuri »Politične knjižnice«.
Mislimo, da je prav, če predvsem komuniste in vse, ki se zanimajo za ta vprašanja, že vnaprej opozorimo na to knjižico in jim jo toplo priporočimo. V razpravi tov. Kardelj zelo zgoščeno, vendar jasno, precizno in v sistematičnem zaporedju razvija najpoglavitnejše misli, ki so se oblikovale v iskanju naše lastne poti v socializem v zadnjih težavnih, toda plodovitih letih našeiga družbeno-ekonomskega razvoja. Vsi ti problema pa so osvetljeni s stališča mednarodnega razvoja socializma, katerega del — nedvomno najnaprednejši
—	je tudi dogajanje v Jugoslaviji. Skratka: tako celovitega, sistematično urejenega pogleda na temeljna vprašanja prehodnega obdobja iz kapitalizma v komunizem pri nas in v svetu, s kritično oceno posameznih pojmovanj o poteh, ki vodijo v socializem, še nismo imeli
V	uvodnem delu razprave tovariš Kardelj obravnava najprej vprašanja mednarodnega razvoja socializma, ki so nanje Marx in ostali marksistični klasiki v teoriji in načelno sicer že odgovorili, ki pa se danes — toda sedaj v obliki praktične politike socialistov v posameznih deželah — znova postavljajo z vso ostrino. Kjerkolj je prišlo do nacionaliza-
Avtoportret Moše Pijada, ki ima največ zaslug za izdajo prve številke »Komunista«
cije, do določene stopnje podružb-t ljenja proizvajalnih sredstev bodisi na revolucionaren, bodisi na evoiutiven (miren) način, povsod nastaja vprašanje: kako upravljati s temi sredstvi, kako vzbuditi zavestno aktivnost in interes ljudi za njihovo nadaljnje .razvijanje, kakšen bodi politični sistem v prehodnem obdobju iz kaipitalizma v komunizem, da bi zagotovil tak razvoj. To so osnovna vprašanja, ki jih mora reševati sodobni socializem.
V različnih odgovorih na ta vprašanja, v različni politiki posameznih socialističnih gibanj so vsebovana različna pojmovanja poti v socializem, na katera vsekakor vplivajo različne zgodovinske, razvojne in druge razmere v posameznih deželah. Vsiljevanje posameznih konceptov kot edino zveličavnih mora nujno voditi v dogmatizem. Sleherna šablona, sleherni dogmatizem pa je velika zapreka za razvoj mednarodnega socialističnega gibanja, ker ga ovira, da bi se notranje zedinilo. Mednarodni socializem je idejno zmagal in danes v mnogih deželah že prehaja na stopnjo dejanske široke prakse milijonov ljudi ki jo je Manc napovedal že pred 80 leti. Zato je važno, da se zavestna socialistična misel otrese vseh dogem, da bi se z mednarodnim sodelovanjem in izmenjavo izkušenj v naijvečji meri uveljavili socialistični elementi v konkretnih pogojih sleherne, najbolj napredne ali pa tudi zaostale, do včeraj še kolonialne dežele.
V razvoju novih, resnično socialističnih odnosov na osnovi podružbljenih sredstev za proizvodnjo pa je najvažnejše vprašanje, kako vzbuditi pri množicah zavesten interes za pospeševanje ekonomskega in družbenega razvoja. Centralizirano upravljanje ali pa sistem posrednega zastopstva preko političnih strank oddaljujeta človeka od neposrednega vpliva na razvoj, da postane nezainteresiran in nedelaven. Samo tak sistem neposredne demokracije, v katerem pride do popolnega izraza individualni materialni in moralni interes vsa-
I	kega posameznika ali delovne skupine, bo vzbudil pri ljudeh ustvarjalno voljo do dela in zavest, da je napredek družbene skupnosti hkrati tudi napredek posameznika.
Prav to pa hočemo uveljaviti pri nas v Jugoslaviji. O teh naših prizadevanjih spregovori tovariš Kardelj v drugem in tretjem, najohšimejšem delu svoje razprave, ko analizira našo pot v socializem in razvoj naše socialistične demokracije. Teoretično postavko o odmiranju države v j prehodnem obdobju, ki marsikomu zveni suho in oddaljeno,
I	nam v teh poglavjih živo in pla-
stično prikaže na otipljivih primerih naše socialistične prakse. Revolucija je bila pri nas samo izhodišče poti v neposredno demokracijo. Trije temeljni elementi v mehanizmu naše demokracije: delavsko upravljanje v gospodarstvu, družbeno upravljanje v komuni kot osnovni socialnoekonomski celici družbe in nastajanje vertikalno povezanih samoupravnih sistemov, ki bodo postopoma prevzeli v upravo čedalje več osrednjih družbenih funkcij — vse to je proces, v katerem druga za drugo odmirajo funkcije države. Ta proces bo v bodočnosti povsem izpremenil lice našega družbenega življenja.
V nekaj kratkih odstavkih ni mogoče prikazati vse dragocene vsebine tega dela. Ni treba poudarjati. da bodo misli iz te razprave morale služiti za temelj pri vsakem količkaj tehtnejšem obravnavanju vseh, tako naših notranjih ekonomskih in družbenih vprašanj, kakor tudi vprašanj naše zunanje in sploh mednarodne politike. Čeprav je razprava zelo zgoščena in zato ponekod težavna, bo Ob pravilni poljudni razlagi zainteresirala zelo širok krog ljudi ker prinaša mnogo jasnosti v najbolj zapletene probleme in odpira poglede na celotno današnje vprašanje socializma. Se. posebno važna pa je za globlje razumevanje bistva in razvojne perspektive komun. V dosedanji diskusiji o komunah se je pokazalo, da je največ nerazumevanja in težav izviralo prav iz nepoznavanja osnovnih tendenc našega družbenega razvoja. Z gradivom iz te knjige bo torej treba poglobiti in obogatiti diskusijo o komunah, ki je trenutno najbolj aktualna v našem političnem življenju.
V svojih zaključnih izvajanjih tov. Kardelj izraža to-le misel: »Socialistična demokracija, kakor jo mi razumemo, nikakor ne pomeni prepuščanje družbenega razvoja stihiji družbenih sil. Zavest in stihija sta v družbenem življenju dve nedeljivi plati istega procesa. Ce ne bo prevladovala napredna socialistična zavest. potem bodo — v današnjih pogojih — zmagovale konservativne in nazadnjaške tendence.« Organizirano socialistično zavest pa predstavljata v našem razvoju Zveza komunistov in Socialistična zveza, ki se morata neprestano usposabljati za to svojo funkcijo. Ena izmed njunih poglavitnih nalog je, poleg stalne krepitve ekonomskih in političnih sil socializma, tudi utrjevanje in razvijanje politične zavesti množic. Na komunistih in na naših političnih organizacijah je torej, da se bodo v čim večji meri okoristili z bogatim gradivom te Kardeljeve razprave. Dušan Bolo
Z OBČNEGA ZBORA ZVEZE MLINOV LR SLOVENIJE
Kaj tare mlinsko industrijo
Gospodarska osamosvojitev industrijskih mlinov je rodila dobre posledice
Ljubljana, 12. februarja današnjem občnem zboru
mlinov LRS so predsednik uprav nega odbora Jože Brumen, sekretar Združenja dr. Franjo Dolinšek in
Na diskutanti prikazali pestro proble-Zveze matiko tega gospodarskega področ-
Nekaj
DROBNIH
ja, ki nas oskrbuje z moko in drugimi mlevsklmi izdelki.
Po njihovih navedbah je gospodarska osamosvojitev industrijskih mlinov s trgovsko meljavo rodila dobre posledice. Do pred dvema letoma so ti mlini mleli za uslugo za pooblaščeno trgovsko podjetje z ži-j tom, ki je plačevalo predpisano ■ rnlevnino. Ker pa mlinom pri tem [rii ostalo žito, niti jih ni skrbela , prodaja mlevskih izdelkov, niso imeli prave vzpodbude za izboljševanje kvalitete izdelkov, za zmanjšanje režijskih stroškov in za bolj-
NAD 16« MILIJONOV ZA. HIGIENSKO IN TEHNIČNO ZAŠČITO DELA Gospodarske organizacUc zvečan-skega okraja so porabile lani za zboljšanje higienskih in tehničnih delovnih pogojev nad ICO milijonov.
Samo rudniki in topilnice svinca in cinka »Trepča« so porabili 15# milijonov V Trepči so zgradili nove de- w	-______„_____________________
^zg^iurVSliUjedilnietdlinioslane Pr/ lrSovfi mf1iavi mlinom šest novih kopalnic s 108 prhami. Za i ‘1 razpolago več sredstev za svojo osebna zaščitna sredstva delavcev so i rekonstrukcijo. Zato Združenje so dali U milijonov. Tudi v ostalih pod. ‘j; j- >-=	-----1
ga težava, in sicer ta, da podjetja na pr. »Mlin ostro j« v Domžalah, ki izdelujejo mlinske stroje in drugo opremo, niso kos nalogam. Po nekaterih sodban, izrečenih v današnji razpravi, bd kazalo reševati ta problem s pomočjo nakupa inozemskih licenc, s povečanjem zmogljivosti domačih podjetij in z usposobitvijo nekaterih podjetij za solidno popravljanje mlinov.
Prav tako je bilo na občnem zboru slišati mnenje, da je pri dobavljanju pšenice, zlasti iz uvoza, vse preveč posrednikov; tudi ta problem naj bi v znatni meri pomagala rešiti skupnost mlinskih in žit-
S PLENUMA SINDIKATA
ZDRAVSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE
USPEHI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA V ZDRAVSTVU
so v marsičem odvisni od dela s^nc^^al^borom
Sindikalne organizacije morajo nuditi še več pomoči upravnim
febr.
Na da-
zdravstvenih ustanov
j razvoju. Nekaj , omislekov pa vzbu-
•	••	j	i	Ivam	—	i	—	i ---- J	i
šo organizacijo dela. Zdaj pa mo; nih podjetij ki naj bi se osnovala stvari še in še razpravljati ter po-rajo osamosvojeni mlini s trgovsko še pred novo letino.	M.	Z.	'	magati	pri	njegovem nadaljnjem
meljavo sami iskati trg, kar jih priganja k boljšemu delu. Razen tega
jetjih so opravili obsežna dela za zboljšanje higienske in tehnične zaščite delavcev. Nekatera podjetja so opremila &voj6 obrat© s centralno kurjavo in suho -ventilacijo ter zgradila garderobe. Lesni kombinat »!*>-ris Kidrič« Je dal ia tehnično zažčito din.
VELIKA LEŽIŠČA. LIGNITA
Komisija zavoda ra geološke raziskave je ugotovila, da so na obronkih gore Krnlna v srednji Bosni, zahodno od Dobo J a, velika ležišča lignita. Ležišča obsegajo kakih M kvadratnih kilometrov In kalorična vrednost lignita v njih znaša kakih Jfcoo kalorij. Samo na enem deln tega področja je v zemUl kakih 8» milijonov ton premog*. Raziskave se nadaljujejo.
IZVOZ IZ KARLOVCA
Industrija v Karloven je izvozila lani za poldrugo milijardo blaga. Zla. stl mnogo so Izvozili izdelkov tekstilne, kovinske In lesne Industrije.
MERINIZACIJA OVAC V MAKEDONIJI
Za pospeševanje živinoreje, zlasti ovčarstva v Makedoniji, so pripravili letos pomembne ukrepe. Med drugim so sklenili uvoziti iz Francije več plemenskih ovac. ki jih bodo umetno oplajali. Za uspešno merlnlzacijo bodo dodelili ovne kmečkim gospodarstvom in živinorejskim zadrugam. Letos bodo umetno oplodili kakih 50.00» ovac.
NOVA GRADIŠKA SE NAGLO RAZVIJA
V desetih letih se je podoba Nove Gradiške temeljito spremenila. Ste. vilo prebivalcev se je malone podvojilo, na področju mesta so asfaltirali 25.00« kvadratnih metrov vozišča in zgradili t50o kvadratnih me. trov pločnikov. Zgradili oziroma ustanovili so tudi lepo poslopje društvenega doma z dvorano za 800 ljudi, hotel, gimnazijo, lesno industrijsko šolo, dom učencev v gospodarstvu, glasbeno šolo. pionirsko gledališče itd. Največ skrbi ima mestna občina s stanovanji. Zgraditi bi jih morali vsaj 500, od teh S00 enosobnih, ker je povpraševanje po njih največje. Letos bodo porabili sa graditev stanovanj £• milijonov.
NA JSTAREJ SI PREBIVALEC
ISTRE
V Stlvanu na otok n Cresu iivi Ivan Mužič, ld se je rodil 12. novem, bra 1852. Še zmeraj je zdrav ln krepak. Nedavno mn je umrla ena Izmed hčera, stara 72 let. Starček rad pripoveduje o svojem življenju. Bil je mornar v avstroogrsld mornarici in mnogo je potoval. Samo enkrat v življenju je bil bolan, In sicer, ko mn je bilo 5o let. Glavobola in zobobola sploh ne pozna. Čeprav mu je že 1*2 leti. vstaja zgodaj zjutraj ln dela doma in na vrtu.
UMETNA VLAKNA IN GNOJ IZ PLINA
V Banatu, na področju Nove Grede so bogata ležišča pMna, ki ga uporabljajo v Industriji in gospodinjstvu. Strokovnjaki računajo, da je v zemlji na tem področju približno 3 milijone kubikov plina. Nekateri strokovnjaki kemijske Industrije Iz Beograda menijo, da bi lahko ta plin izkoriščali tudi za proizvodnjo umetnih vlaken ln umetnega gnojila. Zgraditi b| morali tovarno za predelovanje plina. Stroški bi znašali bil. zu 5 milijard. Po mnenju strokovnjakov pa bi se Investicije amortizirale že v dveh letih.
di, da hi bilo potrebno gospodarsko osamosvojiti še vse druge mline, ki imaio pogoje, to je tiste, ki zmorejo izdelke republiške kvalitete in ki ne prekoračujejo povprečnih republiških proizvodnih stroškov industrijskih mlinov s trgovsko meljavo.
Referenti in diskutanti so omenili, da je imela mlinska industrija lani precej težav z mletjem uvožene turške pšenice, ki ni bila dovolj čista. Slovenski mlini zmeljejo okrog 60% y Sloveniji potrebnih mlevskih izdelkov. Lani je slovenska mlinska industrija izpolnila (mišljeni so
Ljubljana^ 12.	....
našnjem plenumu sindikata zdrav- j. to, da smo na tem plenumu prav-stvenih delavcev Slovenije, ki so I zaprav slišali stvari, o katerih se mu prisostvovali tudi upravniki po- ' je že razpravljalo, o pomanjkljivo-membnejših zdravstvenih ustanov, stih, ki so bile na dnevnem redu že tev, so kot o najpomembnejši točki raz- ] lani, za katere pa je videti, da jih pravljali o družbenem upravljanju še marsikje niso popravili, zdravstvenih ustanov. Čeprav so! Ker se razprava nekako ni mota problem zdravstveni delavci že gla razviti, je dal šele tov. Plevnik, večkrat obravnavali, je družbeno j zastopnik Republiškega sveta Zveze upravljanje vsekakor v našem zdrav-! sindikatov Jugoslavije za Slovenijo, stvu tako pomembna pridobitev, v kratkem pravilen prikaz faze, v
kateri je sedaj družbeno upravljanje zdravstvenih ustanov. Ce v kratkem povzamemo njegove misli, lahko rečemo, da se je družbeno
upravljanje najbooe u j^
tistih zdravstvenih	aVl]no
s. sindikalne or8a"“f^n0 p^ jmovale to demo	...jivosti ^
J, da pa s°rtmni ^ <
tam, kjer sindika	kolek-
pomoči upravnemu	po-
livu pa ne pojasn evat ^
hkrati pa tudi šele na začetku svojega razvoja, da je potrebno o
pa
mena in namena lianja.
S tem, ko smo
družbeno upravljanje ustanovah, so S1
družbenega
pred leti ^
  v zdr.vstv^
ndikatl Razvoj K*
S TISKOVNE KONFERENCE M L O LJUBLJANA
Nekaj aktualnih vprašanj mesta
ki so jih pojasnjevali predsednik MLO in načelniki posameznih tajništev
Ljubljana, 12. februarja. — Na da- sredstva, da bo moč do junija ^odpreti šnji tiskovni konferenci na Mestnem prvi in drugi blok, tretjega m četrtega '	pa do oktobra. Peti bi bil predvidoma
dograjen do konca leta. Seveda pa Je v načrtu še šesti in sedmi blok. Ker je
usianuvtii*, —	_ ržU.v^ .
k0 rekoč odgovornost za ^	^
družbenih organov » J adevale so si nato P°dr^eJU izpolniti to SV0J j jf\ispehe drU v Tako vidimo sedaj P^o p„ fr nega upravljanja n prob1«^ ravna vanju	so	K
na samostojno si
mosiojuu so - upravni	p<
ki so najgtoblje P prizadej, družbenega upravljanja, P ^
I družbenega doseči uspehe
tudi Pr' je vodo”..
UVELJAVLJANJE UREDBE O PLAČAH V PODJETJIH
Ali so delavci, ki delajo po normi, v ugodnejšem položaju
V dosedanjem delu za uporabo novih predpisov o pla5ah v irospo darstvu je nastalo ve« vprašanj, na katera gospodarske organizacije ne najdejo dovolj jasnih odgovorov. Takfrna vpražanjo obravnavajo na posebnih seminarjih In sestankih v republiških središčih, na katerih so obravnavali novo uredbo. Ker se gospodarske organizacije zelo zanimajo za ta vprašanja, bomo po »Borbi« povzeli nekatera Izmed njih, ki zani majo večji krog bralcev. Danes priobčujemo odgovore na nekatera vpra Sanja, na katera največkrat zadevajo komisije za plače.
nasnji
ljudskem odboru je bilo govora o^ nekaterih aktualnih vprašanjih Ljubliane,
ki so jih pojasnjevali razen predsednik« . .	----— ----- —	5
MLO tudi načelniki posameznih taj- j za prva dva bloka na razpolago tudi že ništev.	precej opreme, je pričakovati, da bo
I moč uresničiti zamisel.
KAKO JE Z IZGRADNJO POLIKLINIKE | ^	'
je pojasnil dr. Mis, ki je dejal, da je ! Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji. Odbilo v gradnjo vloženih že 6?1 milijonov	padla bo stiska na nezgodni postaji, ker
din. Za dokončanje petega trakta je po-	bo ta služba v celoti prišla na PolikU-
--------------„----,------- v-----j—  trebnih Se 220 milijonov din, MLO pa niko. Ker bo v petem traktu tudi dia-
industrijski mlini s trgovsko melja- ! je za prvo četrtletje dal v proračun 2? gnostična postaja, bodo razbremenjeni vol	nroizvorlni	ni ti n	c	7n	rln	milijonov din. Pričakovati je, da bo tudi	sedanji prostori v Slajmarjevem domu,
vo)	proizvodni	plan	S	'0	do 80 /o. i Zavod za socialno zavarovanje prispeval	kar bo koristilo Ortopedski kliniki.
Domačega žita je bilo namreč premalo, uvožena pšenica pa ni redno f prihajala ter so zato nastajali zastoji. Mline je nadalje oviralo pomanjkanje elektrike in vode, dalje nezadostna koordinacija s pooblaščenim podjetjem za žito, ki pa se je kasneje izboljšala, ter neustrezna kvaliteta uvožene turške pšenice.
Občni zbor je ugotovil, da mlinom hudo primanjkuje strokovnega kadra in da se bo treba v tem letu s tem vprašanjem bolj resno ukvarjati. Hude težave povzroča I tudi zastarelost mlinov, saj so stari povprečno 30 do 40 let. V razpravi je bilo v zvezi s tem večkrat poudarjeno, da se je treba lotiti temeljite rekonstrukcije iti obnove po načrtu. Čeprav zmogljivost slovenskih mlinov krije komaj 60% potreb, po mnenju udeležencev občnega zbora ni umestno, da se je začelo graditi mlin s 6-vagonsko dnevno zmogljivostjo v Kočevju pri čemer niso bile upoštevane pripombe Združenja mlinske industrije LRS.
V drugi polovici lanskega leta je prišlo do koordinacije med mlinsko proizvodnjo in trgovino z mlev. sidrni izdelki. Občni zbor pa se je postavil na stališče, da bi bilo v republiki nujno potrebno ustanoviti tudi skupnost mlinskih in žitar-skih podjetij, ki bi omogočila boljšo koordinacijo ter bi prevzela skrb za prehrano prebivalstva z mlevski-mi izdelki. Hkrati je bilo poudarjeno, da predpis za novo meljavo ne ustreza strukturi potrošnje ter je namesto zaželenega prišlo celo do škode; gospodinje namreč kru šno moko sejejo in gre na ta način v nič precej otrobov, ki bi zelo prav prišli živinoreji, žitni fond pa je oškodovan. Meljava naj bi se prilagodila strukturi potrošnje ter naj bi se, po nekaterih predlogih, žito mlelo v razmerju 50 :30%.
Združenje je ugotovilo, da je družbeni plan za mlinsko industrijo razmeroma ugoden, ker ji pušča več sredstev za obnovo in rekonstrukcijo. Toda pojavila se je dru-
JnISf
■>  ------- .. n0 izb°‘is je
dalo to a'1.«0?? na P'
ALI ZADOSTUJE PREKVALIFIKACIJA DELOVNIH MESTf
O sprejemanju novih tarifnih pravilnikov ta letošnje leto nastane v mnogih organizacijah vprašanje, ali je moč prekvalificirati delovna mesta, to se pravi spremeniti strokovno Izobrazbo, predvideno v prejšnjem pravilniku. Po mnenju (Banov zvezne komisije za plače takšno prekvalifikacije ni moč dovoliti, ker bi to pomenilo zvišanje postavk glede □a proračunske plače iz lanskega leta.
ALI JE DOVOLJENO PREDPISATI DODATNE TARIFNE POSTAVKE?
Po dosedanjih predpisih so gospodarske organizacije predvidele v tarifnih pravilnikih tako Imenovane dodatne postavke za nekatera delovna mesta, ki so zlasti važna za uspefino poslovanje gospodarske organizacije. Ker v tem oziru ni natančnih predpisov, se mnoge go. spodarske organizacije zanimajo, al bodo lahko tudi v pravilnikih za letošnje leto predpisale dodatne tarifne postavke. Po mnenja strokovnjakov lahko gospodarske organizacije tudi letos določijo dodatne tarifne postavke, ker to ne na. sprotnje uredbi. Se več, gospodarske organizacije določijo lahko vsak način razdelitve plačam namenjenega dobička s pogojem, da sloni razde. Utey na uspehu, doseženem v deln-
ZASLUŽEK DELAVCEV^
KI DELAJO PO NORMi IN PO CASU
Ker nova nredba o plačah v gospodarstvu določa, da Je zaslužek od-
visen od delovne storilnosti, sl bo večina gospodarskih organizacij pri zadevala določiti norme za člmvečje število delovnih mest. Vendar pa bo ostalo mnogo delovnih mest. na katerih ni moč določiti norme. Zato gospodarske organizacije vprašujejo: ali naj bodo tarltne postavke delavcev, ki delajo po normi, nižje od tarilnih postavk delavcev, ki delajo po času. Strokovnjaki pravijo, (ia tarifne postavke tistih, ki delajo p« normi, ni treba da bi bile nižje od postavk delavcev, ki delajo po času če so norme realne. V primern, da dela delavec normalno, torej brez povečanega napora, v rednem delovnem času ne more povečati proizvod, nje ln torej tudi ne več zaslužiti. Zato bj bili takšni delavci, če bi jim določili nižje tarifne postavke, kakor delavcem, ki delajo po času, na slabšem, kar bi ubijalo njihovo veselje do dela po normi.
