Naročnine mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvp je « Kopitarjevi ul.6/lll
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 iu 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika
Dajte nam značajev!
Resnična kultura je odraz celega človeka. Razni socialni, pedagoški, umetniški in podobni programi oz, struje ne ustvarjajo kulture, ker večinoma ne posvečajo poglavitne pažnje osnovni vrednoti kulture, ki je: značajen, vzgojen in plemenit človek. Navadno je veliko besed in površnega znanja, duševnih in srčnih plemenitašev pa je zelo malo, »Izobraženec« je danes vsesplošni ideal, kar je vsakdanje povedano: lepa obleka, mnogo časopisnega znanja in velika porcija predrznosti. Čast iri morala, vera in krepost so za »neizobraženca«. Odtod pojav tu v naši vasil Du Prel piše: »S strahom opazujemo, da prodira vednost v vse ljudske plasti, zaostaja pa moralni in verski razvoj naroda.«
»Kdor nima značaja, ni človek, je stvar«, pravi Chamfort. Vsak človek ima svojo naravo, ki je najgloblji vir in sredstvo življenja. Človeška narava je osebna, obdarjena s svobodno voljo in razumom, ki vodita človeka po poti Lepega, Dobrega in Resničnega in ga po milosti božji ožar-jena spremljata v nadnaravo, ki je edini cilj in končni smoter razumnega življenja. Vse to valovanje in preoblikovanje kreposti in strasti, čuvstev in žrtev, plemenitih dejanj ljubezni in srca pa izražuje življenja polni Enačaj, ki je tako rekoč v vsaki naši kretnji in dejanju viden izraz osebnosti. Razvoj osebnega značaja bi privedel naš narod zopet do preprostosti, do čistosti in miru. Značaj zadevlje celotno človeško bistvo, v vsem mišljenju, govorjenju in dejanju. Ako hočeš biti popoln, cel- človek, moraš izoblikovati svoj značaj Odtod tudi vsa sila življenja, zgleda, dela in ustvarjanja. Naša naloga ni, da veliko vemo, ampak da smo zelo dobri —.
Velika zmota je, da cenimo inteligenco višje kot značaj, da inteligenci marsikak pregrešek spregledamo, dočim je značaj večkrat nižja kreatura. Inteligenca je, ako je nevzgojena, neprimerno bolj škodljiva kot koristna. Kult inteligence je sodobna bolezen, ki rodi same izrodke. Postavljamo spomenike raznim junaštvom in umskim prvakom, vsa sila etosa, ki se skriva v delavski ali kmetski materi z 10 ali še več otroki, je brez priznanja, kot je ničvreden cestni pometač, ki je v svoji zvestobi in delavnosti 2gled inteligenci. Napačno pojmovanje življenja!
Napačno je namreč mnenje, da učenje in inteligenca sama po sebi človeka izboljšujeta. Em. Kant pravi: ».., ki smo v mnogočem napredovali v umetnosti in znanosti, mi smo prenasičeni s civilizacijo ..., do tega pa, da bi zato bili visoko moralni, še veliko manjka.«
To je osnovni problem: Šola, ki odpira te dni zopet vrata naši mladini, naj se zaveda velikega zvanja, ki ga prevzema z vpisom otroka v učilnico. Pred učitelja je postavljeno bitje, ki v svoji nravni in nadnaravni vrednoti predstavlja veliko dragocenost, ki ni v zmožnostih sprejemanja učne vsebine, ampak v duii, ki ji je viden izraz čist sijaj oči. Ako ne vidi vzgojitelj — in to je učitelj osnovnih šol — v otroku predvsem duše, ki jo mora razviti do možne popolnosti, potem s svojim znanjem ne bo ustvarjal značajev, ki so pogoj vsakega resničnega napredka osebe in naroda. Seveda mora biti tudi sam na visoki verski in moralni stopinji, da je živ zgled in kažipot mladini. Starši so upravičeni, da merijo učenje z merilom morale in religije, ako hočejo, da bodo njih otroci dušno čisti in telesno zdravi.
Naša mladina tja do vseučilišča strada in žeja po pravi vzgoji značaja, Obnova značaja bi dovedla tudi do pomladitve našega duševnega življenja. »Fantje, jaz sem mlad,« je dejal Krek pri petdesetih letih. Mladost in značajnost sta neusahljiva vira prožnosti in kreposti,
Teža vzgoje leži na vzgojiteljihl Učiteljska služba naj bo vzgojiteljska! Oblikovanje duše v prostosti božjega otroštva! V Bogu iskati smer, v Njem je cilj in moč in uspeh, to so aksiomi prave vzgoje in kulture. Kdor sc v vzgoji odtujuje Bogu, ne vzgaja. Zato moremo odvrniti prokletstvo umirajočega zapada, ki tone v svojem znanju, a služi »neznanemu bogu«, s tem, da po sv. pismu, ki »am je najboljši pedagoški usmirjevavec, uredimo način šolanja naše mladine, ki jo v prvi vrsti prav v z g a j a j m o.	A. K.
Rezultati letalske tekme Male antante
Varšava, 2. sept. AA. Včeraj objavljeni re-tulfati s tekmovanja Male antante in Poljske kažejo še nadalje isto sliko.
Prvo nagrado predsednika poljske republike Mošičkega je dobil jugoslovenski Aeroklub. Drugo nagrado poljske republike je dobil češkoslovaški Aeroklub. Individualne nagrade se razdele takole:
Prvo nagrado S000 poljskih zlotov (57.000 Din) dobita jugoslovenski letalec Šintič in Luka-novič, drugo individualno nagrado 6000 poljskih zlotov (38.000 Din), dobita češkoslovaška ietaica Klena in Frank. Iretjo individualno nagrado 4000 poljski zlotov (25.000 Din), dobit« jugosloven-•ka letalca Novak in Mandraševič. Nagrada princa Pavla Karadjordjeviča pripade fakislo Jugoslaviji.
Pred veličastno manifestacijo naše slave in edinstva
Belgrad, 2. sept. m. Prestolnica se pripravlja za veličastno manifestacijo, kakršne v naši državi še ni bilo. (j. september bo vsekakor značilen, zato je razumljivo, da se vršijo priprave kar najbolj vestno. Nad 50.000 vojaštva bo zbranega v Belgradu takrat in bodo zastopali našo hrabro vojsko ob priliki zamenjave starih zastav z novimi.
