Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 31, V Ljubljani, v torek, 9. lenruarja \m Leto XL1IL es Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . , K 26-— za en meseo ......2-20 sa Nomčl)o oeloletno , „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo loto naprej . . E 24'— za en mef,eo „ . . „ 2' — V oprav* pre|eman mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = za celo leto ..... za Nemčijo oeloletno ■ ostalo Inozemstvo 7'-9'-12'- Ibserati: -m Enostolpna petltvrsta (72 um); . . po 1B v za enkrat za dvakrat za trikrat 15 13 za večkrat primeren popnst. Poročna raanlla. zalivale, osmrtnice Iti.: enostolpna petltvrsta po 2 J vin. - Poslano: ■■ ■ enostolpna pgtitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši ne-delje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni rad. Bar Orsdništvo |e v Kopitarjevi nliol štov. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teielona štev. 74. = Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega teielona št. 188. Ljudstvu se je priporočalo, naj si mesto z drago mastjo pripravlja jedila s sladkorjem. Lep nasvet, kajti sladkor je zelo redilen, a ima to slabo lastnost, da je silno drag. Tudi to je znano, da ravno mi pridelujemo in izvažamo največ sladkorja. V Švici prodajajo naš sladkor po 33 vinarjev 1 kg, koliko pa je treba dati pri nas doma za 1 kg, ve vsaka gospodinja. Ker svojega sladkorja sedaj ne moremo izvažati, je bila res primerna misel, da bo ta ogromna množina doma ceno znižala in tako bi sladkor postal res ceno in vsakdanje živilo za najširše ljudske sloje. Pa pri nas gredo stvari navadno ravno narobe, kakor pa kaže naravna pot. Naj tudi naši ljudje slišijo, kaj pod zgorajšnjim naslovom piše znani koroški poslanec dr. Steinvvender: Graška »Tagespost« je prinesla kratek članek o oderuškem draženju sladkorja. Vsa javnost ga je odobravala in stal je ponatisnjen v več listih. Naravno je, da je prišel tudi na ušesa gospodom pri sladkornem kartelu, in ker so gospodje Scholker, Miller von Aichholz, Skene Stummer, Thurn-Taxis in Clam-Martinic po svojem socialnem stališču dolžni do gotove mere občutljivosti, zato je sladkorni kartel sklical sejo. Cen niso znižali, kajti kdo se bo odpovedal ekstra-dobičku, ki bo, — če bodo cene celo leto enake, — pri konzumu monarhije 6 milijonov meterskih stotov, znašal nad 25 milijonov kron in bo zvišal dobiček kar za še enkrat več kakor v rednih časih. Toda gospodje so milostno blagovolili podati obvezno izjavo, da za cel čas vojske ne bodo več zvišali cen. Mi pa nismo več tako skromni, da bi se zadovoljili s to izjavo, ampak zahtevamo, da se cene znižajo na ono višino, kakor so jo imele koncem julija in pričakujemo, da boclo trgovske zbornice in druge gospodarske organizacije nastopile za to zahtevo z vso odločnostjo. Je res, da imajo gospodje v sladkornem kartelu velik vpliv, pa končno pomenjajo milijoni domačih gospodarstev, ki se jih dene v kontribucijo, tudi še nekaj. Vojsko vendar vodijo milijoni, ne pa par tucatov še tako rafiniranih rafinerjev (čistilcev sladkorja). Vlada pa ima celo vrsto sredstev, da te gospode napravi majhne. Vlada lahko na podlagi pol leta stare cesarske naredbe zniža cene; drugič lahko zniža carino za povišek cen in tretjič lahko izvoz v Švico kar naravnost prepove, ker se izvozni sladkor lahko pošilja Francozom ali pa za sladkorni izvoz ne da na razpolago nobenih vagonov, ki jih že tako in tako drugje nujno rabi. Kjer je volja, tam je tudi pot, in tu jih imamo pa kar tri. Ljudstvu pa rečemo: ali se zgani, ali pa molči in plačuj. Pri tej priliki še besedo o cenah železa. Ko je mestno železarno v Rokicanu uklonil, je železni kartel cene železu po kraju dobave zvišal za 1 do 3]/_> krone in naložil ljudstvu vojni davek, ki znaša milijone in tisočerim obratom otežuje obstoj. Kar velja o sladkorju, velja tudi za železo in za železo še morda bolj radi vojaških dobav. Za danes se odpovemo nadaljnjim izvajanjem in hočemo čakati, kaj se bo zgodilo. Samo eno opombo še h koncu: Niti navaden osel si ne pusti brez odpora vleči kožo čez ušesa. Slavno uredništvo! Večkrat sem sc že pripravil, da bi sporočil kako novico z bojneea polja Danes pa ne odneham in Vas prosim objavite te-le vrstice. Vsa domovina se trudi in "peha t. j. vsi stanovi tekmujejo, kako bi nam vojakom v vojni olajšali gorje. Nas vojake -očete pa vkljub tej veliki požrtvovalnosti in skrbi nekaj ne uteši in to je skrb za naše družinice — zlasti skrb za otroke, ki jim sedaj manjka polovico vzgoje. Ne bojim se toliko smrti radi samega sebe, ampak misel, kaj bi bilo z otroci brez očeta — to je, ki mi greni življenje v vojni. In izmed vrstic pisem, ki nam jih pošiljajo predrage naše žene vidimo, kako potrebni bi bili očetje ravno radi vzgoje naših malih doma. Je pa nekdo doma, ki nam v tem oziru laliko nekoliko pomaga, ki je tudi po svojem poklicu naravnost pozvan v to; vmislih imam slovensko učiteljstvo! Obračam se do vas, preča-stiti gospodje kateheti, do vas, velece-njeni gg. učitelji in drage gg. učiteljice, do vas spoštovani gg. profesorji in Vas prosim gotovo iz srca mnogih očetov: podvojite svoje vzgojno prizadevanje in idite na roko slovenskim materam. Obračajte svojo pažnjo na vam izročeno mladino in pazite na njeno obnašanje na domu, na cesti — sploh povsod bodite čuječi, kjerkoli bi bilo lah- ko kaj nevarnega zanjo. Prosim Vas, nadomestujte nas v tem oziru in Vam bodemo mnogo bolj hvaležni, kakor če zbirate cigarete, pipe in druge take reči. Idite na roko materam vi tovariši in tovarišice, profesorji in duhovniki in naša, kakor tudi splošna narodna hvaležnost Vam je