AU LAIIKO TARIFNI PRAVILNIK SESTAVI POSEBNA KOMISIJAt
Po novih predpisih je za sestavi tev osnutka tarifnega pravilnika od govoren upravni odbor gospodarske organizacije. Upravni odbor torej ne bi smel prepustit] osnutka tarifnega pravilnika posebni komisiji. Predpis Pa v tem ožim ni docela jasen ln zato so nekatere gospodarske organizacije prosile, naj jim odgovore, ali lahko upravni odbor upostavl v podjetja posebno komisijo in ji naroči, naj sestavi osnutek. Strokovnjaki se s to prakso strinjajo, pravijo pa, da je upravni odbor vzlie , temu odgovoren za tarifni pravilnik. Praktično to pomeni, da mora imeti vpogled v ..komisije in da mora tarifni pravilnik podrobno proučiti, preden ga predloži pristojnim organom.
pri izboljšavi nege
kda j se intreč pacient. ^Pol<
da odnosi osebja na F
cah do bolnikov nwo
bolnišnici na ‘ «ve-ram
PRIPRAVE ZA NOVI PLAČNI
Mestni ljudski odbor ima letos po novih predpisih pravico povišati oziroma znizati plačni fond za 5 odstotkov.
Načelnik tajništva za gospodarstvo dr. Šoba je pojasnil, da so vsi predpisi močno pomanjkljivi in pričakujejo dopolnilnih. Mestni ljudski odbor za sedaj se načelno razpravlja o tem, ali naj dovoli povišanje linearno za vsa podjetja ali pa individnalno za posamezna podjetja. Prav tako je vprašanje, ali naj gre premija v breme proizvodnih stroškov ali pa naj podjetje^ za to uporablja samo dobiček. Premija bi se v tem primeru spremenila v nagrajevanje, s čemer pa ne bi bil dosežen namen, ki ga hočemo doseči z novim plačnim sistemom. Predsednik MLO dr. Dermastij« je dopolnil njegova izvajanja s pripombo, da bi bilo napačno proglašati dosedanje sisteme za povsem nepravilne, novi sistem pa za edino odrešilen. Obračunske plače so bile v bistvu dobre, napačno pa je bilo, da so jih smatrali kot minimalne plače za vsakega, tudi največjega lenuha v podjetju. Razumljivo je,	§e	napie.1	*-	'cnovne	”	v«
da ie potem zmanjkalo sredstev za lju- >n 58 * pikati, di, ki so delali več in boljše. Prav tako	rali	zla-	^	t>riporrv	lirfilU11'
bi bilo napačno vse delo prevaliti na j kalne	podrilZn r	j-jgpg	P	j(
mestno komisijo, ker so predvsem pod-1 , Drjp0ročila ™	Kje‘ •-
jetja tista, ki naj sama rešujejo prohlc-	i P"P"	vsepovsoo	,fl
me v z^ezi z novim plačnim sistemom, uveljavlj«	c«rn3nili
Komisija naj bi izvajala le kontrolo m ge potrebno, se	.	iv
vsklajevala delo.	j	širšo javnost s Pr" yS,vU,
O RAZMERAH V MESTNEM	j	upravljanja v z ‘ (.raVna',81'
GLEDALIŠČU	1	i	Na plenumu so ga	$ols
je poročal načelnik tajništva za kul-	j*	probleme stro
turo prof. Miklavič. Med direkcijo in ansamolom so nastali spori, ki so prišli na dan takrat, ko je Stane Sever, ki naj bi prevzel režijo Čehova »Utve«, hotel glavno vlogo dati igralki SNG Mežano-vi. ženski del ansambla Mestnega gledališča pa se je čutil prizadetega. Spon so nastali tudi zaradi repertoarja;^ ansambel je očital direkciji prekoračenje kompetenc ter prešibko umetniško moc režiserjev. Svet za kulturo je imenoval
bi s.
mariborski	7araoi wu.ike.
upravni odbor prav P*	^
del stalno ankeUranje	^
ki so iška« v b^e ;n,ahko f ;
• r-TSfc »S« ■>*'*«>
le vreden, saj im* namen Jeno upravljanje s J ^^volji^
tem, da prip^«;
Da bo
povsod dosega. vjjalo,l’od in<Ji-in se Se naprej ^ovne ^
‘pi>
skleP^ V t
itf. *
predavanj« 0 gjjjj trgovanj0 z
posebno komisijo, ki je raziskala stanje ter ugotovila, da očitki vodstvu niso bili osnovani, da pa je direkcija postopala nepravilno, ko ie izjavila, da se bo še bolj oddvojilo od ansambla. Svet je sprejel ‘nekaj sklepov, med n^imi tudi tega, da ni vzroka za nezaupnico vodstvu in da ni potrebna organizacijska sprememba jeledališča. Rešitev vseh spornih vprašanj je pričakovati od novega upravnega odbora, ki bo v kratkem imenovan, saj bo družbeno upravljanje lahko marsikaj	*
razmer.
pripomoglo k ozdravitvi
LETOŠNJA IZGRADNJA STANOVANJ
O tem je poročal načelnik tov. Strašek, ki je dejal, da še ni povsem jasno, koliko stanovanj bo iz lastnih sredstev lahko zgradil MLO. Sredstva bodo predvidoma znašala največ okoli 300 milijonov, kar pa je seveda zelo malo. VeČ sredstev ima kreditni sklad za gradnjo stanovanj, čeprav so podjetja vložila vanj le okrog 80 milijonov din. Svet pripravlja odlok o dodatni pomoči malo-graditeljem. Ta odlok bo zagotovil večjo pomoč malograditeljem, posebno tistim, ki se vključijo v kolektivno gradnjo. Razen ugodnosti po zveznih predpisih bi MLO zagotovil tem brezplačno napeljavo priključkov na vodovod, elektriko, brezplačne načrte in dal morda tudi manjšo dotacijo.
Na tiskovni konferenci je bilo govora še o učnih uspehih, o stanju v dijaških domovih spričo povišanja hrana-rin, kakor tudi o pripravah za oživo-tvorjenje zadruge »Mala gospodarstva«.
R.
&
Trgovinska »ggSee s f
obvešča vse, .-•	«dU
narja »O
živili« o naslednje® predavanj:	prir
v LJUBU^ ; PrJ, t £
davanje bo J	f
ob 16. uri v dvora	&
Predavanja^ ob 20.
v
fjevana
in naslednjega “fjj*
t. m., ob 16- un, vs** .
isti dvorani.	pr^
V MARIBORU- i8 t jo., vanje bo v_pet . kina »
16. uri v dvorani tizan«. Predav	ob	20-	jg,
ljevana istega	t.	3-
ii naslednjega dn^c v *
t. m., ob 9.30, dvorani.
Vstop samo z v Dmcimo povabil® 'le Pr J
Prosimo VoVB°,Ue ie sedejo svoje s' ^ leer pričetkom Predf+0p v predavanjem vstop
dvor*
ne bo dovoljen
Tainfo>^-
Trgovinske z
V\V^\\\\\\\\\\\m\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\W\\\\VK\\\\\\\\\V&\\\\\\\\W^
esssa«9
ODLOMEK IZ PANOGE NAŠEGA GOSPODARSTVA
iS^oveitikx> če&zžaKStv.O’
NEKDAJ IN DANES
Malokomu je znano, kako se , upravičeno sodimo, da smo dose-je razvijalo slovensko čebelarstvo | gli v pridelovanju medu vrhunec v preteklih stoletjih. Ljubljanski ' pred 200 leti.
mestni arhiv hrani listino, ki nam j Na to dobo je vezano po vsem pove približno za 200 let nazaj ne- [ Čebelarskem svetu znano ime An- j
kaj skoraj neverjetnih številk. V letih 1753 in 1754 se je namreč pretehtalo na cesarski tehtnici v Ljubljani 593,975 funtov medu, na menjenega za izvoz. To bi bilo
332.6 ton. V naslednjih dveh letih je teža stehtanega medu narasla na
418.6 ton. Tu pa ni vštet med, ki je bil porabljen doma. Po ustnem izročilu je bilo tedaj na področju Kranjske 90.000 panjev. Med in vosek so izvažali tudi v nemške dežele in v severno Italijo,
JANŠEVA DOBA
V sedemletnem povprečju 1953 do 1939 smo po statističnih podatkih pridelali na področju bivše Dravske banovine !e 416 ton medu. O izvozu v predvojni dobi pa skoro temo govoriti. Zato lejiko
tona Janše. Po rodu iz Breznice na Gorenjskem (1734—1773) je bil poklican na dunajski dvor, kjer je deloval kot prvi čebelarski učitelj. S svojo prepričevalno besedo, uspeš
upravičeno imenujemo Janševa doba.
V naslednjih desetletjih so se pogoji za čebelarjenje poslabšali. Znak porajajočega se kapitalizma je bil sladkor, ki ga je začela proizvajati industrija. Med kot sladilo in živilo je izgubil na vrednosti. Ker je bilo kupcev za med čedalje manj, so začeli kmetje postopoma
nim čebelarjenjem in genialnimi spi- opuščati čebelarjenje. V tej dobi so si je vzbudil zanimanje za čebelar- našteli leta 1869 na Kranjskem le stvo tudi izven meja tedanje AvstrU j 25.203 panje, je. Njegovi knjigi »Razprava o rojenju« in »Popolni nauk o čebelarstvu«, ki sta izšli v nemščini, sta bili prevedeni še na več drugih jezikov in doživeli skupaj 18 izdaj.
Leta 1951 je izšla skrajšana »Razprava o rojenju« tudi v angleščini.
Zgodovinar H. M. Fraser, ki je priredil to izdajo, je zapisal, da je »Janša najbolj čudovit čebelar, ki je kdajkoli živel«. To dobo, ko je deloval tudi gospodarstvenik in če-
TRGOVINA Z ŽIVIMI ČEBELAMI
Ponovno je čebelarstvo doživelo razmah, ko se je razvila trgovina z živimi čebelami. Iz Nemčije je
170.000 panjev čebel v vse dežele sveta, poleg tega pa še nešteto matic. Za razstavljene žive čebele, sat-| nice in različno čebelarsko orodje j- prejel 147 kolajn in diplom. Čebele je nakupoval po Gorenjskem in Slovenskem Koroškem.
Trgovina z živimi čebelami je najbolj cvetela od lela 1870 do prve svetovne vojne. Iz čebelarjenja na med se je razvilo čebelarjenje na roje. Na Igu in v Kranju so se razvili posebni čebelarski sejmi. Trgovina je povzdignila čebelarstvo zopet na pomembno kmetijsko panogo. V letih 1873 do 1875 so osnovali prvo čebelarsko organizacijo, k. je izdajala svoje glasilo v nemškem in slovenskem jeziku. Leta 1890 so našteli na Kranjskem zopet 49.295 panjev. Po navedbi M. Krmelja je bilo tedaj na Gorenjskem okoli 30 čebelarskih trgovcev. Najdaljšo izvozniško kariero ima za seboj Jan Strgar, ki živi še sedaj v Bitnjah pri Boh. Bistrici. Čebele kranjske pasme so v teh
.	N«'"	y.
I čebelarjenja v nlnja ^govo^1,^
P’
čebelariti in je "j	.	„e-
od starega	.
terem je kmečki	iebel#riHl0fl«tl
čebelarjih vsega sveta.	j	cejjeiarjcuj«* •.	,
Dandanes žal ne moremo nuditi i j imel čedalje v ^ inozemskemu kupcu prvovrstnega čeprav je bilo v nj	.
blaga. V težnji, da bi v zadnjem x~'—,n ,e desetletju izvedli selekcijo, smo spregledali, da pri nas nimamo pasemske mešanice kot jo imajo na pr. Švicarji in Nemci. Ker so vsevprek uvažali tuje pasme (italijansko, ciprijsko, kranjsko, linebur-ško rojivko) so postale njihove čebele splošno križane. Da bi ohranili posamezne rodove čiste, so si skušali pomagati s plemeniinimi postajami. Pri nas smo krenili po tujih vzorih in zanemarili okolnost, da je Slovenija pradomovina tiste čebelje pasme, ki si je osvojila simpatijo čebelarjev na vsem svetu. To se ne bi moglo zgoditi, če bi priznali čebelarstvu, da je sestavni del splošne kmetijsko raziskovalne in pospeševalne službe.
SEDANJE STANJE
V nadaljnjem razvoju čebelarstva je nastala prava revolucija v drugi polovici preteklega stoletja.
Ali ne bi morda„ženita '?DrSt^' in popularizirati	{ebe . jo-
iz razvoja slovenske!? ^ Jan^^V Čebelarjenje na "^,„1 W ®,nJ bi, trgovanje s čebe'» ?opet vejša doba, ko1 sn’ .ej,e|arJe . $ uspešno povrnili _ ini,klj,.v1 jji
panjih s p ,|0pn.le-	id'1'
tri razvojne	d^l-
med v
jem, so ir. . —-	nas
so pomembne le	. j pif ,
no, temveč so v
mive tudi za tuJ kIoSti	t^.
žive priče te Pre :etno jht)r ? kamera bi bila Y jjj od . n-1' tej nalogi. Cebe siof*P Glavni zadružni z ,,-jivo	i'r'
merava
pripraviti fir®. pfik9 f<>' mentarni film, ki nV’
desetletjih dobesedno preplavile prišel baron Rothschutz, ki se je’Srednjo Evropo, razpošiljali so jih Tedaj so začeli uvajati čebelarjenje
v panjih s premičnim satjem, izna-
naše čebele. V letu, ko je bil na višku svoje izvozne dejavnosti, je odposlal 17.000 rojev. Na veliko je začel kasneje izvažati še Mihael Am belar Poter Pavel Glavar, lahko brožič iz Mojstrane. Izvozil je nad
naselil v Podsmreki pri Višnji gori tudi v najbolj oddaljene dele sveta in začel leta 1858 razpošiljati v svet kot na pr. v Avstralijo, Vladivi
stok, na Japonsko in v Ameriko. Do leta 1913 je uvozila samo Švica 37.000 rojev kranjske čebelje pasme. Tako je zaradi svoje čebele postala dežela Kranjska znana pri
sli so točilo, matično rešetko in za-č.eli izdelovati umetne satnice. Na prehodu v dvajseto stoletje je nastal pri nas Alberti — Žnidaršičev panj. S tem panjem smo se Sloven. ci prilagodili dotedanjemu načinu
šemu
novno naj kateremu so trebne zaradi drevja in razu-*- -	..
belar jen ja na PreP_. n0fioyn
krogu slavnk°mečkega£stj
K' S ‘ f"
aai °Pr*se!ih «Llt", r1’ |f. ’
čin, povzdigne jem svetu ugled si ga že skušajoJ^cniarmf
ker smo šanit
sami
ing-
Skupnost komun od Zagorja do Brežic
Ir
°dborovPIS7nf	komitejev ZKS in okrajnih
P°litično vr.fi i *r“°vlje in Krško so izbrali enotno ličnega imtvl'° °.savske skupnosti komun — Poli-Vida Tnn -^VanJa se Je udeležila tudi tovarišica fomsic, organizacijski sekretar CK ZKS
Trb l *
y dvorani	^c'^ruaria-	delavci	in	kmeti	drugačno,	kot	je
bilo dos spojitvi vezalo z
 striio c
krSk.»r:,.a.kHv°I trbovelj-
T ,v dvorani narti i«* "»ruarja. delavci m Trbov^ah se	i	,a	v	bil° doslej
»ki
^leIi> P^UiCnihfll,’^"V„.,S1ZPI' strila s Posavskim kmetijstvom. «<*» m krškorra „
obrala ' čVanT^ T danes dopoldne ^*iov
obeh okrajih. Ob tej spojitvi se bo nekako prirodno povezalo zasavsko rudarstvo in indu-
benem razvoju ob ustanavljanju komun še močneje narasla politična naloga članov ZKS in SZDL. Na poti t komune in v kasnejše življenje " njih, kjer gre v bistvu za dejansko samoupravljanje ljudi, bodo imeli člani obeh političnih organizacij neprimerno več političnega dela kot doslej. V tem demo-
,	,-v	•	I	y	I	UiCOmCUjL	VMUJČt	(At LTV BVOI/ avuuau, m
k ra ličnem razvoju se bo namreč, flicer v Novem mestu, Žužemberku,
Nova politična vodstva za bodočo novomeško skupnost komun
Novo mesto. 12. februarja Danes je bila v Novom mestu skupna seja okrajnih odborov Socialistične zveze in komitejev okraja Crno-medj in Novo mesto. Kazen članov so bili navzoči ljudski poslanci obeh okrajev. Sejo je vodili novi eeJcretar, Okrajnega komiteja Jože Bonštnar. Na seji so razpravljali o pripravah za formiranje komun. Kot kaže, bodo v Beli krajini štiri komune: v Črnomlju, Metliki, na Vinici in v Semiču. ,Na področju sedanjega novomeškega okraja pa bo šest komun, in
o** lu Krskeca	r»------WJ' Dosedanje priprave za ustanav-
n ,s . * je bilo	v £?lnVr>Ja	Osvelova-	ljanje komun in	njihove skupnosti
2?** vpraša.i	so Poetično in	organizacijsko že
okrajev	in ustanovi	i	£u*jtv*	tolikanj dozorele, da so na današ-
”	nji seji politični	predstavniki obeh
okrajev združili okrajna komiteja —	-	ZKS in okrajna r odbora SZDL ter
(.^^sednika' 0kra-	„ izvolili enotno politično vodstvo. V
m»n, se	“fanav,janju	ko-
? Vid=> Tomši, 3 ‘udi tovari*'-^etar CK ZKS ’ orsani2ac‘jski se-
^Poročilih r,riwi jnC KoIar. -st« Žne >n organ!*^dosedanje poli ^tanovitev !akomS'Ske p--iprave° '
odborov sekretariat skupnega komiteja ZKS,
ki mu bo načeloval kot sekretar Viktor Kovač, so izvolili Tineta Gosaka. Toneta Zupančiča, Franca
treba vsepovsod z močnim prepričevanjem, utemeljevanjem in dokazovanjem boriti za pravilno pot socializma. S komunami se odpirajo vsepovsod, posebno pa na zborih volivcev, novi načini političnega dela, ki ga bosta morali opraviti ZK in SZDL, tako da bo ljudem postal socializem njihov življenjski interes. V drugem delu govora pa je tovarišica Vida Tomšičeva razložila nekatera zunanje-politična vprašanja. Med drugim je nazorno analizirala zadnje dogodke v Sovjetski
krajev v ,	—■. -F-jjuev ocel
s sedežem v°TT.°bsavskih ko . 0l>savska Trbovljah.
^°mun Trbovl?rnzSt b° ŠteIa
Sad'{e. Sevnici’ faSOTje- H«*tnik. ?.rež><*. Njen s?j T"'0' Kr5ko in 1 s« na t	ez bo v TrKn,-i:„k
uuu.it	*	uubid	» i Iiv.tj	.	-	j	T*	*	1
za Kolarja, Janeza Jesenška, Lojzeta j zTezl l5r Pr'k^ala nada.jnjo kre-spojitev obeh Ribiča. Roziko Bohinjec, Franca 1 f"tev •'"g^lavije v mednarodnem
svetu.	I—L)
Šentjerneju. Mokronogu, v Trebnjem in v Straži. Bodoča novomeška zveza komun bo torej imela deset komun. Če se priključi še Kostanjevica, kot žele<vsj prebivalci, bo pa enajst komun. Na seji so iz članstva obeh okrajnih odborov Socialistične zveze izvolili Okrajni odbor SZDL za bodočo novomeško zvezo komun in pa skupni komi to ZKS. Novi predsednik Okrajnega odbora SZ je Jože Boršt-nar, tajnik pa Martin Žugelj. S.
Iz političnega in kulturnega življenja v Beli krajini
Konferenca prosvetnih delavcev
V začetku tega tedna so se sestali v Črnomlju prosvetni delavci Bole Krajine, da pregledajo delo I. polletja.
Predsednik SPK tov. Marijan Skrbinšek je v svojem poročilu podaril važnost izvenšolsk oga dela prosvetnih delavcev. Govorili jo tudi o idejnosti v pouku, ki včasih le ni pravilno zasnovam.
Načelnik tov. Karl Štrbenk je v daljšem poročilu tolmačil skrb ljudske oblasti za naše šolstvo v materialnih dajatvah. Iz okrajnega proračuna so porabili za investicije (popravilo 6o! v Metliki, Črmošnjicah, Adlešičih, Stari Lipi, Ziljah in v Semiču) 3,997..‘i42 din. Iz republiškega kreditnega sklada so porabili za popravilo Sol (dijaški doan v Metliki,
Bohinjec,
Kralja in Karla Štrbana. V 11-član sko predsedstvo SZDL pa so izbrali osem za predsednika Viktorja Kovača, za podpredsednika Franca Kolarja, za sekretarja pa Janeza Jesenška.
