itniERiSKA Domovi ima
°^li>0d l*ne

NO.
'% ?? “c /i im mm
’ W-V , JiHQAiAQQ
X CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. AUGUST 5, 1970
Nation*] KtuI international Circulation
jlOVnNIAM
msmm N«wsPAi»$$
STEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Raba nadzvočnih letal bo odložena za šludii posledic na ozračje!
Znanstveniki Združenih držav in Evrope so priporočili odložitev rabe novih nadzvočnih potniških letal, dokler ne bo proučen njihov vpliv na ozračje.
Jennie Urbančič
Po dolgi bolezni je premihula včeraj zjutraj 85 let stara rojakinja Jennie Urbančič z 255 E. 262 St, roj. Nowak v Visejcu pri Hinjah na Dol., od koder je prišla v ZDA pred 70 leti. Družina je preje živela v Nevvbur-ghu. Pokojna je bila vdova po možu Johnu, mati Josepha, Syl-vestra, Mary Shuster, Ann Du-lay, Rose, Emme Jurscik ter pok. WIIILIAMSTOWN, Mass. Jennie Zaletel in pok- Johna, Po enomesečnih posvetovanjih ses^ra Elizabeth Supan (Rock-so strokovnjaki za okolje |z j ford, 111.) in Martina (Slov.), Združenih držav in Evrope Pri_ stara mati in pramati. Bila je poročili, naj bi bila večja raba članica KSKJ št. 63, Društva sv. nadzvočnih potniških letal Regnjega telesa, Tretjega reda (SST) odložena, dokler ne bodo sv Frančiška in SNPJ št. 173. proučeni posledice in vplivi po- p0greb bo v petek zjutraj iz letov teh letal na ozračje, perfolia pogreb, zavoda na Znanstveniki so ob zaključku unjon Avenue ob 10.30, v cerkev proučevanja vprašanj zemeljske sv Lovrenca ob enajstih, nato onesnažitve v celoti, njenega na Kalvarijo, vpliva na zemljo, ozračje in	Joseph J. Zgonc
podnebje, opozorili na vpliv po- y Lake County Memorial letov nadzvočnih letal v veliki hospital West je umrl 90 let višini na temperaturo zg°rnPh stari Joseph J. Zgonc s 1123 E. plasti ozračja in posledice tega Uj gj., moj ]y[ary) roj Stražišar, za podnebje.	oče pok. Josepha Jr., Franka,
Sklad za obrambo okolja, p0k. Victorja in Louisa, 7-krat privatna organizacija v ZDA, je stari oče, 3-krat praoče, brat sklenil vložiti tožbo, s katero Louisa, Edvarda in Marije (zad-hoče prisiliti Zvezno letalsko u- nja dva v Slov.). Pokojnik je pravo, da bo najprej določila bil doma v vasi Sekršče, fara meje za hrup in vpiv na oko- R0b pri Velikih Laščah, v Slo Ije, predno bo izdala dovoljenje veniji, od koder je prišel v ZDA za polete nadzvočnih potniških (, 1907. Zadnjih 20 let je bil v letal nad ZDA.	pokoju, preje pa je bil zaposlen
Vprašanje poletov nadzvočnih pri Storage Battery Co. Bil je potniških letal ni le znanstveno, član SNPJ št. 28 in Baragovega kot so izjavljali udeleženci štu- dvora Kat. borštnarjev št. 1317. dijskih zasedanj, ampak ima tu- Pogreb bo iz Zakrajškovega podi važen gospodarski in politic-1 grebnega zavoda v petek ob 9„ ni pomen. Za sedaj obstojita le v cerkev sv- Vida ob 9.30, nato dve nadzvočni potniški letali, na Kalvarijo. Na mrtvaški oder sovjetsko in britansko-franco-1 bo položen danes popoldne ob sko. Nobeno še ni dovolj pre-skušeno in priprav Ijeno za vključitev v redni promet. ZDA se še niso niti končno odločile,
Novi grobovi
Senat je izglasoval zakonski	-----------
WASHINGTON, D.C. — Kongresnik David Pryor, demokrat iz Arkansasa, je v govoru v Predstavniškem domu dejal, da je oblastno nadziranje negova-lišč za ostarele prava burka, ki pušča ostarele, da trpe v teh negovališčih kot na “človeških smetiščih”.
Kongresnik je trdil, da štiri od petih negovališč, ki prejemajo plačila za ostarele v okviru MEDICAID in MEDICARE, ne izpolnjujejo zahtev za raven, kot jih predpisujejo zvezna določila za take ustanove. Pozval je Kongres, naj ustvari poseben odbor, ki bo študiral položaj v negovališčih za ostarele in gledal za izboljšanje razmer v njih.
in okolice
predlog za reorganizacijo pošte, ki obsega tudi 8-od-stotno povišanje plač poštnega osobja.
W A S H I NGTON, D.C. — V ponedeljek je Senat izglasoval* zakonski predlog za preureditev pošte. Zanj je glasovalo 57 senatorjev, proti pa le 7, med njimi-J. W. Fulbright, sen. E. J. McCarthy, J. Stennis, pa tudi W. Saxbe iz Ohia.
V Pentagonu so včeraj dejali, da bodo ameriške čete prihodnje 1'eto z majem umaknjene iz vseh ofenzivnih vojaških nastopov in da bodo do konca leta 1972 u-maknjene iz Vietnama vse ameriške čete z izjemo kakih 20,000 mož.
WASHINGTON, D.C. — Pred- Rjona domačih oboroženih mož stavniki Pentagona so včeraj v Južnem Vietnamu, priznali, da obstoja načrt za u-mik ZDA iz Vietnama v dosti trdni obliki, četudi ta doslej ni bil puščen v javnost. Obrambni tajnik M. Laird na bi bil članom
Sihanukov radio
HONG KONG. — S 1. avgustom je začela posebna oddaja princa Sihanuka “Glas Združene narodne fronte Kambodže”, ki obljublja, da bo podajala poslušalcem “dejstva in stvarnosti” položaja v svetu. Od kod postaja oddaja, ni znano.
Sihanuk je izjavil, da bodo oddaje sestavljene po načelih politike “nevtralnosti, neodvisnosti, protifašizma in protiim-perializma”. To so stara gesla komunistov in njihovih podpornikov po vsem svetu v napadih na politiko zahodnih sil. Nikdar seveda ne priznava levičarska propaganda potrebe po razširitvi teh zahtev na komunistični svet.
Zakonski predlog predvideva | Kongresa nedavno razkril, da ukinitev glavnega poštarja kot J bodo ZDA umaknile do 1. maja člana zvezne vlade. Pošta v bo- 2971 vse svoje bete iz ofenzivnih doče ne	bo več	zvezni oddelek,	vojaških	nastopov	v	Južnem
ampak	zvezna	javna korpora-	Vietnamu,	do	konca	leta	1972
cija, ki jo bo vodil poseben odbor 11 guvernerjev. Kongres, ki
je imel nadzor nad pošto vse od ! mož, ki bodo pa opravljali začetka ZDA, ne bo imel poslej glavnem službo vojaških sveto! nad njo nobenega pravega vpliva več, tudi ne na določanje poštnih pristojbin. Nekateri bi'riških vojakov, radi Kongresu	prihranili vsaj	'
pravico	veta v	tem oziru, pa
kaže, da bodo propadli s svojim načrtom.
Zakonski predlog, ki ga je Senat potrdil, je bil dogovorjen na
pa umaknile od tam vse svoje vojaštvo z izjemo kakih 20,000
v
valcev. Trenutno je v Južnem Vietnamu še okoli 406,000 ame-
Zadnje vesti
Predsednik Nixon ima že dalj časa načrt o umiku ameriškega vojaštva iz Južnega Vietnama. Načrt je bil izdelan po podrobnih razgovorih ameriških vojaških vodnikov v Pentagonu in skupni konierenci predstavni- v južnem Vietnamu z vojaškimi
dveh.
Jennie Barberic
V Euclid General bolnišnici je umrla v ponedeljek zvečer 70
vega pogrebpega zavoda na E. 152 St. v petek ob 10. dopoldne na Highland Park pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
Lena Petrinka
V Woman’s bolnišnici je umrla včeraj 42 let stara Lena Petrinka z 890 E. 76 St., roj. Pascola v Salernu, Ohio, žena Nicholasa, sestra Virginie Mae
kov Senata in Doma. Načelnik senatnega odbora za pošto je Gale W. McGee, demokrat iz Wyominga. V predlog so sprejeli glavna določila sporazuma, ki ga je glavni poštar spomladi sklenil s štrajkujočimi poštarji, da so se ti vrnili n?«delo.
Pričakujejo, da bo Predstavniški dom zakonski predlog sprejel v sedanji obliki še pred koncem tedna in ga poslal v Belo hišo predsedniku v podpis. Poštarji bodo potem dobili povišanje plač za 8%, vsi pa bomo plačevali višje pristojbine za razne vrste pošte, ki bodo u vedene v bližnji bodočnosti. Po novem naj bi poštna služba krila svoje stroške s poštnino, med tem ko je imela sedaj stalno ve-
ali naj taka letala grade ali ne. let stara Jennie Barberic s 16202 Ameriški znanstveniki opozar- Arcade Ave., roj. Smrdel v St
jajo posebno na strahoten hrup, Petru na Kiasu Ji!v a^’ 0 ki ga bo to letalo povzročalo, Uoder je prišla v ZDA pred 80
kadar bo letelo z nadzvočno leti in kjer zapušča brate Avgu- Cochran, pok.Leroyja Pascola,
brzino. Trdijo, da bo ta tolik-Uta, Maksa in Jurija ter sestro Virginie Eve Webber in Stelle	,	...