zagotovljena. V prepričanju, da moje vrstice niso glas vpijočega v puščavi — Vas prav srčno pozdravljam. Bistrica, dne 24. januarja. Š., slovenski šolnik. Vrvenje v lialiji. Po Italiji traja vrvenje dalje, a ognjišče mu je v vprašanju nevtralnosti, oziroma intervencije. Živahne diskusije v ožjih krogih, po javnih lokalih in tudi listih izzivlje govorica, da se nemški veleposlanik Bulow nc pogaja s sedanjim ministrskim predsednikom Salandrom, ampak z Giolittijem, iz česar nam stopa pred oči možnost, da je ta znani italijanski politik in državnik — prihodnji mož, prihodnji načelnik italijanske vlade. Ko so že pred par tedni nastale govorice, da Giolitti izpodkopuje Salandro in da mu utegne tudi res slediti, se je to izpremembo tolmačilo v zmislu, da Italija ostane nevtralna in da ne poseže v sedanjo vojno. Potemtakem bi bilo sklepati, da je Giolitti mož miru in lojalnega vedenja napram zaveznicama Avstro-Ogrski in Nemčiji. Do drugačnih domnev pa moramo priti, ko čitamo karakteristiko, ki jo podaja »Tribuna« o Giolittiju. Giolitti je — pravi »Tribuna« — v vsem političnem delovanju vsikdar dokazal, kako se zna prilagojati menjajo-čim dejstvom. Od nekdaj je bil nasproten določenim formulam. S tistim optimizmom višjega reda, ki je prava esenca politične nadarjenosti, jc vsikdar znal porabljati prilike, ki mu jih je nudila menjajoča se resničnost. Zato se zdi popolnoma izključeno, da bi se a priori trdno oprijel kake formule. — Po domače, po slorvensko, bi se glasila ta karakteristika: Giolitti je mož, ki zna spretno obračati plašč po vetru momenta, in nekega lepega dne bi mogel — če bi prišel na krmilo — postati iz prastaša nevtralnosti mož — intervencije. Je pa med italijanskimi politiki v resnici mož, ki odločno govori za to, naj Italija ne vtika prsta v sedanji ogenj. Senator Rolandi Ricci jc te dni nujno opozarjal Italijane, da najvažnejši interesi Italije leže v Sredozem- skem morju in zato da je Francija najnevarnejši konkurent Italijanov. Tako se križajo mnenja v Italiji. A kdo bi mogel reči, katera stran tehtnice političnega razpoloženja v Italiji bo končno težja. Vojaške zadeve. Za hrabro, odlično in požrtvovalno obnašanje pred sovražnikom so bili odlikovani: Z redom železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo: polkovnik Henrik baron pl. Testa, znan izza službovanja pri 27 pp. v Ljubljani, in major Henrik vitez Schon-haber pl. Wengerot, 7, pp. — Z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste z vojno dekoracijo: Major Ivan Petermann, 27.; stotnik Dragotin Leeb, 47 pp., prideljen generalnemu štabu; nadporočnika Maks Bell-inond pl. Antalfalva in Vilko Soppe, 7. polj. top. p. in pred sovražnikom padli poročnik v rez. Josip Brabenec, 20. polj. lov. bat. —■ Najvišje pohvalno priznanje so si priborili stotniki: Adolf Čada, Dragotin Košak, 79., Leopold Steinmetz, 27. pp., Kamilj Haas, 20. polj. lov. bat., Pavel Mathes; nadporoč-niki Milan Lukanc pl. Savenburg, Fran Elsner in Miroslav Gressel, 9. polj. top, p.; poročnika v rez. Dragotin Denk in Klemen Monsig, 20. polj. lov. bal. ter nadporočnik provijantni častnik Dragotin Brey, 27. pp. — Zlati zaslužni križec s krono na traku svetinje za hrabrost je dobil polkov-ni zdravnik dr. Zmagoslav Reisner, vojaške polj. bolnišnice št. 7/5. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku kolajne za hrabrost sta dobila narednika Rudolf Jauschnig, 26. in Josip Herbert 4. dom, pešp. Imenovan je stotnikom: nadporočnik Gustav Hahling pl. Lanzenauer, 97., za stotnika v rez. nadporočnika v rez. Miroslav Kiepach, 17. in Evgen Drobnik, 73., za nadporočnika v rez. pa poročnik v rez. Aleksander Kopsch, 7. pešpolka. Za poročnike v rez. so imenovani praporščaki v rez.: Gvido Michelstadter, 97., Osvald Zestel, 17., Josip Papež, 75., Valter Spiel-hofer, 97., Adalbert Podlogar, 9., Ernst Petrič, 4. bh„ Hans Hanger, Fran Bizjak, oba 17., Valentin Vončina, 30,, Miroslav Pogorele, 4. bh. pešpolka in Adolf Košak, 13. okop. bataljona. flvsirijslo-sgrsM žilna letina v letu 1914. Skupna vrednost letine 1914 je približno za eno milijardo višja od prejšnjega leta. Na posamezne žitne vrste se cena razdeli v milijonih kron: pšenica 1350 (proti 1913. + 150), rž 850 (-j- 130), ječmen 600 Ko je Conon Doyie naprej mmM vojno z mmM. poHiirsKii čoini. Sir A. Cor.an Doyle, znani pisatelj Sherlock-Hohnesovih povesti, je lani meseca julija, torej neposredno pred vojno, izdal povest, v kateri opisuje, kako se Anglija z neko majhno državo zaplete v vojno, v kateri sramotno podleže, in sicer edinole po zaslugi osmih sovražnih podmorskih čolnov, ki v Kanalu in Doverski ožini potope nešteto angleških ladij in tako odre-žejo Angliji vsak dovoz živil, Povest ima naslov: »Nevarnost za Anglijo in kako jo je izkoristil kapitan Ivan Sirius.« Vsebina je v kratkem naslednja: Junak povesti je kapitan Ivan Sirius, poveljnik osmih podmorskih čolnov: »Alpha«, »Beta«, »Gama«, »Theta«, »Delta«, »Epsi-lon«, »Jota« in »Kappa«. Ob izbruhu vojne, tako pripoveduje kapitan Sirius, sem poslal štiri starejše čolne v obrežni kraj, katerega sem si bil izbral za opirališče in kamor sem dal spraviti olje, nadomestne dele, torpede, akumo-latorje, nadomestne periskope, sploh vse, kar bi utegnilo biti za popravo potrebno, Ondi naj čolni mirno leže 20 čevljev pod vodo in pridejo lc ponoči na površje. Vsa njihova naloga je bila, da ostanejo nepoškodovani in neopaženi in čakajo nadaljnih povelj. Ko sem vodju malega rezervnega brodovja to pojasnil, sem se prisrčno poslovil od njega. Vso svojo pozornost sem sedaj posvetil lastnemu brodovju, katero sem razdelil v dve diviziji; sam sem prevzel čolna »Jota« in »Kappa«, nad »Deltom« in »Epsi-lonom« pa jc dobil vrhovno poveljstvo kapitan Miriam. Polje njegovega delovanja naj bi bil Kanal, medtem ko sem si jaz pridržal Doversko ožino. Razložil sem mu cel svoj vojni načrt. Potem sem pregledal, da-li je vsak čoln z vsem potrebnim opremljen. Vsak je vozil 40 ton olja za vožnjo na površini in obrat dinamov za električni pogon pod vodo. Razen lega je imel vsak 18 torpedov in 500 strelov za 15 ftintni brzo-strelni top, ki smo ga imeli na krovu in ki jc pri vožnji pod vodo izginil v vode varni shrambi. Imeli smo nadomestne teleskope in jambor za brezžično brzojavljanje, ki se jc lahko postavil na opazovalnem stolpu. Vozili smo s seboj za 16 dni živil za posadko 10 mož na vsakem čolnu. To je bila oprema štirih čolnov, ki so bili poklicani, da uničijo vso vrednost britanskega brodovja, Ob solnčnem zatonu istega dne — bilo je 10. aprila — smo se odpeljali na našo nepozabno pot. Celo noč smo se vozili proti jugu s povprečno hitrostjo 18 vozlov. Bilo ie ob 5. zjutraj, ko sem sloicč na ozkem mostiču daleč na zapadu opazil slabotne luči norfolške obali. »No, John Buli,« sem rekel ob tem pogledu, »dobiti imaš nauk in jaz hočem biti tvoj učitelj. Imej svoje oči odprte in nc tiraj toliko strankarske politike, to je moj nasvet.« Polastilo se me je usmiljenje, ko sem mislil na množice bednega ljudstva, rudarje v Yorkshire, tkalce v Lancashire, kovinarske delavce iz Birminghama, pristaniške delavce in rokodelce iz Londona; čez vse te naj bi poslal glad. Videl sem shujšane roke, ki so se proseče dvigale k meni za kruh in jaz sem jih trdo sunil od sebe. Toda vojna je vojna in tepec plača ceno. Polje mojega delovanja je bilo Themsino ustje; v par urah sem dospel na svoj cilj s svojim malim »Jotom«, 18 torpedi in brzo-strelnim topom. Kapitan Sirius pripoveduje nato, kako je koj prvi dan potopil pet ladij s skupaj približno 50.000 tonami vsebine in opisuje paniko, ki jo jc to dejstvo povzročilo v Londonu: Na londonskem trgu se je moral pokazati učinek! In pomorska zavarovalna borza, v kakšnem razburjenju je morala biti ta! Živo sem si lahko predstavljal, kako so se oklicavali londonski večerni listi. Videli smo uspeli, kajti bilo je naravnost smešno, kako so zvečer tor-pedovke kakor razsrjene vse rojile iz Slier-nessa. Na vse strani so se odpeljale, in kakor jata vran so pluli acroplani in hidro-plani kot črne pike na rdečem večernem nebu. Vsak košček Thcmsincjža ustia so preiskali ,dokler nas res niso iztaknili. Na nekem torpednem lovcu nas je nekdo opazil s svojim steklom in s polno paro so jo udarili proti nam. Mislim, da bi se bil čutil srečnega, če bi se bil mogel zaleteti v nas, četudi bi bil pri tem tudi sam propadel; toda to ni stalo v našem programu, Potopil sem se in odpeljal proti vzhodu-jugo-vzhodu, tu in tam dvigajoč se na površino. Končno smo dospeli do krentske obali in videli žaromete naših zasledovalcev daleč proč na zapadnem obzorju. Tam sino mirno prebili celo noč; kajti podmorski čoln ponoči ni dosti več vreden kakor slaba torpedovka. Vrhutega smo bili vsi utrujeni in potrebni počitka. Ne pozabite, voditelji, ko čistite in mažete svoje črpal-nice in stroje, da tudi človeški stroj potrebuje nege! Kapitan Sirius napravi nato izlet v francoske vode in potopi v boulognski luki nekaj angleških parnikov, ki so iskali ondi zavetja. Dan nato, tako pripoveduje dalje, sem naletel na neko jahto, zahteval kak angleški časnik in prejel londonskega »Courierja« z istega dne. Prva stran je imela tc-lc mastne naslove: »Zavzetje Blankenbcrga! — Sovražno brodovje uničeno .— Požar v glavnem mestu. — Vlačne ladje uničijo polje z minami. — Izguba dveh bojnih ladij. — Ali je vojna sedaj končana?« Prišlo je, kakor sem si bil mislil, mesto jc bilo v posesti Angležev, In domislic- H- 90), oves 700 (+ 50), koruza 950 (4- 200), krompir pa 1350 ( 450), sladkorna pesa 1000 (— 100). Cela letina je tedaj vredna 6800 milijonov kron. V primeri s predlanskim letom je zadnja letina višja za 1090 milijonov kron. Sladka na pesa je za 100 milijonov kron nižja. Avstrijska polovica je pridelala pšenice in rži 4310 milijonov meterskih stotov, Ogrska pa 5235 milijonov meterskih stotov. Avstrija rabi za svoj konzum letno 55 milijonov meterskih stotov. Ogrska nam pošlje navadno na leto 15 milijonov meterskih stotov. Letos nam jih še ni dala. Zato je upravičena želja naših poslancev, da po vzoru Italije vojaška uprava na Ogrskem rekvirira žito tudi za avstrijsko civilno prebivalstvo. ' Slovenci v Mih v Karpatih. sporoča »Edinosti« o zadnjih bojih v Karpatih: Komaj smo dospeli na bojišče, smo izkopali strelske jarke ter zasedli primerna zakotja bližnjih vasi. Izpočetka se nam je prav dobro godilo, bili smo z vsem dobro preskrbljeni, in uživali smo ono udobnost, ki jo ob danih razmerah zamore uživati vojak na bojnih poljanah. Prejeli smo mnogo daril, in tudi darila, ki so bila namenjena za one, ki so medtem bolni ali ranjeni odšli z bojišča, so bila razdeljena med nas. Kmalu pa smo dobili povelje, da moramo naprej. Streljanje pušk in grmenje topov se je bolj in bolj bližalo in naposled se je tudi naš, večinoma iz Kranjcev se-stoječi bataljon nahajal v ljutem boju Rusi so nas silovito in pogumno naskočili in tudi njihova artiljerija nas je neprestano nadlegovala. Naši Slovenci pa so vsak napad hrabro odbi- jftii. Osobito na 27. in 28. januarja sivto se krvavo borili in prestali mučnT Tn skrajno naporne čase. Ležali smo mu dva dni in dve noči v snegu ob groznem mrazu in snežnih zametih, brez počitka in hrane, le košček kruha in iira smo pojedli. Naši vojaki so vdanosti« in potrpežljivo