*	.	— -»avskem „ a x- V razSovor ° polnih vpraša-
bo*; neJ^e središče F področju njih, ki je veljal predvsem ustanav-Sestav*1 Olioli 117.000	°,kraj	Ijanju	komun	in političnem življe-
Prehivalsiva'' rr"a'cev- n ju v združenih okrajih, je med v Ji. 1,0 spremenil S6 P° SP°" drugim posedla tudi tovarišica Vida 'uPnosti komun1 V *em'.	Tnmšič. Prav posebno je opozorila,
razmerje med kako bo v sedanjem bujnem druž-
ismo iz Pisec
tisk^e ob;ine
** tako redkp°	v	na~	livcev izvolili elektrllikacijske od-
JJa da	misliti	h«	,	• vsak bore, gospodarji pa so obljubili po-
o®’^ fnalo doi.® sPimo ali moč z vprežno živino,' drogove za na-*.ralu	in	,2'	Mo	v	peljavo toka, pa tud! denar. Priča-
^ r°mni „^e naprei ,vlnor°<3nem kujemo, da bosta tako bodoča ob-v Je s fi„.P°ro6Uih ■7^Spr,av 51110 Cina kot okraj pokazala za ta parti-o^flaTlo * Ytlnimi zbnri . ,, teden zanski kraj razumevanje in omogo-™>?o nee tako razRihl, v°UYcev pa j čila ljudem, da pridejo do luči. Iz-na 'sto hUfji ’ .a^or Že’ boljšati bo treba električno napelja-SoPomenom J? Pn-PravlWih6 SKZnaC1 vo tudi v vaseh, ki so že elektrifi-? v°liVM _ ^un »t.	zborih; cirane, saj ponekod luč toliko da
Br «2aVkl^Mali.' da- Zborlh svetl-“r«ice. Vr1V*Hev „ ,
|°SD0d;
. ^tev	X	rez	izje_	I
. katero	občino	•
Med vprašanji, ki tarejo Pišeča-je že leta 1938 začeta cesta Bi-
»	A-‘*tero	oDcino	'
elo	kultura.	11110	že	stare	I
pre^lopn?lni so hn?e in druge vezi I zeljsko—Pišece, ki tol jo radi čimprej plsarne kje nav111 ljudje tudi pri i dogradili, saj se o njej vsa povojna ’	1 bile kraiMm0 I leta precei govori. Tudd pri teh delih
t>He krajevne leta Precei govori. Tudd pri teh delih ^	I	bodo radi pomagali, le da brez začet-
jjudje s predstav- i ne Pomoči okraja in bodoče občine
S“n«Oto t,™ z IhuCa s predstav-I n= Pomoč: l^važn^^unčič^^ktm poslancem ne b° sl°-
u^ožiii Sospofia^??^enlli tudi o Veliko so se pomenili ljudje na = trt? težavo , vprašanjih, zborih volivcev v pišečki občini. ®Santralikolje~ _^adi taks za Pravijo, da vse to ne bo zaman in »fseh. t« 6 VodVuli pa b' tudl pričakujejo pomoč. Povsod so tudi ®ktrike vasi v J??,6 ,v nekaterih i pozdravljali zamisel o bodočem ob-’ ato so	5e nimajo savskem okraju s sedežem v Trbov-
na zborih vo- ljah.
D-
r- Jože
zaslužijo, da jih poznamo
Razstava o varnosti dela v Trbovljah
Trbovlje, 12. febr. Včeraj dopoldne je predsednik okraja, tov. Tine Gosak odprl nadvse poučno im koristno razstavo o varnosti dela, ki jo je pri- j pravil Zavod za proučevanje delovne varnosti in je iz Ljubljane prišla najprej v Trbovlje. Razstava, ki l>o v Trbovljah do 19. t. m., je v zgornjih prostorih restavracije »Turist« in so si jo oirledali že prvi dan številni Trboveljčani.	.	(-ž)
Taborniška družina »Novi gradiščarji« v Šentvidu
V Šentvidu so ustanovili taborniško družino »Novi gradiščarji«, ki ima že okrog osemdeset članov. Nastala je iz družinice tabornikov na XII. gimnaziji. Delavnost članov družine je prav lepa; hodijo na razne izlete v prirodo ter tako utrjuje mladino in jo pripravlja na letna taborjenja-
V ptujskem okraju se že začenjajo prva kmečka dela. V vinogradih režejo, kopljejo in gnojijo, sadovnjake pa čistijo in škropijo. Kmetovalci se pripravljajo za setev ovsa, zatem pride na vrsto detelja. Kmalu bodo polja oživela in pričujoča slika bo vsakdanji prizor na naših njivah.
IZ MARIBORA
SZDL PRIPRAVLJA LJUDI za pravilno odločanje
V Mariboru in okoliškem okraju svojo dobro stran, premalo pa o potegovati vsak za svoj kraj, tem-
Ludvik — šestdesetletni k
februarj
£^VSuJUV BrŽiVel POZne:te P^^aobl»^V10hot^r Celju'po
5r|v- p°zneje j(
v?? Zobozrt* 1926. Natr. (Unaju in dl' ravnik ^to.3e 17 let dela
k vojakom, je sodeloval je
SSSi	na	Tle 17 ,et delal
“S?1«) ^ tega pa Jesenicah pri-
zaveda	Za	Delavsl:°
so ga
&,*!!«£ od, ko-
> ^ le	n*?P“^en.	T^a
v 0n'-	narSL	slno-
t zapor» m« so in Sel k partl-BrpF »slaVH	el)'	odpeljali
ki	^	50lle?^T v Celju
s« . bila J maribn?»u	’ nato 50 Ra
i* ^dl ta zb°mbl?ri,v kaznllnlco’ •na*. . • ta zarvvrSTi na 111 tako °v»	kif»r 1	zmuznil ves
Je	dočakal svo-
1')^« W45
SSi	n* PJeseHl v Store,
tu«? a 2dra,^° kot zdrav-
£*{* odbor ^»■isti? itev
Howtstlcneea rl
M:- '4
mmm
so se že sporazumeli, kalera po dročja bodo zajele posamezne komune. Iniciativni odbori komun Socialistične zveze delajo že skoraj dva meseca. Organizacije Socialistične zveze pa so imele sestanke svojih članov, sklicevale pa so tudi sestanke vsega prebivalstva. Sestanki so bili obiskani mnogo bolje kot včasih, kar kaže veliko zanimanje prebivalstva za komune.
Na sestankih' pa so ponekod premalo razpravljali o nekaterih gospodarskih vprašanjih. Zaradi tega je prišlo do napačnih pojmovanj. V kmetijskih krajih so se pojavljala mnenja, da brez industrije ko-i-uiia ne bo mogla obstajati. Tak-
■ povečanju proizvodnje, kar bo prav več jih bodo morali nalagati tam, tako osnovna naloga komun. Za kjer bodo prinašala največ koristi, komunalna dela ne bodo smeli po- Ko je Okrajni odbor Socialistič-rabiti preveč sredstev, ker bodo mo- ne zveze Maribor ugotovil te napa-rali skrbeli tudi za zgraditev delav- ke, je naredil načrt in dal navodila nic in pospeševanje kmetijske pro- podrejenim odborom, kako pojas-
izvodnje. Zato bi morali več razpravljati tudi o lem in ne le čakati sredstev od drugod. Tudi pri delitvi sredstev komune za razne namene se odborniki ne bodo - smeli
DOL PRI HRASTNIKU
V nedeljo je bil na Dolu pri Hrastniku obfini zbor Planinskega društva. Navzoči 61ami so na zboru sklenili, da bodo prirejali Izlete na razne pla-_	n inske postojanke. Sklenili so tudi
šna	mnenja	vplivajo zelo neugodno	j	pridobiti novih članov, predvsem med
na	kmečke	liudi	ker	<;e iim	»rti	i	mIadlno to pionU-ji. Med drugimi
ua	KmecKe	ijuoi,	Ker	se Jim	zdi,	sklepi je tudi gradnja planinskega
da je kmetijstvo zapostavljeno. V zmoto lahko zavaja tudi bodoče 1’udske odbornike komun, da bi se zavzemali le za industrijo, kmetijstvo pa bi zanemarjali.
doma v Gorah. Gore, 791 m visoke, leže med Dolom, Rimskimi Toplicami ln Zidanim mostom ter je nanje z vseh	strani	lahek	dostop. Z njih	je
lep razgled	daleč	naokrog. Dom	bo
pomagala graditi Steklarna v Hrast-. .	,	.	■	niku.	Zato	bodo	steklarji imeli	v
Prebivalci nekaterih krajev so ]	njem	na razpolago štiri sobe. Tudi
lovci bi radi imeli v domu svoj kotiček, zato ga bodo tudi pomagali graditi. Prostor zanj je že določen, graditi pa ga bodo začeli pomladi.
Z. D. .
■*vTr>«c£5Fa društva
lettl J** seStja- ~
r*ie r* °rsanizacu ^tavnlki P°d-IzvoH1< r®Zvoi ti .J 80 zainteresl-PriPrawiS° talctaH ?ma v teh krajih. 'C1	<«bor.	ki	bo
Jo, d, ti^t-Rr^ n° za ustanovi-O^U.^ftva. predvideva. »o rt-.	občni	zbor dru-
vilnlh množičnih organizacij in občinskega odbornika. Nekaj časa je bil tudi predsednik KLO Store. Toda dr. Ludvik čuti iz leta v leto vse bolj posledice prestanlh naporov, potreben je zasluženega počitka, ki si ga pa ne more privoščiti.
K lepemu življenjskemu jubileju
Danes so mu iskreno čestitamo.
| se preveč potegovali za priključitev h komuni, ki ima razvito industrijo, čeprav so naravno bolj povezani s središčem druge komune. Zagovorniki takih predlogov so trdili, da bodo v komunah z razvito industrijo kmetje plačevali manjši davek. Ljudje, ki so temu nasedli, niso poučeni o osnovah našega davčnega sistema, ki omogoča vsem krajem precej enakomeren razvoj.
Na sestankih so ljudje mnogo razpravljali o novih cestah, mostovih in drugih komunalnih potrebah, kar je imelo vsekakor tudi
Novi slovenski grobovi na tujem
Umrli £K>: v Clevelandu Jože Zalokar, star 78 let. doma iz Sadinje vasi pri Žužemberku in Angela Steb-glaj roj. SkuJj, doma od Velikih Lašč, v Muckeganu Frančiška Vegler, roj. Bric, stara 61 let, v Springfieldu Ana Mesojednik roj. Ajdnik, stara 77 let, doma iz vasi Bojni k na Dolenjskem.
njevati ljudem, da bi že ob ustanovitvi komun znali razsojati, kaj bo v gospodarstvu komune najbolj nujno in najbolj koristno. Okrajni odbor Socialistične zveze bo pripravil več predavanj v sredi ŠčLi bodočih komun, kjer bodo odbornikom razložili vse te stvari. Na predavanja pa bodo lahko* prišli tudi drugi ljudje. Obdelali bodo osnovna vprašanja iz gospodarstva, iz delavskega in družbenega upravljanja v komunah, iz zadružništva, pomenili pa se bodo tudi o nalogah političnih organizacij.	P.
osnovna šola v Metliki, v Ziljah, gimnazija v Črnomlju, kmot. gosp šola v Gradacu in osnovna šola, na Božakoveunfi 5,940.186 din. Za dijaški dom v Črnomlju im za gradnjo nove gimnazije na Vinici je prispevala republika 99,000.000 din. Za podpiranje organizacij, za tečaje, za pred-vojaško vzgojo, za plače im za ostale izdatke prosvetnih ustanov je bilo izdano iz okrajnega proračuna 54 milijonov din.
Inšpektorica tov. Nada Crostič se je v poročilu v glavnem omejiila le na števill6ni prikaz uspehov na naših šolah. Na 35 osnovnih šolah poučuje v 04 oddelkih 100 u&nili moči 27*>7 učencev. Od teh je bilo pozitivnih 2005 (73,76 odst.), negaftivniih 713 (26,24 odst.) in neocenjenih 39. Povprečni šolski obisk je bil 1)4,08 odst. Na nižjih gimnazijah v Črnomlju, Metlliki in na Vinici je bilo 709 dijakov. Uspehi eo bili sledeči: na Vinici 50 odst., v Črnomlju 43,22 odst. in v Metliki 33,74 odst. Na višji gimnaziji v Črnomlju je znašali uspeh 65,16 odst. in na vajeniški šoli v Črnomlju 57,9 odst.
Ugotovili so, da je bil kritaraj ocenjevanja zelo različen, kar bo vsekakor potrebno odpraviti 1-e na osnovi enotnega ocenjevanja borno dosegli zadovoljive uspehe. Disku tani. ki jih nii biilo malo, so tudi poudarjali, da je nujno prilagoditi učne načrte duševnemu zdravju otrok. V diskusiji se je oglasil in-špekto rtov. Mairion, ki je poudaril, da so nove učne načrte sestavljali strokovnjaki, katorim bi morali pomagati tudi ostali prosvetni dolavci s svojimi opazovanji. Toda pripombe učiteljev k starim učnim načrtom so bile preskromne, da bi mogile uspešno služiti sestavijaloem novih učnih načrtov. Vsekakor bo reforma šolstva v mnogočem odpravila večino dosedanjih napak in tako dvignila splošno izobrazbo naše mladine.
Šv
Proslava slovenskega kulturnega praznika
Slovenski kulturni praznik jo v Metliki praznovala predvsem šoki. Nižja gimnazija je imela proslavo v kino dvorani. Za uvod v proslavo so mali harmonikarji pod vodstvom Alojza Pahorja izvajali Prešernovo * Zdravico«. Izčrpen referat o slovenski kulturi je imel tov. Jožo Dular. Nato so harmonikarji odigrali koračnico in pesem. Dijaka IV. razreda Tonika Rus in Tonček Suklje sta recitirala »Čez tebe več. . .« in »Na Prešernovem grobu«. Sledil je nastop gimnazijskega pevskega zbora pori vodstvom tov. Šviglja. Pevci so zapeli »Domovini«, »Nmav čez iza.ro«, »Čej so tiste stezice« in »Lipe«. Dijakinji Grabrijan in Jerina »>a prav lepo recritiraJd. Menartovo »Vojne sliko«. Učiteljica tov. Julka Rajner je z občutkom prečitala Dularjevo pesem »Živo zrnje«. Za zaključek je nastopila gimnazijska folklorna skupina z gorenjskimi plesi.
Tudi osnovna šola je imela proslavo v ena izmed učilnic. Učenci so prav lepo aapeli, zaplesali koloNin recitirali.	Sv
0
V tem prijetnem kraju v Beli krajini je Kulturnoprosvetno življenje dokaj razgibano. Tako deluje lotu Ljudska univerza, ki prireja razna predavanja. Ljudje jih pridejo radi poslušat. Zlasti v velikem številu se ga udeležijo, kadar predavanje spremljajo s skioptičnimi slikami. Izobraževalni tečaj, ki ga tudi imajo v Metliki obiskuje redno približno 45 fantov in deklet. Kadar so pa v izobraževalnem tečaju na sporedu razna strokovna predavanja, na primer o kletarstvu ali o čem podobnem, potem pridejo poslušat tudi starejši ljudje. Metliška dekleta se pa še posebej uče ročnega dela. Seveda je pa glavno težišče kulturno prosvetnega dela v K ul turnoum e tniškem društvu »Jamcz Marentič«.
Občni zbor SZDL v Metliki
V četrtek je bil občni zbor SZDL v Metliki. Navzočih je bilo komaj 100 Članov od približno 400 vpisanih. Čudno je, da se nekateri Člani nikakor ne zavedajo svojih dolžnosti do organizacije. Predsednik tov. Zobec je govoril o političnem položaju v svetu. Nato je sekretarka tov. Slava
dinarjev. Tudi ostale organizacije so dale skupnosti svoj prispevek. Pričakujemo, da se bo ta prispevek v bodočnosti še povečal. Po poročilu se je razvila diskusija, v kateri so navzoči razpravljali o potrebi večje dvorane za zabave, o komunali in o stanovanjskem problemu.
Nato so sledile volitve novega od-
v„“*rpnem refe,r?tu	bora- p° Izvrženih volitvah so bili
^n Z S	h	Me«1*'- sprejeti naslednji sklepi: redno pia-
o	i,	v S J dobrih in čevanje članarine, pomoč občinske-
slabih straiifh. Veliko delo je opra- : mu odboru pri reševanju stanovanj-
vila ZB s postavitvijo spomenika padlim borcem, za kar je nabrala pri-
skega vprašanja, pomoč DPM pri ustanovitvi igrišča, vrtca, in vzgojne
nr^tL,1’3^'0^ d'"H,Prl prrprav,ljaiHu posvetovalnice ter skrb za čimprejS-
: "i° sraditev gasilnega doma.
bilo opravljenih tudi mnogo prostovoljnih ur z vožnjami in z izkopa-' vanjem zemljišča. Vsi stroški za po- ! stavitev spomenika znašajo preko! 1,700.000 din. Manjka še okoli 400.000
S. V.
Polovici
W,T.rJStv° bo'::W marca- Tirristič-^log ' kole OVal° na področju biValstv Pre<lvsem ana' NJeS°va
!Uristl*nVa Graditev ?iliZlraU PTC"
Pok, naPrav u? urejevanje vaty a° Za oj-’ kratl Pa bo da-* Par*OV , ePžanJe mesta, ureje-skijj e 11 travnih ?>rella^ali^ ter za ^aio^^^tkov *!?0t 111 zSodovin-^Udo 2 * , ^^vo bo tudi . ulturne ln šport-estivale ln podobno.
fjubljtmski ^Kn!01*1 Postaji
n)fe»a<ieita’ p<5icat!44 16 . mesečo v — M».° v\;	_Pri . Ljubljani,
?lcu. _
zlomil levo
SS 2ft	_______
^a>ia	delaot	Drobn«,
P£S ^	^	Robova	23,
desno ZKTakil rezkal ni * I>Vi V l*Ut r,oke,- - Franc A„.*i zvia janju i' dlJak iz Strnil? jSUžsr2 r cteti
ftadi iz	i -	kolonu. —
v J5 »a (^‘ojnske 5 t • ?V- U|>olio"
m e;	Ljubljana,	jo
»a ^ dir Jože tt Jovo 104:0 in Ca	»tar 12
JTliv« 8i zvij ^ev3a; J® padel lil«1	»	K*1 »tari «'®vo	koleno. -
f]w	'ri	|hrarju,	knjicrovod-
-J zlomilr?	spodrs-
v ^Irko Vidm	0 nocro '
^60	Btar ir'
roke.
ar, fttar 49 let. 66 je vsekad
NE LE ZA SALO, TUDI ZARES
Od 1000 do 266.73? dinaiijev
Smo izvozno podjetje ln raje pl- Cez 14 dni se Je zmagoslavno pri- ničil. Na Izhodišče formularja posta-šemo na pisalne trakove tujega iz- smejal kurir s škatlo, v kateri Je vim 0 in rezultat v zadnji koloni
Iim I ,cžal0 razen drugega pod ličnimi ko- mora bitl P° mojem 0. kak bližnji Inozemski zastopnik, pai vinskimi pokrovčki j trakov za pi- Rečeno, storjeno. V banki so so zastonj, dokler se ni zgodlhj tisto j salne stroJe znamke kores in PE- osuPnili in ves teden niso dali glasu hudo, da smo Jih plačali, Plačali do UKAN. Njih lepota nam je za- ?d scbe- V tem času pa so le našli konca stoletja, ko Jih zaradi izred- 1 dryaia roko, da jih nismo takoj upo- interno okrožnico in nas z zadovolj-nefa r?.n'ioja 7,"a‘‘osti sPloh bom? rabili, in prav smo storili. Mirillo je st,vom Povabili na plačilo. Stvar je Vf ir?J? ii Takra*> “Pam ne bo več | nekaJ dn, ln napogi, Je drugt pri. bHa sedaj že težja, torej smo ape-Disalnih stroiev. ki bi motili mir v, zor vstopila je namreč Narodna llraU na razsodnost in res bi Salo-
banka, podružnica 6: »Tu Narodna mon ne odločil bolje: banka! Prosimo, predložite obračun- »Pomenite se s carino ln za nas ski list in obračun davka po uvozu _zadeva urejena!«
pisalnih strojev, ki bi motili mir v pisarnah in obremenjevali osnovna sredstva.
Naš zastopnik lz Milana je bil
Osebno sem odtaval na carino In
velikodušen ln nam Je poslal v dar, po prijavi o izvršenem uvozu šte-6 trakov za pisalne stroje. Trakovi vilka 1.« Ker Je bila telefonska li- j se tu<1' Pravno oborožil. Debato, ki so prišli v Ljubljano, pred oči ca- j nlja prekratka, da bi se razumeli, je j smo imeli tam, bom posnel samo rine, ki nas Je takoj	obvestila	o	pri- , nekdo	odšel po informacije ln tam	na	kratko.	Ker Je bilo treba	anuli-
spetju in zahtevala	dokumente	za	so ga	potolažili: »Prometna vrednost'	I*	uvozno	prijavo, sem jih napadel,
uvoz. S tem dnem.	bilo Je	v	no-	uvoženega blaga po deklaraciji	?	da s0	napravili devizni	prekr-
vembru, so je začelo in se	še	do	carine	znaša 1000 dinarjev, torei ste k’	ker s0 našemu podjetju,	ki ni
j_____  1	1_X _ 1 _	 ...	.	.____________ .	0	.	’	_	.	»_______ rp	etri	1*0	n	n	«0 mm« n
danes ni končalo.
Zatrepetala so naSa srca, ko smo plaho vprašali carino.
»Saj v tem primeru ne gre za uvoz, dajte nam paketek, kot ste ga dali zadnjič naši nslužbenki. Po* znanstvo za 200 din. saj je darilo!«
»Podjetje ne more in ne sme dobivati darilnih pošiljk,« Je zagrmelo z one strani žice.
uvozili blago v vrednosti Lit 2000, registrirano za uvoz v kemični stroki, ; ker Je isto italijanske provenience “ovolill uvoz teh predmetov in naj in to naj vam bo Izhodišče za ob- j zato P^Javo razveljavijo.
račun.«
»Nemogoče! Blago ste prevzeli, carinarnica ga Je dala v promet ln nad njim izgubila vsako sled. V tem primeru uredbe ne poznajo nikake rešitve več!«
Blaga ni moč več vmitl, torej ga Je treba obdržati. Se enkrat v banko, tokrat v centralo za LRS. Zaman sem prosil, dopovedoval, rotil, citiral uredbe, ki bodo dokazale, da smo zagrešili še celo vrsto drugih deviznih prekrškov, saj tega uvoznega posla niti prijavili nismo. Sele, ko sem omenil, da smo carinarnici že plačali koeficiente, mi je predstojnik v banki z globokim glasom izjavil, ko je pregledal dokumente: »Ne boste plačali, carinarnica Je grešila in prijavili bomo!«
Potolažen s tem zatrdilom sem odšel v podjetje ln s to novico prižgal lučko radosti in nade, nato pa odšel na dopust. Ko sem se vrnil, so ml predložili dopis Narodne banke, tokrat centrale, da Je Beograd odločil, da moramo plačati. PoSpisan je bil moj znanec, ki Je svečano izjavil, da ne bomo plačali. Kompetence so čudna stvar ln vprašati Je bilo treba še Beograd. In dokončen obračun: Glejte in strmite! 6 darovanih trakov za pisalni stroj - 181* din; razlika v ceni po uvozu glasom obračunskega lista št. 1 226.586; zamudne obresti 3390; prometni davek 34.737; prometna vrednost 1000; skupaj 266.737 din.