šen, da bi bili taki leti dovolje- Barbaro, žena Antona, mati Longenette. Pogreb bo iz Grdi-j rke primankljaje, ki Jih je bilo ni le nad oceani. Posebej opo- Oiane D’Avirro, 3-krat stara novega pogrebnega zavoda na treba kriti z davčnimi dohodki.
zarjajo na to, da bi številni po- aiati, sestra pok. -^n^ie leti takih letal visoko v ozračju nc in pok. An onie er .	0
puščali za seboj vodne hlape, ^ojna je bila c ani<~a u a s kar bi pospeševalo nastanek o- upokojencev za a er 00	.
blakov. Prav tako bi ti poleti v I okrožje- Pogreo o iz e e o
E- 62 St. v petek ob enih popoldne na Highland park pokopališče. Na mrtvaški oder bo pokojna položena nocoj ob sedmih.
Poraba lesa
OTTAWA, Kan. — V Kanadi in v ZDA porabimo povprečno na osebo letno 244 funtov lesa.
in vladnimi vodniki Južnega Vietnama. Predsednik Nixon je objavil le toliko iz tega načrta, kolikor se mu je zdelo koristno in varno. Ni namreč v navadi, da bi vojaški vodniki objavljali svoje načrte in s tem olajševali nasprotniku izdelavo njegovih.
Domače razmere so prisilile Nixona in njegove sodelavce, da so od tega načela delno odstopili. Tako je obrambni tajnik, kot trdijo v Pentagonu, povedal vodnikom Kongresa glavne dele načrta o ameriškem umiku iz Vietnama. Seveda ni nikjer rečeno, da teh načrtov ni mogoče ali da jih ne bo treba spremeniti, če se položaj v Južnem Vietnamu spremeni.
Trenutno stane vojskovanje v Vietnamu ZDA okoli 14.5 bilijonov na leto, obrambni tajnik M- Laird je izjavil, da bo ta vsota leta 1972 znižana na okroglo 5 bilijonov. Ti bodo potrebni za oskrbo in vzdrževanje 1.5 mi-
kratkem podvojili drobce v I stratosferi, od katerih bi se odbijala sončna svetloba, s čimer | bi se te gornje plasti ozračja o-grele. To bi imelo lahko močne posledice na podnebje in s tem seveda na celotno okolje f na | zemlji.
Študijska skupina, ki je priporočila odložitev rabe nadzvoč-1 nih letal, je bila zbrana, da bi pripravila temelje za izdelavo načrtov dela konference Zdru-1 Ženih narodov za človekovo o-1 kolje, ki je sklicana za leto 1972 v Stockholm na švedskem.
CLEVELAND, O. — Prišli smo v dobo, ko nam posledice inflacije delajo težave prav povsod. Tudi investicijski načrti naše federacije ne delajo nobene izjeme. Federacija se. je na primer odločila že 1. 1956, da oskrbi deželo z dobro razpredeno mrežo
Holandski izum
NEW YORK, N.Y. — Uteži v I stenah oken za lažje odpiranje oken so uvedli Nizozemci okoli | leta 1650.	j
Delno oblačno neviht. Najvišja od 70 do 75.
Vremenski prerok pravi:
z možnostjo temperatura I
Tudi financiranju federalne cestne mreže grozijo težave
reč veliko večji, kot so nanj da jim jih federacija odjema računali.	preveč. Ako hoče imeti fede-
Vse to je od leta do leta racija dosedanjo kvoto na
prometnem davku na bencin, naj potem odstopi nekaj svoje dohodnine v korist državam. Ravno te dni je sestanek guvernerjev v Columbu-su znova sprožil to zadevo in zagrozil, da bo predlagal spremembo ustave, ki naj zajamči državam večje dohodke.
Pri tem je odprto vprašanje, ali so cene za cestni gradbeni material in gradbene stroje ter stroški za delavce že dosegli vrhunec. Stavbena podjetja ne verjamejo v tako možnost. To bi pa pomenilo, da tudi $80 bilijonov ne bo zadostovalo za financiranje celotnega prvotnega načrta.
Treba bo torej misliti na nove vire financiranja, to bo pa zavleklo dela na prometni mreži. Sedaj računajo, da b? mreža mogla biti dodelana o-koli 1. 1978. Je pa zmeraj več prerokov, ki so letnico premaknili že na 1. 1980 in čez. Seveda premikajo tudi skupno vsoto investicij navzgor.
federalnih a v t o m o b ilskih cest. Ideja je bila že takrat dobro obdelana, gospodarsko stanje je oznanjalo dobo dolgoletne stabilnosti, pomanjkanje mreže avtomobilskih cest je bilo pa vsak dan ob-čutnejše. Tako je postal zakon sledeči načrt: Federacija naj razprede po vsej deželi cestno mrežo v skupni dolžini 42,500 milj. Mreža naj bo dovršena v 16 letih, torej leta 1972, investicije pa naj znašajo $41 bilijonov. K tej vsoti naj federacija prispeva 90%, ostanek naj dajo posamezne države.
Prvih deset let je bil program izvrševan, kot je bil zamišljen. Potem se je začelo zatikati. Pokazali so se prvi' znaki bodoče draginje. Predvideni letni zneski za investi-
cije so vsako leto manj zadostovali. Načrt je začel šepati, ni pa ubil prvotnega optimizma, zato federacija ni menjala ne ciljev ne lokanih načrtov v upanju, da se bo vse obrnilo počasi samo po sebi na boljše. Končno je federacija morala kapitulirati pred stvarnostjo in na novo oceniti investicijske stroške in gradbeno dobo celotnega o-mrežja.
Ocena spremembe v gradbeni dobi je bila kot tehnični predmet še najlažja stvar. Spremembe so se tikale širine cestnih odsekov, fundira-nje podlage, izbire boljšega gradbenega mate riala, popravljanje narejenih napak. Tupatam je bilo celo treba preložiti trasirane cestne proge, za kar je bilo treba misliti na nove mostove in predore. Treba je bilo začeti popravljati že opravljeno delo. Kdor se je zadnjih 10 let pogosto vozil z avtom med Chicagom in New Yorkom, je lahko na lastne oči videl, kako hitro podlegajo federalne ceste obrabi: promet je nam-
dvigalo oceno še potrebnih investicij. Danes jih cenijo že na $72-75 bilijonov, torej za skoraj 100% več kot v začetku programa. Dosedaj je bilo s federalnim zakonom preš krbljeno $50 bilijonov, torej $9 bilijonov nad prvotno predvideno vsoto. Sedaj želi uprava federalnih cest dobiti okroglo še $15 bilijonov, torej skupaj $75 bilijonov. Komisija predstavniškega doma je previdnejša. Zeli dodati še $5 bilijonov več, tako bi znašala skupna predvidena vsota že $30 bilijonov. Temu stališču se upira fede-« ralna uprava, ker ne ve, kako bi mogla kriti tako velike izdatke.
Kritje temelji namreč na štirih centih prometnega davka na bencin, kar pa mogoče ne bo zadostovalo. To bo zaostrilo boj med federacijo in državami za novo delitev prometnega davka na bencin. Države pravijo namreč, da ne dobijo dosti davčnih virov in
LOS ANGELES, Calif. — Odvetniki obtoženega C- Mansona in treh članic njegove “družine” so včeraj zahtevali, da sodnik razpravo ustavi, ker zaradi izjave predsednika Nixona o Mansonovi krivdi za umor pretekli ponedeljek v Denverju ni mogoče pričakovati nepristranosti porote. Sodnik je že dan preje zahtevo obrambe odklonil na temelju, da člani porote za predsednikovo izjavo ne vedo. Včeraj je sam obtoženi Manson pokazal losangeleski list z debelim napisom na prvi strani: Nixon dejal, da je Manson kriv! List je čuvar sicer naglo zasegel, toda porota ga je imela priložnost videti. Sodnik je nato vprašal posamezne člane porote, če bo to kaj vplivalo na njihovo mnenje. Vsi razen enega so to zanikali, pa tudi ta edini je dejal, da misli, da Nixonove besede ne bodo imele vpliva na njegovo odločitev. Kot znano je Nixon kasneje izjavil, da s svojimi besedami ni hotel vplivati na razpravo, pri tem je posebej poudaril, da moramo po ameriškem pravnem načelu smatrati vsakega za nedolžnega, dokler ni obsojen.
CORPUS CHRISTI, Tex. — Hu rikan Celia je pokončal tod v ponedeljek 13 človeških živ Ijenj in povzročil za okoli 25(i milijonov škode.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y- — G. Jarring se je včeraj razgo-varjal ločeno s predstavniki Egipta, Jordanije in nekaterih drugih arabskih držav ter predstavnikom Izraela o pri pravah za ustavitev sovražnosti na Srednjem vzhodu kot poti k pogajanjem.
JERUZALEM, Izr. — Predsednica Golda Meir je včeraj \ parlamentu objavila “brezpogojen sprejem” ameriškega načrta za končanje sovražnosti in pomiritev Srednjega vzhoda, pa nato naštela pogoje tega sprejema. Člani Gahal stranke so stopili iz vlade. Golda Meir je poudarila, da je Izrael pristal na predlog ZDA šele po posebnih zagotovilih predsednika ZDA Nixona za varnost Izraela.
BELFAST, S. Ir. — Sinoči je prišlo znova do spopadov med katoliškimi demonstranti in vojaki v Belfastu- To je bil že šesti zaporedni večer nemirov. Sinočni nemiri so bili manjši, vendar je bilo nekaj oseb ranjenih in prijetih.
/adušnica—
Jutri ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Franka Mrharja in družino s 63. ceste ob 24. obletnici njegove smrti.
Lemontskim romaricam—
Pridite vse pravočasno na določene prostore, kjer boste šle v avtobuse. Ne pozabite napisati na kovčke svoja imena in telefonske številke. Odhod v soboto, 8. avgusta!
Zadušnica—
Jutri ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Egona Bayer, bivšega finančnega svetnika v Ljubljani, ki je umrl letos 10. junija kot invalid-begunec v Bad Hallu v Gornji Avstriji.
V petek ob 8. zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv- maša za pok. Jakoba Resnika ob 2. obletnici njegove in ob 18. obletnici smrti njegove hčerke Briget Resnik.