Danes so ž« prispeli polki, ki nosijo ime članov kraljeve rodbine. Ti polki so prišli v polni opremi, dočim ostali polki še prihajajo. Polki, ki nosijo ime članov kroljevske rodbine, so: 0. peš-polk Nj. Vel. kralja Aleksandra, 14. pešpolk Nj. V. prestolonaslednika Petra, 5. konjeniški polk Nj. V. kraljice Marije, 8. konjeniški polk kraljeviča Andreja, topniški polk kraljeviča Tomislava. V teku današnjega dne je prišel 5. letalski polk.
Največjo pozornost so vzbudili tanki, ki so z velikim hruščem vozili iz postaje na Banjico.
Glavni del čet pa prispe jutri, ko bodo prispele ludi vse delegacije s slavnimi starimi zastavami.
Minister za vojno in mornarico general Ste-van Hadžič je dal ob tej priliki »Vremenu lole izjavo:
Kakor veste, bo na rojstni dan kraljevega prestolonaslednika Peira naša vojska dobila nove zastave in oddala svoje stare, s slavo venčane zastave. Pri tej priliki hočemo dati največjo čast našim slavnim vojnim zastavam", kakor tudi stvarnosti, ki je 7. uporno in težko borbo bila dosežena pod . temi zastavami. Radi tega se je tem svečanostim dal širok značaj, da bi jim mogli prisostvovati tudi starejši bojevniki, ki so se borili pod temi zastavami, njihovo pokolenje, kakor tudi tisti1,ki so v aktivni službi, in tisti, ki so v rezervi. 6. septembra bodo stare zastave zamenjane in bodo izročene nove zastave. Država bo oddala največje
spoštovanje tako leni našim vojnim znakom, pod katerimi smo se borili za osvoboditev in zedinje-ej, kakor tudi novim jugoslovanskim zaslavam, ki jih nosijo nova jugoslovanska pokolenja. V starih zastavah bo novi naraščaj lahko videl vzgled, kako se jc branila domovina, kako se je brez ozira na težave in žrtve borila za osvobojenje in zedinjemje. Stare vojne zastave bodo shranjene v kraljevem mavzoleju na Oplencu, kamor jih bodo prenesli istega dne, ko bo v kraljevo cerkev pripeljano tudi truplo velikega vodje Karadjordja, prvega no-sitelja ideje zedinjenja in prvega najstarejšega borca za uresničitev le nove ogromne, naloge, za čije izvršitev je bilo potrebno celo stoletje in brezštevilne žrtve. V cerkev na Oplencu bodo obenem prnešene tudi Iri zastave Karadjordja, pod katerimi se je z ustaši lela 1801 junaško boril za svobodo svojega naroda..
Drugi dan tržaškega procesa
Po prvem dnevu razprave
Kaj so zakrivili obtoženci?
Ogromna obtožnica, sestoječa iz 88 zvezkov, katero je tajnik bral prvi dan procesa, je juridična posebnost po tem, da obtožuje 80 ljudi, dočim jih sodijo v sedanjem procesu samo 18. Tajnik je čital celo serijo nič manj ko 100 zločinov, od katerih pa je pred tržaški preki sod postavljenih 18 ljudi zagrešilo po dokazih obtožnice samo bombni atentat na »Popolo di Trieste«, položilo bombo pod svetilnik zmage, ki pa ni eksplodirala, in pa zažgalo tri šole v tržaški okolici, oziroma jih zažgati skušalo. Kakšna 'je bila dejansko zveza med temi atentati in ostalimi, katere obtožnica pripisuje neki tafinstveni '»organizaciji.', pa se iz obtožnice ne razvidi; niti dolžijo lega današnjih obtožencev drugi, niti jim to dokazuje ali dokazovati skuša državni pravdnik. Pričakujemo, da nam to juridično osobi-tost obtožnice pojasni tržaški Piccolo , ki danes zopet z nami obširno polemizira o tem, komu Julijska pokrajina zgodovinsko in etnološko pripada — stvar, ki sploh ni noben problem —, niti z eno besedico pa se ne dotika problema obtožnice, ki obstoji v tem, da je nerazumljivo, zakaj, če res obstoja zveza meti vsemi delikti, sc nc vrši proces proti vsem 80 obtožencem skupaj?
Atentati neznanih avtorjev
Obtožnica navaja vse mogoče delikte na podlagi karabinjerskih raportov, katerih današnji obtoženci očitno niso zagrešili, pa obtožnica tudi ne
pore, kdo da jih je. Med te spadajo n. pr. poskušen požig otroškega vrtca v Tolminu, poskušeni umor slovenskega fašista Kureta v Dolini, požig v Lokvah, poskušen umor policaja Fonda, eksplozija municijskega skladišča na Proseku, poskušena požiga šol v Branici in Škrbini, atentat na milično vojašnico v Sv. Petru na Krasu, katerega žrtev je bil- slovenski fašist Kerševan, poštni vlom v Ren-čah pri Gorici, uboj fašista Blazine v Hrenovicah, uboj fašista Cerkvenika v Škocijanu. skrivnostni umor soprogov Marangon v Ricmanjih in nekaj manjših zadev kakor n. pr. poškodovanje nekega laškega napisa na nekem pokopališču v okolici — vse delikti in prestopki, kojih avtorji so do danes čisto neznani, oziroma jih obtožnica ne pove.
Kar se torej tiče 18 obtožencev, navaja obtož-j niča bistveno sledeče: 10. februarja t. I. je eksplo-I dirala bomba v uredništvu »Popola di Trieste ', 3. marca nato so poskusili zažgati šolo na Zgoniku, 26. marca pa je bil izvršen poskus požiga v šoli na Katinaru. Policijska poizvedovanja, kdo je te čine zagrešil, dolgo niso imela nobenega uspeha. Policija je sicer izpraševala 09 let staro Marijo Lončar, ki je pol ure pred eksplozijo šla po stopnicah iz poslopja in baje dva človeka srečala, toda starka se še do današnjega dne ničesar ne spominja.