vztrajali v najhujšem mrazu in v ledenih nočeh, a koričmi zmaga je bila lo naša. Čeravno smojtudi mi imeli precejšnjih žrtev, so Rusi imeli neprimerno večje izgube. Od ''Rusov, ki so nas napadli, jih večina "leži sedaj pod snežno odejo, a ostale smo ujeli. Zabeležiti sem hotel te dogodke, da bodo tudi oni, kateri se ne udeležujejo te krvave vojne, uvaževali delovanje naših slovenskih fantov, ki se v takih okoliščinah borijo, zlasti pa tedaj, ko doživimo končno zmago. vršilo nekaj za nas uspešnih spopadov krajevnega pomena. Sicer ni z vzhoda ničesar poročati. Najvišje armadno vodstvo. Vojske z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Prodiranje naših čet v Bukovini. Dunaj, 8. februarja. Uradno se razglaša: Splošni po'ožaj na Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji se ni nič izpremenil. Naša težka artiljerija ob Dunajcu je pri ugodnem razgledu z uspehom obstreljevala prostor pri Tarnowu in je tudi proti živim ciljem vidno dobro učinkovala. V Karpatih so se tudi včeraj povsod vršili boji. Pri nadaljnjem prodiranju v Bukovini so dosegle naše čete zgornjo dolino reke Suczavve in ujele 400 Rusov, Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Manjši boji med Nemci in Rusi. Berlin, 8. februarja. Veliki glavni stan; Na vzhodni pruski meji jugovzhodno od jezer in na Poljskem desno od Visle se je do ob-in Na južnem Poljskem so sc po odbitem ruskem napadu na naše utrjene postojanke pri Lopucznu vršili le neznatni spopadi na posameznih točkah. Tudi ob Nidi ni nobene izpremembe. Tu so Rusi mirni, najbrže vsled ogromnih izgub, katere so jim zadale naše čete ob zadnjih naskokih. Tucli se zdi, da prevažajo svoje čete iz tega ozemlja drugam. Na fronti od izliva Dunajca Gorlice nadaljuje naša artiljerija streljevanje sovražnih postojank vasi, ki leže za njimi. Dobro krite sovražne artiljerijske postojanke in velike zaloge vzhodno od Tarnovva so včeraj razrušili naši 30"5 cm topovi. Tudi se je posrečilo na podlagi poizvedovanj letalcev in pritrjenih zrakoplovov vreči več bomb med večjo sovražno rezervo. V vzhodnih Beskidih naše čete z uspehom odbijajo ruske napade. Pripoveduje se.da Rusi svoje vojne črte v šestih vrstah gonijo k napadu, kar je posebno v gorovju združeno z velikimi izgubami. Na gališkem pred karpat-skem ozemlju napreduje naša ofenziva med silnimi boji. Naše uspešno prodiranje v Bukovini je prisililo Ruse, da so tam osredotočili znatne čete. XXX RUSKO URADNO POROČILO. Pcterburg, 8. februarja. Uradno poročilo velikega štaba z dne 6. februarja: Na vzhodnem Pruskem so postali boji v dolinah Inster in Szeszuppe zelo ljuti. Na bojni črti na levem bregu Visle se je bil NAŠI OKLOPNI VLAKI. (S sliko.) Oklopni vlaki so pri nas izborno prestali preizkušnjo v ognju. Oklopni vlak tvori oklopna lokomotiva in več oklopnih voz. Oklopi so s strelskimi luknjami preskrbljeni za opazovanje in za streljanje na vse strani iz pušk in iz strojnih pušk. Težka oklopna vrata se zapro znotraj, da jih ne more odpreti sovražnik. Indijske čete. (S sliko.) Indijske čete trpe zdaj zelo veliko vsled neugodnega vremena in mraza in so se zato naveličale vojske. Svojih navad ne morejo opustiti, kar dela Angležem in Francozom velike preglavice. Naša slika kaže. Ilinde in Sikhe v njih strelskem jarku na severnem Francoskem. Tobakov dim kade skozi slamo iz posebnih posod. Sikh in Ilind ne vtakne v usta svalčice, češ da so jo izdelale roke kristjanov. vali so si, da je sedaj igra dobljena. Počakajte! Na drugi strani, za sijajnim zmagoslavnim člankom, je stala majhna notica približno te-le vsebine: »Sovražni podmorski čolni. Nekaj sovražnih podmorskih čolnov je na odprtem morju in so prizadeli naši trgovski mornarici precejšnjo škodo. Ogroženo območje je bilo v ponedeljek in v glavnem tudi v torek Themsino ustje in zapadni dohod k Solentu. Med Nore in Margate je bilo v ponedeljek potopljenih pet velikih parnikov: »Adela«, »Moldavia«, »Cusco«, »Cor-morant« in »Maid of Athens«. Podrobnosti o tem slede. Pri Ventuorju je bil istega dne uničen parnik »Verulam« iz Bombaya. V torek »Virginia«, »Casar«, »King of the East« in »Pathfinder« med Forelandom in Boulogne. Zadnji trije so ležali v francoskih vodah ter je republikanska vlada vložila energičen protest. Istega dne so bile pri Needle uničene »The Queen of Sheba«, »Orontes«, »Diana« in ; Atalanta«. Z brezžičnimi brzojavi so se vse ladje z živili opozorile, naj ne vozijo skozi Kanal, a žal sta očividno dva sovražna podmorska čolna na zapadni obali. Pri Liverpoolu sta bila včeraj zvečer potopljena dva transportna parnika z živino, trije parniki; »Hilda«, *Mercury« in »Maria Toser«, ki so vozili v Bristol, so bili potopljeni pri Lundy Is-land. Trgovske ladje so se, kolikor je bilo le mogoče, spravile v varne vode. Medtem se pa lahko tolažimo s tem, da podmorski čoln ne more ostati dlje na morju kakor 10 dni. potem pa se mora znova založiti s sredstvi za pogon strojev; in ker smo zavzeli sovražno opirališče, mora to roparstvo kmalu prenehati. Izgube so pa seveda tako za lastnike kakor za zavarovalnice enako bridke,« Tako »Courier« o našem delu. Neka druga notica je bila pa še bolj zanimiva. List je poročal: »Cena pšenici, ki je znašala teden dni pred napovedjo vojne 35 šilingov, je včeraj znašala 52 šilingov. Turška je poskočila od 21 na 37, ječmen za krmo od 19 na 35, inozemski sladkor od 11-30 na 19-60 šilingov.