Včeraj je bil pogreb—
Včeraj je bil pogreb 63 let starega Menry W. Blazy, ustanovitelja in predsednika Beverage Distributors, Inc., razvažal-cev Stroh piva, ki je umrl v icdeljo v Hanna House Univerzitetne bolnišnice. Pokojnik je bil trdni podpornik tujejezičnih listov v Clevelandu in je cenil njihov delež in doprinos k skupnosti. Bil je potomec Beardslee rodbine, ki se je naselila v Clevelandu leta 1844, njegov stari sče pokojni Henry W. Beardslee je bil prejšnji predsednik East Ohio Gas Company. Pokojni Menry W- Blazy je živel na 30700 Shaker Blvd., Pepper Pike 20 let. Zapustil je ženo Elizabeth, sina Kenta in hčer Anne.
Obisk iz Slovenije—
G. Franc Misjak, bivši kapetan jugoslovanske vojne mornarice, je prišel na dvomesečni obisk k svoji sestri ge. Antonette Kennick, 14122 Westropp Avenue. Gospod Misjak je rodom iz Novega mesta, živi pa v Splitu. Zelo mu ugaja v Clevelandu in zelo se zanima za ameriški način življenja. Želimo mu najlepše bivanje med nami v upanju, da bo odnesel najlepše vtise nazaj v domovino.
Vtisi o Argentini—
Pisatelj Karel Mauser bo v soboto ob osmih zvečer govoril v Baragovem domu o vtisih s svoje poti po Argentini. V s 1 vabljeni!
Neprijeten okus—
Uprava mestnega vodovoda trdi, da so neprijetnega okusa vode iz vodovoda krive alge v jezeru Erie, od koder dobiva mesto Cleveland vodo. Huda vročina zadnjih dveh tednov je pognala temperaturo vode na 76 F, kar je pospešilo rast alg v jezeru, s tem pa tudi povečalo značilen okus vode. Uprava poudarja, da je voda kljub temu okusu popolnoma zdrava za pitje, če seveda komu ob takem okusu tekne.
Višja starost
Gerontološko združenje je u-gotovilo, da se je v Sloveniji povprečna starostna doba v zadnjih 100 letih več kot podvojila. Prihodnje leto bo že desetina
Viseči stolp v Pizi
bodo začeli utrjevati
P1ZA, It. — Viseči stolp se je v letošnjem letu nagnil za nov
milimeter, toda strokovnjaki u-Slovencev stara nad 65 let, to jel pajo, da bo stolp kmalu utrjen
okrog nad 180,000 oseb. To dejstvo pa narekuje širše ukrepe, ker na žalost v Sloveniji ni več patriarhalnih družin, ki bi zagotavljale staremu človeku socialno in enokonomsko varnost.
in ustaljen. Prihodnje leto bodo namreč začeli obsežna utrjeval-na dela po temeljito premišljenih načrtih. Upajo, da jim bo uspelo temelje stolpa tako utrditi, da se bo ta nehal nagibati.
Ameriška Domovina
v 'vi i i/1 c- » v
6117 ot. CIhit A.v*Due — 431-0628 — Cl«v*l*nd, Ohio 44101
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec
““	NAROČNINA:
la Združene države:
?	$16.00 na leto; $8.00 mm pol leta; $6.00 u I mesca*
Ste Kanado in dežele liven Združenih držav:
*	$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za S mesec*
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
i $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
k $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 tor 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 149~WedsT,~Aug■ 5, 1970
Tajska na razpotju
Tajska se je v dolgoletni krizi v vzhodni Aziji le počasi približavala robu te krize. Sedaj je prišla čisto na rob, saj je od Bangkoka do kambodžanske meje le tri ure avtomobilske vožnje. Značilno je, da se za približevanje Tajske središču azijske krize ni nihče dosti brigal prav do dneva kambodžanske revolucije. Že prve dni kambodžanske krize se je nevarnost za Tajsko pokazala v vsej svoji goloti. Kriza je namreč opozorila na sledeča dejstva:
Tajska se je izredno malo resno pripravljala na nevarnost, da bi utegnila biti vpletena v vojno vihro v vzhodni Aziji. Res je poslala svojo divizijo v Južni Vietnam, toda dala je le vojake, za vse drugo so morali skrbeti Ameri-kanci. Pri tem je Tajska gledala, da ni imela prav nobene škode ali dodatne žrtve. V Bangkoku je vlada živela v u-panju, da bo zmeraj tako: kadarkoli bo potrebna ta ali ona žrtev, bo Tajska prispevala le nekaj, kar jo bo najmanj bolelo, vse drugo naj pa pade na zaveznike.
Tajska je z ameriško pomočjo ustvarila veliko privid-no blagostanje. Res je, da je k blagostanju precej pripomogel tudi izvoz riž# iz Tajske, toda glavni temelj blagostanja je bila vendarle ameriška pomoč. Zato se je na primer gospodarsko življenje v Bangkoku tako razbohotilo, da velja Bangkok za azijski Los Angeles. V resnici je bila trgovska bilanca dežele zmeraj pasivna s približno pol bilijona dolarjev, ki so ga krile ameriške podpore v najrazličnejših oblikah.
To veselo razpoloženje na Tajskem se je kazalo na najrazličnejše načine. Tajska se je na primer veselila revolucije v Kambodži,, ker se je znebila v Sihanuku neprijetnega soseda, dočim je v kambodžanski revolucijonarm vladi videla svoje prijatelje, ki bodo oddaljili komunistično nevarnost! Svoj optimizem je Tajska videla posebno podkrepljen v ameriški invaziji v Kambodžo.
Vsi to gradovi v oblakih so se nepričakovano hitro podrli pod spremembo ameriške politike, ki je imela svoj začetek v pritisku ameriške javnosti in Kongresa na Nixono-vo politiko, ki je odpoklicala ameriške čete iz Kambodže in začela izvajati novo politiko v vzhodni Aziji. Tajsko je ta sprememba hudo zadela. Sprožila je v Bangkoku pravo politično krizo. Od tam so prišla celo poročila, da v Bangkoku govorijo o možnosti državnega udara, ker na Tajskem ni demokracije in parlament ne pomeni politično ničesar, je vsa oblast v rokah vodilnih članov kabineta, pa tudi v vojaških in policijskih rokah. V vladi je položaj na Indokitajskem ustvaril delitev duhov. Vojaški krogi, policija in konservativni politiki so pod vodstvom notranjega ministra generala Charoussatiena takoj hoteli vdreti v Kambodže, da se spoprimejo s komunisti. Nasprotna skupina je pod vodstvom zunanjega ministra Khomana predlagala, naj Tajska še čaka, da vidi, kako se bo položaj v Kambodži razvijal. Preprečila je torej vmešavanje Tajske v kambodžanske vojskovanje.
Na tem sklepu se tajska politika ni mogla ustaviti. Ker je videla, da Amerika noče ostati v Kambodži, je tajski zunanji minister šel takoj na agitacijo v Manilo, Djakarto in Saigon, da pridobi te dežele za vse-azijsko koalicijo za boj proti komunizmu v Indokitajski. Načrt je spodletel na celi črti. Dal je pa tajskemu zunanjemu ministru priliko, da se je v Manili zgovarjal z državnim tajnikom Rogersom, ki mu je nalil čistega vina: Zvezna vlada ne more in noče reševati takih vprašanj brez sodelovanja s Kongresom, tam je pa razpoloženje tako, da niti misliti ni treba, da bi Amerika pristala na tajske ideje. Ko je zunanji minister Kho-man prišel domov, je dal znano izjavo, ki se je v njej bridko pritoževal nad “zmedeno” ameriško zunanjo politiko.
Negativni Rogersov odgovor v Manili ni toliko razburil tajskih vladnih krogov kot zadeva z novimi davki. Ko je namreč vlada zvedela, da ne bo več dobivala toliko podpor iz Amerike, je morala misliti na večji priliv lastnih sredstev. Zato je sklenila, da predlaga parlamentu nekaj novih davkov, seveda posrednih. Novim davkom sta se u-prli javnost in skupščina. Treba je bilo izvajati na skupščino izredno hud pritisk, da je izglasovala nove davke z — enim glasom večine! Pa še takega izida glasovanja ne bi bilo, ako se ne bi poslanci bali, da bo prišlo do državnega udara, ki bi najpreje razgnal parlament. Ravno ta slučaj priča, kako malo se Tajska zaveda nevarnosti, ki v njej živi. Saj bi vendar morala vedeti, kaj jo čaka, ako bi imela azijske komuniste za svoje sosede.
Kakšne so razmere v vzhodni Aziji priča tudi tale dogodek. Ko je Tajska iskala zaveznike za svojo koalicijo proti komunizmu, se je naravno obrnila tudi na predsednika Van Thieuja v Saigonu in Lon Nola v Phnom Penhu v Kambodži in jima ponudila obrambno zvezo. Oba sta so-
glasno odbila predlog za zvezo! Ves svet ve, da jim teče voda v grlo.
Tajsko vztrajanje po povezavi s Kambodžo in Vietna-mam ima svojo vsaj navidez praktično utemeljitev: Bangkok upa, da bi po tej zvezi dobival od Amerike tisto pomoč v vojnem materialu, ki drugače ne bo prišel do nje. Seveda je to upanje jalovo. Naše oborožene sile v Indokitajski bi že poskrbele, da naše orožje ne pride v roke, ki jim ga naša dežela noče dajati.
V Bangkoku še niso obupali. Mislijo, da bodo iz Wa-shingtona že še kaj iztisnili za obrambo svoje meje proti Indokitajski. Baje imajo izdelanih že nekaj načrtov za kanale, ki bi po njih dotekala ameriška pomoč v tajske roke. Pomoč bi dobila obliko prispevka k obrambi tajske meje proti komunizmu in naj bi bila dejansko res rabljena le za obrambo meje in ne za tajsko vojskovanje na tujem.