Kako so prišli obtožencem na sled
Na sled pa je prišla policija šele vsled neke izjave v privatnem razgovoru, ki jo ;e storila Zofija Frančeškin, ki ima s svojim možem Hilarijem v Gorici malo trgovino in ki sedi tudi med obtoženci. Policija je namreč 11. aprila zvedela, da je Frančeškinova v privatnem razgovoru o tem atentatu govorila in napiigavala na neko »organizacijo«', s katero jo v zvezi imenovala Lojzeta Špan-gerja, mizarja na Proseku.
Špangerja so nato spraševali in je spočetka vse tajil, pa je prisiljen po vztrajnem spraševanju priznal, da je od Zvonimira Miloša zvedel, da hoče izvršiti bombni atentat na redakcijo P. d T. Pozneje pa je izdal zadevo v celoti. L. 1929. da ga tjo najel Anton Ukmar iz Proseka, ki se zdaj nahaja v Jugoslaviji, da naj izvrši požig v otroškem vrtcu na Proseku. Tega čina so se razen njega in Ukmar-je udeležil še Vladimir Šloka in Karel Rupel. Potem, ko se je s leni dejanjem izkazal, so ga baje predstavili advokatu dr. Sfiligoju v Gorici, ki da •je bil vodja tajne »organizacije«-, nakar je bil predstavljen akademiku Zorkti Jelinčiču, ki ga je uporabljal za kurirja med Gorico in Trstom. Razširjal je tajne manifeste in raznašal prepovedane liste. Udeležil se je ludi nekega tajnega sestanka, katerega sta se udeležili, kakor trdi obtožnica, tudi dve neznani osebi v mitični uniformi.
Španger je izpovedal, dn so avtorji bombnega atentata tako na uredništvo »Popola di Trieste kakor na svetilnik zmage Miloš, Bidovec in Ma-ruŠič. Španger je tudi priznal, da je skupaj s Što-ko. Obadom in Ruplom skušal zažgati šolo na Zgo-
niku. Kaj- pa se tiče drugih požigov, ne ve, kdo jih je storil, misli pa, da člani »organizacije :.
Nato so zasliševali Miloša, ki je spočetka tudi vse kategorično zanikal, je pa priznal potem, ko je bil konfrontiran s Špangerjem, ki mu je v obraz ponovil svoje izpovedbe. Nato je natančno opisal atentat na uredništvo »Popola di Trieste«, ki ga je izvršil skupaj z Valenčičem in Bidovcem. Moralnega avtorstva sta Miloš in Bidovec okrivila Franca Marušiča, kateri da jim je dal ta nalog.
Bidovec je vrh tega priznal, da je hotel zažgali šolo v Katinari.
Vse do konca pa je obtožbe zanikal Urban-čičev prokurist s Knežaka Valenčič, ki je šele 18. avgusta t. I. iz ječe v Rimu napisal preiskovalnemu sodniku znano pismo, v katerem svojo udeležbo pri atentatu na »P. d. T.« priznava, dolžeč Vadnja-la, da ga je le ta zapeljal; kako je to pismo, od katerega si obtoženec gotovo obeta spremenitev smrtne kazni, katero z gotovostjo pričakuje, nastalo, tega seveda' ne zvemo.
General Crislini in ranjeni fašist Missori
Jako se je opazilo na včerajšnji obravnavi, da je predsednik prekega soda, fašistični poslanec in general milice Cristini, ko je prišel v dvorano od atentata na »P. d. T.« ranjeni Missori, ki je prišel kot oškodovana stranka, Missorija pozdravil in se f. njim razgovarjal.
Priče same uradne osebe
Nenavaden pogled so nujale tudi klopi, kjer sedijo priče. Od 36 prič jih je namreč nič manj kot 26 samih policijskih kvestorjev, karabinjerskih častnikov in podčastnikov, fašističnih funkcionarjev, med njimi prosluli kraški poitalijančevalec Grazioli. in policijskih komisarjev. Od ostalih prič jo najvažnejša starka Marija Lončar, ki pa, kakor že povedano, nič ne ve.
Za navade v Italiji, kdor jih ne pozna, je značilno, da so vseh 18 obtožencev prignali v dvorano privezane drug na drugega na eno samo dolgo verigo. Da jih smatrajo za zelo nevarne, je dokaz to, da ne sedijo samo vsi za debelo železno kletko, ampak da v kletki sami za vsakim stoji karabi-rajer z nabasano puško.
Tajni dokumenti
Za misterioznost, s katero obdaja oblast vele-izdainiški proces, je značilno, da obstojajo neki tajni dokumenti, ki jih je g. general Cristini nal na razpolago zagovornikom obtožencev. Ceinu naj ti dokumenti advokatom služijo .je zaenkrat uganka; pravim na, da so silno važni.
Dočim so prvotno mislili, da bo proces trajal samo pet dni. pravijo sedaj, da se utegne znvleči osem do deset dni.
Fašisti zahtevajo najstrožjo kazen
Nekaj jako značilnega, kar se drugod ne prak-lioira, je tudi to, da ital. listi objavljajo pozdrave fašističnih organizacij predsedniku izrednega tri-bunala, v katerih spričo procesa porivljajn preki sod, naj neizprosno obsodi obdolžence. Tako n. pr. je telegrafiral fpsoio iz mesta lesi: »Jesenski fašisti, spominjajoč svetlo podobo mučenika, tovariša Guida Nerija, zaupno čakajo, da bo roka pravico neizprosno zadela infamne atentatorje,-
Kako opisujejo obtožence
Glede obtožencev samih pravi 11. pr. »Piccolot,
—	če se ne oziramo na zasramovanja in grd enja, ki hočejo iz obložencev v celoti napraviti pravo zločince od rojstva in jim odrekati vsak idealizem
—	da se zaenkrat vsi vedejo naravnost cinično in da ne kažejo nikakega čustva kesanja. Nekateri so se celo, ko je tajnik prebiral serijo sto zločinov lakozvane »organizacije«, porogljivo smehljali. Tako vsaj trdi' -Piccolor, ki pristavlja, da je bil ta smehljaj »bedasti smehljaj divjakov«. Tudi »Popolo di Trieste«, ki se. posebno trudi v kopičenju grdil-nih izrazov iz vokabularja proste ulice, je mnenja ali se vsaj dela lako. da se na obtožencih ne pozna absolutno nobena inteligenca, da so le neke vrste primitivne živali, polne sovraštva napram kulturi in kulturnim ljudem, kakršni so Italijani'. Tudi ta list pravi, da obtoženci ne kaže.o nobenega znaka kesanja ali kaj temu podobnega. Edino ženska Frančeškin je, kateri italijanski listi prizanašajo. Pravijo^ da je bolj zamišljena, nego razburjena in da 'je videti strašno utrujena. To je pač razumljivo, ko sedi v ječi že kakih pel mesecev, ne da bi ji bil dokazan, vsaj dozdaj ne, kakšen zločin, razen da je vedela, oziroma izvedela za atentat.