Trakove smo seveda dali v železno blagajno ln jih vknjižili kot z darili na novo pridobljena osnovna
, Vpliv Javnega mnenja se je že čutil. Izjavili so namreč, da je to,
Vzeli smo tiste lepe rumene listke	kar trdim, točno, toda oni	vendar
in pričeli seštevati in množiti kolone,	ne morejo biti pikolovci,	kadar gre
Rezultat 226,586 dinarjev. Računar	za tako malenkost, sicer	se	pa za
je odšel	na strojno kontrolo, sode-	ta njihov	propust lahko pritožim v
lavec se	Je opotekel k vodovodu, in-	Beograd.	Bili so res širokogrudni,
h«	t,!,	_mn,	štruktor	za uvozna vprašanja pa Je	kako so se pa končale take pritožbe,	sredstva	in	zaradi	velike	vrednosti
»Koliko Pa b«	tak uvoz?« smo	pridobil	invalidnino. Mislil sem si:	sem pa že	takrat vedel. Poskusil sem	smo	Jim	Priznali	amortizacijsko	stop-
*■“ JLfcS	;	,	[»Prometna vrednost pri nas ni is« o- znova:	"J® 1» ’r’- Nanje bomo pisali samo
»Okoli 2000 din ln zdravo!«	, vetna z vrednostjo v devizah. Stvar »Lepo vas prosim, bodite tako lju- fakture, ki se glase na znesek uad
Posvet je bil kratek; pooblastili	ni logična. Razen tega	ni plačila	beznlvi	in uničite to prokleto robo,	3000 dolarjev. In še en nasvet: če
smo INTERTRANS, da izvrši formal-	fakture, ki Je ni in ker	ni prenosa	ki se vleče kakor čreva skozi radost	imate	neljubega konkurenta v svoji
nostl. In tako sta nastala prva dva	deviz na tujca, ne more	biti govora	naSega	življenja. Trakci so nedotak-	stroki,	pojdite v tujino in ma pošljite
dokumenta: prijava o Izvršenem uvo-	o 2000 lirah vrednosti.«	Nato sem	nieni!	Uničite! Zažgite! Raztrgajte!	v dar	sto trakov za pisalni stroj, pa
zu	in	uvozna	prijava	za	carinjenje | skromno nadaljeval. »Ker Je ta roba	Storite, prosim, tudi nam	to	uslugo, i Sa boste uničili.
ln	prvi	stroška	y	znesku	1812	din.	zastonj, je vrednost v devizah enaka	kot ste Je že mnogim!«	1	Fram
CE človek pogleda
PREGLOBOKO V KOZAREC V sredo, 9. t. m. popoldne je pešačil po Mariborski cesti v Smarjeti pri Celju Jože Pevec. Bil je pij .'m in je hodil tako, kot bt bil sam na cesti. Srečal Je tovorni avto. Vendar se za hupanje ni zmenil. V zadnjem trenutku je šofer zavil na rob ceste, da bi avto skoraj prevrnil. Pijani pešec pa se je tedaj opotekel naravnost pred avto, ki ga je podrl. Pevec je obležal s hudimi telesnimi poškodbami. Takoj nato so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
GOSPODARSKO POSLOPJE JE POGORELO
Dne 10. februarja je pogorelo gospodarsko poslopje, last občine Pišece v krškem okraju. Skoda znaša okrog milijon dinarjev. .Po dosedanjih ugotovitvah je ogenj povzročil petletni otrok, ki je šel v trgovino po vžigalice in cigarete za očeta. Ko se ie vračal, je prižgal vžigalico in gorečo vrgel v slamo v tem gospodarskem poslopju.
pijan je Šofiral
Iz Ambrusa proti Grosuplju je šofiral v torek popoldne z drvmi naložen tovorni avtomobil Glavič Srečko. Mod potjo so ga ustavili trije potniki, da bi jih vzel na avtomobil. To je voznik tudi storil, čeprav po prometnih predpisih ne bi smel. Dva potnika sta se vsedla v kabino poleg voznika, tretji pa je zlezel na drva. Po daljšem klancu med naseljem Krko in Lučami, je pa voznik polagoma zapeljal s tovornjakom s ceste ▼ desno, podrl pri tem tri obcestne smerne kamne in prevrnil avto. Pri nezgodi je bila huje ranjena samo 21-lctna Jožefa Šinkovec. Do nezgode je prišlo po krivdi šoferja Glaviča, ker je vozil pijan.
KULTURNI OBZORNIK
NEKAJ O NAŠEM »POTUJOČEM GLEDALIŠČU«
Prenovljeno koprsko gledališče
Še vedno preveč improvizacij
Vse kaže, da je slovenska javnost premalo obveščena o razvoju in delovanju koprskega gledališča, ki se je z letošnjo sezono preosnovalo v Gledališče Slovenskega Primorja s sedežem v Kopru. Menda je to koprsko gledališče edino svoje vrste v Jugoslaviji — potujoče gledališče. Zveni sicer sila romantično, v resnici pa je za Člane tega teatra to izredno težavno, malone težaško delo. To »krožno« gledališče (ne »gledališče v krogu«) obvladuje celotno področje Slovenske Istre in Primorja od Kopra do Tolmina ter ima v sedežih okrajev ter v nekaterih večrjih naseljih zagotovljene redne abonmaje. In še ena informativna beležka. Odprimo prvo stran gledališkega lista, izišlega ob premieri Bud.akove-ga »Meteža«, kjer pod naslovom »Bežna bilanca« piše dramaturg tega gledališča Djurdjica Flere med drugim: »V času od 20. oktobra do 20. novembra smo zabeležili 24 gostovanj na 17 različnih odrih. Preromali smo ves teren: koprski, goriški, postojnski, tolminski in sežanski okraj. Globalni obisk: 7615 obiskovalcev ali povprečno 317 obiskovalcev na predstavo. Za študij nam seveda v tem mesecu skoro ni ostalo časa. Vendar smo v nekaj dneh »oddiha« med različnimi turnejami naštudirali in dali novo premiero:	obnovitev Maeter-
linckovega »Stilmondsikega župana« v deloma novi zasedbi.«
Gledališče Slovenskega Primorja dejansko stopa v četrto leto svoje dejstvttve, ki za sedaj še ni pokazala pomembnejših sadov. Tudi fuzija s postojnskim teatrom ne izkazuje ugodnega salda, kljub dejstvu, da Je združitev vsaj do neke mere izpolnila ansambelske vrzeli in omogočila izvedbe zahtevnejših del. Z repertoarno politiko je tako bolj po domače: kar pride, pride! Nihče, razen dramaturga in tega ali onega nado-budnejšega igralca, se menda kaj posebno ne zanima za to Teč, zato pa tudi nikoli ne veš, kdarj bo počilo, se pravi, kdaj in kaj bo naslednja premiera. Sploh je karakteristika (ne preveč spodbudna sicer) koprskega gledališča, ki jo je uveljavil dosedanji obstoj, nekakšno nepojmljivo improviziranje. Repertoar je vseskozi nezanesljiv, okvirni načrt, ki ga je gledališče objavilo ob začetku sezone, pa nudi sliko na hitro znesenega programa, ki ne vzdrži tehtnejšega kriterija in ki nima pravega sistema. Evo: zakaj je bil potreben »Me-tež«, ki ga je v lanski sezoni uprizorilo tržaško SNG in ga je koprska publika že videla. Ali pa »Mladost pred sodiščem«, ki je pred dnevi doživela premiero zopet v Trstu. (Zaradi pojasnila: tržaško SNG namreč redno gostuje v Kopru in je tudi okvirni program ta gostovanja načrtoval.) Ce pa koprsko gledališče
svoj repertoar sproti improvizira in izvaja — skoraj dosledno! — iste stvari kakor tržaško SNG, potlej so njegova gostovanja sproti onemogočena. Poleg že omenjenih odrskih del, ki ju je tržaško SNG izvajalo, je še Kreftova komedija »Kranjski komedijanti«. Ergo: tri, celo Štiri (vštevši »Sinjega galeba«) letošnje premiere koprskega gledališča so postavili tudi Tržačani, eno od teh (»Metež«), smo videli v lanski sezoni tudi v Kopru. Skoraj nerazumljivo je, kako je koprsko gledališče s statutom poklicne hiše moglo tako nesistematično planirata svoj letošnji repertoar.
Budokov »Metež«
»Metež« je v Kopru režiral Srečko Tič. Z ublaženim kriterijem moremo uvrstiti to predstavo med uspe-lejše storitve koprskega gledališča, čeravno bi mogla očitati splošno nepreciznost glede na odrsko karakterizacijo posameznih vlog. Ce je bida scena resnično izvrstna (Srečko Tič), z Joletom (zopet Srečko Tič) nisem bila do kraja zadovoljna. Premalo je bil sproščen in je situacije (kadar je bil prisoten!) povezoval z neprestanim, že kar vsiljivim pokašljevanjem. Lepo in dognano podobo njegove žene Mande je tolmačila Romana Lemutova, prav tako hčerko Mašo Ančka Tičeva, ki bi tu in tam bila lahko bolj krepko liško dekle.
sproščen. Posebej je treba omeniti še odlično podani manjši vlogi Brede Urbič eve (Mara in babica) ter Jožeta Zalarja (Jure), ki sta z opazno vnemo naštudirala svoje vmesne tekste. V ostalih vlogah so se primemo uveljavili še Marga Filčeva (Andja in Marta), Majda Skrbinško-va (Vranjka), Oskar Venturini (Marko Smolčač), Branko Karbič (Dane) in Tone Albreht (Ilija).
Mislim, da je potrebno omeniti še originalno zamisel Slavka Turka, ki je s krožno projekcijo zasnoval izvrstno impresijo snežnega meteža.
Tiemayerjeva »Mladcs! pred sodiščem«
Djurdjica Fleretova je režirala koprsko uprizoritev »Mladosti pred sodiščem«. Hvaležno odrsko delo, zlasti še za režiserja. Izredno gibka, duhovita konverzacija, nekaj ročnih situacijskih manevrov, enotna scena (tržaška — Vlado Rijavec) in kolikor toliko smisla za oživitev odrske knjige — to je Fleretovi do neke mere olajšalo režijo. Uprizoritev bi bila lahko v formalnem smislu bolj preprosta in bi v tem pogledu tudi bila bolj človeška. Gotovo pa delo z obstoječim ansamblom ni tako lahko, kajti igralci so mladi, brez trajnejših izkušenj (razen redkih izjem), toda z veliko dobre volje.
Albin Penko bi bil v sodniku lahko bolj sproščen in bolj človek. Njego-
Prizor iz IV. dejanja
v glasu, mimiki in gesti. Karlo Mar-sel je sicer prizadevno, vendar za spoznanje premalo moško podal 11-škega mladca Pereljo, Tiberij Lemut pa odlično odrsko podobo Amerukan-ca Ivana. Tudi Sonja Stopar jeva je s primernim in logičnim akcentom igrala vlogo liške matere Anke. Ciril Pogačnik, vaški veseljak, je v; odrskih premikih še okoren in nediscipliniran, sicer pa prizadeven in
IZ LIKOVNEGA SVETA
Lyonel Feininger
V Bavarski akademiji lepih umetnosti v Monakovein so odprli veliko razstavo slikarskega dela Lyo-nela Foiningerja, ki je bila nato pre-nešena v Hannover.
Razstava prikazuje življenjsko delo umetnika, starega že 83 let. Feininger se je rodil leta 1871 v New Yorku v družini nemških priseljencev z Badenskega. Oče je bil violinist in skladatelj, mati pa pevka in pianistka. Do svojega 16. leta je Lyonel živel v New Yorku.
2e zgodaj se je pojavila njegova umetniška nadarjenost in ko je bil star 12 let, je že igral gosli na javnih koncertih. Leta 1887 je odpotovali na Nemško, da bi se tam učil igranja na violino. V Hamburgu ee je odločil, da bo opustil glasbene študije in se posvetil slikarstvu. Sprva je obiskoval umetno obrtno šolo v Hamburgu, nato študiral akademijo v Berlinu in končno obiskoval akademijo Colarossi v Parizu. Od tam se jo vrnil v Berlin in zaslovel kot karikaturist in časopisni risar. Tako je sodeloval najprej pri berlinskih humorističnih listih »Lustige Blat-* ter«, »Ulk« itd., v Parizu, kamor ee je preselil za dve leti, je pa risal karikature za »Le Temoin«, za »The Chicago Sunday Tribune« in druge ameriške liste. To je trajalo do leta 1907, ko je nehal z risanjem in se popolnoma posvetil slikarstvu.
Leta 1913 je s skupino, imenovano »Dor blaue Reiter« razstavil na prvem nemškem jesenskem salonu (»Herbstsadon«) v Berlinu, ki ga je organiziral znani publicist in skladatelj Herwa-rth Walden. Po>leg drugih so bili v ti ekspresionistični skupini tudi Franz Marc, Kandlnsky in Klee. Po prvi svetovni vojni je poučeval	slikarstvo	in grafiko na
Bauhausu v Weimarju, kasneje v Dessauor Bauhausu, Vmes je »komponiral	več fug za	orgle. Leta 1924
je s trojico Kandinsky, Klee in Jawlensky ustanovil skupino »Die blauen Vier«, ki je raostaviljala po Nemškem, v Severni Ameriki in Mehiki. Po letu 1933 so nacisti tudi Feinningerjevo delo prišteli med »izrojeno	umetnost«.	Zato se je malo
pred vojno dokončno vrnil v# Združene države, kjer živi še zdaj.
Lyonel Feininger je kot slikar začel s kubističnimi prvinami, zmerom bolj pa je poudarjal kristalno čittto izbrušenost oblik, ki jih strogo skladno razporejene postavlja drufro j ~ed drugo. Gradnja je jasna, dejal bi, glasbeno čista. Zlasti ga kot motiv	zanimajo	arhitektura vsake
vrste, pa naj bodo to cerkve, mostovi ali nebotičniki. Tudi morje im ladje srečujemo pogostoma na njegovih tektonsko strogo razporejenih slikah, kjer velike ravne ploskve delijo prostor.
Čeprav hrani aaono v Nemčiji 25 galerij in muzejev njegove slike, je Feininger ile manj zaian v javnosti, ker njegovi motivi za široke množice niso posebno privlačni. V ozkem krogu sodobno usmerjenih poznavalcev umetnosti ga pa visoko cenijo.
L. A.
Razgibana dejavnost »Svobode« iz Stražišča
»Svoboda« iz Stražišča je ena najdelavnejših »Svobod« na Gorenj-i skem in zasluži vse priznanje. Najbolj ! delavna je vsekakor dramatska eek-j oija, ki je imela že v sezoni 1954/55 štiri premiere: »Miklovo Zalo«, »Dobrega vojaka Svejika«, »Cvrčka na j ognjišču in Milčinskega pravljično j igro »Mogočni prstan«. V tej sezoni bo naštudirala še nekaj drugih iger, kot so: »Matura«, »V soboto se poročim«, »Pri belem konjičku« in skoraj ' gotovo tudi ali »Tugomera« alli »Ve-I liko p un tari jo«. V tej sekcija deluje ! precej mladine, ki s svojim talentom ] in voljo do dramatskega ustvarjanja, mnogo prispeva k dobrim uprizoritvam. Sploh se kaže velika težnja, pritegniti čim več mladih, kar dokazuje tudi dejstvo, da so n. pr. pri »MiklovL Zali« sodelovali pretežno mladi, pa tudi v »Mogočnem prstanu« je le nekaj starejših igralcev.
Poleg dramatske sekcije zaslužijo vso pohvalo tudi moški pevski zbor, tamburaški orkester in šahovska sekcija. Moški pevski zbor je imel že nekaj samostojnih koncertov in je sodeloval pri vseh važnejših proslavah. Tudi pri zboru sodelujejo v glavnem le mladi pevci, ki so se ob starejših že kar dobro uveljavili.
i Poleg že omenjenih 6ekcij pa de-.iuje v tem društvu še več drugih: med drugimi ženski pevski zbor, v | kratkem pa bosta pričela delovati Se i baletna šola in sabljaška sekcija.
j Za pol iitLčno-ideOloško izobrazbo svojih članov pa bo »Svoboda« organizirala tudi razna predavanja. 2e i sama imena predavateljev flvan Regent, Boris Ziherl, Anton Polenec, Vinko Hafner) zagotavljajo dobro 1 kvaliteto teh predavani	B.	F.
Budakovega »Meteža«
va ugledna dostojnost ki za spoznanje preveč vzvišena sodnijskost sta odbijali, namesto da bi sodnik bil topel in simpatičen. Vsekakor pa je Penkova konverzacija odlična in vsebinsko uglašena.
Mladi trio Ana — Piet — Niekert si na premieri še ni bil povsem na čistem, kaj dejansko predstavlja. Preveč so bili vsi trije vsaj svoj, vsak sam zase, da bi lahko skupno predstavljali vest tistih, ki jih gledajo. Breda Urbičeva je bila odlična predrznost, ordinerstvo in mladoletniški cinizem Ane, toda slaba in po-zerska Ana potem, ko se sesede in postane človek, potem, ko se najde.
Tone Albreht Je Pieta pojmoval bolj enostransko. Z njim vred pa tudi režiser. Preveč je bil barabski, da bi kasneje lahko deloval človeško. Edini član te mlade in zanimive trojice, ki je svoj delež vzel bolj zares kakor za odrsko šalo, je bil Gerard Niekert Alberta Ranerja. Tehnično nedosleden, se Je ujel v lastno za-vzetnost in pred občinstvom zaživel s slehernim tkivom svojega bistva. Evo: mlad igralec, če je sploh že Igralec, brez rutine in prakse, toda živ, preprosto živ in zavzet.
Odlično karakterno podobo Marije Hogendorst je podoživela Marga Filčeva, odkritje mladega obrobnega gledališča. Živa kreatura malomeščanskega ženstva, velik smisel za detajle v gesti in glasu, naravnost muzikalna odrska pojava.
Tudi Majda Skrbinškova je v materi Ane Dalders znala poiskati in predstaviti določen značaj, ki ga je izpolnila z dosledno zunanjostjo in tehtno igro. Oče Oskarja Venturinija je bil preveč solzav, da bi bil Verjeten.
Nadzornica Eva v osebi Sonje Sto-parjeve je delovala zmerno in logično: dovolj hladno za svoj poklic in dovolj toplo za njeno človečnost.
Prav tako Jože Zalar v vlogi kriminalnega uradnika, resnega ln odločnega sinonima pravičnega zakona. Sodni sluga — Branko Karbič.
Za zaključek: Gledališče Slovenskega Primorja Je z »Mladostjo pred sodiščem« menda zaključilo prvo fazo svojega delovanja. Dovolj uspešno, če mislimo na Tiemayerjevo delo. Kot edino slovensko potujoče gledališče s starim, odcvetellm avtobusom, zarjavelimi tehničnimi pripomočki, toda še vedno do neke mere ambicioznim ansamblom, bo v doglednem času lahko tudi v repertoarnem smislu povedalo kaj več, kakor doslej. Sicer bo beseda »poklicno« le slabo prilepljena etiketa na uradnem dokumentu o ustanovitvi Gledališča Slovenskega Primorja.
Sonja Mohorič
SPOBT IN TELESNA VZGOJA
PRED MOŠTVENIM PRVENSTVOM LRS V KEGLJAN
KDO BO PRVAK?
Danes se bo začelo tekmovanje SC najboljših moških keg 3 ^ naslov prvaka LRS v mednarodnem slogu za leto	^	^	l
v Mariboru, Celju, Ljubljani
POKALNO PRVENSTVO ,
SLOVENIJE V KOŠARKI
»Ljubljana« spet boljša !
Ljubljana, 12. februarja.
V ponovljeni tekmi pokalnega prvenstva Slovenije v košarki sta se danes na Taboru pomerili moštvi »Ljubljane« in »Olimpije«. Odločitev je prišla šele po tretjem podaljšku.
V regularnem času se je tekma kon- J čala z rezultatom 64:64	(42:41). Po
prvem podaljšku je bil rezultat 76:76, po drugem 80:80 in končni rezultat 90:87 za »Ljubljano«.	|
Tekma je bila ena naj lepših v tej ! st ...
K£finIgua&>“£ MoSt^sU^se :	KrUna.	»UuMjane
nepraJanoUČ"^t ^vSlst™ ta j£	£ ^bljane, Slivarja
™aio0^kž0enpCu« ivepoSaUš^hVSks?a i “S*?""* 1)0	tekZvlnju
veprv”ftaSi »Sifa^2^ !
m„iz- metal« iz Celja, Proletarec iz Zagor-->a’ »Invalid« iz Ljubljane, »Krvavec« iiz Tržiča in Branik iz Solkana.
15 sekund P^ed koncem z dvema toč- Vsako moštvo bo odigralo po en
,V1	H H i ?a -16 nastop v diieeipiinii 6 X 200 lučajev
la^Si. ^Tem pcSSžLT^ meSaj« v Mariboru, .Celju, Kranju je zmaga že nagibala k akademikom, vendaT so igralci »Ljubljane« napeli vse sile, prešli v vodstvo in obdržali prednost treh točk.
Pri »Olimpiji« je bil najboljši igralec državni reprezentant Kristan-
nje, ki bo na kegljiščih končalo konec meseca aprila.
VELIKA UDELEŽBA
Poleg danskih udeležencev prven-moštev Triglava
in	Ljubljani. Za končni vrstni red
se	bo štelo števiilo podrtih kegljev v
vseh štirih nastopih.
KDO BO ZMAGOVALEC?
_CT  __________________________________ Dosedanji republiški prvak moš-
čič, ki je dosegel 29 točk, pri zmago- tvo Triglava iz Kranja bo tudi leto«
valnem moštvu pa Zupančič, ki je dosegel 25 točk.
Po koncu tekme je predsednik Košarkarske zveze Slovenije tovariš Benedičič predal kapetanu »Ljubljane« prehodni pokal in mu čestital k doseženemu uspehu.
imelo odločilno vlogo v borbi za naj višji naslov. Njegovo moštvo se odlikuje z izredno izenačenimi igralci, kar jim daje prednost pred ostalimi.
Državni prvak Branik iz Maribora je vsekakor eden izmed glavnih konkurentov Kranjčanom. Isto velja
NASI NOGOMETAŠI V JUŽNI AMERIKI
Črve na zvezda ne more več
Internacional : Crvena zvezda 4:2 (0:1)
V drugem polčasu je Crvena zvezda popustila in domače moštvo je zlahka izenačilo, zatem pa doseglo še tri gole. Moštvo Crvene zvezde je biilo docela razbito in nesposobno, da bi se postav iilo v bran razigranemu nasprotniku. Vailoku se je dve minuti pred koncem tekme vendarle posrečilo doseči po izredno
Porto Alegro, 12. febr. (AFP).
Crvena zvezda je izgubila tudi drugo tekmo na svoji turneji po Braziliji.
Nogometno moštvo	Internacional je
v Porto Alegru preiriagalo Beograjčane z rezultatom 4:2 (0:1).
Crvena zvezda je nastopila v tejle postavi: Krivokuča, Stankovič, Zeko-
vič, Tasič, Spajic,	Ootkič, Rudinski,	veuoanrie	posrecno	ao<
Mitič, Toplak, Zivanovič (DjajičO, Va-	lepi	akedji	drugi	gol
loik.