Vsi ti načrti niso uresničiljivi. Vsaka prizadeta država v vzhodni Aziji hoče doseči nekaj drugega: Tajska želi, da bi kdo drugi prevzel odgovornost in žrtve za njeno neodvisnost. Kambodža bi rada videla, da jo brani Tajska. Amerika želi skupen nastop proti komunizmu, ki naj bi bile v njem žrtve sorazmerno razdeljene. Laos gleda le svoje lokalne interese.
Pri takem položaju ne more nihče doseči svojih ciljev, od Amerike do Laosa.
BESEDA IZ NARODA
se ne moremo otresti pri seda- v njihovih državah in tako je nji draginji in jih ne moremo marsikaj starega, kar se je ne-kar tako v ‘hlače ali krilo’ su- k0£ tako častilo in opevalo v niti — so preveč sitne in vsilji-^ Evropi, propadlo. Šlo je v nič. ve in se ne dajo odpraviti kar gtari politični rodovi in načini
tako.
Odkod pa so te težave, ki povzročajo sedanjo draginjo, od-
so izginili, ne pa spomini na-nje.	1
Ostalo pa je po svetu še ved-
kod so prišle? In kaj je povzro- no dosti gospodarskih strokov-čilo in povzroča, da se množe^jakerv (po domače povedano:
gospodarskih mešetarjev). To so častilci ‘zlatega teleta’ — ljudje, ki znajo celo polže izkoriščati za svoje koristi. Ti mešajo in gnetijo neprestano testo za svoje ‘kolače in potice’. Na koristi drugih ali bližnjega se ne ozirajo, to ni važno za nje in njihove žepe. Vztrajajo pri svojih računih o gospodarstvu, za drugo se ne zanimajo in v njihovih glavah ni takih računov.
Taki računi so pa v gotovih
naprej in naprej. To je zanimivo vprašanje!
Na to vprašanje je hotel odgovoriti drugi rojak. Navedel je’ nekaj tehtnih vzrokov. Ce se je pri svojem razlaganju zavedal raznih okoliščin sedanjega življenja, ne vem.
Takole je pojasnjeval:
“Res je, draginjo vsi čutimo. Toda, če bi se vsaka družina, kakor tudi posameznik, prav zavedal, bi lahko tudi uvedli od-
ž 1.4-

i
KAJ
ve
POVEDATI
“stric”
6REG0R?
m
* O VSEM, KAR SE DOGAJA PO SVETU v sedanjih časih in dnevih, se da zelo, zelo dosti povedati. Za vse ni dovolj prostora. ne časa. Nekaj se pa lahko pove o tem in onem. Kar se tiče nas Slovencev v Ameriki in našega narodnega družabnega življenja, se ne moremo preveč postavljati. Se dela in žrtvuje nekaj še tu in tam, a lahko bi vozili bolj živahno in glasno. To posebno že zato, ker šolanih ljudi je zdaj več med nami kakor v prejšnjih časih. Navduševanja in pobude pa ni več toliko kakor nekoč, ko so naši preprosti pionirji ustanavljali društva in razne druge ustanove. Je tako, da v času vsakega rodu se razmere in mnogo drugega spremeni. V sedanjih časih se pa vse še posebno hitro spreminja. Prav o tem smo govorili pred nedolgim gori v Wisconsinu, kjer sem z mojim sosedom vasoval pri naših rojakih. Stari naseljenec je vprašal:
“Zakaj se pa razmere v vsakem rodu tako spreminjajo?” Pojasnjevali smo mu vsak po svoje. Do pred kratkim so učenjaki, ki se s tem bavijo, pojasnjevali, da doba ene generacije (rodu) traja nekako 33 let. Tako dobi v vsakem stoletju svet tri rodove. V času vsakega rodu se pa marsikaj spremeni v gospodarstvu, politiki in na drugih poljih življenja. V dobi treh rodov (to je v enem stoletju) se pa vse spremeni tako, da je svet v čisto drugih razmerah. V tgki propadejo celo nekatere velike države in so ponižane, da ne štejejo dosti več. Prav tako jih čas spremeni kakor mladega 24-letnega fanta, ki se mlad oženi, vse ga ima rado in občuduje (to, če je občudovanja vreden), če ni, pa v pogovorih o nem namrdeno dvignejo nosove in z očmi gori proti nebu potožijo, kaj mislijo o njem in kako sodijo o njem. Tak 24-letni ženin ob vstopu v resno družinsko življenje, v svojem začetku poln mladostnih moči, nodi možato po svetu. Vozi tako, če. ga srdča in. zdravje dobrih 30 let šprem-Ijatcg in’če tako, tudi gotove u-spehe doseže zasej za družino m domovino, feorodniki ga imajo radi. drugi ga spoštujejo. Toda, kot tak možakar po kakih 30' letih gleda nazaj, je vesel uspehov in ponosen nanje. Veliko se
je spremenilo v njegovih 30 letih. Zdaj (po 30 letih) mu že vsi pravijo ‘stric’, In kdor je vreden tega imena — čast mu! Tak stric je vreden, da hlače nosi!
Ponovim, veliko se spremeni v življenju že enega rodu. V času treh rodov pa tako, da tisti, ki so živeli v prvem rodu tega stoletja, če bi se vrnili, bi ne poznali življenja ob koncu takega stoletja.
Ko smo rojaku v visokih letih to pojasnjevali, je nas začudeno gledal. Kar naenkrat pa glasno vpraša: “Pravite, da so v vsakem stoletju po dognanjih nekaterih nekako trije rodovi. Ali prav računate? Jaz sem pred kratkim bral, da se zdaj v
por proti vedno in vedno višji časih nevarni. Posebno v gospodarskih krizah. Razpalijo strasti, pomanjkanje za obstanek jih podžiga. To pa vodi v naj skrajnejše nezadovoljstvo. Upamo, da glave, ki v teh sit-
draginji. Načinov, ki bi se jih lahko poslužili, je več.
Kakšnih?
Vsako okrožje v občinah in o-krajih bi lahko imelo svoje po-
litične klube. V naši ameriški nih dneh vodijo naše ZDA, to
demokraciji je to dovoljeno. Vodstva takih klubov bi lahko pazila, ali so v njihovih krogih, in krajih obdavčevanja primerna in upravičena? Tako tudi proti naraščajoči draginji, ki jo veletrgovine z živili povečujejo od dneva do dneva.
Draginja, ali če hočete inflacija, ne potiplje samo nekatere. Tisti, ki so bogati, jo čutijo, toda, ker nimajo praznih žepov, jih ne grize inflacija tako kakor male ljudi, zlasti revnejše upokojence, ki jim pokojnine dona-šajo komaj za suh kruh.
Ti si ne morejo privoščiti raznih postrežb kakor bogati, ker razne vsakdanje postrežbe so drage. Bogati in tisti, ki v teh časih dobro služijo, si lahko pri-
dobro razumejo. Bog jim daj srečni izhod iz njih. Smo v resnih časih, bolj, kakor se tega zavedamo.
Takega mnenja je o teh sitnostih in težavah
Stric Gregor
naši Ameriki po šolah dogajajo voščijo mnoge postrežbe, revni čudne reči. Baje mlada dekleta, ki so komaj stara 12 let ali kako
Pevski zbor Triglav
CLEVELAND, O. — Že dolgo se nisem oglasila. So počitnice in vročina pritiska, da se je težko pripraviti k pisanju. Pevske vaje se bodo pričele 17. septembra in upam, da se bomo vsi veseli in zdravi sešli, pa privedli s seboj tudi 'kaj noVih pevcev in pevk.
Novic je med članstvom zbora več vrst. Umrl je sin Josepha
naši župniji. K svojim bratom, sorodnikom in prijateljem je prispel iz Beograda v Jugoslaviji rev. Ciril Zajec, ki je večkrat maševal v naši cerkvi.
Nadalje sta bila na kratkem oddihu tudi dva naša misijonarja, rev. Alojzij Suhy iz mesta Lime v Peruju. To mesto je svetovno znano po svetnicj Rozi Li-manski, v letošnjem letu pa je ponovno postalo mesto svetovnega zanimanja zaradi velikega potresa, ki je nastal tam letošnjo pomlad. Rev. Suhy je tam misijonar, ker v Južni Ameriki zelo primanjkuje duhovnikov.
Drugi misijonar iz naše župnije, ki je bil na obisku, je pa rev. Frank Zagorc, ki deluje v Ugandi v Afriki. Obema misijonarjema želimo, da bi si v domačem kraju nabrala novih moči za nadaljnje delo.
Zadnjo nedeljo v juliju smo imeli posebno slovesnost. Soma-' sevala sta rev. dr. Alojzij Tomc, župnik in ustanovitelj slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi, ki je obhajal 40-letnico duhovniške službe, in pa njegov nečak rev. Ciril Tomc, ki je novomaš-nik. Skupno slovesno daritev sta darovala v nedeljo, 26. julija, ob 10.30 v naši cerkvi. Rev. dr. Alojziju Tomcu čestitamo k njegovemu tako lepemu jubileju, njegovemu nečaku rev. Cirilu Tomcu pa, da je dosegel tako lep in vzvišeni poklic. Obema kličemo: Ad multos sanos an-nos!
Zdravko Novak
leto več, so nekatere že matere.
Sedanja ‘civilizacija’ jih vzgaja po sedanjih načinih. Po njeni “novi morali”! Če bo tako šlo, bomo v prihodnjih desetletjih'
imeli ne samo tri, ampak kar E mu ne daš najmanj pol
si ne morejo. Zato je videti po'MMusa, pa Carolina Simčič, po mestnih in vaških oglih več1 mama Tonyja Simčič. Vsem na-in več starčkov z dolgimi lasmi,1 še sožalje. Nekaj jih je odšlo ker striženje stane dandanes po na obisk v Slovenijo, Marie Pi-
nekaterih mestih' celo nad 3 dolarje. brivski pomočniki pa še
vik z družino pa pojde tja ta mesec. Z obiska so se vrnili Sa-
rodov v vsakem desetletju In če bo tako, bajgali, bomo imeli vsake kvatre nov rod!”