„Piccolo" polemizira naprej s „Slovencem"
»Piccolo« od 2. septembra zopet odgovarja ■Slovencu« v obširnem članku. Najboljši odgovor na njegova izvajanja bo, če jih enostavno navedemo, komentar si bo vsak slovenski čitatelj lahko napravil sam.
»Piccolo« trdi namreč, da Slovenci oziroma Jugoslovani sploh nimajo nobene pravice dolžiti »Piccolo«. oziroma Italijo sploh, kakšne odgovornosti zaradi teroristične akcije nekaterih agitatorjev v Julijski krajini, kakor to dela .Slovenec«, ker da je Julijska krajina zgodovinsko, politično, etnično, gcogralienn in pravno italijanska. Italijani čutijo samo to odgovornost, da to italijansko pokrajino branijo pred vsakim poskusom. <la bi se odtrgala od Italije.
Končno pravi »Piccolo«, da so dokazi o zločinski delavnosti »komitašev v Julijski krajini tako jasni in prepričevalni, da bi se proces mogel vršiti naravnost v uredniških prostorih Slovenca« v Ljubljani. (Mi nimamo nič proli temu; celo velika in lepa dvorana je v naši palači na razpolago! — Opomba urednikov »Slovenca«.)
Tudi ostaJi italijanski listi nadaljujejo s članki, v katerih 7. vso emfazo in patosom poudarjajo, da je Julijska krajina italijanska. > Popoln dTtalia« piše celo, da je italijanska že od rimskih časov in da Slovenci predstavljajo samo pastirje in kmete, ki so se med rimskim prebivalstvom naselili. Iz vsega lega v resnici zelo neinleligentnega in kulturnih ljudi nevrednega pisanja se jasno razvidi, da fašistični novinarji dobro čutijo, da general Cristini problema Julijske krajine nikakor ne bo rešil. Fašistični žurnalisli so posebno nervozni zalo. ker je baš v sedanjem trenotku bivši italijanski ministrski predsednik Nitti objavil članek, v katerem žigoma metode fašističnega režima v Julijski krajini, o kateri bivši italijanski ministrski predsednik ugotavlja, da ni italijanska, ampak slovenska.
Gospodje od Piccola' pa naj kar izvolijo polemizirati s svojim rojakom in bivšim šefom italijanske vlade I
Razprava se nadaljuje
General Cristini prebral antifašistične liste in letake
Trst, 2. sept. (Od našega poročevalca.) Sodna razprava proli 18 slovenskim obtožencem se je danes popoldne nadaljevala. Razpravna dvorana je bila nabito polna občinstva. Na prostorih, določenih za inozemske zastopnike, je bilo videti konzule raznih držav, v prvi vrsti poljskega generalnega konzula Kliakowskega, dalje brazilskega in danskega konzula, zastopnika svobodnega mesta Gdanskega in druge.
Današnji dan so se čitali obširni pravdni spisi. Predsednik general Crislini je prebral najvažnejše članke slovenskih letakov, Ui so sp razdeljevali med Slovenci v Julijski Benečiji. Neki letak »Primorskega glasa« od 15. maja 1929, ki je bil tiskan na Dunaju, pravi med drugim:
»Nič več ne more zadržati vsfaje med našim narodom. Slovenski narod živi v Primorju kakor
v vojnih časih, posegati mora po skrajnih obrambnih sredstvih, kajti fašizem je sklenil, da iztrebi vse Slovane v Italiji. Razen kazenskih ekspedicij se jc začelo tudi srednjeveško mučenje v ječah, dočim se v krvavih sodiščih v Rimu vršijo umori.«
List »Svoboda« piše: »Revolucija je na pohodu. Nasilni fašisti se bojijo, slovenske mase v Italiji čakajo na dan obračuna s fašisti, na katerega ne bo treba več dolgo čakali. V nekaterih krajih Kalabriie so se žc uprli kmetje, v Carrari »o se uprli delavci tamkajšnjih kamnolomov. V ' Sulmoni so kmetje pregnali tamkajšnjega župana. V Faenzi je bilo umorjenih osem fašistov, povsod se fašisti nepopisno bojijo in bežijo. V Milanu n. pr. so morale čete na konjih naskočiti tovarno Miani, ker so se delavci uprli in naslikali na steno Mussoliniia s Drcbodenim srcem.«
V drugem članku istega luU sc pro»Lv ija
smrt Vladimirja Gortana, katerega jc izjemno sodišče obsodilo n* smrt m ustrelilo. Njegova uitv »e opituic kot posi buo dragocena za stvar Slovanov. Pasti bodo morale Je druge irtvo za osvoboditev.
Drug članek istega lista opozarja »a !o, <la e italijanski kralj 1. 1920. pred parlamentom formalno obljubil, da bo «krbel . . nacionalno manjšine, ki so podrejene njegovemu prustolu.
Dalie i c predsednik prečital tudi druge take članke. Tako a. pr. se trd: v nekem članku, da sc notranjepolitični poloia] \ Italiji bliia svojemu polomu. Konec fas-.zma sc bliia. V italijanskih mestih p. navijajo demonstracije b-czpeselnih. Konflikt med karabinjerii in milico bo spravil na dan na-»protstvo med Mršim rrmnsrMstifnim mlnlstren Fedcrzcnijem in Mussolinilem. Da tak poloia i nc mere dolgo traiati ladi velikih težav v Italiji, ve Mussolini, ve kraii in njegov zvesti zastopnik Fc-derzoni.