« >Dobro je tako, otroci,« sem rekel svojim ljudem, ko sem jim to prečital. »Lahko vas zagotovim, da teh par vrstic več pomeni kakor cela stran o zavzetju Blankenberga. Sedaj se bomo pa peljali po Kanalu nizdol in cene še nekoliko privili,« Cene so se dvigale vedno višje, kajti tudi podmorski čolni so delali neumorno. Strašen glad izbruhne na Angleškem. Državnemu tajniku zunanjega urada se na lepakih grozi s smrtjo,, četudi je iimela vlada ob napovedi vojne vse stranke na svoji strani. Pravi krivci so bili pa tisti, ki niso poprej uvideli, da dokler Anglija -svojih živil sama ne prideluje ali pa ne uvaža skozi podmorski predor, so vsi Jlieni ogromni izdatki za vojsko in mornaricb zastonj, ako ima njen sovražnik le par podmorskih čolnov in možnarjev, ki jih zna rabiti. Ponosna Anglija je končno prisiljena, skleniti z malo državo prizanesljiv' mir. »Times« pišejo ob sklepu miru: Atfb bi bili doživeli ta poraz po kaki velesili, ki bi bila dovolj močna, cla bi v celi meri izkoristila sadove svoie zmage, potom bi nas bilo to stalo vse na.vc: kronske dežele in kolonije, in nalovila bi se nam bila še znat- na vojna odškodnina. Izročeni bi bili popolnoma na milost in nemilost zmagovalcu.« Conan Doylc je obenem objavil celo vrsto mnenj mornariških izvedencev o svoji povesti, med drugim tudi te-le: Admiral Algeron de Horsey piše: »To je velezanimiva pripovest izmišljene vojne, ki pa vsekakor zasluži vso pozornost. Vedno sem bil prepričan, da sta zadostno močna kopna armada in pa skrb za varen dovoz živil v slučaju vojne dve neobhodno potrebni stvari in da je naš obstanek na kocki, če za to ni poskrbljeno. Celo lord Haldane je kot vojni minister postavil trditev: Vse, kar je treba sovražniku storiti, je to, da nam odreže dovoz živil. Pokojni John Colomb je v parlamentu naš položaj popolnoma pravilno označil, češ, da je Anglija z živili nepreskrbljena morska trdnjava.« Admiral William Hannam Henderson izjavlja: »Popolnoma pritrjujem gospodu Conanu Doyle, da je razvoj podmorskega čolna sliko pomorske vojne izpremenil. Vendar ne smatram za verjetno ali mogoče, da bi se dali čini, kakor jih opisuje, v velikem izvajati v ustju Themse, Nasprotno pa priznam, da bi ob vhodu v Kanal in v Irskem morju za to nc bilo nobenih ovir, in s tem bi bila ogrožena naša preskrba z živili na način, kakor tega še nismo doživeli in proti čemur, kakor se zdi, ni nobenega pomočka.« Kar jc Conan Doyle napovedal, se danes uresničuje; nemški podmorski čolni so že na delu. jako silovit artiljerijski boj. Kljub protinapadom Nemcev so držale naše čete ne samo na levem bregu Bzure blizu izliva, ampak so pozneje prešle k napadu in se polastile zelo važnega sovražnega opirališča severno od vasi Witkowice. 31izu posestva Boryszewo smo vzeli znaten del nemških strelskih jarkov. Pri Borzymowu je sovražnik trikrat brezuspešno napadel. Demonstrativni napadi sovražnika v bližini med Malcgoszczen in Chcnziny kakor tudi ob gornji Visli blizu Hvalibogovic in v Galiciji južno od Bieniszowic so bili brez težav odbiti. Vršili so se ljuti boji severno od črte Zboro—Sztropko—Mezo-Laborz, kjer smo zopet napredovali. Na ozemlju bes-kidskih prelazov smo ovirali sovražno ofezivo. Na cestah pri Nadworni smo krepko odbili vse sovražne napade. RUSKA VOJNA POROČILA. Kodanj, 8. februarja. Ruska urad< na poročila zadnjih dni so zelo dolgočasna, brez prave vsebine in razpravljajo o nevažnih podrobnostih z nenavadno gostobesednostjo. Dolga zaplet njena mesta, posebno v vojaških poročilih ruskih listov dokazujejo, da niso izostale kritike o načinu uradnega poročanja. Ena sama številka »Rječ« je bila na 24 mestih zaplenjena. Ruski listi obsojajo posebno, da se z najbolj važnih bojišč ničesar ne poroča. Ob Bzuri in Ra\vki traja nemška ofenziva neizpremenjeno, ne da bi popolnoma dosegle svoj cilj. Posebno obsežno razpravljajo vojaška poročila o položaju v Galiciji in Bukovini. Poročevalci pridejo do zaključka, cla je prodiranje Rusov v Bukovini ustavilo slabo vreme in vsa sovražna premoč, ki se je nepričakovano pojavila. »Nowoje VVremja« piše, da se bijejo med prelazoma Duklo in Wyszkow veliki boji, v katerih imajo Rusi nalogo, da preprečijo prodiranje avstrijskih čet proti Samboru in Stryju, kar je pa vsled moči nasprotnika zelo težavno. Ruski listi govore končno o štirih novih armadah, ki operirajo v Galiciji in Bukovini in ki so za Ruse tem nepri-jetnejše, ker jim poveljujejo praktični in preizkušeni poveljniki: nadvojvoda Jožef, Danki, Boroevič in Woyrsch. XXX CESAR VILJEM NA VZHODNI FRONTI. Berolin, 8. februarja. Wolffov urad poroča: Cesar Viljem si je včeraj ogledal oddelke čet ob Bzuri in Ravvki. VEDNO BLIŽJE VARŠAVI. Bukarešt, 8. februarja. List »Utro Ruski« poroča, da je nemška artiljerija popolnoma razstrelila mesto Lutomierszk, ki je oddaljeno samo pet ur od Varšave. Štiri petine mesia so porušene, predmestja so popolnoma uničena. Nemški ulanci so se približali varšavskim utrdbam do strelske razdalje. Prebivalstvo beži v Bjelostok. OBUPEN POLOŽAJ V VARŠAVI. Kodanj, 8. februarja. »Nowo Vreme« opisuje težavno nalogo, ki jo je prevzela carjeva hči Tatjana z vodstvom zahodnega pomožnega odbora. Gre za to, da se podpira velikansko število izstradanih, okuženih beguncev, kar je tem težavnejše, ker odpade Varšava, dosedanje središče preskrbe. Vojska sama in ž njo zvezane nevarnosti daje mestu dovolj opraviti z lastnim prebivalstvom. Železniško omrežje je popolnoma odpovedalo. Tvornice so zaprte; proizvajalci sami so postali koav zumenti. JAPONCI V VARŠAVI. Petrograd, 8. februarja. »Ruske Vjedomosti« poročajo: V Varšavo jc do-šlo več Japoncev, da trgujejo z varšavskimi tvrdkami. RUSKA OPUSTOŠENJA V OKOLICI TARNOWA. Krakov, 8. februarja. »Nowa Reforma Zveza za osvoboditev Ukrajine« in druge ukrajinske organizacije imajo velik vpliv. Po Vojski se bo začelo v Ukrajini veliko gibanje za svobodo in