Rojaku sem najprvo mislil postreči s svojim mnenjem o tem. A v istem trenutku sem spoznal, da bi imel kaj malo u-speha. Tako pač on gleda na te razmere in tako jih razume. A pri vseh šalah pri takih pogovorih pa ostane le resnica, da razmere v dobi vsakega rodu se zelo spremene. Tako je šlo do sedaj in bo šlo tudi za naprej.
Te spremembe v časih rodov pa prinašajo seveda velike tež-koče v našem gospodarskem, kulturnem in političnem, kakor tudi v socialnem življenju. Ni
gledajo za napitnino (tips), a če'bina Beričič z družino in sva-
____j	čopa- kom S. Beričičem. Ella in Carl
ka”, te kaj pisano pomeri s po- j Samanich se podasta v Florido gledom gor in dol. Tako si sko- na svatbo sorodnikov. Margie in ro samo pri striženju las skoro,J°e Peresutte sta si ogledala ob petak, ko greš v kako boljšo znane slepove, Joe Pultz in že-brivnico. In razne mestne dame,!na s*3 na oddihu v Campside, ki hodijo bolj po prstih, si dajo Pa-, Marian Drobnick in mož pa še nohte polirati na rokah in v Michiganu. Moje počitnice so nogah, nekatere pripeljejo še bile v bolnišnici in doma. V sep-pšičke s seboj strič in še krem- j tembru se bom pridružila mo-peljčke jim dajo polirat. Ta po- žu, ko bo odšel kot delegat na strežba pa stane še več, okrog konvencijo SNPJ.
15 in več “copakov”. In koliko | Zaročila sta se Sharon Cul-je še drugih postrežb, ki se jih kar in Frank Loucka ml. Česti-Ijudje privoščijo, dokler je v že- tamo!
pu dovolj “cvenka“ za take Kot je bilo že javljeno, pride-stvari. Yes, mnogi ljudje so se j0 prihodnji mesec na gostova-razvadili.	'ne v Ameriko odlični godbeniki
Zadnje čase se je začelo v teh in pevci Lojzeta Slaka iz Slo-ozirih precej spreminjati. Manj venije. Nastopili bodo 5. in 6.
potrebno niti preprostemu člo- dela je, zato manj dohodkov, septembra v SND na St. Clair
veku metati poglede daleč od sebe, da vidi te spremembe.
Nadurna dela so jenjala. Stavke Avenue, 7. septembra pa na iz-ustvarjajo večjo in večjo neza- letniških prostorih ADZ. Vse Najde jih kar okrog sebe in pri1 poslenost. Več ljudi si ne more podrobnostih o tem gostovanju sebi, ki ga grizejo dan za dnem j več privoščiti vsega tistega ka- objavlja Tony Petkovšek na bolj in bolj — gospodarsko in kor preje. In če bo šlo tako na- WXEN-FM radio sporedu. Tam drugače.	J prej, bo več in več ljudi kosma-1 zveste tudi, kje so na razpola-
Je res, da čas nekako hitreje tih in dolgolasih.	j go vstopnice. Obisk Slakovih'
vse spreminja. Napredka, kij Predsednik Nixon že dalj ča- nastopov vsem priporočam, nam prinaša več in več udobno- sa svari javnost in one, ki infla-| Naši članici Marie Pivik in
sti, smo vsi veseli. Kdo naj bi ga ne bil. Toda, ta napredek v u-dobnostih, ki nam olajšuje težave na nekaterih potih življenja, ima seveda tudi svoje težave. U-dobnost in napredek nam ugajajo. Zahteve pa tako, tako, včasih so kisle in kar težke. Branimo se jih — a ubraniti se jih ne moremo. Tisti, ki radi svetujejo ‘zdravila’ proti takim gospodarskim sitnostim, pravijo! “Kar malo pasove ‘zategnite’ in s tem boste omejili zahteve svojih želodcev ..Jaz, Gregor, tega nasveta ne morem sprejeti, ker imam premah ‘trebušček’,; da bi mi hlače na njem bolje stale. Vidite,- našvetbv je1 dosti Če so uporabni in praktični,’fo je nekaj drugega.
Pustimo šale in dovtipe ob
cijo povzročajo. Dosti ga ne po- Margie Lučka kar dobro učita slušajo. Zdaj on tu in tam, ko mladi krožek 77. Kar dobro pose nanj obračajo, naj poseže v hirajo slovensko petje in bese-razne zmešnjave — z molkom de. Le tako naprej! Ko bo Tri-odgovarja “nix”! In kakor zgle- glav opešal, bodo lahko ti mlada, če bo šlo tako naprej — bo di poprijeli, nas začel “nix” še bolj objema-!	Anna Jesenko
ti z raznimi krizami. Amerikan-j	------o------
ci smo v krizah doma in po sve-1 tu. Stara zapadna Evropa, ki je s svojimi narodi razdeljena v manjše in večje države, je vladala tudi razne kolonije. Ni po-J zabljeno, kako so Španci, Fran- njo nedeljo, 9. avgusta, je dru-cozi in Angleži imeli roke nad ffa nedelja v mesecu in nedelja vsem gospodarstvom po vseh Društva Najsv. Imena Jezuso-kolonijah. Izžemali so, kar se je vega) — nedelja mož in fantov, izžemati dalo. Ko so s tem po- Skupna sv. jnaša in sv. obhajilo želi tekom' zgdhjih 300 let, kar job osmih.'’Zberemo se' ob'7.45 v se je dalo iri ko'sp's tem; izko- Prostorih pod cerkvijo,; da skupr riščevanjem tudi razdražili rey-jno odidemo v cerkev. Sestanek nejše sloje po svojih deželah .ih ta mesec zaradi počitnic odpa-
Diuštvo N1J v župniji Marijinega Vnebovzetja
CLEVELAND, O. — Prihod-
strani. To lahko storimo. Gospo-! drugod do skrajnost, so odpori de.
darske težave, ki trkajo na naša teh tudi izpodmaknili podlago' V preteklem mesecu smo ime-vrata bolj in brij vsak dan, teh starimi aristokratskemu redu H več duhovniških obiskov
IZ NAŠIH VRST
Cleveland, O. — Drago uredništvo! Tukaj Vam pošiljam ček za obnovitev naročnine in se Vam obenem lepo zahvaljujem za prijazno obvestilo.
Ameriško Domovino imam zelo rada in ne bi mogla biti brez nje, posebno sedaj v tej moji bolezni, ko ne morem nikamor več iti. Res sem že v letih, saj bom 14. avgusta dopolnila 83 let. Bližam se koncu življenja na tem svetu.
Sprejmite moj srčni pozdrav!
Mrs. Mary Rogell
«
Waterford, Wis. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam poštno nakaznico za polletno naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in jo tudi redno dobivam.
Želim Vam veliko uspeha in veliko zadovoljstva pri Vašem delu Lepo pozdravljam vse pri Ameriški Domovini. S spoštovanjem!
Mrs. Mary Goryup
•
Barberton, O. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto v naprej. Res že bolj slabo vidim, a brez Ameriške Domovine ne bi mogla biti. Prilagam 1 dolar za tiskovni sklad.
Vse skupaj prav lepo pozdravim in Vam želim veliko u-speha!
Mrs. Jennie Hete
• r'_
Bridgeport, Conn. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam pošiljam enoletno naročnino in prilagam dva dolarja za podporo listu.
Želim Vam veliko naročnikov in veliko božjega blagoslova. Vas lepo pozdravljam!
Martin Horvath
0
Euclid, O. — Spoštovana A-meriška Domovina! Priloženo Vam pošiljam polletno naročnino v znesku $8.
Z listom sem vsesplošno zadovoljna. Veselim se že Kotičko-vega strička ter upam in želim, da; bi'se dnu v poletju zBbljšal reVmaRzernj Gotovo! si bo v teh vročih, soparnih dneh nabral mnogo hudomušnih odgovorov za našo slovensko mladino.
S spoštovanjem!
Silva Grasselli
ZADNJA PRAVDA

J. S. BAAR


“Adam je imel od nekdaj mirno roko, morda je hotel kokoš samo zapoditi, zadel jo je s kamenčkom in kokoš je imela dovolj,” je menil Martin.
“Lahko mogoče,” je popuščala Manca; “pa saj vedno zvabljajo naše kokoši k sebi in pobirajo naša jajca in jih prodajajo; to dobro vem; im^m trikrat toliko kokoši kakor oni, a še polovico toliko jajc ne prodam- Sama po-tovka iz mesta mi je tako pravila.”
“Dež bo,” je rekel z mirnim glasom Martin; nalašč je tako rekel, da bi odvrnil pogovor drugam. Vse v njem vre nekake negotovosti. Ali se hoče Adam maščevati? Ali mu je s tem napovedal vojsko, ali pa se je to le slučajno zgodilo?
“Gosi imamo v ječmenu,” zakriči nenadoma Manca.
In res so se dvigali iz zelenega, toda že precej visokega ječmena beli gosji vratovi s polnimi golšami.
“Zakaj jih ne zapreš?” se je jezil Martin, ko je videl pohojeno žito.
“Saj niso naše — Zgornjih so.”
“Huš, huš . .. toh, toh, toh!” vpije Manca in gosi racajo iz žita in res naravnost skozi odprta vrata k Zgornjim- Samo ena neubogljivka, ki je najbrž še lačna, lovi še vedno s kljunom klas za klasom in izbira mehka zrnca.
“Ali boš šla, mrha!” zavpije Martin, sezuje coklo in jo vrže na predrzno gosko. Ej, tudi Martin ima čudovito dobro roko. Gos je bolestno gagnila, raztegnila perutnice in že je sedela kot cmok.
“No — ti si ji dal,” se zasmeje radostno, škodoželjno Manca, skoči v ječmen in prinese gos in coklo. “Samo nogo ima zlomljeno, položim jim jo tukaj na mejo, jo bodo že našli.” Toda Martin ne zine več niti besedice. Sram ga je, jeza ga je minila, ni tega storil nalašč, niti ne ve dobro, kako se je zgodilo, da je vrgel coklo po gost, lahko bi kdo mislil, da jo je iz maščevanja. Martin gre po dvorišču Vanja. Martin gre po dvorišču in gleda skozi plot k Zgornjim, če bi videl Adama. Naravnost bi mu zaklical: “Adam, ne zameri, ubil sem nehotoma vašo gos.” Toda na bratovem dvorišču ni žive duše- Najbrž se še niso vrnili s travnika.