Crvena zrvezda je tudi tokrat dobro začela in v prveni polčasu iz vrst, no zaigrala. Gospodovala je na igrišču, ne da bi dovolila domačemu moštvu. da bi uredilo svoje vrste. Svoje premoči pa gostje dolgo niso utegnili uveljaviti v golih.	Šele v 43. min.,
ko so bili v napadu tudi branilicd Crvene zvezde, j© Stankovič dosegel gol.___________________
• ia
tudi za moštvo	e*	«•&
ljane«. To so moštva.	^
Jidaj še vedno u»»W* £ * Ig ša, vendar ni ro^?n||i0 tudi ^jj. med njih ne b<>. J™iz LjoMMtjg:: Krima in Gradlb„^jjije 'S gar igralci so zadM® 0b»
izredno dobre ,rezIina<}jTai # ,, s moštvi Beton in E poteg*;*1 j,i verjetno itudi	isto	t*
mesta v »zlati sredini«. »
Gradis iz .:,oson‘c'><„ribora »Železničar 12 Morij novinec, vendar ima	1*	(g.
ki so želi že vsekaikor mnogo boljšemu mestu drufc S
ga zastopnika	Pr0Jetare«.
>Tehnometal«, ^roi . vec«, Branik iz Solka®, * so mlada moštva, k1 . .. dovdJ lc njem prvenstvu Pr?^at; it šenj, ni pa Prl^“
od "njiE1 zEidSfkakoMri*	>;
’.»to >• topili ri
Sicer pa «> to sa Zato
marsikdaj Tazoi^i ' nastop^. lahko šele po prvih ng toS* meznih moštev dal^f1 mesta v »zlati srea?iu*
v Ljutomeru , nova ženska e P^,
je
doseglo na tekmovanj gesta*> Sklenili pa so, <ja. ^ kami je 1 J n žensko ekipo. Med zen : zantofjLii* meru za kegljanje ^“ jLjset se je prijavilo preko ki že redno trenirajo.
objava ^ zvenJ:
»Partizan« . SlovenjJe telesno vzgojo
neprilik odpoveduje farsko prvenstvo v P wti 24. v in skokih, ki bi moralo " februarja t. L na Pol“>«
STRELSKO PRVENSTVO V LJUBLJANI
SD »Stane Žagar« in »Vida Pregare« vodita
Tekmovanje za prvenstvo Ljubljane
VESTI IN DOGODKI
SMUČANJE
Kozireva in Zeiller zmagovalca
Cortina cPAmpezzo, 12. febr.! (AFP). V Cortini d’Ampezzo (Italija) j je danes ^ zmagala v smučarskem j teku za ženske na 10 km Rusinja ! . -	. —	Koaireva. V hudi konkurenci 22 tek-
streljanju z zračno puško je bilo	te	' movalk iz petih dežel je prišla Kozi-
i	*	i	reva prva na cilj v času 36,57 min.,
druga je bila Hietamiks (Finska) v času 37,05 nuim., tretja Castrom (Švedska) v času 37,28 min. i*td.
V smuku za moške je zmagal Avstrijec Toni Zeiillor, ki je prevozil progo v času 2:46,2.
dni končano in seda,
žine.
vse strelske dru-
ij
. ki so sodelovale, urejujejo rezul tate in jih dostavljajo Strelskemu odboru Ljubljana. Po podatkih 19 strelskih družin, ki so uredile in že poslale svoje rezultate, se je iz teh družin udeležilo tekmovanja preko 900 tekmovalcev. Zato je tudi številka 4000 tekmovalcev, ki so jo organizatorji predvidevali, realna.
Po dosedanjih rezultatih vodi po prvi ocenitvi SD »Stane Žagar« s 135 udeleženimi tekmovalci. Po drugi ocenitvi (moštvo 30 tekmovalcev) je na prvem mestu SD »Vida Pregare« s 7198 Krogi, na drugem SD Litostroj s 6815 1 krogi in na tretjem mestu SD Radio Ljubljana s 6473 krogi. Po tretji oce- . nitvi (moštvo 10 tekmovalcev) vodi tudi SD »Vida Pregare« 2542 krogi, na drugem mestu je SD Litostroj z 2498 krogi in na tretjem mestu SD »Kajuh« z 2455 krogi.	,
Med posamezniki si delita prvo in drugo mesto Galič Stane (»Stane Žagar«) in Štrukelj Karel (»Vida Pregare«) s po 273 krogi (od 300 možnih), na tretjem mestu je Kompolšek Peter (Litostroj) z 264 krogi, na četrtem Mori Peter (Radio Ljubljana) 263 krogi itd. Po dosedanjih rezultatih je najboljši pionir, oziroma . pionirka Vodopivec Cvetka iz SD »Stane Žagar« s 187 krogi in najboljša tekmovalka Prinčič Ada SD »Stane Žagar« z 241 krogi. Strelski odbor Ljubljana opozarja vse strelske družine, da morajo dostaviti svoje rezultate do vključno 15. t. m., sicer se ne bodo upoštevali.
NOGOMET
Drugi poraz BSK v Braziliji
Belam, 12. febr. Prvak brazilske
Ske z rezultatom 26:8
ski gostje niso biU m rok0111 sel nasprotnik srbskim
kolesarstvo
Dvainštirideset
»Tour de Fran .
Dirka bo trajala	j	je	Ja	v's>
imela 22 etap. Prva eMP p8P*; Dieppe, zadnja P«J“ 0 4320K10 proga je dolga pribil
V Melbourn« j« $ prepovedan start s ^ ^
Francoski športni	IZ jti(:
obj a vi j a zanimivo P<£.tralsK» d, ? bouma: eden izmed a lzjavil*
ski h funkcionarjev Jf alsKem \ . P nekem starem	str^V
pokrajine Para »Tuna« je premagal po nekem starem a rnU str ^e-v mestu Belamu nogometno možtvo prepovedan v Me1	^
BSK z rezultatom 1:0.
Prihodnjo tekmo bo BSK odigral v nedeljo 13. februarja.
ROKOMET
Mednarodni turnir v Zagrebu
Zagreb, 12. febr. Sinoči se je začei v Zagrebu turnir v malem rokometu, ki se ga udeležujejo tudi koroška reprezentanca, reprezentanca SrbLje in dve izbrani moštvi hrvatskih rokometašev.
V prvi tekmi sta se pomerili moštvi hrvatskih rokometašev. Tekma je bila končana z zmago »belega« moštva 14:10 (6:7).
Reprezentanca Srbfcje je prepričljivo premagala izbrano moštvo Koro-
prepoveudii v
štolo kot startni zna*-- rta«, atleti ne bodo mogh	ej	$	P
je to že navada, na marveč na žvižg.	£
Samostojua planin«^® pod Triglavom« j® J* plan1 'risPf opremi lahko v pon	J®	tj *
društvu Jesenice, k	'Trif^	M'
vala svoj delež tud.	A<]0*
skarna, k.i je poskrb < j
da bodojV;
»Svet pod Tng1^ #
pir in lopo opremo Prepričani smo, gora vsebinsko ^c’^a'.v^.0 ljeno planinsko kn.^!kr'ane£ra zbranega innogo^ a	n P'58 a,\i *
leposlovja, tehničnega .a> gorniškega udejstvo povali
SAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
Karaklajič pred Gligoričem
Novi Sad, 12. febr. (Tanjugf). V , rami in premoč na šahovnici. V hudi IX. kolu šahovskega prvenstva Ju- j 6asovni stiski je Lukič ponudil re-
goslavije v Novem Sadu so biAi do- j seženi nasJednji reaultati:
S egi — Bogdanovič Temi, Karaklajič — Puc 1:0. Karaklajič je iz- , bral špansko partijo. Iz otvoritve je • prišel s prednostjo im razbil nasprotnikovo kraljevo krilo. V zanimivi ! igri figur je dobili dva kmeta. Ko je' zagrozil z novo damo. je bil Puc pri- [ sidjen vdati se. Vošpemik — Smedo-revac remi. Po izmenjavi dam sta partnerja remizirala v 24. potezi. Matanovič — Bertok remi, Milič — Trajkovič remi, MatuAovič — Ivkov remi, Janoševič — Rabar remi.
Najzanimivejša partija 1^. kola je biila partija med Grligoričem in Lukičem. Lukič je v kraljevi indtfjki tvegano naskakoval s kmeti, želeč po vsej sili priti do napada. V napadu so sodelovale skoraj vse figure. Gli-gorič je v 26. potezi žrtvoval damo za trdnjavo in skakača, toda s tem sl je omogočil odilično igro s figu-
Dobriča čošič nagrajen za roman »Koreni«
Včeraj so v uredništvu beograjskih »Nedeljnih informativnih novi-na« svečano izročili književniku Dobriču čosdču »Nagrado kritike« za njegov novi roman »Koreni«. To nagrado v znesku 500.000 din je ustanovil delavski svet NIN im jo bodo podeljevali vsako leto za najboljše 'literarno delo.
mi, kar je Grligorič odklonil, ni pa našel poti do zmage, ker se je Lukič žilavo branil. Partija je bila prekinjena v poziciji, ki obeta Lukiču zmago.
Karaklajič
Novi Sad, 12. febr. V nadaljevanju j prekinjenih partij so bili doseženi naslednji rezultati: Karaklajič : Sme-derevac 1:0 (69 potez), Djuraševič : Udovčič remi, Bogdanovič : Janoševič 1:0 (88 potez), Gligorič : Lukič remi.
Stanje na lestvici po IX. kolu: Karaklajič 6,5, Gligorič 6, Rabar, Ivkov, Bertok, Segi 5,5, Matanovič, Trajkovič, Djuraševič 5, Janoševič. Matu-inisti«. Izmed del iz ožjega izbora je j lovič, Bogdanovič 4,5, Milič, Udovčič žirija soglasno proglasila Cosičev ro- 4, Puc 3,5, Smederevac, Vošpemik, man za najboljše delo.	•	Lukič 2 točki.
Razsodišče je pregledalo (literarne tekste in izmed dvajset pregledanih del napravilo ožji izbor, pri katerem so prišli v poštev naslednji romani: Aleksandar Vučo *Raspust«, Radomir Konstanti no vič »Daj nam danes«, Ivan Potrč »Na kmetih«, Jara Ribnikar »Nedovršeni krug«, Dobriča Co-sič »Koreni« in Ervin Sinko »Opti
nimcoviceva
jsS-'
obramba
gligorič -ld4 sf#-
0-0, 5.Ld3 e5, od, o.ed d5, 12.Lg51 Dd6, 15.Dh5	g6,
15, “ io.cd ‘L-f !, 13.L:fC P '-j. la.uns go, 1C'DhS,a,nf) S186«, ^ boljše bi bilo	Ta®*'
TacS! (pravilno bi 1 te*i Ji S/fa
Tc7, 20%aiVTp^.Si ni ved rešitve) t6. -l^1 ’	1.*	^
T:eS, 23.T:e8	Tf7,
D:e«.
25.S:e8 IC:e8. ?6.h4 28.Deli + in črni e®
hovsk da bo
Dvoboj Ciric :	(|
Beograd, 12.	&
,U (Jrepinškom v _ BafH"^ valeč tega dvoboja• ^	\
ni.k ,na svetovnem na.1	-ja	v;
stvu.	.	cffl o&tLJjr
Nasprotnika l*>(>^L,itot VtiP partij.. Ce bi bil
bosta odigrala se
V Celju
Na ietošnjem ‘>”in	~‘T<1
Na letošnjem “VruovsK**^1 t prvenstvo celjskega icev, i%»y ja sodeluje 12	ij	is
dva iz Trbovelj »/»A iz RocaSke i* fn,l in. Po «OSjP?L.i
ja sodeluje mi po dva eden ter fi
na turnirju z 4.5	i#	'
Mišu ra (oba ČšK), ^	,
(oba Trbovlje).	0
Evropsko m<>-šaliovsko PrVC kc tefijfr';
Biro mednarodne	fl":
FlDE je povabil vsf. eVro
prve-.»d!"£e,j“
ruge in treij-a lu« P K naj se udeleže evrops jeip 9 ^ prvenstva 7.a leto 1955.
vezna, zadnji rok	%
15. febi u ar. Dvoboj med ^ deželami, bo dvokrožen veČ
postili
uc^eiuiiii. uu muniv-	vei/	y
skali, če se bo pri&lasl%upins^ moštev, so predvidena tekmovanja.
POMENIMO SE SE O TEM
Otrokom
(’ULEntrTm D° STIRI'
} r Letnega otroka
feni	r0tro,Ca se spre-
° °h,a*al t£Dr °trok •*«-
V'«*, ‘kula n k,retn‘e. Pleza
S
ltinio dTko?!!°k ,P°9osto kaže
n°. da nabaviml! I Z9"' Ni "«*/-f° dra<je inrnf °lr°ku sorazmer-
% 2 ;„"le’ s P°dobno Pn*i ™esta> ^leznice
^ igracf t Č Sc »Prtoi-f'a naguban’ ,°,°r n’ Pr- «'* pa-^‘tanjeu {	;!cc> P°sodice iz
l:cm Ut:"'w,e«»%»-
“ai« ««n«S 6“™as,f /wp«>, bar.
!?. sPuičanje ’	‘	,,1,ca ,n slamica
"ie '°W dnic Ur£kou- ra™ J.1 Uobuki* ln »M""* kart
V" Slino [nre„ °:bice- plaste-
primerne igrače
Seveda pridejo •ačke, k
prej našteli, kakor lutke, tricikelj,
mm
(Nadaljevanje in konec) o poštev tudi vasti papir za izrezovanje, les in
Kr, i a10 za	■	.	puhlici,	posoaice	punčke,	kun
i: l0Čt.,nal bodo različnihhrt' telefon. likalnik, ostanki blaga „Jater'h lahko ~	'	-h	obhk>	Htnih	barv.
'tol,
ia
P', vlak
sestavlja: hiše,
tetn obJnh- ,i,fA Praksa kaže 1° Zado*titi Z i!,r ?trnku ne more.
Mi
''“'»Če/O	:	“'-"urmco,
noitelu10 J ace d°™a, ki
tem-
smo
nekatere igračke, ki smo jih že po- j orodje za obdelovanje lesa, majhno
vrtno orodje, družine punčk in medvedkov, ostanki blaga za izdelovanja oblekic za lutke, posebno pa je zaželena tabla z barvastimi kredami, lako pa tablo nadomestimo z barvastimi svinčniki in papirji. Dečkom je v tem obdobju najljubša igrača matador, ki je tudi vzgojna, ker razvija konstruktivno tehnično mišljenje. Otroci v tem obdobju se zelo radi igrajo trgovino. Ta igra pa že sodi v kolektivne igre, kot so na pr. igre, o katerih otroci posnemajo zdravnika, medicinsko sestro, razne obrtnike in trgovce.
IGRAČE ZA OTROKA, KI IIODI
v Solo
Težnja šolskega otroka je globlje spoznanje svojega okolja. Najraje se izživlja v kolektivnih dejavnostih. Otrok, ki hodi v šolo, potrebuje orodje in razni material kot so na pr. les, blago, lepenka, pre-jice in razne kovine za obdelovanje.
Matador — zelo priporočljiva igrača za dečke
vozički. posodice, punčke, kuhinja.
raz-
ličnih barv.
IGRAČE ZA ŠTIRI DO ŠESTLETNEGA OTROKA V tem obdobju bomo dali otroku igrače, s katerimi lahko nekaj naredi. To so predvsem kocke različnih oblik in možnosti gradnje, razne sestavljanke iz slik, razna oblačila za otroško gledališče, bar-
Najdražje mu je tisto, s čemer lahko eksperimentira. Zato poskusimo najti otroku v stanovanju prostor, ki bo samo njegov. Tam bo postavil svoje orodje, zbirke živali, kamenja, rastlinic in izgotovljena ročna dela.
Igre šolskega otroka so pretežno kolektivnega značaja. Odrasel človek naj otroka a tem obdobju na primeren način usmerja tako, 1 d i mu pokaže najrazličnejše oblike dejavnosti in dovoli otroku, da sam 1 poskuša in oblikuje material. Pravilno vzgojen in voden otrok naj občuti ob igri veselje in razvedrilo in prek igre naj spozna tudi delo ter se tako pripravi za življenje.
Pogačnik-Toličič Slavica
Ljndem v mesta pomeni rdeč radič pozimi posebno poslastico. Kmetom, zlasti na Goriškem, kjer ga največ goje, pa daje precej dela — pa tudi lepe denarce
Dojenček in njegova prehrana
igrače moramo očistiti
le treba Ostalo mastne madeže bomo očistili eriain ,\Ce so ie-raS? • te“ 55 ©trom. Koj zatem, ko je tArjurtn*.
Je S).1 Pa	‘šolane vlažna, pa bomo posuli
—vr	i«-	z etrom. Koj zatem, ko	je	tkanina še
- tLea	je	Aolane	P»	bomo	posuli	igrata
oSmo"0; Kim,kcom ali 'mae:n€Eijo- da n®
L\Tako	"6 moa-o
i&S?	na	Primer	ll	druKa_
’ delane £iS?JLra™°
raznovrstnih tka-
kjer
pa bomo ali
ostale lise na mestih, bili madeži.
S segreto moko častimo živali, napravljeno iz belih tkanin. Ce je tkanina zelo 'umazana, jo je treba oprati z milnico, ki je dodamo salcnijak. Pri tem pa moramo paziti, da tkanine ne bomo docela zmočili in da igrače ne bomo sušili blizu pedi, ker bo v tem primeru tkanina porumenela.
Janez se rad pogovarja po telefona
1 Ce bi smrtnost dojenčkov zmanjšali na srednjeevropsko povprečje (4%), bi naša dežela vsako leto ohranila 50.000 otrok pri življenju. •Visoka smrtnost dojenčkov ni zgolj ! posledica bolezni, ki nastanejo v i često neugodnih razmerah, v katerih dojenček živi. Vzrok visoke smrtnosti otrok v tem občutljivem obdobju detinstva je treba poiskati tudi v prehrani. Nedohranjenost otrok, zlasti dojenčkov pa je veliko bolj posledica neznanja kakor Tev-ščine.
i Vzroki nedohranjenosti dojenčkov so mnogoštevilni:	nezadostna ali
nepravilno izbrana hrana, neugodne higienske razmere v katerih otrok živi, akutne in kronične bolezni, nezadostno spanje, počitek itd.
Hrana, ki jo dobiva dojenček, je pogosto kakovostno ali količinsko
nezadostna. Tudi higienske razmere, ne stati, pravočasno ne shodi, pa v katerih živi dojenček, vplivajo na | tudi njegov duševni razvoj je v njegovo nedohranjenost. Kakor' zastoju.
Pomlajena kuhinjska kredenca
V kuhinji imamo kredenco, ki nam jo je podarila še stara mati. Z njo nismo prav nič zadovoljni in neizrečeno si želimo, da bi jo zamenjali z novo. Vendar menimo, da jo je škoda prodati, ker za stare stvari malo dobimo, še boij škoda pa je, da bi jo sežgali. Stare kredence so po navadi solidno izdelane in so iz dobrega lesa. Zato se bomo raje odločili, da jo bomo popravili. Morda je celo mož priročen za tako delo. Ce ne, pa poiSčiano mizarja, ki nam za popravilo kredence ne bo preveč računal.
Spreten mizar bo iz stare kredence napravil popolnoma moderno
Go*alnj
»■■»ha 80 & ,	kako bom<>
SSS?’^ Ji?afehtTS^tno plasti kateri	»čistita	s
ali®0	a*1™1'
ne stepajmo preveč
iaTkl “e
fer S s® vsss> ni
prfiiištvo. Kredenco bo razstavil na spodnji in zgornji de!. Zgornjega i bomo obesili na steno, spodnji del i pa bo ostal na svojem mestu. Le-ta ! bo dobii novo ploščo, tako da ga bomo lahko uporabljali tudi za delovno mizo. Najbolj pa je važno, da v kredenci, oziroma sedaj v oma-
lztepall in
udariti, zato to delo opravi mož, (cer je močnejši. Z iztepanjem odstranimo lz preproge vsa dragocena vlakna in1 kolikor tanjša je palica za iztepanje, j toliko bolj Je prizadeta osnova.
Najbolje je, če preproge čistimo s sesalcem za prah. Ce ga nimate
sami, si jo boste morda lahko kje iz-leto očistimo
V«a Kbo- PT
^ek?,!
»■^rniSi v®č ni	temeljito
ra<u	,®Prog i1”1 škoduje!
St>0(jb??'s0letlf ePania 5?*trga zaradi
se « * ePaio ^n«>ge go-bpnufi stol ^2tern Vse^n?^1!0 ln Pe-in Pra™e .‘“nučene zlek-
Suil , hoji „	1
L ^epro-ah Odg/Jprn	da]f’	se vi
P0^ nCe	ui	sami, si jo uosie morua
Jo vs^l Še	tako»	posodili.	Ce dvakrat na
^W°llkri ^	!	preproge	s	sesalcem, vmes pa jih
? kneti ^ra do na dvo“ ! vsake štiri mesece z ljubeznijo Izte-pri b^jjhko pačili oa>SK«novalcev P31110* to popolnoma zadostovalo.
Naj vas spomnimo Se na to, da moramo preproge zmeraj prenašati zvite ln ne zložene.
Popolnoma napačno pa Je, če zaprašene preproge čistimo z mokro krtačo, pa bodisi, da jo pomočimo v vodo, pomešamo s salmij akom, v vodo s kisom ali pa ▼ zeljnlco. Tako čiščenje preprog Ima svojo dobro plat šele takrait, ko je preproga popolnoma izprašena. Ce pa čistimo z vodo zaprašene preproge, pa se prah spravi v kepice, ki se potem vsedajo v volnena vlakna. To pospešimo še bolj, če po taki vlažni preprogi hodimo. S tem blato v vlakna kar zabijemo.
Morda je včasih res potrebno s preprog očistiti madeže. To pa bomo opravili z bencJnom, vendar šele potem, ko jih izprašimo. V bencin namočijo volneno krpo :n z njo čistimo preprogo tako dolgo, da je krpa umazana, nato Jo zamenjamo. Ko smo Jo sčistili, jo posušimo na zraku. Ce imamo vrt, delamo to na travi v senci. Na vsak način pa moramo preprogo sušiti v senci Tudi zrak in veter preproga/n koristita. Ce so preproge perzijske ali sploh vozlane, boste videli, kako se bodo dlačice lepo dvignile, ko jah bomo spet prinesli v sobo.
ie zlek smrti sem
se volna Ce le-ta
da	sf,eUp"abl Prt ste-
■^a nJ1Marsikdaj se 00 mogla tako
&
rah, zelo ekonomično izrabimo prostor. Spodnji del razdelimo z več policami.	V spodnjem delu
imamo prostor za lonce, sklede, pekače, deske in pokrovke. V predalih pn imamo kuhalnice in pribor.