Dalje »o $c prečitali spisi tržaške pc ici;e, ki
naj pojasnilo politično dcic.van-c danaJnTTi obtožencev. Informator;: so bili razdeljeni ob \ »e pokrajini Povelja so -e da .»la. oapisaa.i » U ao pisavo. Med prvimi, ki je popolnoma vse p:Ural. e bil Ciril Kosmač, ki 'e po ,«nil ci!:e in namene Goriške Matice. Andre: Manfrcda e odkrito priznal svo e delovanje v korist jugoslovanstva. Da bi svoie delo lahko opravi al nemoteno :• vstopi! v vrste fašistične milice. Dali časa c traialo n-c poročila tiiaik« kvesture o atentatu na uredništvo -Popoia d: Tricste« in o poi;gu italiianskih lci na Krasu.
Ob koncu današn c razprav e ;e bil lav roien prcdlcf zastopnikov tržaške zvere fašistov in očeta časnikarja Guida Neri'a. ds se kot civilna tohtciia pridruži t« ltma procesu. n«'.o pa e bile razpravi odgedena na iutri popoldne ob treh.
Atentat na generala Cristinija?
Listi so včeraj objavili oficijelno poročilo, oa se ie v vlaku, v katerem se je predsednik pre-keg* sod« Cnstini peljal na razpravo v Trst. pripetil« nesreča. N« postaji Battiferro pri Bolezni je namreč zavozil v Cristinijev vlak nek tovorni vl«k in vrgel zadnji vagon iz tira. En potnik ie bil težko ranjen, več pa lahko. Vlak je imel radi tega 40 minut zamude. Publika pa govori, da ne gre za nesrečo, ampak za atentat. To bi potrdile tudi aretacije železničarjev, ki so sc po tem dogodku izvrtile. Fašistični krogi so namreč mnenja, da je nemogoče, da bi tovorni vlak. ki je premikal na kolodvoru, ne zapazil prihajajočega brzovlaka. Ce bi bila oba vlaka na istem tiru. bi se lahko mislilo, da gre za slučajno nesrečo. Tako pa je tovorni vlak zavozil od strani v brzovlak Z očividnim namenom, da bi zadel vagon, v katerem je vozil general Crisiini. Ce bi vozil lovora! vlak le tnalo hitreje, bi bilo dotični vagon zdrobilo, pri čemer bi bil general Cristini skoro gotovo ubit. Preiskava se vrši z največjo strogostjo, ker sumijo da so na delu protifašistični ele-.nenti.
Ce se bo ta sum izkazal kot opravičen, pc-em bi to bilo" pač dokaz, da ob tržaškem procesu ne čutijo baš vsi Italijani tako, kakor predstavlja 'o »Piccolo« in njemu soroden tisk.
Av§ho4itdqa$isko*madjm&k® prijaieimivo -
Vprašanje pomirjenja Indije
Bombav, 2. sept. AA. Sir Tej Bahadur Sapru je izjavil da se pogajanja za mir, ki naj odstrani agitacijo za civilno neposlušnost, še niso končala. O položaju bodo še enkrat razpravljali z Oand-nijem. Sapru je pri tej priliki poudaril, da igra vodilno vlogo pri teh pogajanjih Oandhi in da ne nore bili govora o ponesrečenih pogajanjih dotlej. da Gandhi ne izreče svoje končne besede.
Nov „diktatora
Bukarešt, 2. sept. z. Na hišah v raznih ulicah so bili nalepljeni plakati s sliko prof. Cuze, znanega antisemita. Zavzema se za diktaturo. Pravi, Ja se tam, kjer še ni diktature, zanjo borijo. Bodoči diktator naj bi bil prof. Cuza, pravijo plakati.
Značilen demanti
f'; riz, 2. sept. AA. Havas poroča iz Berlina, da v tamošnjih uradnih krogih demantirajo poročilo nekega angleškega lista., ki trdi, da je Nemčija sklenila vojne z\eze z Italijo, Madjarsko in Bolgarijo.
Waleški princ avanziral v vseh vrstah orožja
London, 2. sept. AA. VValeški princ je te dni napredoval v vseh vrstah orožja. V mornarici je bil povišan od kapetana v podadnihala, v peholi od polkovnika v generala in v letalstvu od kapetana v maršala. V ladijsko službo it stopil princ /. dvanajstimi leli. beta 1907. je btopil v Oatborne-college, nakar je po dveh letih prestopil v Dart-mouthe-college. Pri mornarici jo bil dalj časa in je križaril skoro po vseh morjih. Ob izbruhu svetovne vojne je prišel k grenadirjem in je bil neprestano v rovih svojih polkov. Lota 1017. je bil imenovan za poročniku in za pobočnika sira Johna Preneha. Princ je poveljnik raznih polkov. Njegovi sliki z letalstvom so bili krajši kakor zveze, ki jih je imel njegov brat, yorški vojvoda, toda njegovo zanimanje za letalstvo je čedalje naraščalo in sedaj uporablja laslno letalo.
Proti ukrajinskim teroristom
Varšava, 2. sept. AA. Pat. poroča, ds policija v Lvovu nadaljuje likvidacijo terorističnih organizacij v Ukrajini. Aretirala je člane novih organizacij, pri katerih Je našla razstreliva in koui-promHirajoče dokumente.
Druga obletnica albanske monarhije
Tirana, i sept. AA. Vsn Albaniin jo svečano proslavila drugo obletnico proglasitve monarhije. Kralju Zogu so bile prirejene navdušene ovačije. Ministri, visoki albanski dostojanstveniki in člani liplomalskega zbora so bili sprejeti v nvdijenci ln so pri tej priliki čestitali kralju Zogu.
Avto konkurira železnic:
Wellington, 2. sepl. AA. Državne /eleznicc so Imele lani milijon in četrt sterlingov deficita. Prlmanjklaj pripisujejo avtomobilni konkurenci.
Dunajska vremenska napoved: Severno Alpe: Oblačnost bo ponehala. Hladno vreme. — Vzhodni rob Alp in južne Alpe: Večinoma jasna ln hladno.
Dunaj. 2. sept Te dni n> pričeli graditi aito-.ooMIsko t-csf* i; Sal: burim v Dravsku dolino dn
uauthcna in daljo v Italijo ua Toliuoizo. S lotu sc težišče SaLburške, ki jo doslej tožili po železnici S.iizt-urg-Ueljak.Jesenice-Gorlm pr ti Trrttt. p> makne proti zapadu, in sicer v prid Benetkam. Tržačaui »e vznemirjajo in zahtevajo. <tn se iol-mezzo s (Kij i s Trstom s široko avtomobilsko cesto, ki bi šl« skozi "Videni narav nost v Trst, torej mimo Gorico.