Adama ni na travniku. Deteljo kosi, preden bi odcvetela; ne
da bi le že končal in mogel domov k ženi in otrokoma, na katere vedno misli pri delu. Slednjič pa odide s koso na rami in s coklami v roki bos po mehki travnati stezi proti domu. Skrbno se ozira proti nebu, ki se začenja oblačiti; solnce ne zahaja čisto, komarji pikajo kot besni, lastovice letajo nizko nad žitnim poljem- “Dež bo,” meni sam pri sebi Adam, “in ‘v senah' dešte — na kosu klešte’ ” — je sklenil, da bo kosil tudi v dežju, samo da dohiti Martina in bo delal pri njem na svojem delu, se ž njim pogovarjal, ž njim hodil na delo in z dela, se ž njim posvetoval in veselil, kakor da se ni nič zgodilo. “Kosila bova v ‘Spovinah’, zjutraj vstanem navsezgodaj, in ko pride Martin na travnik, se bom že jaz tam sukal pa mu zakličem: “Zaležal si, Martin, brez zajtrka boš!” Martin se bo nasmehnil in odgovoril: “Kupil si ga bom, če ga ne dado.” Tako se veseli Adam po potu. Pa kaj je to? Tam-le za njihovim skednjem čisto sama sedi razčeperjena goska. Gospodarja je zagledala, iztegnila vrat in zakričala: “kakaka — kaka-ka,” — kakor bi tožila. S perutnicami plahuta, bije ž njimi ob travo in se ne more ganiti z mesta. “Kaj pa ti je, goska?” jo dvigne Adam. “Jojoj, nogo imaš zlomljeno, kdo pa ti je to naredil?”
“Le poberi jo,” se je oglasila tedaj Manca, kakor bi bila čakala na ta trenutek. “Kakor vi nam, tako mi vam, ječmena nismo sejali za vaše gosi!”
Kakor bi trenil, so pozabljene vse spravljive misli. Sreča, da je Manca takoj zbežala iz vrta. Gos je letela za njo čez plot in za njo ostre besede: “Le požri jo, lakomnica, saj si itak svoje lastne ne privoščiš niti o sv-Martinu.”
Pri iias doma ni navada pozdravljati se pri srečanju z besedami “klanjam se”, “poljubljam roko”, ali “sluga”. Take neod-kritosrčne pozdrave so si izmislili meščani. Zato pa je navada pozdravljati se z besedo božjo in spregovoriti med seboj: “Kje si pa hodil?” ali “kam pa greš?” Če kosiš seno ali žanješ žito, če seješ ali spravljaš krompir, če mlatiš na podu ali trgaš sadje, moraš zaklicati: “Bog daj srečo,” in nato se ti zahvalijo: “Bog daj!” Tako kažejo pri nas doma ljubezen do bližnjega, in le zakrknjeni sovražniki gredo drug mimo drugega kot živali — mol-
Glasbeni ansambel Lojze Slak pride v Cleveland
Ve sicer, česa bi se prej lotil, v ,	,	,	.
toda travnik mora počakati. Niti L ^ Adam na svoje dvori_ h kosilu m sel domov, cel dan ]e	zaloputnil za sebojj
kosil, ker se detelja tudi brez • ^ da ^ ^	^
rose lepo kosi, trava pa ne. Tudi vrgel na tla> malo da se niso on je nezadovoljen. Tista zadeva	^ obesil; malo da
s kokošjo ga silno jezi. Ni storil ^
nalašč, neljub slučaj je tako	. . A ,	,	, ,
1 Kaj pa ti je, Adam, da se tako
jeziš?” ga je vprašala Krejčeva mati, ki je bila tudi slabe volje. Gos se ji je izgubila iz jate; ženica ima dela, da ne ve, kje se je glava drži, in še potepenko naj bi lovila po Klenči. Odgovora niti ne čaka, stopi naprej pri sprednjih vratih in kliče: “Goska, goska, goska, gosgos-gos!”
“Tiho bodite, škoda jezika!” je zavpil na njo Adam tako, da so tudi zraven pri Martinu slišali. “Manca je poslala Dodli kokoš, ko je bila v postelji, dal sem ji torej zato takoj gos, ker je do njenega pestovanja še dolgo.” Vsako besedo sliši Martin-Kdor zasmehuje njegovo ženo, zasmehuje in sramoti seveda tudi njega samega. Zato se mora potegniti za- ženo in se tudi bo.
“Gos sem pobil jaz, žene nikar ne mešaj v to reč,” je prišel iz skednja in možato povedal Ada-
CLEVELAND, O.— Slovenska izseljenska izseljenska matica je pripravila za letošnjo jesen v sodelovanju s posebnimi odbori rojakov v Ameriki daljšo koncertno turnejo znanega glasbenega ansambla Lojzeta Slaka v Ameriki in Kanadi.
V Clevelandu so sestavili odbor iz članstva društev in radia, ki bo pripravil vse potrebno za nastope gostujočega ansambla Slaki v Clevelandu in njega okolici.
Koncert glasbenega ansambla Slaki se bo vršil v Clevelandu v soboto, dne 5. septembra in v nedeljo, dne 6. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.; v ponedeljek, dne 7. septembra na farmi AMLA v Leroy, Ohio- V četrtek, dne 10. septembra bo pa izredni koncert za člane upokojencev v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave., Euclid, Ohio.
Vstopnina za člane Klubov upokojencev je cena vstopnice $2. Te si nabavite pri tajnikih klubov v predprodaji, za vse ostale posetnike je vstopnina v SND na St. Clair Ave. $4. In za na farmo AMLA v Leroy pa $3. Nakup in za rezervacijo vstopnic splošne vstopnine se obrnite na sledeče:
Tino’s Tavern, 6030 St. Clair Ave.; Tivoli Interprise, 6419 St. Clair Ave-; Slapnik Florist, 6620 St. Clair Ave.; Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd. (M. Dolšak 481-0870), Slovenian Society Home, 20713 Re-cher Ave.; Mihelich Hometown Restaurant, 830 Babbitt Rd., Euclid.
Ernest Peterin je zapisal o Lojzetu Slaku tole: “V priljubljeni oddaji ljubljanskega radia naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Najmanj vsaka tretja skladba je Slakova. Če imajo Slaki koncert, je dvorana vselej premajhna- Če pa Lojze Slak raztegne 'harmoniko na veselici in skupaj s triom ter pevci vžiga polke in valčke, se vrti ob njegovih melodijah nekaj sto parov, posluša pa jih tudi nekaj tisoč. Vse to kaže, kako si je simpatični muzikant Dolenjskega s svojimi fanti pridobil simpatije poslušalcev v ožiji Dolenjski ali na Gorenjskem, na štajerskem, na Primorskem in Pomurju.”
Z odliko so Slaki prepotovali že velik del Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Francije.
Dokaz velike popularnosti Slakov je število prodanih gramofonskih plošč z njihovimi skladbami. Več kot milijon so jih že prodali, kar je za majhen slovenski narod velika številka. V priznanje je prejel Lojze Slak eno zlato in tri srebrne plošče. Dosedaj so Slaki posneli
nanesel; kamenček je bil komaj kot oreh, samo za šalo ga je Vrgel, niti roke ni iztegnil, pa imaš — kokoš je padla. Jezi se na svojo roko, ki redkokdaj zgreši- Sicer se rad pobaha s to roko, češ, da zbije vsako hruško z drevesa, na katero pomeri. Pa kaj hruška, kokoš, kokoš! Ne, nanjo bi ne smel meriti, to se razume. In Manca, ta lakomna Manca je zato tako reč počela, kakor da je ob kravo. Neumnost je, ker se vse zdi, kakor da bi se maščeval radi botrinje: pa na to niti od daleč ni mislil. Vse bo razložil Martinu in zaklical, kakor hitro ga zagleda na dvorišču: “Martin, ne bodi hud, to' in to se je zgodilo, izberi si iz moje jate kokoš, ki ti je všeč, in jo vzemi.” Po bratovsko se bosta poravnala. Vsak na enem bregu prepada stopita. Ko bi z obeh strani iztegnila roke, lahko bi dosegla drug drugega, podala si roke in premostila bi prepad. Adam kosi, da mu v hrbtu poka,
9 gramofonskih plošč, deseta je pred izidom, enajsta pa bo verjetno posneta nalašč za ameriške in kanadske Slovence.
Kdo so Slaki? Kdo so torej ti, ki s pesmijo in glasbo vzbude pri človeku na živ spomin mladosti in ki nam približajo domačo vas in našega človeka kot malokdo?
To so Slaki! Pod tem imenom jih pozna vesoljna Slovenija in tudi daleč prek domačega kraja je segel njihov glas.
Vodja ansambla je Lojze Slak, od narave obdarjen glasbenik, saj so skoraj vse skladbe (viže) njegove. Ob njegovi harmoniki nastopata v triu še kitarist Niko Zlobko, pravnik, in študent Franc Sever, ki igra berdo (bas). S triom pa nastopajo tudi pevski kvintet “Fantje iz Praprotna”- V njem pojejo: prvi tenor elektroinženir Andrej Bergant, drugi tenor skladiščnik Janez Habjan, bariton strojni tehnik Jože Šifrer, druga basista pa sta skladiščnik Janez Kalan in strojni tehnik Janez Dolenc.
To so torej ti fantje Slakovega ansambla. Različni so njihovi poklici, pesem pa jih združuje v ubrano celoto, kakršne najdemo le redkokdej.