Se bolj praktično je urejen zgornji del. Predelimo ga z več manjšimi policami in lahko uredimo tako, da ima vsaka stvar svoje
Kako ugotovimo, ali je kruh dobro pečen
Kadar držimo v rokah dobro zapečen kruh, se nam bo zdelo, da je lahek. To izvira od tod, ker je dobro vzhajal. Dobro pečen kruh je okrogel in visok, medtem ko je elabo lie-čen pložčat in ozek. Sredica dobro zapečenega kruha je suha in prožna, slabo zapečenega pa vlažna in lepljiva. Ce Struoo obrnemo in po spodnji strani potrkamo z kazalcem, bomo dobili čist in snh zvok, zlasti če je kruh pravkar pečen. Pri dobro zapečenem kruhu je spodnja stran dobro pečena, včasih celo rjava. Toda napačno bi bilo, če bi na podlagi barve kruha in debelosti skorje sodili, ali je dobro pečen aili ne, ker se lahko zgodi, da kruh, ki je na zcornjl »traal dobro zapečen in z debelo skorjo, vendarle v celoti ni do kraja pečen.
mesto. V levem manjšem delu imajo prostor škatle s kavo, sladkorjem, rižem itd., posebno mesto imata steklenici za kis in olje, na notranjem delu vrat pa je majhna polička za majhne zavitke začimb. Drugi desni del, ki ga zapiramo z dvemi vrati, imamo za porcelan.
To Je zgornji del kuhinjske kredence, ki visi na steni, medtem ko ostane spodnji del na svojem mestu. Spodnji del uporabljamo hkrati kot delovno mizo.
Le-tega uredimo tako, kakor nam , bolj ustreza. V našem primeru je ; tu prostor za kozarce, skodelice, j krožnike in kanglici za čaj in kavo. | Zunanjo polico na zgornjem delu dobimo tako, da na kredenčni nastavek pritrdimo deščico. Tu pa imamo shranjeno vse tisto, kar pri deln v kuhinji najpogosteje potrebujemo.
Ce bomo tako preuredili našo staro omaro, bomo prav gotovo zadovoljni. Prvič zato, ker bomo imeli iz stare kredence dva moderna kosa pohištva, drugič pa zato, ker si bomo s praktično ureditvijo olajšala delo v kuhinji.
I čistoča telesa, perila, zibelke in sobe, čisti zrak in sonce vplivajo pozitivno na razvoj in rast dojenčka, tako neugodno higienske razmere, v katerih živi, učinkujejo škodljivo na razvoj njegovega telesa in vseh njegovih življenjskih funkcij.
Bolezni so često vzrok nedohranjenosti dojenčka. Bolezni terjajo večjo potrošnjo energije, ki jo dojenček črpa z razkrajanjem beljakovin v organizmu. Razkrajanje telesnih beljakovin je posledica povečane potrebe obolelega organizma po antitoksinih. Boj, ki ga organizem spričo tega bije proti bolezni, ovira pravilno nastajanje prebavnih sokov. Ker bolezni povzročajo izgubo teka, uživa otrok manj hrane, če jo pa užije, je ne more prebaviti. Pri nedohranjenem dojenčku, pa naj si je nedohranjenost posledica nezadostne ali nepravilne prehrane ali sad bolezni, pa je zmanjšana njegova odpornost proti okužbam: nedohranjenost torej pripravlja teren za nastajanje bolezni, bolezni pa ustvarjajo ugodne pogoje za nedohranjenost.
Nedohranjenost pa je včasih posledica tudi nezadostnega spanja in počitka. To velja za sicer pravilno hranjenega dojenčka. Da bi vedeli, kako narašča teža zdravega dojenčka, ki je bil ob rojstvu normalno težak, moramo vedeti, da le-ta običajno v petem mesecu starosti tehta dvakrat več, k.t ob rojstvu. Ce se dojenček ae razvija tako, so starši dolžni obvestiti o tem zdravnika.
Nedohranjenost ne nastopi hitro. Dojenček se najprej neha rediti, zatem pa njegova teža začne nazadovati: podkožna tolšča na trebuhu izginja, koža izgublja normalno barvo, svežost in čvrstino, mišice pa postanejo mlahave. Ce starši ne opazijo sprememb na otroku,
Razen teh zunanjih znamenj nedohranjenosti imamo pa tudi nevidno nedohranjenost, pri kateri dojenčkova teža ni vselej najboljše merilo. Mnogi dojenčki so namreč na pogled rejeni in kažejo znamenja nezdrave debelosti. To pride najbolje do izraza, ko otrok zboli in ko nezdravo debeli dojenček izgubi v nekaj dneh velik del svoje teže. Zato je treba stalno paziti tudi na to, kakšno hrano dojenček uživa. Otrok, ki ne prične pravočasno uživati vitaminov, rumenja-
'Takole lahko predelamo stare obleke
kov, zdroba, sočivja, jeter in mesa, utegne biti nedohranjen, ne glede na to, kakšen je njegov videz.
Naposled pa moramo tudi vedeti, da razen vplivov prehrane, okolja, v katerem otrok živi, in bolezni, ki izgubi le-ta tudi tolščo na prsnem j jih preboli, vplivajo na normaLn košu, nogah, rokah in naposled tudi i razvoj in rast dojenčka tudi dedna obrazu. Tako nastanejo razne | nostni činitelji. Toda ne glede na oblike slabše ali močneje izražene i številne činitelje, ki vplivajo na nedohranjenosti. Nedohranjeni do-! normalni razvoj in rast otroka, . t jenček zaostaja tudi v telesnem | zdravje, uspevanje in razvoj možni in psihičnem razvoju. Ne more dr- i samo v zdravem okolju, žati glave pokonci, ne more s bdeti,	Dr.	V.	Cupič
Kako pomladimo dracene
Dracene, kordili.no in juke so okrasne rastline z dolgimi ozkimi listi, ki so zelene, rdoče ali pa pisane
Od česa sta odvisna barva in vonj jajc
°blek0e	 -
' V parC	na	modni
Le malokdo ve, da sta barva ln
vonj kokošjih jajo odvisna od hrane, ki £> uživajo kokoSl. Tako na primer kokoš, ki se hrani s travo, deteljo in podobno, nosi jajca * rdečkasto rame- i nam rumenjakom. Ce hrana vsebuje oljnato snovi ali odpadke mesa, je rumenjak temno rumen, če pa se ko- I kož hrani z ribjo moko, raznimi od-1 padki, zlasti pa s pokvarjeno črnilo brano, bodo jajca slabega okusa, medtem ko bodo odličnega okusa, 6e se bodo kokoši hranile s primerno mešanioo lita, koruze, otrobov in nekaj mletega mesa.
«
Razen kvalitete cenimo jajca tudi I
letr^. . nioani J>a kakovosti ta teži. KokoSja jajca c‘Osnje poletje BO težka 40 do 65 gramov, povprečno
pa 50 gramov. To pomenL da tehta približno 20 jajo en Kilogram. Na lupino odpade 10, na bol jah 60, na rumenjak pa 30 odstotkov.
S čim mažemo vlažne zidove
Ce so zidovi vlažni, raztopite v dveh litrih vode 600 g mila. Ko voda zavre, vzemite krtačo in s toplo raztopino premažite zidove. Ko se bodo zidovi docela posušili, jih premažite ponovno z drugo plastjo, ln sicer s toplo raztopino galuna. V osmih litrih vode raztopite 400 g gajuna. S tem mažite zidove 6 do T dni zaporedoma. Postali bodo nepremočljivi.
Enolončnica
Na osebo računamo pest ješprenja in pest zbranega fižola. Oboje nekajkrat operemo in namočimo čez noč. Posebej namočimo tudi razsekane prekajene svinjske parklje ali kak drug slab§i kos prekajene svinjine Ješprenj in fižol skuhamo napol, nato pa dodamo pol glavice narezane-1 ga ohrovta, narezano peteršiljevo korenino, nekoliko narezane zelene, rdečega koren j čk a, rumeno kolerabico, dodamo lovorjev list in ko Je že tudi to napol kuhano, dodamo še dva. na kocke narezana krompirja. Sele proti koncu dodamo sesekljanega
zelenega peteršilja ln sesekljanega česna in Žlico paradižnikove mezge.
Ce me90 ni preveč slano, ga kuhamo lahko s fižolom in feSprenjem vred, če pa se bojimo, da bo juha preveč slana, ga kuhamo posebej in ješprenj zalivamo s svinjsko Juho. Kuhano meso narežemo na'koščke in ga pomešamo med Ješprenj.
Namesto ohrovta lahko dodamo kislo zelje. Vendar ga moramo dodati šele takrat, ko je fižol že kuhan, ker se le-ta drugače ne skuha do mehkega.
barve. Listi so razporejeni okrog stebla, pri uokaterih vrstah listi spodaj hitro odpadejo. Ako se steblo preveč dvdgne, ni rastlina več lepa, za- ( vzame pa tudi mnogo prostora. Da nam dragocenih rastlin ni treba zavreči, iih pomladimo na avojstven način. Podobno razmnoževanje uporab-
ljamo tudi pri žlahtnih visočih nageljnih, kor se sicer težko ukoreninijo.
Draceno, ki je postala previsoka, primemo z levo roko za steblo, t desno pa z ostrim nožem zarežemo steblo približno do polovice. Zarežemo, kakor kaže skica, precej poševno v smeri rasti stebla. Mnogokrat se ztro-di, da prerežemo kar celo steblo in tako uniftimo vsaj zgornji najlep&i del rastline. Zato naj vsi, ki v tem niso dovolj sigurni, na mestu, kjer hočejo pomladiti rastline, trdno pro-vežejo z žico, ki ima včasih 6e boljši u&inek kakoT rez. Žico lahko brea skrbi precej trdno privijemo s kleščami. Prerezano aili pa z iico prevezeno mesto pustimo nekoliko osušiti, nato pa ga obdamo z lončkom, kakrfinega vidimo na skici ali pa s kopo mahu. Lonček napravimo iz pločevine, ga % dvema palčkama pritrdimo na ustrezno viAino in napolnimo s rahlo vrtno zemil,>o. Največkrat uporabljamo za to čez polovico prerezano konzervno Skati jo. — 8 kepo mahu je stvar fle preprostejša. Mod mah, ki se neposredno dotika prerezanega, ozirom« prevezanega mosta, zmešamo nekoliko dobre vrtne zemlje, nato pa vse skupaj obdamo z debelo plastjo mahu tako, da nastane za pest velik« kepa. Le-to kar se da trdno prevežemo z žieo. Lonec i<n kepo pridno zamakamo, ker se *e v vlažni zemlji hitro razvijejo korenino. K o se rastline zakoreninijo, kar običajno traja najmanj pol leta. lonec odstranimo, rastlino pn odrežemo pod ukorninjonim m<*» \.to<m tor jo presadimo v glinaM ion* ček. Prav tako napravimo tudi, fo smo pomlajevali s kepo mahti, samo da kope ne odstranimo. PrffGRano steblo hitro odžene po več vrho*. ki jih tudi posadimo in dobimo novo rastline._______________________ N.	Ofjnrevc
Ce perilo pfi likanju dobi rumene madeže, ker »e fe nekoliko osladilo, ga očistimo v topli raztopini boraksa. Vendar to učinkuje le, če nitke niso ležgane.
BOROVNIČEV BISER EtfKTSB 2?.“"* Proizvod CELEIA-SAD |
DNEVNE NOVICE
Knjigovodski tečaj, katerega namen je usposobiti z dopisovanjem knjigovodje za praktično delo, se prične s 1. marcem. Tečaj organizira Ljudska univerza v Liubljani, Cankarjeva 5/III, s sodelovanjem priznanih strokovnjakov praktikov. Posamezniki, podjetja in ustanove, ki se za tečaj zanimate, zahtevajte prospekte s potrebnimi navodili do 16. t. m.
Vse hišne svete obveščamo, da bo
v torek dne 15. t. m., objavljeno v uradnem glasilu Ljubljanskega dnevnika »Glasniku« navodilo o plačilu prometnega davka in dohodnini za izvršena dela in usluge ter o socialnem zavarovanju hišnikov.
Rektorat Univerze obvešča študente vseh fakultet, da »Objave za popust za potovanje z vlakom«, ki jih koristijo v času semestralnih počitnic, veljajo le do 28. februarja 1955. Vsi dekanati imajo nova navodila o načinu izdajanja »Objav« za bodoče primere. Opozarjamo študente na gornji termin veljavnosti sedanjih ob-, jav. — Rektorat Univerze.
Ekonomski oddelek pravno ekonomske fakultete v Ljubljani skli-1 cuje sestanek dipl. ekonomistov, ki I so diplomirali na tej 'fakulteti. Se-1 stanek bo dne 19. t. m. ob 18. uri v prostorih fakultete. Kdor ni prejel pismenega vabila, se lahko še prijavi do 15. t. m. — Predstojnik.
Uprava za ceste OLO Ljubljana-okolica sporoča, da bo cesta št. 1216 Brezovica—Podpeč dne 20. febr. 1955 od 7. do 14. ure zaprta za javni promet z vozili.
Svež, čist in mladosten obraz dobiš pri trajni uporabi kozmetične maske TEINT BELL. Dobi se v vseh drogerijah in parfumerijah.
predavanja
Slovensko kemijsko društvo priredi I. predavalni večer v zvezi z ustanovitvijo sekcije za kemijo in tehnologijo goriv. Večer bo v petek, 18. febr. ob 19.30 v predavalnici Kemičnega inštituta »Borisa Kidriča« SAZU, Ljubljana, Hajdrihova ul. 18 (nasproti kopališča Kolezije) s sledečimi referati: 1. Ing. Mirko Der-melj: »Analitske metode v kemiji in tehnologiji goriv«, 2. Dr. Dušan Hadži:	»Problematika raziskave fine
strukture premoga« 3. Ing. Boris Lavrenčič:	»Perspektive modemih
postopkov oplemenitenja goriv«. — Vabljeni vsi kemiki in zainteresirani.
Umili so v Ljubljani
Krasnik Bojan, otrok. Pogreb bo danes ob 11 na 2alah.
Golob Pavla, gospodinja. Pogreb bo danes ob 15 na Zalah.
Vrtačnik Anton, upokojenec. Pogreb bo danes ob 16 na Viču.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne mame
MARUE RAKOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Vladimiru Orlu, ki ji je vrsto let lajšal trpljenje, vsem zdravnikom in strežnemu osebju aseptične klinike, ki so skušali rešiti življenje naše ljubljene mame.
Obenem prisrčna zahvala vsem organizacijam, kolektivu Cankarjeve založbe, pevcem, govorniku tov.% C. Kristanu za njegove tople pošlo-' vilne besede, vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so na kateri koli način sočustvovali z nami.
Žalujoči ostali
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste našemu dragemu možu, očetu, bratu, stricu, tastu in staremu očetu
IVANU KOSOVELU
izkazali posebno slovo in ga spremili do njegovega preranega domovanja. Posebno se zahvaljujemo Okrajnemu komiteju ZKJ Gorica, OLO, SZDL, ZB, predstavnikom ljudske oblasti in množičnih organizacij, godbi iz Prvačine, pevskemu zboru iz Ajdovščine, dr. Diezu iz Ajdovščine za požrtvovalnost, tov. Angelu Sče-pumu za posloviilmi govor in darovalcem številnih vencev.
Prav prisrčno se zahvaljujemo tovarišu sekretarju Martinu Greifu za organizacijsko in požrtvovalno delo, kakor tudi za ganljivi govor. Za vse plemenito izraze sočutja in sožalja sprejmite vsi našo naj iskrenejšo zahvalo.
Selo na Vipavskem, 11. febr. 1955.
Žalujoči: Sena Marija, otroci Slavko (Viktor), Vinko, Ernesta, Dora, Marija, Stana in ostalo sorodstvo.
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije vabi člane in i ostale na predavanje ing. Fajdige: j »Čreden j e in pomen tega načina paše na krmljenje«, ki bo v ponedeljek, | 14. febr. ob 17 v predavalnici Agronomske fakultete, Krekov trg l-II. ( Združenje rez. oficirjev, pododbor Zgornja Šiška, vabi vse člane in i nečlane na predavanje s filmom: I »Izkustva iz korejske vojne«, ki bo dne 14. febr. ob 19 v kino dvorani Litostroja. — Vabi odbor.
KONCERTI
Jutri, 14. febr., bo simfonični koncert za rumeni abonma. Dirigira brazilski gost Eleazar de Carvalho, solistki pianistka Melita Lorkovič in sopranistka Nada Vidmarjeva. — Na sporedu Mahlerjeva I. simfonija, Lisztov Koncert za klavir in orkester v Es-duru, Villa Lobosa »Bachiana Brasileira« št. 5 in De Falle »Tri-rogelnik«. Vstopnice bd 300 din na- ‘ vzdol.
Ponovitev koncerta narodne pesmi v izvedbi moškega zbora Slovenske filharmonije bo v torek. 15. febr. ob 20.15 v Filharmoniji. Dirigira Jože Hanc. Na sporedu priredbe Adamiča, Marolta, Mirka, Pahorja, Pavčiča, Preglja, Simonitija, Švare in Tomca. Vstopnice od 150 din navzdol.
Slovanske narodne pesmi poje Glasbena Matica v dvorani Filharmonije v sredo, dne 16. febr. 1955 ob 20. Dirigent Ciril Cvetko, solist Janez Lipušček, pri klavirju Zdenka Lukec-Carjeva. Predprodaja vstopnic od ponedeljka pri blagajni Slovenske filharmonije.
GLEDALIŠČA
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA
Nedelja,	13	febr.	ob	16 hi 20: B.
Shaw:	Pygmalion.	Gostovanje
ljubljanske drame v Škofji Loki. Ponedeljek, 14. febr.: Zaprto.
Torek, 15. febr.: Zaprto.
Sreda, 16. febr. ob 20: Goldoni: »Laž-nik«. Abonma K.
Četrtek,	17.	febr.	ob	20: B. Shaw:
»Candida«. Abonma F.
Petek, 18. febr.: Zaprto.
Zaradi bolezni	v	ansamblu in
priprav	za	premiero	Brucknerjeve
»Elizabete Angleške« bo Drama zaprta v ponedeljek, torek in petek.
OPERA
Nedelja, 13. febr. ob 19.30:	Verdi:
»Traviata«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 14. febr.: Zaprto.
Torek, 15. febr.: Zaprto.
Sreda, 16. febr. ob 19.30: D. Švara: »Prešeren«. Abonma red E.
Četrtek, 17. febr.: Zaprto.
Petek, 18. febr. ob 15.30: Donizetti: »Lucia Lammermoorska«. Abonma red Petek popoldanski.
Sobota, 19. febr. ob 19.30: R. Strauss: »Kavalir z rožo«. Premiera.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 13. febr. ob 15: K. Brenkova: »Najlepša roža«. Izven.
Ob 20: John van D rut en, »Griice glas«. Izven.
Ponedeljek, 14. febr. ob 19.30 in 21.15: Bernard Shaw: »Don Juan v peklu«. Gostovanje dramskega kvarteta Radio Beograd. Razprodano.
Torek, 15. febr. ob 20: Eduardo De Filippo: »Filumena Marturamo«. — Red Torek. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sreda, 16. febr. ob 20: Eduardo de Filippo: »Filumena Marturano«. — Red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji.
Četrtek, 17. febr. ob 20: John van D rut en: »Grlice glas«. Red Četrtek. Veljajo vstopnice od 10. febr.
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 13. febr. ob 16: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom popoldanska predstava.
Nedelja, 13. febr. ob 20. Budak-Fi-lipič: »Klobčič«, ljudska veseloigra. Izven. Večerna predstava.
Sreda, 16. febr. ob 20: Budak-Filipič: »Klobčič«, ljudska veseloigra. Izv. j Četrtak, 17. febr. ob 15.30: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra z godbo,1 petjem in plesom. Popoldanska predstava.	(
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860.
|
TOTI TEATER IZ MARIBORA I
V LJUBJLANI
S svojim novim sporedom gostuje v Ljubljani mariborski Toti teater. Predstave 19. in 20. februarja 1955 v veliki dvorani Slov filharmonije. Začetek v soboto ob 18, 18, 20 in 22. V nedeljo ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic dnevno od 10—12 in od 16—18 pn blagajni Slov. filharmonije.
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za nedeljo, 13. febr.
Poročila: 6.05, 7.00, 12.30, 15.00, 19.00 in 22.00.
6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 6.30—6.35 Pregled tiska — 7.15—7.30 Reklame — 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva — 8.00 O športu in športnikih: Tekač Yrj5'—
8.15 Domače pesmi za prijetpo nedeljsko jutro — 9.00 Otroška predstava: Lojze Maruško: Dežela Lenuhari j a (ponovitev) — 10.00 Družinski pogovori — Helena Puhar: Zakaj naša Metka laže? 10.10 Dopoldanski simfonični koncert — 11.00 Oddaja za Beneške Slovence — 11.20 Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.15 Venček slovenskih narodnih pesmi — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Pol ure za našo vas — 13.30 2eleli ste — poslušajte! — 15.15 Lahka glasba — 15.30 Po naši lepi deželi — Ciril Zlobec: Utrinki s poti po CmI gori — 16.00 Javni veseli večer Radia Ljubljana (ponovitev predstave z dne 31. januarja 1955) — 17.20 Glasbeni pozdravi z Vrhnike — 18.00 Promenadni koncert — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 60 minut vedre glasbe iz Radia Beograd n. oddaja — 21.00 Kulturna kronika —
21.15 Večerni operni koncert — 22.15 do 23.00 Koncert sodobne glasbe —
22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
CELJSKE VESTI
Ljudska univerza v Celju. V torek, 15. febr. ob 19.30 bo na učiteljišču pričetek dveh ciklusov predavanj: I. ciklus: Glasbena predavanja: Uvod v glasbo, Stilna obdobja, O glasbeni psihologiji. — Predavatelji: Ferlinc Boris iz Celja, Vilko Ukmar in dr. Dragotin Cvetko iz Ljubljane.
— Gramofonske plošče. — II. Ciklus: Predavanje iz tehnike: Tema iz fizike, elektrotehnike in kemije. Predaval bo ravnatelj II. gimnazije dr. Jakhel. Poizkusi. — Vpisovanje v oba ciklusa je v pisarni učiteljišča, v Centralni knjižnici in pred predavanjem v predavalnici. Učnina za vsak ciklus je 80 din. Vstopnina za vsako predavanje 20 din. Vljudno vabljeni!
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Zaradi bolezni v ansamblu odpade predstava »Hamleta« v torek, dne 15. februarja 1955.
Sreda, 16. febr. ob 19.30: Shakespeare: »Hamlet«. Predstava za sindikate. Četrtek, 17. febr. ob 19.30: Shakes-. peare: »Hamlet«. Abonma red četrtek.
Petek, 18. febr. ob 15: Shakespeare: »Hamlet«. I. šolski abonma.
Sobota, 19. febr. ob 19.30:	Shakes-
peare: »Hamlet«. Abonma red sobota (delavski) in izven.
Nedelja, 20. febr. ob 15 in 20: Norman Krasna:	»John	ljubi Mary«. Go-
stovanje v Ravnah.
Opozarjamo občinstvo, da je začetek večernih predstav »Hamleta« ob 19.30.
Na plakatih pomotoma objavljena nedeljska predstava, dne 13. februarja ob RL30 odpade.
VESTI IZ MARIBORA
Umetnostna galerija, Maribor. —
Jubilejna likovna razstava DSLU, pododbor Maribor. Na razstavi sodeluje 17 slikarjev In 3 kiparji z nad 100 umetniškimi deli.