neodvisnost. eskOrtirajo na lastne stroške v njih bivališča, kjer naj jih postavijo pod policijsko nadzorstvo. XXX RUSKI FINANČNI MINISTER V LONDONU. London, 8. februarja. Tušem je došel včeraj ruski finančni minister Bark. POSTOPANJE S CIVILNIMI VOJNIMI UJETNIKI V RUSIJI. Berolin, 8. februarja. Rusko notranje ministrstvo je baje izvedelo, da razpolaga mnogo nemških, avstrijskih in turških civilnih ujetnikov z večjimi denarnimi sredstvi. Gubernatorjem se je zato ukazalo, naj premožne ujetnike RUSKA SOCIALNA DEMOKRACIJA. Kodanj, 8. februarja. Rusko socialno-demokraško vodstvo je doposlalo mirovni konferenci v Kodanju poročilo, ki glede na razloge vojske izvaja, da v tem vprašanju ruski socialni demokratje ne postopajo složno. Eni dolže kapitalizem splošno, drugi nemški militarizem, da je provzročil vojsko. Večina ruskega organizacijskega odbora je pa izjavila, da če zmaga Rusija, se ojači le ruska reakcija, ki bi neprestano ogroževala demokratično gibanje v Evropi. Poročilo nadalje izvaja, da je v nasprotju z rusko-japonsko vojsko sedanja vojska postala popularna. Izvedla se je namreč agitacija za boj proti nemškemu militarizmu, proti pruskemu junkerstvu in proti nemškemu kapitalizmu; istočasno so izrabljali ruski državni mogotci puhlico o osvoboditvi zatiranih narodov. Ruska socialna demokracija se lahko ponaša, da se splošnega patriotičnega in šovinističnega izbruha ni udeleževala. NEMŠKI KOLONISTI V RUSIJI PRODAJAJO SVOJA POSESTVA. Kovno, 8. februarja. Nemški kolonisti v guberniji Kovno prodajajo svojo last za najnižje cee. Tisti, ki jih je naselila »Kmet-ska banka«, ji vračajo svojo posest. RUSKO - AMERIKANSKA BANKA. Peterburg, 8. februarja. Ravnatelj ruske trgovske banke v Peterburgu, J. M. Kohn, je odpotoval v New York, da ustanovi rusko-amerikansko banko. RUSKA BORZA PROTI NEMŠKI INDUSTRIJI. Peterburg, 8. februarja. Načelnik borze v Simbirsku je izvolil posebno komisijo, ki naj izdela načrt za boj proti nemški industriji v Rusiji. NADZORSTVO NEMŠKIH PODJETIJ V RUSIJI. Peterburg, 8. februarja. Ruska vlada je uvedla posebno preiskavo o obrtnih podjetjih nemških in avstrijskih državljanov v Rusiji. Poročevalec trgovinskega ministrstva Liblev izvaja, da ostane elektrotehnična industrija v Rusiji v nemških rokah, nadalje kemična farmacevtična; tudi železna industrija je zelo odvisna od Nemcev. Liblev sodi, naj se proti navedenim podjetjem ne nastopa s silo in da zadošča, če se uvede državno nadzorstvo, ki se je že tu in tam uvedlo. Trgovinsko ministrstvo izdeluje poslovnik o nadzorstvu vseh nemško-avstrijskih podjetij. PREPOVEDANI LISTI NA RUSKEM. Kijev, 8. februarja. »Kiejevvskaja Myslj« poroča, da so vsled odredbe glavnega načelnika kijevskega vojaškega okrožja za dobo vojske prepovedani vsi listi, ki so pisani v maloru-skem, starojudovskem jeziku in v narečju. POLJSKI PESNIK SZANZER UMRL. Krakov, 8. februarja. V Kuparkowo pri Lvovu je umrl znani poljski pesnik Ladislav Szanzcr (Ordon). Zadnje dejanje sarajevske žaloigre. O usmrtitvi veleizdajalcev Čubrilo-viča, Jovanoviča in Danila Iliča na dvorišču trdnjavskega zapora v Sarajevu poročajo graški listi: 3. februarja ob 9. uri dopoldne je prišla v celico obsojencev sodna komisija, ki je prečitala obsojencem, pri katerih so se nahajali popje, smrtno obsodbo in kratko utemeljitev. Obvestili so jih, da je cesar pomilostil na smrt obsojena veleizdajalca Miloviča in Keroviča in da se jc izpremenila smrtna kazen Milo-viču v dosmrtno, Kcroviču pa v 201etno težko ječo. Obsojenci so nato, spremljani po vojakih, nastopili pol k vislicam, ki jih je v čveterokotu stražilo vojaštvo. Pripravljena so bila tri vešala. Prvega prevzame rabelj Seiffert in pomočniki Čubri- noviča, ki je, kakor znano, svoj čas mirno poslušal razsodbo. Tudi zdaj je miren. Ko gre na zadnji poli mimo popa, poklekne, trikrat pobožno poljubi križ in reče popu: »Pozdravite mojo ženo in ji povejte, da sem v tem trenutku mislil nanjo.« Krepko je korakal nato k vešalom in si je sam z največjo mirnostjo odstranil ovratnico in ovratnik. Zvezali so mu nato roke, nekaj je hotel še reči, a bobnar je zabobnal. V tem trenutku mu jc že tudi položil rabelj zanjko okoli vratu; čez nekaj minut je že javil zdravnik, da je nastopila smrt. Na vrsto pride zdaj Jovanovič. Trese se mu telo, na obrazu se mu bere, da se boji smrti. Spremljajo ga k vešalom, pod vešali se nekoliko ojunači, hoče nekaj reči, a bobnar zaduši z bobnanjem, kar je hotel reči. Tudi njega je rabelj v najkrajšem času usmrtil. Zadnji je bil obešen Danilo Ilič, ki je apatično vse prenesel. Ko sc je sestavil še zapisnik o obešanju, se je končalo zadnje dejanje sarajevske žaloigre, ki je trajalo komaj 20 minut. Izprememio v skupnem iančnem mini-slerslvu. Dunaj, 9. februarja. »Wiener Zeitung« objavlja: Njegovo c. in kr. Veličanstvo je milostno izdalo naslednja lastnoročna pisma: Ljubi baron Burian! Med tem ko v zmislu priloženih lastnoročnih pisem milostno odpuščam Svojega skupnega finančnega ministra dr. Leva viteza Bilinskega, imenujem tajnega svetovalca, bivšega ministrskega predsednika Ernesta pl. Kor-berja za svojega skupnega finančnega ministra. Dunaj, 7. februarja 1915. Franc Jožef 1. r. Burian 1. r. Ljubi dr. vitez Bilinski! Na Vašo prošnjo, da se Vas odpusti iz službe kot skupni finančni minister, milostno ugodim Vaši želji. Ob tej priliki Vam izražam Svoje priznanje in zahvalo za zvesto službo, ki ste jo kot Moj skupni finančni minister z domoljubno gorečnostjo in požrtvovalnostjo opravljali Meni in monarhiji. Dunaj, 7. februarja 1915. Franc Jožef 1. r. Burian 1. r. Ljubi dr. pl. Korber! Imenujem Vas za Svojega skupnega