Slakovi fantje pravijo: Amerike se veselimo, še bolj pa srečanj z našimi rojaki, kot same dežele, čeprav bo tudi to za nas veliko doživetje. Sploh pa Slaki našim rojakom v Ameriki in Kanadi niso tujci. Mnogi ste jih že poslušali na obisku domovine, saj so igrali na raznih prireditvah na tradicionalnem pikniku
za izseljence, na njihove gramofonske plošče, ki jih imajo naši ljudje v Ameriki in Kanadi.
Dragi rojaki in rojakinje! Nastopi ansambla Slaki, bo doživetje za obe strani: za godce in pevce in za poslušalce, saj nam bodo Slakovi fantje prinesli nekaj tako našega, tako prelep šopek melodij iz njimi košček domovine, ki nam bo verjetno v lep spomin in veselje.
Slakov ansambel ima sedaj na repertoarju nad sto pesmi. Gotovo bodo za to turnejo določili najpopularnejše, tudi nepozabno “Kadar pa mim’ hišce grem”, ki so jo ustvarili nedavno.
Glede prodaje vstopnic za koncerte- Razprodaja bo po merilu: kdor bo prvi, boljši sedež dobi. Zato rezervirajmo si vstopnice zgodaj in za datume koncertov, ki so vsakemu prikladni. Prisrčno smo vsi vabljeni na to zanimivo koncertno in plesno prireditev najbolj priljubljenega slovenskega narodnega zabavnega ansamble Lojzeta Slak iz Ljubljane.
Publikacijski odbor:
Louis Kaferle
Vodniki Kongresa uživajo posebne ugodnosti Forda
WASHINGTON, D.C. — Najmanj 19 vodilnih članov Predstavniškega doma in Senata ima od Ford Motor Company v najemu luksuzne Lincoln Continental avtomobile za letno $750 najemnine, kar stane sicer običajnega smrtnika v Washingto-nu, D.C. — letno $3,480. Kongresniki in senatorji smatrajo, da je ta posebna ugodnost čisto v redu, pa naj imajo tudi velikokrat opravka z zadevami, ki so važne za avtomobilsko industrijo, torej tudi za Forda.
Načelnik Domovega odbora ža etiko kong. E. Celler, demokrat iz New Yorka, je označil u-živanje te ugodnosti za “drznost” in zaiitey;ak da se takoj konča.
Poleg 19 vodilnih članov Kongresa, ki imajo “na posodo” Lincoln Continental, so še 4, ki
Ruska vohunska ladja skoro udarila ameriško
CAPE KENNEDY, Fla. — Ko je v ponedeljek atomska podmornica James Madison pognala izpod morske gladine prvo raketo Pozajdon, od tu kake 2,800 milj daleč v južni Atlantik, se je sovjetska vohunska ladja, ki je eno uro in pol pred preskusom priplula v bližino, trudila na vse načine, da bi priplula čim bližje kraja preskusa. Ko je raketa poletela proti jugu, je sovjetska ladja skušala na vsak način doseči o-stanke pokrova cevi, iz katere je bila raketa izstreljena.
Ameriški rušilec, ki je bil na mestu, je sovjetski ladji spretno zapiral pot. Ko se je raketa dvignila iz morja, je bila sovjetska ladja Laptev kakih 3000 yardov proč. Takoj se je pognala z vso brzino, da bi rešila iz morja ostanke pokrova, pa ji ni uspelo. Tako je hitela na kraj izstrelitve, da bi trčila v ameriško ladjo “Observation Island”, da ni kapitan te pognal ladijske stroje v obratno smer in svojo ladjo ustavil, ko je ruska komaj 80 yardov od nje brzela mimo.
Ameriški pomorski strokovnjaki se čudijo, čemu so Rusi za vsako ceno hoteli dobiti kose pokrova podmorniške cevi, ko sestava teh ni nobena posebna skrivnost.
Meany ne vidi nobenega izboljšanja gospodarstva
CHICAGO, 111.	— George
Meany, predsednik AFL-CIO, je po zasedanju izvršnega odbora te zveze delavskih unij, na tiskovni konferenci pretekli ponedeljek izjavil, da Nixonovi načrti za narodno gospodarstvo ne uspevajo. Po njegovem ni nobenih znakov, da se gospodarstvo dviga iz zastoja in tudi ni pričakovati kake pomoči v tem pogledu za prihodnjo polovico leta.
Meany je priznal, da utegne biti potreben nadzor nad cena-' mi in plačami, pa poudaril, da
bodo unije zahtevale povišanje imajo na posodo luksuzni Thun-|plač da nadoknadijo, kar so de-
NEPALSKI GUSLAR — Fant igra pred vhodom v tempelj v Katmandu, glavnem mestu Nepala, domače melodije tujim obiskovalcem, ki so mu pripravljeni plačati par rupij-
derbird, prav tako za $750 na leto, ah pa Mercury za $600 na leto. Nekateri vodilni člani Kongresa imajo na podoben način “na posodo” Chryslerje, le da so ti nekaj dražji.
Zastopnik Ford Motor Company je dejal, da je to “posoja-v navadi že kakih 10 do 12
lavci izgubili z inflacijo.
V posebni izjavi, ki jo je sprejel izvršni odbor AFL-CIO na svoji seji, poziva ta predsednika Nixona, naj uvede na temelju kongresnega pooblastila od lanskega decembra, nadzor nad določenimi vrstami kredita, naj nje" v navadi ze Kaicin ru ao iz določi najvišjo obrestno mero za let in da je “politika” Forda določene vrste posojil in usmeri spraviti njegova vozila v roke kredite tja, . kjer bodo storili
“odličnih” ljudi. Pripomnil je, da Ford Motor Co. ni nikomur avtomobila sama ponudila, ampak so vsi prosili zanj. Ugodnost velja le za načelnike kon-
največ dobrega za Ameriko.
Poceni svet
WASHINGTON, D.C. — Zemljišče, na katerem je sedaj Ar-gresnih odborov in za najstarej-j lingtonsko pokopališče, je bilo še člane republikanske stranke kupljeno v 17. stoletju za 378 ga-v njih.	i Ionov tobaka.
mu.
(Dalje prihodnjič)
Sovjeti hočejo obdelovati otoke v Amurju in Usuriju
MOSKVA, ZSSR. — List Sov-jetskaja Rosija je prinesel sklep Centralnega komiteta Komunistične partje iz preteklega meseca o “krepitvi vloge otokov v Amur ju in Usuriju pri preskrbi hrane”. Otoki leže v obeh rekah, ki predstavljata 2000 milj dolgo mejo med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko. Nekateri otoki so sovjetski, drugi kitajski, nekateri pa so sporni, kot je na primer znani Damanski otok v Usuriju, na katerem je lani prišlo do ponovnega spopada med Kitajci in Rusi.
V kolikor bodo Rusi sedaj dejansko hoteli izvesti sklep Centralnega komiteta svoje Komunistične partije, bo to brez dvoma ponovno privedlo do sporov in spopadov s Kitajci, ki si ne bodo dali otokov “ugrabiti”. Ni izključeno, da je prav imenovani sklep sprožil oster napad Pei-pinga na Sovjetsko zvezo konec preteklega tedna in vprašanje Moskvi, čemu zbira svoje čete na mejah Kitajske, čemu je te poslala v Zunanjo Mongolijo na mejo Kitajske.
—• Krava se pase povprečno 9 ur na dan.
Male Help Wanted
Help Wanted
Janitor — handy man or couple, part time, days at Slovenian National Home on E. 80 St. C^ll between 5:00 and 8:00 p.m 641-1876
(x)
MALI OGLASi
V najem
4-sobno stanovanje zgoraj, v Euclidu, $100 mesečno z garažo in kurjavo. Samo odraslim. Kličite upravo Ameriške Domovine: 431-0628
(151)
Hiša naprodaj
Chardon Hill — Zidana hiša, 3 spalnice, jedilnica, zgotovljena razvedrilna soba, velik lot, nobenih agentov. Kličite 423-4820.
-(151)
V	najem
3-sobno stanovanje zgoraj se odda dvojici ali družini z enim otrokom, na 1369 E. 53 St.
Telefon 391-1863
—(150)
Hiši naprodaj
Zidana kolonialna, 9 sob, prenovljena kuhinja, zajtrkovalnica, formalna jedilnica, velika dnevna soba s kaminom, 4 spalnice, sončna soba, zaprta veranda, vse to na 200 čv. vel. parceli z dvojno garažo.
Kolonialna hiša, prenovljena, 3 spalnice, preproge od stene do stene. Cenjena ugodno za hitro prodajo.
PENA REALTY 261-2300
Kličite ED ŠUŠTARŠIČ ali BOB SKEBEL
(152)
Soba se odda
Opremljena soba s privatnim vhodom se odda na 1019 E. 63 St., telefon UT 1-6292.
— (5,7 avg)
V	najem
Oddamo tri sobe na 1176 E. 61 St., zgoraj, zadaj, št. 8. Kličite 475-2644 po 6- uri.
(MWFX)
V najem
Oddamo 6 opremljenih sob, 3 spalnice, v bližini E. 53 St., in St. Clair Ave. $100 mesečno. Kličite 881-2710.
—(151)
PAPIGE VOZI — čuvar živalskega vrta v Parizu pelje papige v posebnem vozilu na njihova mesta zjutraj zvečer jih gre pobrat in jih spravit v njihova redna nočna oivališča.
V NAJEM ALI PRODAJO
Skladišče stavbnega lesa in gradbenega materiala za poslopja in urade, poslužuje st. clair-sko slovensko okolico in druge okolice, lahkotno dostopno iz j Shorewaya in Downtowns. Odlična prilika! Dolgo obšjtoječa j firma! Za pojasnila kličite Mr. Lybarger, 543-5141. i	(5,6,10 avgT
k
5'	I
^LUISCOLOMA:	^
^	MALENKOSTI |
i	$
SflrjrjrjrjTj&j^jrjrjtr^jfrjer^rjffrjarjrjsrjrjrž
Ubožec je bil skoraj vedno samemu sebi prepuščen, potikal se je po dvorih in hlevih in je skoraj ves dan prebil med lakaji in hlapci. Slišal je besede in pogovore, ob katerih je v začetku zardel, pozneje pa se smejal... Tudi grdi pritlikavec don Joselito mu je zelo ugajal'- k njemu se je zatekal s svojimi dvomi, ki so mu tlačili dušo. in hudobni pokvečenec mu jih je z veseljem razlagal in mu razkrival čudne tajnosti. ..