Dežurna lekarna v nedeljo, dne 13. februarja 1955: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1.
KINO
PARTIZAN: Amer. film: »Stalag 17«. UDARNIK:	Angleški film:	»Sinovi
Mateja«.
POBREŽJE:	Italijanski	film:	»Pot
upanja«.
STUDENCI: Amer. film: »Stalag 17«.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Nedelja, 13. febr. ob 15: Twain F. P. Blaž: »Kraljevič in berač«. Izven, ob 19.30:	Donizetti:	»Kapljice za
ljubezen«. Izven. — Gostuje Janez Lipušček.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiliiiiiimiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiK
KINO »UNION«
Avstrijski film
»Hanerl«
Tednik: Filmske novosti št. 6. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. — V glavni vlogi Hanerl Martz in Paul Hor-biger. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 8.
lllllllllllllllilllllllllllllllllllllllimillllimillllllllllimimillllllllllllllll
tfUI*1""
KINO »KOMUNA«:	Ameriški film:
»Dvojno življenje«. Tednik: Filmske novosti št. 6. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega ' filma. V glavni vlogi: Ronald Col-man in Shelley Winters.
Prodaja vstopnic od 9—11 in od
14 dalje, za matinejo pa od 8 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film:	»Tajni
tovor«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Dana An-drews in Claude Rains.
Prodaja vstopnic od 9—11 in od
15 dalje.
KINO »LITOSTROJ«: Angleški film: »S čredami čez kontinent«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. — • Danes zadnjikrat!
JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Šampion«. — Predstave ob 16, 18 in 20. Dopoldne ob 10 matineja po znižanih cenah. — »PLAVŽ«: Francoski film: »Povest ljubezni«. —
 ....INN  ...............
1 N 0 »S L 0 6 **
Finski fihn
»Bela košuta«
irst rtsstf&H?’
2VX- glavni vlogi Mirtami Kalervo	.	.,e	za	fflatin
o*9-11 vru 8ddlue.
lllllllil„lllllll«llllllll,ll||lMl,li"IBl|l|l|,,,l,,llll,,"(| pop«1'
sr^r,
cenah.	.	Finsid	A®1’,«	H
CELJE: *UOT°N predstave J*1 Ifjlin: ročni venec;nS Am^ $5, ta 20.	podstave o» ‘
»Stalag 17«. P opoldne °b. ,5oi» 18.15 in 20.15. Dopo juroa.
tineja francoskega na prostem«.	ob 10 w,p
KRANJ: »STORSC filma premiera nemšk«^ u grno v živalskem vrtu .	(8	fU»%.
predvaja risane ^
Ob 15, 17 ta 19	<*»<*,
ročni venec« februarja^el’ mo, da bo 21. ,ranC. bar ^ Storžiču premiera christo« P egJ filma: »Grof M° miera bfmvrtu«
»SVOBODA«:	Prexivajskem " JI
filma: »Strup v	19, <g„„
predstave °bl’venec«.
finski film: ***£? risan®
predvaja Kinoteka
(8 filmov).
DROBNI OGLASI
ELEKTROLITSKI BAKER kupujemo v vsaki količini za izdelavo gliko ležajev za Diesel motorje. — Avto-obnova Ljubljana, Bežigrad 11.	555
DVE FOTOLABORANTKI z znanjem negativne retuše, in fotodelavko, ki bi se priučila za vsa dela v temnici, sprejmemo takoj. Hosyan, foto, Ormož.	581
VEC TRG. POMOČNIKOV sprejme trgovsko podjetje »Volna«, Ljubljana, Wolfova ulica 1-1.	582
NAMEŠČENCA IN NAMESCENKO za-administrativno delo, sprejme Zavod za socialno zavarovanje za i mesto in okraj Ljubljana, podružnica I>omžale. Pogoji: da ima najmanj 6 razredov gimnazije ali njej enako šolo in nekajletno prakso v administraciji oz. statistični službi. Plača po uredbi. Nastop službe 1. marca 1955. Prošnjo in življenjepis pošljite na gornji naslov. *; |
583
TEHNIKA ali tehničarko kemije z dovršeno Srednjo tehnično šodo, sprejmemo. Zaželena je najmanj dvoletna praksa v analitskem laboratoriju, primemo znanje iz fi-, zike in elektrotehnike in event. odslužen vojaški rok. Plača po uredbi. Prošnjo z lastnoročno pisanim življenjepisom Je treba poslati do 1. marca na Inštitut za hmeljairstvo v 2alcu.	580
ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem stroleptsja in stenografije (srednja, ekonomska šola), sprejmemo. Proš-, nje z navedbo življenjepisa in do- j sedanje službe pošljite do 20. febr. • Muzeju narodne osvoboditve, Ljubljana, poštni predal 170.	579
VEC PRIPRAVNIKOV za svoje podružnice v Celju, Kranju, Krškem, j Mariboru, Murski Soboti, Novi Go-. rici, Novem mestu Ljubljani oko-1 lici in »Transport« v Ljubljani — sprejme Državni zavarovalni zavod. Direkcija za LR Slovenijo v Ljubljani. Potrebna je popolna srednje- i šol sle a izobrazba, za pomožno'pisarniško delo bo sprejetih tudi nekaj kandidatov z nepopolno srednješolsko izobrazbo. — Prošnje s kratkim življenjepisom Je treba vložiti v 14 dneh na pristojne podružnice ali na naslov: Državni zavarovalni zavod. Direkcija za! LR Slovenijo, Ljubljana, Mildoši-' čeva 19.	578
DVO IN POLSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Mariboru, blizu parka, zamenjam za enakovredno v Ljubljani. — Vrtovec, Ljubljana, Nazorjeva 2 ali Maribor, Cankarjeva 27.
MIREN MLAD MOŠKI, ves dan odsoten, išče za takoj prazno ali opremljeno sobo. Plača dobro in točno. Naslov v upravi »Ljudske pravice«.	5226
SOBO, prazno ali opremljeno, iščem. Plačam dobro. Ponudbe v oglasni oddelek LP pod »Mirna«. HLADILNO OMARO, znamke Lindes ali slično, za ca. 0,5—0,7 m* koristne prostornine, kupimo takoj. — Ponudbe s ceno poslati na naslov: »Tehnogradnje«, Vuhred. M 139 SLUŽBO INKASANTKE sprejme žena srednjih let. Ponudbe v upr. LP pod »Inkasantka«.	657
SKLADIŠČNIKA, ki pozna elektro-material in delno obvlada skladiščne administrativne posle, takoj sprejmemo. Ponudbe na Elektro-signal, Ljubljana, Parmova 33.	593
KNJIGOVODJO-BILANCISTA in fin. knjigovodjo išče večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Nastop čim-prej, plača po tarifnem pravilniku, ozir. po dogovoru. Ponudbe pod »Samostojen« v upravo lista. 594 STENODAKTELOGRAFKA dobi takoj zaposlitev. Naslov v upravi LP.
872
STROJEPISKO I. razreda ISčemo. — Naslov v upravi lista.	873
SPREJMEMO V SLUŽBO takoj tri absolventke Ekonomske srednje Sole. Naslov v upravi lista. 874 KUHARICO, kvalificirano, Iščemo za takoj. Naslov v upravi lista. 875 KURJAČA takoj sprejmemo. Naslov v upravi lista.	878
GEODETSKEGA TEHNIKA sprejmemo. Naslov v upravi lista. 877 DOBRA STROJEPISKA dobi zaposlitev. Naslov v upravi lista. 878 VEC ZIDARJEV nujno potrebujemo.
Naslov v upravi l’sta.	879
KURJAČA potrebujemo. Naslov v upravi lista.	880
VEC KLJUČAVNIČARJEV dobi stalno namestitev. Plača po tarifnem pravilniku. Naslov v upravi Usta.
881
POMOŽNI KNJIGOVODJA išče službo. Naslov v upravi lista.	882
PRAVNIK želi namestitev. Naslov v upravi lista.
TESAR išče službo. Naslov v upravi lista.	883
TORBARSKA POMOČNICA želi namestitev. Naslov v upravi lista.
884
DEKORATIVNA RISARKA išče službo. Naslov v upravi lista. 885 BLAGAJNIČARKA išče službo. Naslov v upravi lista.	888
PEKOVSKI POMOČNIK išče zaposlitev. Naslov v upravi lista. 887 FILMSKA LABORANTKA išče službo. Naslov v upravi lista. NATAKAR Išče snamestitev. Naslov v upravi lista.	888
VEC KLJUČAVNIČARJEV, ročnih in strojnih ter strugarjev, kvalificiranih in polkvalifieiranih. sprejme »Žičnica«. Ljubljana, Tržaška c. 69. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru.	588
(8 filmov).	8
kino »thi®1*
Angleški tm
»Inšpektorje^
Lindo ta Artnur	daj avs
ob
kino »§ 1 š k A
Anglež mm
»Inšpektor j*'J
Režija Guy Hamiltonol jJD& vlogi Alastair S dstave ^ P Arthur Young. pr vstop®1* . 19 ta 21. Prodaja v*
IIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItltt|,,MI111111111111111
Rektorat Univerze v Ljubljani sporo®0
1. Zimski semester štud. leta 1954/55 se je zaključil 31. januarja 1955.
2. Redni vpis v poletni semester 1955 bo od 20. februarja do 5. marca.
3. Naknadni vpis v poletni semester 1955 bodo dovoljevali dekani pristojnih fakultet na podlagi utemeljenih prošenj do 5 aprila 1955.
5. Pričetek predavanj v poletnem semestru bo 1. marca i955.
5. Vpisi slušateljev v poletni semester 1955 bodo:
a) za slušatelje Prirodoslovno-matematično-filozofskc fakultete v kvesturi univerze, Trg Revolucije 11;
b) za slušatelje Pravno-ekonom-ske fakultete v kvesturi Univerze, Trg Revolucije 11;
c) za slušatelje Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v prostorih fakultete, Krekov trg 1;
č) za slušatelje Tehniške fakultete v poslopju Oddelka za gradbeništvo In geodezijo — »Stara tehnika«, Aškerčeva 11;
d) za slušatelje medicinske fa-
VESTI Z JESENIC
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 13. febr. ob 19.30: Norman Krasna: »Draga Ruth« Red I. Režija Marijan Stare (debut). — Scena Bojan Čebulj.
. faicurtete’ kultete v prostorih
ZOV trg 4'	*	,	Dred	«£
1. Slušatelji, W taorFSe	sern®5	0t
som Imeti ‘gSSftj ur*#go jj predložijo Pris£”jv. leŠ1f:mlcob£"v vpisu:	indeks,	u	.	kaZa	0	j
2 izvoda osebnega s 30 din). . Zdravstv^^ g
2. Prispevki za plačujej°
v znesku 200 din
tOVf T^ne potrebn®
d°ba,°Ža PrirodostavT^^ „ tee
filozofsko, Pravno-eko.	Vn
niško fakulteto pn vrat	^
Trg revolucije U« za agr j vf 6b) za	“rinarstvu	!;
gozdarstvo ta vet Kreicove<P „a i
tarju fakultete na Kre^j^jo
c) za Medicinsko
kanatu fakultete.	„a	Lst&L
4. izrednega	.ftg
fakulteti ni več	Stud«^
morejo nadaljevati^ n3 T likor so že bili vp
fakulteti.	fa'culteta	Lei* «1
5. Tehniška	f®Cjušajo	f" ne”!#
slušateljem, da	P ar,gleškiJ®vat®IJ,e,
med tujih l®?ik°rnmih p
Jezik pri honora-m	p
na Oddelku za	ru^’	^
francoski,
pa pri lektorjih P tapete- j,e
matično-filozofske	U#'v^
Rektorat^**!
Kotel
VICKI B A U M
Aloha! Aloha Nui! Godba v pristaniStu, papirnate kače, Frank je držal v roki en konec, Mamo pa spodaj na pomolu drugega. Nategnile so se in pretrgale, ladja je povlekla za seboj pestre papirnate trakove po vodi in to je bilo slovo. Chummy je tičala do ušes v cvetličnih vencih in Frank ji je dal še svoje vrste. Ko so se peljali mimo golega stožca Diamondhaida, sta vrgla dva v vodo. To je bila obljuba, da se bosta vrnila.
Se šest dni se je nadaljevala omama, s plesom na palubi in opazovanjem zvezd na gornjem krovu, s havajsko godbo in z vsem tistim navdušenjem, ki ga je pričakoval Frank, ko ni ljubimkal z malimi študentkami.	.
V pristanišču v San Pedru je stala gospa Henleyjeva in na obrazu se ji je poznalo, da se zaveda svoje dolžnosti. »Tvoj oče ni mogel priti, ker ga mučijo bolečine,« je dejala. Frank je seznanil njeno suhoparno, pergamentno osebo s PagejevimL V naglici, ko so nosili prtljago z ladje, so izkopali iz pozabe skupne znance. »Moja mati je bila rojena Stanwick,< jo je slišal Frank kaj kmalu reči.
»Stanwickov iz San Francisca?« je vpražal Page. Videti je bilo, ko da simbolično privzdiguje klobuk. Gospa Hemleyjeva se je ognila odgovoru, kajti njeni Stanwicki so bili samo South Bend Stanwidd. V avtomobilu je razburjeno zašepetala Franku: »To so Consolodated Oil Pageji, odlični ljudje.« V hiši v Osmi ulici je ležal oče v postelji Imel je blede ustnice in videti je bilo, ko da uhaja mesec za mesecem kri iz njega hkrati z bolečinami in dietičnim zdravljenjem.
Pagejevi so imeli hišo v Pasadeni, kjer so navadno preživeli nekaj zimskih mesecev; drugače pa so stanovali v Long Islandu, tam, kamor so spadali bogati ljudje iz Society registra. Hoteli so ostati teden dni na zahodu, da bi se sestali s starimi prijatelji, samo en teden, smešnih, kratkih sedem dni- Niti Chummy, niti Franku se ni zdelo možno, da bi se ločila. Telefoniral ji je in prišel ponjo, da bi šla igrat tenis. Nista p« šla na teniško igrišče, marveč sta se odpeljala z njegovim za petdeset dolarjev kupljenim avtomobilom v poročni urad in k mirovnemu sodniku in se poročila. Iz lekarne na vogalu sta telefonirala vsak svojim staršem, jima sporočila to novost in odložila slušalko, še preden so starši utegr ’ razumeti sporočilo, da bi jima odgovorili. Potem sta se odpeljala naprej, v Santo Barbaro. Chummy se je do solz nasmejala, ko je gledala Franka, kaj vse počenja, da bi se mu avto ne ustavil. Imel je še štiriindvajset dolarjev. S tem denarjem bi lahko preživela teden dni v cenenem avtocampu ali dva dni v gosposkem hotelu. Odločila sta se za hotel. Kaj se bo zgodilo potem, nista razmišljala. Skupna jima je bila le mladost in spomin na plese pod banbano, in to je zadostovalo, da sta prebila poročno noč.
puritanskih ustmc,
Stari Page, olikan sivolas mož
neprijeten. »Fant, če ste mislili, da boste takole
gnezdo, ste se unačunali!« je zakričal. Franku Je
 r   _ _ ^ ^    _____________________________________
zakričal je nazaj, da želi, da bi bila Chumrny kre ^ en cetl da mu niti na misel ne pride, da bi sprejel od PsSeJa Mati Page je dobila napad migrene, da je morala Chummy je potočila nekaj solzic, potem pa je padla ^ vratu, rekoč: »Papači, kako pa si se ti poročil z mam ^ si na to že pozabil?« To je papačija nekoliko omeh ’ so zaključili z mnogo ilegalnega whiskyja in rrLar,aj?or Takšne ugrabitve so bile v Ameriki tako običajne ^^5 . bitve žensk pri mnogih plemenih na področju rcke st^ Časniki so objavili sliko mladega zakonskega para na ^ Pr’^ ki je bila posvečena življenju gosposke družbe,	„
vedoval o romantični ljubezni, začeti pod havajskimi zaključeni z ugrabitvijo. Gospa Henleyjeva je izrezal® in jo razkazovala vsem svojim znancem.	.
Chummy se ni vrnila v svoj imenitni College v i« ^ U“° »ji su, marveč sta s Frankom najela dve sobi v eni i2m .
K trPeia
stanovanjskih hiš, rastočih v Hollywoodu iz tal. Tu zavetje ljudje, ki jih je privabljal film. Sklenili so ^
Papači je privolil v mesečno doklado, da njegova
hči ne
pomanjkanja, Frank pa se je vrnil na univerzo, d® bl « sPr;' leto študiral in doštudiral kemijo. Vsi profesorji so si l0til „ nenadne vneme in fanatične poglobitve, s katero se )	pr'«-"
rnije; toda tistega, kar je bil zamudil v letih, ko Je Yella, ni mogel nadoknaditi
Prodamo °koli 150 ton
STROJNE
LITINE
k* bo v
1 iV2"2i f ‘el>r""“
• un (v sindikalni dvorani)
PODJETJE
“MILOJE ZfiKič« Kniševac
Telefon 113 in 147
SPREJMEMO TAKOJ:
strokovnega vodjo delavnice
diplomiranega elektrotehnika ali ključavničarskega mojstra, veščega v elektrostroki, z večletno prakso,
elektromonterje
jakega in šibkega toka, po možnosti vojaščine proste,
tehnične risarje
elektrostroke,
elektrotehnika- . projektanta
za industrijske instalacije Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe s kratlcim življenjepisom naslovite na »ELEKTROSIGNAL«, montažno-tehnično podjetje- — Ljubljana, Parmova 33 — poštni predal 315.
570
SSjAVD0M“ -
s P r e j m e takoj
»ec dobro izurjeni!; slikarsko-Pleskarskih pomočnikov
Dela-
'"■■■»H,,,,,.,
lvski svet
KMeTUSKEGA POSESTVA PRESTRANEK
razpisuje del
ovna mesta za:
1 A	P1
'■ računovodjo
2n“ držm>«^lna srednia. Sola in praksa v knjigovodstvu zavnih posestvih.
' H*** knjigovodjo
A »j	Polna srednja šola in ustrezna praksa.
S'avn'ta posestva Hruševlje
^metijsJca šola in praksa v vodstvu
š j- 1/1 Posesten.
' 5(ravnika posestva Razdrto
*en*etijsfc^dpQ®	ska	Sola in praksa v vodstvu
W.PSPtf’fbe tak0j ali P3 *• aprila 1955.
r?rtna družfrilnein PravilnU5U ali P° dogovoru, ^sstranek stanovanja zagotovljena na posestvu Pw 113 doti^fu 23 delovna mesta pod 1. to 2. — za ostale
etle	Posestvih.
459 Vedite po^,P°šliite na gornji naslov. V profinjl na-o izobrazbi in dosedanjem službovanju.
XxWv
Tov
*Rhh
»TITHN« — KAMNIK |
Ž
sprejme takoj
^lk°nomista
ihr obliB da wmP VI
*uJih jezikov in prakso — Stanovanje preskrbljeno |
—	456	|
NV\\\\\\\\\\XXVXXXVvVvVXX^^^
Vadbeno podjetje
„ „ »GRADIS«
a °išče termocentrale Šoštanj
e na delo naslednje uslužbence:
gradbenih tehnikov in delovodij
“pravnik
a menze
23 Vodstvo delavsko-uslužbenske restavracije
Perfekt
no strojepisko
2nanjem stenografije
. vsako število kvalificiranih flariev, tesarjev in železokrivcev
Te
r&nski dodatek, nadurno delo in stanovanje je
te
Ugotovljeno
^UNja r,
‘GRadIs Pojasnila v
^IS' - ŠOŠTANJ
TAJNIŠTVU GRADBIŠČA
569
UPRAVNI ODBOR PODJETJA ZA VZDRŽEVANJE PROGE — KOPRIVNICA
razpisuje natečaj
za mesto nadzornika proge
na nadzorniškem okraju Mišulinovac
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
da ima srednjo tehnično šolo ali njej enako šolo in opravljen izpit za nadzornika proge pri J2 ter da je bil najmanj 3 leta zaposlen pri vzdrževanju proge ali da ima nepopolno srednjo šolo in opravljen izpit za nadzornika proge ter 8-letno prakso pri vzdrževanju proge.
Prošnje Z življenjepisom pošljite do 20. februarja 1955. Stanovanje zagotovljeno, plača po tarifnem pravilniku.
325
»ISKRA«
tovarna za elektrotehniko in fino mehaniko
V KRANJU
SPREJME TAKOJ
VEČ STROJNIH TEHNIKOV, ELKTROTEHNIKOV, STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV, ELEKTRO-MONTERJEV, TT MEHANIKOV, ORODJARJEV
512
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR GORICA
sprejme takoj v službo:
pravnika
Prejemki: temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača do 5000 din
dve strojepiski
PONUDBE Z ŽIVLJENJEPISOM DOSTAVITI NA NASLOV: TAJNIŠTVO OLO NOVA GORICA — NOVA GORICA
573
BOLNIŠNICA ZA KOSTNO TBC V ŠEMPETRU PRI GORICI
PET JEKLENK ZA KISIK
po 150 atm.
Plača po najvišjih cenah
539
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a
Vojna pošta 8315, Zagreb
razpisuje	i	|.
ofertalno licitacijo
za prodajo jeklenih, železnih, gumijastih, pločevinastih, medeninastih, svinčenih, bakrenih, duraluminijskih in drugih odpadkov za I. trimesečje 1955
Odpadki so v raznih letalskih garnizijah.
Licitacija bo dne 23. februarja 1955 ob 9. uri v pisarni Vojne pošte 9399 — Zagreb, letališče Borongaj.
Prodajni pogoji so na vpogled v Vojni pošti 9399 — Zagreb, letališče Borongaj, vsak delovni dan od 7,30 do 14,30.
Pismene ponudbe je treba izročiti Vojni pošti 9399 — Zagreb z označbo na kuverti »Ponudba za licitacijo« najkasneje 15 minut pred določenim rokom za licitacijo.
Ponudnik mora pred licitacijo pri Narodni banki položiti kavcijo v najmanjšem znesku 100.000 dinarjev ali pa ponudbi priložiti garancijsko pismo.
318
GLAVNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV ČRNE GORE TITOGRAD
razpisuje
NATEČAJ
za izdelavo idejne skice spomenika padlim borcem v veliki bitki na Pljevljah 1. decembra 1941 kakor tudi borcem iz Pljevelj in pljeveljskega okraja, padlim na drugih bojiščih v narodnoosvobodilni vojni
Za natečaj so določene naslednje nagrade:
Prva nagrada . Druga nagrada .
. 350.000 din . 200.000 din
Skupaj 550.000 din
Poleg navedenih nagrad sta predvidena tudi dva odkupa, in sicer:
Prvi odkup................. 100.000	din
Drugi odkup.................. 80.000	din
SKUPAJ NAGRADE IN ODKUPI 730.000 DINARJEV.
Rok za izročitev del za natečaj je 1. september 1955.
Program in pogoji natečaja se lahko dobe v pisarni Glavnega odbora Zveze borcev NOV v Titogradu, Bulevar revolucije 2.