finančnega ministra. Dunaj, 7. februarja 1915. Franc Jožef 1. r. Burian 1. r. Turčija v vojski. RUSI V KAVKAZU. Kodanj, 8. februarja. Iz Petrograda se poroča: Ruske postojanke v Kavkazu je silovito napadlo 15 novih turških divizij. V ozemlju 01sy in na vrhovih ob Črnem morju so se bili siloviti boji. Iz Petrograda se nadalje poroča, da so zbrali Turki v Dardanelih velika ojačenja, ki jih odpošljejo po kopnem v Erzerum. BOJI ZA SUEŠKI PREKOP. London, 8. februarja. (Kor. ur.) »Daily News« poročajo iz Kaira: V četrtek se ni bil boj ob Sueškem prekopu. V bojih v sredo so sc držali Turki boljše, kakor se je pričakovalo. Poizkušali so med drugim zgraditi mostove čez prekop. Boj v sredo kaže na splošen sunek iz Sirije. Velike sile baje prodirajo pod poveljstvom Djemala. JERUZALEM PRAZNUJE TURŠKE USPEHE OB SUEŠKEM PREKOPU. Carigrad, 8. februarja. (Kor. ur.) Novi turški uspehi ob Sueškem prekopu so povzročili v Jeruzalemu veliko radost. Mesto je v zastavah. Nepregledna množica je z godbo na čelu korakala po mestu, da proslavi dogodek. POLOŽAJ ANGLEŽEV V EGIPTU. Rim, 6. februarja. Preko Malte poroča »Giornale d' Italia«, da Angleži ne bodo mogli vseh zbranih čet porabiti za brambo sueškega kanala, ker potrebujejo velik del vojaštva za zadušenje verojetnih notranjih uporov in pa proti napadom iz Cirenajke in Sudana. Baje iz Cirenajke prodira 20.000 oboroženih beduinov. Ob egipčanski meji, onstran črte Siwa—Solum vsak dan uhajajo Sudanci kar trumoma angleške vrste, da se združijo s prodirajočimi mohamedanci. NOVI TURŠKI USPEHI PROTI ANGLEŽEM. Carigrad, 8. februarja. (Kor. urad.) Posebni poročevalci Agence Telegra-phiquc Mili v Bagdadu in Amari poročajo, da so turške čete, ojačene z arabskimi bojniki, zasedle važno postojanko Haviz severno od Moliammare, kjer so se nahajale angleške prednje straže. Zmaga je med tamkajšnjimi rodovi napravila velik vtis. Rodovi se pridružujejo turškim četam, ravno tako rodo- vi sosednih perzijskih pokrajin. Čete in rodovi marširajo proti Bassorah. ANGLEŠKI PORAZ V MEZOPOTAMIJI. Frankobrod ob Meni, 8. februarja. »Frankf. Ztg.« poroča iz Carigrada: Turki so v Mezopotamiji, severno od Amare občutno porazili angleške čete, Angleži strašno zmedeni beže. Koliko časa more še trajali vojska? List »New York Amerikan« objavlja dne 2. februarja vrsto odgovorov, ki jih je dobil na tozadevna vprašanja. Nemški poslanik v Ameriki grof Bern-stoff je odgovoril: »Če rečem, da bo vojska trajala še dolgo, se bo to takoj razširilo po celi deželi in namigavali bodo, da je Nemčija želela vojsko. Če pa rečem, da bo kinalu konec vojske, bodo mislili, da Nemčija že hrepeni po miru. Tako mi je popolnoma nemogoče izjaviti karkoli, kar se ne bi napačno tolmačilo.« Avstrijski poslanik v Washingtonu je izjavil: »Moje instrukcije mi žal prepovedujejo, da bi dovolil kak interviev ali podobno. Rad pa porabim to priliko, da Vam sporočim, da me položaj na vzhodnem in zahodnem bojišču napolnjuje z največjim zadoščenjem in da popolnoma zaupam v končni izid naše vojske. Miru pa žalibog še ne slutim v veliki bližini.« Prejšnji predsednik francoske repu-blike Loubet pravi samozavestno: »Niti senca dvoma še ni o tem, da se nahajajo zavezniki na poti do zmage.« Ives Guyot pravi v svojem odgovoru: »Po šestih meseci!) vojske jc Francija močnejša kot v začetku. Naša armada z novo artiljerijo je nepremagljiva. Nemčija v toliko ni bila pripravljena za vojsko, ker je računala le na dva meseca. Sedaj trpi veliko pomanjkanja bakra, volne in drugih sredstev in ji vsled tega pojemajo moči, med tem ko je Avstrija že popolnoma izmučena in izčrpana. Konec vojske je pač pričakovati junija na ta načm, da bodo francoska, angleška in belgijska armada prekoračile Reno, ruska pa Warto.« Blokada floolije. K PROGLASITVI ANGLEŠKEGA VODOVJA ZA VOJNO POLJE. Berolin, 8. februarja. (Kor. ur.) Z ozi-rom na objavo nemške admiralitele glede proglasitve angleških voda za vojno polje treba povdariti, da Nemčija ne namerava onemogočiti nevtralne trgovine z Anglijo. Nemška vlada hoče nevtralce samo svariti pred nevarnostmi, ki jih čakajo v okolici Anglije. Treba je še enkrat naglasiti, da nemška vlada svoje odredbe ni označila kol blokado, marveč samo kot proglasitev do ličnega območja za vojno polje, ravno tako kakor je novembra angleška vlada proglasila Severno morje za vojno polje, kar so si nevtralci dali dopasti. Nemčija se noče z nasilnimi odredbami lotiti nevtralnih ladij. Iz razglasa admiralitele samo sledi da se v angleških vodah ukrenejo vojne odredbe, ki v danem slučaju lahko zadenejo tudi neprizadete. KAKO DOLGO LAHKO VZDRŽI ANGLEŠKA BLOKADO? Dunaj, 9. februarja. V tukajšnjih di-plomatičnih krogih so mneja, da Angleška uspešno izpeljano blokado ne bo mogla vzdržati nad dva tedna. AMERIŠKE LADJE Z ŽIVILI OSTANEJO NEDOTAKNJENE. Kolin, 8. februarja. »Koln. Ztg.« poroča iz Washingtona, da je nemški poslanik izjavi! ameriški vladi, da Nemčija ne namerava nadlegovati ali zapleniti ameriških ladij, če vozijo živila za civilno prebivalstvo sovražnih dežel. PREVOZ ŽITA ČEZ MORJE PRENEHAL. Kodanj, 8. februarja. »Berlingske Ti-dende« poroča iz Londona: Prevoz žita čez morje je skoro popolnoma ustavljen, ker je ameriška prevoznina dosegla že tako višino, da se več ne izplača prevažati žita. KDO BO PRVI ČUTIL LAKOTO. Kolin, 8. februarja. »Koln. Ztg.