Tudi napovedana avtomobilska ce.-ta Grailrc-( f'ov cr-TrbD bo škodovala" Trstu. k?r ho li.i-' naravno tržaško ozadje približala Benetkam. Tr-i-aš-tt tisk je venomer rotil rimsko Via.to. nui upo-stav i neposredne zveze med Mailv.n-ko. Avstrijo in Italijo, da se tako promet izogne jugoslovanskim šikanani' . Zdaj. ko je ta njegova želja na tem, da se uresniči, pa je prišel do spoznanj" da morejo
Trat hraniti edino .iosednnje zveze, ki tejrjo .-kozi J ugasla viio in »la lfove tako i; a želj o ne ceste pu«o.i.io Trsi eb strani ter ca r. thkajo cednlje boli proti
vzliodu.
Seveda .bodo Tižučmu morali sprijaznili novim kurr.nni italijanske notlHke. ki iz »Višjih državnih razlogov* nu lisi ne polaga tolike važnosti. kolikor nn zvezo s srednjo Kvrntvv ki bi potekala daleč zapadno od trsta, obkrožujoč Jugoslavijo na njenem oni boku.
Y obče A'sirijn č^'tal jc bolj {Sove v italijan-■kth vodah. Te dni'-se ^e štajerski delelni glavar dr. RInlelen vozil oRolt /. Ilalijari-kim ]>oslanikoui pri avstrijiki vladi. Auritijem, v kojega .družbi je otvoril nove veliko eiskirarne, ki so scrajciic i itali.iauskim kapital :m. Pri tej priliki so se govorili govori iu izničili;:!-; brzojavne častitke z gosp. Mussolinijem, ki v uajprisrčnejših besedah pod-črtujejo avstrijsko-itnlijansko prijateljstvo.
( Uvod v misijonske dni
tvori cerkveni koncert pevskega društva »Ljub-{jknao v »oboto zyečer ob 20 v ljubljanski stolnici. Tovrstni koncerti pri nas niso prav pogostili, zalo bo cmeniani kcncert k.-,r najbolj dobrodošel. V pevskem delu f« Jiflncert stilno lepo zaokrožen, ker. p, vedo ie imena skladntaljev: Palentrima, Or-lando Sasso in potem Springer, Goller. Vme» jc ; tudi Adamičeva »Jutranja pesem.1 po napevu iz I leta 1584 , tudi stilno lepo prirejena. Pri koncertu j scdclujc s petimi točkami g. stolni kap. msgr. St.
Premrl in operni tenor g. Jože Gostič. Občinstvo j epezarjamo pravetasno na ta koncert.
Po krvavih demonstracijah j Budimpešti
Hudimpešta. 2. sept ss. >'o uradnih ugotovitvah so zAhtevali včerajšnji nemiri 1 smrtno žrtev. 82 hudo ranjenih, več sto pa lahko ranjenih. Me,i policijo je bilo ' lahko ranjenih. 2 pa težko. Med ranjenci se nahajajo tudi A ženske in 0 trgovcev, ki so branili svoje trgovine pred plenjenjem.
Meščanski listi trdijo, da se je demonstracij udeleževalo 15.000 do »1.000 demonstrantov. Dalje trdijo listi, oa so je driavni oblasti posrečilo vzir-iati varnost in rod, dočim so voditelji socialnih oensok.atov ooKatali, >1« »o neautsobnt vovliti mast. SovUunoienokraUiki list ?JJ<:savac ceni število udeležencev pri manifestacijah nad 100.fKXl. Voditelj socialistov Garamf navaja v nekem član-
ku. da se 7» socialne demokrate lahko ugotovi nk-tivum v tem, da so mobilizirali veliko maso.
Komunisti so začeli velikopotezno kampanjo t. lelaki, ir. katere izhaja, da nanierr.vnjo prirediti bodočo soboto komunistično ulično manifestacijo za proletarsKo diktaturo. \ petek bodo torej varnostne čete zope strogo pripravljene in okrepljena z gasilci, ^.a pogreb ubitega delavca Danjika. katerega hoče sooialnodemokratska stranka porabiti za velike manifestacije, se vrše velike priprave, da so preprečijo izgredi.'
Danes ie i>0»kušal, okoli 30 brezposelnih deli. vcev demonstrirati na ttuuyndijevem trgu iu An-drassvjcv; cesti, pa jih je policija brez truda razgrnila. 25 oseb jc bilo aretiranih.
Ostanki Andreja v domovini
Tromioe, 2. sept. as. Dopoldne ob 8.30 ie dospel parnik Bratvaag« in iopničarka »Mihael Sars«. v pristanišče v Trcmso. Na prednjem jamboru je bila obešena švedska zastava, na pol drogu pa norveška. Ko se je parnik »Bratvaag« pokazal na obzorju, so bile ulice v bližini pristanišča Se prazne. Hitro pa se je razširila vest in v par minutah so bile ceste polne občinstva.
^Braatvag- se ni ustavila ob mostu, temveč; v bližini švedskega konzulata, ki se nahaja takoj ob pristanišču. Ekspedicija je identiteto severnih-raziskovalcev ugotovila potom obleke. Prvo okost-. je je Andreejevo, drugo pa najbrže Fraenklevo, dočim je tretje okostje najbrže od severnega medveda. Samo Andreejevo okostje se je z gotovostjo dognalo. Švedski konzul je stopil na krov ladje, da podpiše z norveškimi zastopniki zapisnik
o prcvzen-.u trupel. Ob 11 dopr.ldne :e moštvo parnika Bratvaag- prineslo trupla na kopno. Oo-delek norveške mornarice je izkazal zadnjo iatt, dočim sc je množica odkrila, ko to zemeljske ostanke položili v mrtvaški roz. Dr. Horn in moštvo ladje je korakalo pred mrtvaškim vozom, kateremu so sledili zastopniki švedske in norveške vladne komisije. Pogreba se ie udeležilo mnogoštevilno občinstvo. Vse mesto ie bilo v žalnih zastavah. Sedaj še ima začeti delo učenjakov, da spravijo posmrtne ostanke v dosto-no ■ stanje, obeUem pa bedo skušali muzejski strekovnjaki rešiti za bodečnost dragocene spise in instrumente. Skušala se bo pojasniti in odkriti tajnost davne tragedije, ki ie pred tridesetimi leti zahtevala življenje odličnega znanstvenika.