Glavni odbor Zveze borcev NOV Črne gore
568
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■H■■■■■■■■«■■.
Lesno predelovalno podjetje : KZ PREVALJE
8 sedežem v Prevaljah,
razpisuje delovno mesto
lesnoindustrijskega tehnika
K dovrSeno srednjetehntčno iolo ln znanjem mizarske stroke. Plača po tar.fnem pravilniku oz. dogovoru. Prednost imajo samci. Ponudbo r življenjepisom ln opisom dosedanjega službovanja pošljite na gornji naslov.
A/WVW\AAA/WWWW\AAA/VVV\A
ZAMENJAMO
motorno kolo
INDIAN 750 c cm
B prikolico
j za lažje (200—250 ccm) ali pa} prodamo
ZDRAVSTVENI DOM OPLOTNICA
•nj
PODJETJE »TITO«
potrebuje:	Vogošča	pri	Sarajevu
STROJNE INŽENIRJE GRADBENE INŽENIRJE INŽENIRJA METALURGA STROJNE TEHNIKE GRADBENE TEHNIKE
USLUŽBENCE Z EKONOMSKO FAKULTETO ZA DELO V KOMERCIALNEM ODDELKU IN KNJIGOVODSTVU STROJEPISCE I. IN II. RAZREDA
USLUŽBENCE ADMINISTRATIVNE STROKE S SREDNJO STROKOVNO IZOBRAZBO
VISOKOKVALIFICIRANE STROJNE KLJUČAVNIČARJE ZA POPRAVILO STROJEV
VISOKOKVALIFICIRANE KOVINOSTRUGARJE, KI SO DELALI V ORODJARNAH IN DELAVNICAH ZA POPRAVILO STROJEV VISOKOKVALIFICIRANE ELEKTRIČARJE VISOKOKVALIFICIRANE SAMOTERJE-ZIDARJE
VISOKOKVALIFICIRANE VARILCE ZA AVTOGENSKO IN ELEKTRIČNO VARJENJE VISOKOKVALIFICIRANE MIZARJE
Stanovanja za samske zagotovljena, medtem ko bomo za poročene priskrbeli stanovanja do meseca julija letos, dotlej pa plačamo dodatek za ločeno življenje. Plača po sporazumu. Nastop takoj ali po dogovoru. — Ponudbe z obširnim življenjepisom pošljite podjetju.	7498
j
St 2i.8RiUno	podjetje	»Ljudska pravica«, Ljubljana Kopitarjeva ulica 8/IIL telefon St. 39-181 — Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon Štev 21-BI3 in Kulturna rubrika
• Nazorjeva ulica 10/11. — Uprava Kopitarjeva ulica *2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19. poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo
S. Jože je koma] zadrial Piki ja, da ni skočil nekam naprej v temo. Zarenčal je. Jože je
nedelja,
LJUDSKA PRAVICA
je skočil za njim. Toda Piki je že temi. »Sedaj moramo počakati,« je ran in neprestano pogledoval na nisiil, da bo tako čas hitreje minil, nama najbri ne spi,« je rekel Fran-
zi se počuti dobro1 in pripisuje svoje nepričakovano ozdravljenje skrivnostnim kapljicam, s katerimi ga je baje zdravil neki zdravnik onkraj švicarske meje. Italijanski
»Ubežal sem slrahoIamTiiiske legije«
i Pripovedovan je bivšega legionarja AnthonyjaDelmayna
(Nadaljevanje in konec)
Medtem se ie poročnik vrnil.
»Stojte!« je zakričal. »Obujte si med sodno obravnavo sem sno- Ta optimizem jebMtako močan, vaše cokle. Zadenite si na rame ; vai načrte za drugi pobeg, vaše zavoje.«	|	Iz Oraiaa so nas poslali na
Spet smo stali v pozoru — yr- | j,Lg_ v Kenadzo, ki leži 500 maall j sta golih pripornikov, inniazani'h, globoko v puščavi, da bi se pri-
Tale avstrijska mamica na smučeh se je dobro znašla. Vtaknila je svojega malčka kar v nahrbtnik. Slika kaže, da sta oba s tem zadovoljna
Saharski pesek nad Alpami
Nad Alpami so se nedavno pomikali veliki oblaki puščavskega peska, ki ga je veter zanesel iz Sahare. Zvezdama na Zugspitze je ugotovila, da so južni zračni tokovi prinesli pesek nad Alpe v višjih zračnih plasteh. Večina peska je med potjo padla v Sredozemsko morje in le manjši del je dosegel področje A!p, kjer je v višini 3000 m napolnil ozračje tako, da je postalo motno. Puščavski pesek se sicer redko pojavi nad Alpami, ni pa nič presenetljivega.
Najstarejša sulica
Na posebni razstavi v muzeju zahodnonemškega mesta Verdena je bila razstavljena tudi 150.000 let stara lesena sulica. Našli so jo v (»tankih najstarejšega ohranjenega praslona leta 1948 blizu mesta. To je najstarejše doslej znano leseno lovsko orožje sveta. Razstavljeno je bilo tudi rogovje orjaškega jelena, ki je živel na področju sedanje severne Nemčije pred kakimi 160.000 leti.
izčrpanih od vročine in žeje in gladu z velikimi svežrji na ramah im grobimi lesenimi eaklaimii na ramjenih nogah.
»Zdaj pa,« je zakričal poročnik, »v tek!« Potlej se je še obrnil k naredniku: »Glej, da se ne ustavijo,« mu je zabičal im odšel.
Sveženj, ki je med tekom po-skaikovail, mi je ogulil kožo na plečih do krvi. Želel sem zakričati na glas, toda zdelo se je, kot da so moje ustnice zlepljene od soli.
ZeleJ sem se vreči na tla im umreta, toda kar naprej sem tekel, videč pred seboj ookle ujetnika, ki je tekel pred menoj ...
Naposled... zdelo se je, ko da glas prihaja iz velike daljave... se je razleglo povelje, naj se ustavimo. Ustavili smo se, se majali kot pijani, lovili sapo im nekaj trenutkov je morallo miniti, preden smo sploh spoznali’, zakaj so nas zaustavili
Na asfaltu sta ležala dva pripornika, svežnja 9ta ležala zraven njunih opečenih teles, ležala sta tam z razkačenimi nogami.
Eden izmed omesveščenih je imel obraz obrnjen kvišku. Videti je bilo, kakor da ima oči' odprte, toda ni me videl. Njegov obraz je bil siv in brez življenja, pokrit z blatom in znojem.
Prišol je poročnik.
»Spravite ju pokonci,* je ukazal, »in v dir!«
Stekli smo, držeč obe trupli in ju tako prinesli v posebne celice — v temačne lutnje brez oken in s težkimi železnimi vrati.
Tu sem preživel novo vrsto strahot im nekatere izmed stvari, ki sem jih taikrat videl, so bile tako neizrekljivo strahovite, da jih ne morem povedaiti.
In nd' bilo konca muk vse dotlej, dokler nas niso z vlaikom prepeljali v Oran ter nas postavila pred vojaško sodišče. Že
družili »živim mrtvecem«, kot so pravili legionarji ljudem, ki so gradili Tramssanorsko železnico.
Celo tam, talko daleč od svobode sva z nekim tovarišem napravila načrt za pobeg. Toda tokrat sva bila potrpežljiva, nisva ukrepala na hitro roko. Zlagoma sva si priskrbela vse potrebno: orožje, dokumente, denar, civilno obleko.
To je bil začetek šestteden-skega pohoda po Severni Afriki, začetek 1600 milj dolge poti, polne trpljenja in nevarnosti.
Vse težave sva mogla premagati zato, ker sva trdno verovala, da bova prišla na svobodo, da se bova rešila iz tega pekla.
da sva se včasih, če verjamete ali ne, celo lahko smejala.
Smejala sva se l&hfko na primer, ko sva sedela v votlimi, izkopani v kupu premoga na železniškem vagonu. Moj tovariš je namreč napolnil prevelike ukradene škornje s papirjem im kosi brisače in potlej poplesaval ter zbijal šale kot Chaplin v starih filmih.
Toda nevarnosti še ni bilo konec. Zadnji del poti do Tam-gerja sem visel pod železniškim vagonom med železnimi drogovi in palicami, za menoi so bobnala kolesa in ovijal me je oster dim, prihajajoč iz lokomotive. Tako sem potoval sedem ur!
POT V SVOBODO
Toda celo Tanger ni bil zad-
nja etapa. Še eno hudo za,preko sva rešena.
je bilo treba premagati.
Na tajnem sestanku sva se s tovarišem dogovorila z britanskim častnikom glede pobega.
»V Tanger sta prišla ilegalno. Zato ga morata tudi zapustiti ilegalno,« nama je rekel. Pokimala sva. »Znata plavati?«
»Da, dobra plavača sva.«
»To tudi morata biti. Jutri zvečer vaju bo čakala ob vhodu v zaliv ladja. Več za vaju ne moremo storiti. Varovati se morata morskih toikov in policijskih čolnov.«
Tako sva tudi storila. Cez nekaj ur sva se pritihotapila v pristanišče in priplavala do ladje. Z nje so vrgli vrv in nekdo je vprašal: »Ali sta čila im zdrava, fantka?*
Čila in zdrava? Seveda, bila sva.
Drugi pobeg je uspel. Bila
Za do&Ko vjo£jo
DVOJNIK Francoski igralec Robert moure je vstopil v Bordeauxu v vagon brzovlaka. Ko je šel skozi jedilni vagon, je slišal, kako je neka žena rekla svojemu možu: »Ali si ga videl, kako zelo je podoben Robertu Lamouru?«
Nu te besede se je igralec obrnil in nasmehnil. Zena je hitro zašepetala možu:
»Slišal je, kaj sem rekla. Vidiš z mojo pripombo se čuti počaščenega.«
RAZLIKA Na banketu, ki so ga angleški književniki priredili v počastitev 80-letnice Sommerseta Maughama, je nekdo vprašal slavljenca, ali so mn b°lj všeč skupna kosila s književniki ali kosila v odlični družbi.
»To je težko reči,« je odgovoril, »kajti razlika je zelo velika. Na sve-
| tovljanskih kosilih jč človek zelo La_ ! dobro, toda malo, govori mnogo pove pa zelo malo dobrih stvari. Nasprotno pa naVadno jč na literar-! nih kosilih slabo, toda mnogo, govori se malo, pove pa mnogo slabih stvari-«
REDKO DIVJAD B! 3:L0 TREBA ZAŠČITITI
pred divjimi in tako imenovanimi nedeljskimi lovci
V Nemčiji, pa tudi v nekaterih v dolini Sambesi v Rodeziji y otroke in za odrasle. Človek vidi drugih deželah, so začeli ljubi- treh letih ubili nad 100.000 divjih v njih živalski svet v prosti na-telji živali opozarjati na nevar- živali. Po mednarodnem spora- ravi nedotaknjen, kakor v pra-nost, da bodo nekatere divje ži-1 zumu smejo ubiti na leto 18.000 gozdu. Večina živali je prišla na vali sploh izumrle, če jih ne bodo! kitov. Morje nenehoma naplavlja svet že v živalskih vrtovih. Ko zaščitili. Pravi lovci sicer strogo na desettisoče mrtvih morskih so bombardirali nemške živalske pazijo na divjad, da je ne- od- rib, ker izpuščajo ladje v morje vrtove, se je pokazalo, da so strele preveč. Tako imenovani nafto. Med morskimi pticami je zveri, ki pridejo nenadoma iz nedeljski in divji lovci pa seveda začela razsajati nekakšna kuga. kletk, teko plašne, da človeka tega načela ne upoštevajo in po- ] Dr. Grzimek je poudaril po- sploh ne napadejo. Nasprotno, v bijajo divjad kjerkoli in kadar-1 trebo po nekakšni novi »Noetovi večini primerov so bile pohlevne koli jo izslede. Človeštvo ima do-1 ladji«. To zahtevo so uresničili in silile so nazaj v kletke, kjer volj opraviti samo s seboj. Se v, že v 400 živalskih vrtovih, od so imele dobro hrano. Zveri so našem stoletju bo naraslo število katerih je dobra polovica v ZDA. nevarne človeku samo, če sili k
ljudi na pet milijard, če se bo razmnoževanje nadaljevalo tako kakor doslej. Obdelovalne zemlje pa je čedalje manj, ker se puščave širijo. Plodnost ljudi je narasla od časov starega Egipta tako, da zdaj že po pravici govorimo o nevarnosti, da bo zemlja v doglednem času preobljudena.
Število divjih, v novejšem času pa tudi domačih živali se nenehoma krči. V zadnjih 200 letih so nekatere vrste živali že povsem izumrle, da jih vidimo sa- I mo še na slikah. Prav tako pa bodo naši potomci samo še na j slikah videli leve, tigre, žirafe in nosoroge. To je žalostno spo- j znanje, do katerega je prišel eden j najbolj znanih evropskih ravnateljev živalskega vrta in ljubiteljev živali dr. Gerhard Grzimek na nedavnih odpravah v Afriki.
Dr. Grzimek je napisal knjigo »Za divje živali ni več prostora«, v kateri opozarja »a nevarnost, da bo cela vrsta divjih živali kmalu izumrla, če se bo nadaljevalo njihovo dosedanje brezglavo uničevanje. Nosorogov je na sve-
Ti živalski vrtovi so zdaj raj za njim v kletke in jih nadleguje.
MALI
LEKSIKON
katcnh rSle tedanje
i irnih
Iz
oblik so se pasemske ovcei
AH lahko ™otne
fotografiramo!
Kako je nastala i prvotno pomenila
basf	.	.gjslajia
Ali je ,saharin nai
T? —*d
Iz nje so s|v™pi. repe ov“*. J je bila v-otna obllk*J . MtJ«. A to.
like divje ov<c® “ doUr‘fJj» težke d« 200 r6poin>' *r 0,-
g0V1 r?alf°(najveijad>T)atl
pa argau inaj ^ k(!. y, v ca, težka do*«, repa. V nad 1 m . ^	n&ii'
obliki *P'™fer ”mi“jenlde*Bio
sov, bj ' Zdaj j*™
osem
in eso,
skem pogorju)
ovce PO vr®“
M volno, za
>n vo.to0 M mleko,
mesto
za kožo.* mleko in
in mleko.
sa za
ter **
kuPlD*
mes?
loj.
■rta*
voln°
se je lo, po ni valovi.
pg	.
ki zvočne vajo pr06tori, v onsko svetlobo, fp^^e,
terih d?1?-?® temneiSl’
rajo biti čim .^goba *“>•
de neonska	novost	v	j
aMrs-s*®1 ,
Beseda
tranoosk;:	pokran	pokradi
svečanosti
d« 80	številk-
obliki n®b..1 dvoumne so bile skrite dvou račun drugih^. ,de ^ k,
ke so im®n
o imenu'-;- ^vare^i, quae Se.ru.“fUlpravi
66	polaff*®0	w*of0*
tehnika .(risbe m k^tfc> Zdaj jih imenujem
To Je fotografija, ki kaže otok Jik Jang San, ki so ga nedavno zasedle čete LR Kitajske. Slika je posneta s kitajske ladje, ki se približuje temu otoku
busi.
Kemijska spoJ£ oi&l
nitro-anilin. *’t"eniki* ,o. holandski ^nanstve p0?na® slajša snov, karprib^ Od sladkorja te ve je P. v no 4700 krat B»r edn<»‘. rančaste. Njena nešltodU [b tem. da je P°v?f ix
Pridobivajo jo jjdelov*^
proizvodov ® in zato anilinskih t>arv ni draga.
Na 30 let obsojenega morilca so pomil®
in čeprav je bil po mnenju zdravnikov zapisan smrti, je oz
tu pet vrst. Afriških širokonosih .	sodišče	je	leta	1938
je Salo še kakih 2500. Se bolj ^sod.lo b.všega rokoborca Bruna ............................... Merazzija na 30 let težke ječe. Obsojen je bil zaradi zahrbtnega roparskega umora in samo zagovornikov' spretnost ga je rešila smrtne kazni. Takrat so namreč v Ita-
se je skrčilo število indijskih no-1 sorogov, ki so bili nekoč najpo-| gostejši v živalskih vrtovih, zdaj j pa jih je v njihovi domovini samo še 245. Na Sumatri živeče
meniti kirurg prof. Caminiti in prišel do sklepa, da gre za brezupen primer črevesnega raka. Vzlic temu je Caminiti kaznjenca operiral. Operacija se je posrečila, toda vsi zdravniki, ki so operiranca pregledali, so se strinjali v mnenju, da
Italijanski časnlk'^vljen« ‘e^-tej zvezi nedavno objav J dr ^
jo angleškega zdrav ^ str0ko s
sa uglednega kirl>rg» Dr. Kg, ka na področju rJ» . ^
nosoroge so v zadnji vojni po-, *'ji še imeli smrtno kazen, pozneje bo živel kvečjemu še nekaj mese
trdi, da se
zahvaliti za n“vul'”v' tej 1
ševnim depresivni.pra'<
vsem iztrebili. Se	pred dobrimi j	pa_ so jo odpravili.	V naslednjih 16
»Zmeraj sem	načelno proti	20 leti je dobival	svet iz Afrike	letih je spoznal Merazzi celo vrsto
pomenkovanju med	šahiranjem,	slonovino od 30.000 do 40.000 slo-	kaznilnic, naposled	pa je nevarno
toda zdaj sediva	tu	že tri ure.	nov letno. Zdaj je	v Afriki samo	zbolel.
Dovoli mi vprašanje: Kdo pa je še kakih 200.000 slonov. Da bi V bolnišnici kaznilnice San Vit-zdaj na vrsti, da napravi potezo?« razširili področje za naselitev, so tore v Milanu ga je pregledal zna-
cev. Spričo obupnega položaja so bile sodne oblasti uvidevne in so Merazzija priporočile predsedniku republik. v pomilostitev, da bi zad-nie dni svojega življenja preživel pri materi in umrl doma. In konec
B
pri maten m umri doma. in Konec sicei um« . r.jT -e presek* lanskega leta so Merazzija res iz- gih letih, ki	nj€govo
prišel do sPozn -J0 kron^V* Evans, »da postan^ej znier8j p„-srečni ljudje sk.°ra.J. utegnll®r i* raka«. Ta teorija » jasniti tudi	*j,olezcn
sicer tako njegov ^eAe\ v^^to
PISE VOJKO NOVAK RISE FRANCE SLANA
4. Današnji nočni pohod na) bi bil dokaz, da se niso ničesar ustrašili. Ustavili so se na vogalu hiše, ki je bila samo dobrih petdeset metrov oddaljena od njihovega cilja. Med nogami se jim je podil Piki. Njihov cilj so bile barake, kjer so bila vojaška skladišča. Bile so prav na robu mesta ln na samem, tako da je bil pristop do njih zelo težaven. Poleg tega so bile močno zastražene. »Ne vem, kako bo doma,« je rekel lože. »Kaj jim še nisi povedal,« je vprašal Ivan. »Pri meni vse vedo. Svarijo me. Toda nič ne pomaga.« »Jat sem tudi ie mami povedal,« je pristavil Franček.
siknil »psšt«, ker je vedel, da bo drugače jel bevskati. Piki je dobro poznal njegove ukaze. Utihnil je. »Počakati moramo,« je rekel Franček, »ob dvanajstih se menja straža. Tedaj je za nas najbolj ugodno. Ob njihovem ropotu bomo najlaže uspeli.« Ivan je pogledal na uro s fosfornimi kazalci, pri tem pomislil, kaj bo, ko bo brat opazil, da mu jo je vzel Iz predala. Manjkalo je samo ie pet minut do dvanajstih. Vtem se je Piki iztrgal Jožetu iz rok.
6. Jože izginil v rekel .Ivan
uro in mislil, da bo tako čas »Moja mama najbrž ne spl,« je cek Jožetu. »Vedno me čaka,« je nadaljeval. »Ne morem je preprositi, da bi šla spat ,Saj sede spim,' mi pravi.« »Slišiš,« je segel Jože v besedo. 2e so slišali silovit pasji lajež. »Piki,« je rekel Jože. »Bomo takoj videli, kaj bo,« je menil Ivan, ki je
E ostajal že nestrpen. Psi so še vedno lajali i od daleč je bilo slišati vpitje. »Sedaj je čas, naprej,« je rekel Ivan.
pustili. Ko se je očitno smrti zapisani, prezgodaj postarani in betežni [ sin vrnil k materi v domačo vas | Cernobbio, ki jo je zadnjikrat vi- i del, »o mu je bilo 24 let, ga niti j lastna mati prvi hip ni spoznala. Doma je hotel počakati na smrt, ki ji je bil po mnenju zdravnikov , brezpogojno zapisan.
Toda smrti ni bilo. Tedni so se zavlekli v mesece, minilo je pol leta in namesto da bi Merazzi čedalje I bolj hiral, se je začel vidno popravljati. Hude bolečine, ki jih je čutil, I ko je prišel iz kaznilnice, so popustile in naposled povsem prenehale. Mož se je zredil in samo kdaj pa kdaj ga je glavobol še spomnil na žalostno minulost.
Med prebivalci Cernobbia sta kmalu nastala dva tabora. Eni so eselili, da je Merazz-, premagal bolezen, in želeli so mu, da bi okreval, drugi pa so videli v tem ne- j kakšno prevaro pravosodja, češ da | je obsojeni zločinec samo hlinil j smrtno nevarno bolezen, da bi ga ' pomilostili.
"ma!u se je razpisal o tem čudnem primeru ves italijanski tisk. Reporterji so se napotili v Cernobbio, kjer so govorili s pomiloščenim morilcem in ga fotografirali. Meraz-
on-
Italijanski zdravnik, ki bedi nad presenetljivim Merazzijevim ozdravljenjem, pa pravi, da gre za ugodne posledice Caminitijeve operacije in diete, ki jo je predpisal kirurg operiranemu morilcu.
nici, kakor
ozdravljenje,
svoji materi
Križan
Vodoravno:	!•
(»Fidelto*, »Er°ikf‘ • ji neBe a ja „0-nji Italiji, 10. otr°k'l4.
13. vrzel, praznina, i jeni cljo. 15. mesto ob Z6°ra j« » dO nave, 17 glasbena u(joma4®rg)iil ce-klorld, 21. div.'e »u025	r
23. središče vrten*« v0giasO‘J' celine, 26. lat.nski ,|Vai. "^jia loten, 29. podzemna j3 prir vina, 32. vrsta sneg	^
i.
beno delo. enota za f*'0 oScB!IreZB9lfr^' merskem sistemu. J 7. Bi jj. V 5. predlog. 6:
tekočina. 8. težJf°iante, J® sfl* / 15. kriminalno dej	20-	>1-	g*
roman. 19. sosedni t na^JriofV s prizvokom. 22. Sols ( KS P }l r sto v Koreji. 2»- a iivl)en'S (."Jr glagola, 29. tekočina te|ia o
četnici hrvat?kega P.a
gistraturi«), 32. »ra ročno«.