Dečku so se odpirale oči •..
Tiste dni je pripotovala v Madrid francoska gledališka družba iz Pariza. Currita je najela ložo v kraljevem gledališču, in otroka naj bi vsak večer šla v gledališče . .. Francoski govorita tako slabo in napačno, je pravila, in nujno je potrebno, da slišita pravo, čisto pariško francoščino .. .
In to šolo pristne “pariške francoščine” je obiskoval Pa-quito pridno vsak večer . . .
In še bolj so se mu odpirale oči •.. Jel je umevati, kaj se godi v hiši njegove matere. Čut sramu, jasen in določen, mu je polnil dušo, bilo ga je sram pogledati v oči zadnjemu lakaju ...
Pa tudi sovraštvo, nespravljivo sovraštvo mu je rastlo v duši. Brusil in pripravljal si je maščevalni meč za čase, ko bo mož, ko bo poveljeval v svoji hiši .. .
Očeta je preziral, matere ni mogel ljubiti.. • Le svojo sestrico Lili je oboževal, edinega angela v tej hiši.
Jakob se ga je izogibal, kolikor je le mogel. Več ko enkrat je že opazila Currita, kako so se otroku pri pogledu na Jakoba maščevalno zabliskale oči pod dolgimi trepalnicami, kakor se zablišči meč izza nožnice.
Vneto se je bavil Paquito s slikanjem in je presedel cele ure pred slikarskim stojalom. Lili mu je sedela ob strani, kakor njegov angel varih.
Tako so ju našli tistega dne Currita in njeni svetovavci, ko so se prišli v njeno umetniško delavnico posvetovat o nošah za maškeradni ples.
Tiho in nepremično sta obsedela otroka v svojem kotu. Celestino Reguera je razpostavljal po mizi krasne japonske šahove figure, ki jih je nalašč nabavil kot vzorce za nameravani ples, in Jakob je razlagal, kako se naj kretajo in premikajo osebe, ki bodo predstavljale posamezne figure.
In takrat se Lili ni mogla več ustavljati radovednosti; po prstih se je približala družbi in je namigavala bratcu, naj pride pogledat: da je tako krasno-
Paquito se je dvignil izza stojala, paleto v eni roki in čopič v drugi. Zrastel je že bil, dopolnil je že trinajsto leto, bil je zal
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
DBS PLAINES — 5 rm. brk. Georgian, w-part. fin. bsmt, Ige. wooded lot. Low taxes, remod. kit. & bath. New gas furnace, water htr., humidifier, stove, liv. rm. drapes, crptd. & well maintained. 1% car gar. Close to park, all schl., & shops. Walking dist. to train & YMCA. By Owner. $27,900. 298-6380.
(149)
MALE HELP
MAINTENANCE and JANITORIAL
Full Time — Good Salary — Age no barrier
SOUTH CENTRAL BANK 555 W. Roosevelt 421-7100 Chicago, Illinois 60607
dečko, vitkega pa krepkega telesa.
Nasmehljal se je sestrici in se je približal družbi. Obstal je poleg matere in ob strani Jakoba ter je stopil na prste, da bi bolje videl.
Naenkrat krene Jakob med razlaganjem živahno z roko v stran, kjer je stal deček, udari ob paleto in mu jo izbije iz roke. Paleta zdrsne na tla ob Jakobovem levem rokavu, ki mu ga vsega pomaže z barvami. Deček skoči korak nazaj in pobledi.
Razsrjen se obrne Jakob in grdo zakolne, kakor se često pod olikanim zunanjim človekom skriva robata surovost, ki jo razkrije šele jeza in razdraženost.
Deček jezno pogleda mater in Jakoba in grozeče zamahne z roko. Pod slabotno zunanjostjo otrokovo se je pojavila odločnost moža.
“Kaj delaš tu?” je zakričal Jakob nevoljno. “Nihče te ni klical! Spravi se odtod!”
Kri je otroku zalila oči. Udaril je po mizi s čopičem tako močno, da se je razklal v dva kosa-
“Nočem!” je vzkliknil.
Jakob je hotel planiti na otroka, pa Currita ga je plašna zadržala. S hripavim glasom, v pretrganih besedah, kakor v vroč-nici, je zakričal deček:
“Nočem! Spravi se ti odtod! Tukaj nimaš zapovedovati! Tu ni tvoja hiša! ...”
I Sopel je od razburjenosti. Glasu mu je zmanjkalo. Tiho je bilo v sobi kakor ob hudi uri med dvema bliskoma ...
S tresočimi ustnicami in bled od jeze se je obrnil Jakob k dečku in mu zagrozil s pestmi:
“Fant •..! Bi rad zaušnico...?”
Ni končal. Z levjo silo in s krvoločnostjo tigra, ki plane na svojo prvo žrtev, tako se je zagnal otrok na Jakoba, mu zagrebel nohte v vrat, ga bil s pestjo po licu, ga tolkel z nogami, kamor je priletelo ...
Nepričakovani napad je Jakoba iznenadil, pa hitro se je zavedel, zagrabil z železno roko dečka in ga vrgel par korakov proč od sebe, kakor bi bil vreča
NEOBIČAJNA RIBA — Ce-var je posebna vrste riba. Živi v oceanih, pa tudi v morskem akvariju v Miami v Floridi. Značilna posebnost ni le njena cevi podobna oblika, ampak tudi to, da samec rodi mladiče. Oplojene ikre prenaša v posebni malhi, dokler ne dozore.
peska ... Glavica -fantkova je priletela ob rob velike japonske vaze, da je zvonko zadonelo • ..
Z očmi, široko odprtimi od strahu, se je vrgla Lili na bratca in mu privzdignila bledo glavico. Celestino je vzel dečka v naročje in ga naglo odnesel iz sobe'
Lili pa je dvignila k materi svoje okrvavljene ročice in zajecljala v brezmejni grozi:
“Kri, mama ... kri!”
IV.
Pedro Lopez se je cedil hvale, ko je poročal v svojem listu o maškeradnem plesu v palači ekscelence Villamelona.
Butron pa je tisti dan obhajal svoje zmagoslavje. Pšenica mu je šla v klasje. Posrečilo se mu je bilo, zediniti in zbrati krog sebe senore vseh najrazličnejših strank in nasprotujočega mišljenja k dobrodelnemu namenu “za ranjence severne armade”. Pomladil se je za dvajset let-Živahno je hitel od ene skupine do druge, povedal tem par prijaznih besed, navduševal druge, vsem je hotel ustreči, povsod biti navzoč, malo da ni izgubil glave.
Prvo vlogo je sicer imela Currita. Bila je v sijajni šahovi igri bela kraljica. Strica Fras-quita je zadela velika čast in sreča, da je bil njen spremljevalec, beli kralj. Oblečen kot veliki mandarin je počasi in veličastno stopal po rdečih in belih štirikotih, ki so predstavljali šahovo desko.
K sklepu mu je Currita naro-
[čila, naj povabi za prihodnji dan vse udeležence k njej na obed. Fernandito naj bi jih fotografiral v nošah in sliko naj bi prinesel ilustrovan madridski dnevnik ...
Da je bil pripravljeni obed prav izboren, se razume. Currita je naročila kuharju, naj ga pripravi po pristno japonskem jedilnem listu, in vsi so sedli k mizi v japonskih nošah, ki so jih nosili med šahovo igro •..
H koncu je predlagal stric Frasquito novo, srečno misel, ki mu jo je pedvomno navdahnil njegov polni in zadovoljni želo-decvin ki so jo živahno in soglasno sprejeli vsi navzoči: da se ohrani spomin na ta veličast-1 ni ples in da se ne razide nikdar j več sijajna plemenitaška četvorka, zbrana krog svoje bele kraljice, sploh da se ohrani spo-'min na te bajne noše, predlaga ^on, stric Frasquito, naj se na-J daljuje maškerada v obliki častne straže, ki bi stala v službi Currite in bi jo spremljala povsod in bi nosila kako posebno znamenje, da bi se ločila od drugih umrljivih ljudi.
Currito je misel naravnost očarala. Takoj je določila kot znak za člane svoje častne straže modro ovratnico in je obljubila, da jo pošlje vsem udeležencem, sedaj svojim stražarjem. In res je poslala vsakemu ovratnico iz težke modre japonske svile, okrašeno z dragim biserom. Strica Frasquita so si z vzklikom imenovali ti stražarji za svojega načelnika...
Jakob je sebično in skopo nad-
zoroval vse Curritine izdatke in je hudo grajal potrato z biseri.
1 Currita se je zelo bala, da bi kdaj izgubila tega človeka, ki je edini znal polniti puščobo njene duše in nasičevati njeno brezmejno samoljubje. Da bi ga
torej pomirila in odškodovala, mu je pripravila za njegov rojstni dan, za 30- april, dragoceno darilo, svojo lastno sliko, ki jo je napravila s pomočjo Celestina Reguera. Iskala je le še primernega, zadosti dragega okvira.
Reguera je moral napraviti zanj načrte, in dva druga umetnika bi naj izdelala okvir v zlatu in srebru in ga obložila z dragimi kameni.
(Dalje prihodnjič)
r-
UP*"' . ...... ...-...
REŠITEV POLUCIJE? — Tako so imenovali Člani študentovske skupine na Carnegie Institute of Technology svojo stvaritev, ki jo vidimo na sliki.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
H En d er »on 1-0628

PRIJETNO PODNEBJE VABI — Otok Guam na Pacifiku ima prijetno podnebje, zato je postal zbirališče turistov iz ZDA in z Japonske. Na sliki vidimo igrišče golfa na otoku, kjer se obiskovalci zabavajo in telesno krepe. Otok je seveda bolj znan kot ameriško letalsko oporišče.