Nj. Vel kralj v Belgradu
Belgrad. 2. sept. AA. Nj. Vel. kralj je davi prispel z dvornim vlakom z Bleda v Belgrad.
Konzularne vesti
Ljubljana. 2. sept. AA. Kr. banska uprava dravske banovine je prejela obvestilo, da je vlada republike Kube sklenila ukiniti svoj generalni konzulat v Belgradu. Konzulat je prenehal poslovati 9. julija t. 1.
Ljubljana. 2. sept. A A. Kr. banska uprava dravske bunovine je prejela obvestilo o tem. da je Švedska vlada preuredila teritorijalno pristojnost svojih konzulatov v Jugoslaviji. Pod pristojnost konzulata v Zagrebu spadajo dravska, savska iil primorska banovina, konzulat v Skopliu obsega moravsko in vardarsko banovino, pod konzulat v Sarajevu pa spadajo drinska, vrbaska in zetska banovina.
Napredni javni delavci
Belgrad. sept. AA. Predsednik minislr.-ke-ga sveta in minister notranjih zadev general Peler Živkovič je prejel tole brzojavko:
Predsedniku kraljevske vlade, generalu Petru Zivkoviču, Belgrad. Murska Sobota. — JaV.nl delavci iz vsega Prekmurja, zbrani danes v Murski Scboti, navdušeno pozdravljajo sklep, da se preide k organiziranemu delu za izvedbo velikih idej kraljevega manifesta in programa Vaše ekse-lence z dne -I. juliju v Sislem Jugoslovanskem ztnishi. Oni vidijo v leni delu srnf'o lega obmejnega kraja. Irdno prepričani, da te bo ves navdušeni narod zbral in pozabil slabo proširisl, v želj", da deseže v svoji edinstveni domovini svojo gospodarsko, socijaino in kulturno zadovoljno*!. Sestanek se je zaključil ■/. navdušenimi manifestacijami za NJ. Vel. in njegov prevtvi eni doni b r z Izrazi spoštovanju do Vas In do Vašega delu. V imenu prisotnih dr. Kramer Albert, Benko Jotdp, pro I-sednik občine in banski sveinlk v Murski fSobnli, Oodina Štefan, evnngeljski župnik, (lornii Pelrov-ri. Koder Anton, kr. noiiir v Murski Soboti, Cvetko Ludovik, zasebni nameščenci', v Murski Sobo!i, Horvat Izidor, učiielj v iioiežu.
Sprememba v sokolshi upravi
Belgrad. 2. sepl. V upravi saveza Sokoiu kraljevine Jugoslavije se je izvršila irpiTinoinba v esebi njenega načelnika. Ker je dosedanji načelnik dr. Viktor .Munik podal oslavko na to me-slo, je minister prosvete 2(1 avgusta pod š!. 8l.4i'i) imenoval /n načelnika Saveza Ivana Raižpljn. profesorja gininusftke na učileliUču v l jtiblianl.
Page ss je ah i S
Chicago, 2. sept. AA. Kapelan amsriškc mornarice Artur Page se je ponesrečit s svojim ie;..-lom med velikimi letalskimi tekniami ki jim ic prisostvovalo C0.000 gledalcev. PoncivcCcni ictnlcc je preminul v bolnici.
Dogodek na meji
(Glej poročilo na S. strani/)
K poročilu o dogodku na meji smo prejeli še tole dodatno poročilo:
Dcgcdčk se je izvršil tako-le: Dva neznanca sla hotela prekoračiti mejo. Ko ju je dobila patrulja treh italijanskih miličnikov, so zahtevali, da se legitimirata. Onadva pa »ta petegnila revolverje in streljala. Pri tem sta bila ubita on miličnik in en civilist. Kakor se pripoveduje, je bil ubiti civilist Kukec, na čigar glavo je bila v Italiji razpisana nagrada 10.000 lir. Pri lijem so našli revolver, palrone, daljnogled in zemljevid. Dogodek „e je izvršil 200 metrov od meje. .Tik po dogodku jo mimo pripeljal tovorni vlak z Rakeka, ki tj ga miličniki ustavili in naperili nanj puške. Pregledali so ves vlak in so se morali vsi legitimirati.
Francoska letalca
preletela Ocean
Puriz, 2. sepl. AA. Letalo Vprašaj je bilo cb 3 popoldne nad Halifaxom in leti z veliko lii-trosijo proti jugozapadu. V N.evvy'orliu, kjer ga pričakujejo pred pplncčjo srednjeevropskega času. se vrše velike priprave za sprejem. Ves Pariz nc-slrpno pričakuje vesti o srečnem pristanku v Nevv-yorku, s čimer bi letalca Cosies in Bellonle lio-slavlla nov rekord.
Pariz, 2. sept. AA. Ob 15.15 ameriškega časa je bilo Iclnlo Vprašaj nnd ameriško državo Mns-snchusetls, lo je kakih 250 km zračhu crle cd Ne\vy Vi rku.
Kralj zločincev aretiran
Berlin, 2. -epi. as. Ameriški kralj zločincev Juck Diamond jc bil včeraj na prošnjo ameriškega poslanika areliran v Aaehenu. Iz Anversa so ,ic leletonično sporočilo, do potuje Uiamuiid / nemškim polnim listom v Magdrburg. Ameriški poslanik je nalt sporočil iicmJldm oblns'r;ii, <ln I tim pripvr.vljeno prt "snjo, da DinhVendrf Izročijo ameriškim oblastem, katero je uiemeljll" s številnitni Dicnnjulovi zločiui iu umorem ue\vyorškega bane-i.uga sluge. Kljub ieinu, ,la so vse evropske policijske t.blasli natančno konirolirale Diainouda na njegovem potovanju, pa so detektivi le prezrli, da Diamond ni vslo)ill v avizirani Pullnvannov vlak, leiuveč. je o Ipolovo! Oslondc-okspre-: m. tnko dn bi bil skoro ušel Dianitnl .se ni brfmit 'if lo .imel pri sebi 15.0C3 mark g^lcv ino. '.'. velik Trni varnč.-i-nimi iJrcdbnutt so prepeljali Hcv.jroišk^a kplia /Jočincev v inpore v A,--!;en;i.