« pišfe med drugim, da gre v boju le za to, kdo bo dalje vztrajal: Nemčija ali Anglija. Vse-kako ne preostaja Nemčiji drugega, kakor da se brani do skrajnosti. Nemčija ima pa 600.000 ujetnikov in od Nemcev zasedeno sovražno ozemlje šteje 11 milijonov Francozov in Belgijcev. Če bi v resnici šlo za lakoto, je samoobsebi umevno, da bi pri tem najprej prišli na vrsto pripadniki sovražnih držav. IRSKA OSAMLJENA. Še predno je Nemčija proglasila za-tvoritev angleško-irskega obrežja, se je že prekinila plovba med Irsko in Angleško takoj na to, ko so nemški podmorski čolni pričeli potapljali v Irskem morju trgovske ladje. Razven nekaterih poštnih par-nikov jc vsa plovba prekinjena in jc Irska i od ostalega sveta odrezana, ker Irska je zvezana po morju le z Anglijo. Angleška politika je namreč gledala na to, da so sc svetovne plovne črte osredotočcvalc na Angleškem, z Irsko je pa kupčcvala le sama. UPORABA NEVTRAI NIH ZASTAV. London, 7. februarja. (Kor. ur.) Mornariški dopisnik »Times? piše: O uporabi nevtralnih zastav po trgovskih ladjah se piše veliko neumnosti. Admiraliteti ni bilo potrebno, da izda o tem kako navodilo. Ne verujem, da sc je izdalo. V navadnih razmerah trgovska ladja ni upravičena, da rabi nevtralno zastavo, a pomorska navada in veliko precedenčnih slučajev to dopušča, če gre za to, da uide sovražniku. Vsak narod s količkaj pomembno trgovsko mornarico najde v svoji povestnici take zglede, Anglija sama je pred leti priznala to pravico, ko je bila sama nevtralna in je v tem smislu primerno poučila svoje zastopnike v inozemstvu. Če rabijo naše trgovske ladje nevtralno zastavo, da odvrnejo pozornost kakega sovražnikovega podmorskega čolna od sebe, je pravica na njih strani. (Seveda, pristavlja Wolffov urad.) POMANJKANJE RIB NA ANGLE-ŠKEM. Amsterdam, 8. februarja. Vsled vojske velik del angleškega ribiškega brodovja ne deluje. Cene svežim ribam so se zato na Angleškem podražile. Z Nizozemskega zato pošiljajo veliko rib na Angleško. Boji no zahodu. ^eveht yzm Jamasc TSJerakoi !raga- rasm f fj/trPi^ \Vdbiamfa Sv/ > v tfutfmanaiv^ siczynskyj je begunec iz Pfemysla, kjer jc bil pred vojsko pevovodja v rusinski stolni cerkvi. Od meseca oktobra dalje biva v VBjubljani in sodeluje ves čas z veliko vner lrto pri tukajšnjem stolnem zboru, |T lj Častno svetinjo za 40 letno službovanje je podelil kranjski deželni predsednik višjemu revidentu južne železnice Ivanu Petek. lj Tragični doživljaji Slovenke. K slučaju gdč. Ane Žagar smo dobili naslednja pojasnila: Vest, da jo gdč. Žagar poizkusila smoumor zato, ker je padel na bojišču njen zaročenec, ni resnična. Gdč. Žagar ni bila zaročena niti ni imela nobenih zvez s kakim moškim. Njen čin je bil zgolj posledica v zadnjem času prestanega dušnega in telesnega trpljenja, vsled katerega je živčno obolela. Naslednje podrobnosti bodo stvar najbolje pojasnile: Gdč. Žagar je bila lani meseca junija odšla na obisk k svoji sestri v Bitolj, ki je ondi poročena z inženirjem. Tekom njenega bivanja v Srbiji je izbruhnila vojna. Poročena sestra jc med tem porodila, obenem pa zbolela na legarju. Gdč. Žagar je morala sedaj streči detetu in sestri. Otrok je umrl. Nato je tudi gdč. sama dobila legar. Radi vojne je pritisnila huda lakota. Bilo ni niti kave; ena oka mleka je stala 1 dinar, kruh popolnoma črn. Širile so se govorice, da je tudi v Avstriji silna stiska in lakota. Po dolgem trudu se je staršem posrečilo potom konzulatov dobiti potni list za svojo neomoženo hčer in ji omogočiti vrnitev v Ljubljano. Gdč. Žagar je morala potovali preko Soluna v Brindisi. Na tem potu jih je šest ur zasledovala angleška vojna ladja in gospodična Žagar jc ves čas živela v hudem strahu, da bi prišla v ujetništvo na Malto. Vrhu tega je na morju divjal velik vihar. Lahko si je misliti, kako je vse to vplivalo na telo in dušo dekletovo. Dne 31. januarja je gdč. Žagar končno dospela k staršem v Ljubljano. O njenem duševnem stanju pričajo besede, ki jih je izgovorila nasproti svoji materi gospe Žagar, rekla je: »Saj bi ti •pomagala kuhati, a kaj, ko nimaš nič. Pa saj bomo sedaj itak vsi umrli, sedaj je itak vsega konec.« Naslednji dan je gdč. Žagar v svoji duševni zmedenosti posegla po bratovem revolverju, ki je bil pa — ker je več let ležal nedotaknjen — zarjavel ter zato krogla ni imela toliko moči, da bi prodrla v glavo, marveč se je ustavila v kosti. Gdč. Žagar bo okrevala. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Cizer-le, kramarjeva žena, 74 let. — Anton Mi-hevc, ključavničarski vajenec, 15 let. — Josip Zuljan, pešec domobranskega pešpolka št. 27. — Marjeta Kodrič, delavka-hiralka, 77 let. — Rudolf Koman, gostilničarjev sin, 10 mesecev. — Josip Mrežar, tesarski pomočnik, 48 let. — France Briški, čevljar-mestni ubožec, 61 let. — Fran Šmajd, bivši dacar, 68 let. lj Vse, kar je prav, to pa vendar ne gre, da so sedaj pričeli mestne smeti voziti in odkladati tik za trnovsko cerkvijo na Hauptmanov travnik v Ivoli-zejski ulici. Po drugih mestih skušajo smeti spraviti čim dalje od obljudenih krajev, pri nas pa mora biti to narobe; še lani so vozili odpadke in smeti daleč ven v Mestni log, letos so nam jih — Življenje se je pri nas zelo izpremenilo. Domačini so skoro vsi odšli k vojakom. Dobili pa smo pod Nanos delavcev od vseh strani z vojatvom vred, med njimi tudi Turčine. Štirje izmed njih so si zakurili sobico z koksom, da bi se ogreli, pa bi se kmalu vsi zadušili. Dva sta se rešila, dva pa sta umrla, koja sta pokopavala pre-tečeno nedeljo dva njihova »duhovnika« v Landolu. To bi bilo gledalcev, da se ni opravilo vršilo ravno med sveto mašo ob 10. uri. Na enak način je našla smrt menda tudi Marjeta Tominec, rojena Šinkovec iz Stermce pri Studenem, omožena v Stranjah hišna št, 8, kateri se je omračil um. Bog jo je rešil velikega trpljenja. — Povišane deželne doklade v šle-ziji. Deželne doklade v Šleziji nameravajo povišati za 10 vin. — Umrla je v Mariboru gospa Vilje-