s c p' NA Ul
z one 10. juli:r . ,fr ... I li^iCnh ilolijan.-jiih ,ia.
oc.ulbc u
19. kongres Pax Romanae
(Potek delil.)
Milnchen, 31. avgusta. ^
V	nrlek. iil I. ni. se je po sv. maši z nagovorom g. abbčja tlremaud-ja, generalnega tajnika ■ Pax Konianae . in »kupnem obhajilu pričelo redno delo kongresa. V plenarnem zborovanju so si sledila (bšiina in izčrpna poročila glavnega tajnika in duhovnega volje g. ubbo.ia Grvmaua-i», poslo-vclje sekretarijata g. R. Srhita ter referenta za mednarodne stike. g. dr. Nella Pahntrn-j«.
I/, leh Ireh poročil sc je dalo razbrati delo IV.N. Konianae brez pc.I robnega upoštevan ja dela komisij. Delo sekretarijata je dolgo čakalo popolne re, rgauizaeiie. Nujna je bila oseba, ki bi se mogla vsa in poklicno posvetiti sRnio sekretarijatu. Ta oseba se je končno našla v mladem diplomiranem nemškem pravniku, članu Hix'hlaud-\Vrbanda<. g. Rudiju S<il<i/-u, ki je v marcu 1. I. prevzel posle sekreiarijala. Delo, ki ga je izvršil on, je našlo nedeljeno priznanje. Pax Romani: je poslej zasi-gurtma uspešnost dela. ki ne bo ostalo zgolj na papirju. O. oiiini je smatral za svojo prvo nalogo, »la uredi notranje delo sekretarijata v orguuiza-ternem pogledu, .la uvede redilo poslovanje in si dobi rednih stikov z organizacijami. Po pre-»ejšnjih težavah so mu je to v zadnjih mesecih v celoti posrečilo, v kar so 11111 služile redne mesečne okrožnic e. Pravilno se je postavil na stališče, dn mora bili Pax Romana ne delo sekretarijata, marveč vseh včlanjenih organizacij. Spi menik dela letošnjega leta pa je brez dvoma nad ;kHj strani obsegajoči #V a d e - m «c u nu, ki hoče bili kalol. akademiku vodnik in svetovalec, fo namerava študirati kjerkoli v inozemstvu. Knjiga obsega neprecenljiv materijal o uredbi in studijskih pogojih posameznih univerz, o življenjskih prilikah in kalol. akad. orgauizacijah in informacijskih centrih v vseh univerzitetnih mestih 18 držav. Redakcija knjige jo baš delo g. Salata. Lani doseženi dogovor s CIE glede skupne mednarodne akad. legitimacije z ugodnostmi se je. kcneuoveljavno ratificiral. Podčrtati je tudi treba, nenadni porast ugleda Pax Romanae. v mednarodnem svetu. Tako se udeležujeta kongresa v Milnchenu i zastopnik Mednarodne študentske pomoči (International Študent Service) i zastopnica CIE (Confederation internacionale des fiiudiants), — Debata je poka/.ala polno priznanje delu zadnjih mesecev, dast se je oglasilo tudi mnenje. da se ie v duhovnem, idejnem oziru storilo letos v P. H. mnogo premalo. Notranja ureditev je. seveda izčrpala vse sile. tako da bo treba na vs«k način jnisl.itL na to v prih. pesi. letu. (j. Salata. ki vrši tudi vse pisarniško delo, bi bilo treba v lem oziru nujno razbremeniti.
Popoldne se je vršila izredno važna seja finančne komisije. Proračun za bodoče leto kaže sicer nad 3000 švic. frs. deficita, ki jili bo treba kriti z darovi. Delo vseh včlanjenih organizacij bo moralo iti za tem, da poskrbe za podpore v denarju iz različnih držav. Preračun se je sprejel proti glasovoma K. V. iu U. V. iz Nemčije.
Izredno zanimanje je vzrbudilo globoko in bi-.lrcuniuo zajeto predavanje g. prof. SIeffesa iz Munstra o duhovnem liku nemškega katolicizma, njegovem kulturnem in soctal-neni pomenu v preteklosti in sedanjosti, o katerem bemo o priliki še poročali.
Pri pestrem študenlovskeni večeru s plesom je nastopila tudi vsaka narodnost z lamino točko. Izredno so ugajali plesi Slovakov in Ircev, navdušile so pesmi Francozov, Angležev, Madžarov in Nemcev. Slovensko ime in jugoslovansko delegacijo je rešil nastop g. Nika Kureta. ki je zapel koroško -Gor čez izaro.. .v ob viharnem ploskanju vseh navzočih. Središče večera pa je bila skupina bavarskih kmetsklh fantov in deklet, ki so ob harmoniki izvajali svoje narodne plese.
Y	soboto dopoldne pa se je zbra'n k svoji seii komisija za iutelekiualuo kooperacijo. Mesto odsotnega predsednika msgr. Bcaupina (Pariš) je iz-pregovoril g. abbč Gremaud. ki je moral ugotoviti, da komisija v resnici ni delovala, omenil pa je velevažen predlog g. p. Mnrlindnla (Anglija) iz lanskega leta, naj uamreč Pax Romana«, posreduje med posameznimi narodi znan-cvenc književne novosti kalol. avtorjev. — misel, ki se je o njej dokaj razpravljalo med debalo. O komisiji intel. kooperacijo je nato izpregovoril g. Niko Kure!, ki je navezal sveja izvajanja na petkovo poročilo g. .Šo/Jlo.
Pax Romana, mora postati gibanje internacionalne kalol. akad. mladine. Baš za'10 pa je komisija za intelektualno kooperacijo najvažnejša, ona mora biti središče >Pax Romanae . Govornik je nato- podal v dosego namenov komisije -dva praktična predloga: Folia periedi-a tlisi Pax Romanae-) naj poslej postanejo revija, kjer bo poleg organizacijskega dela in poleg poročil različnih narodnosti tudi mesto za članke, ki naj pomagajo spoznati n>i*elqcsi tovarišev iz različnih dežela. K ong re s i Pa.\ Romanae-: pa naj bedo tudi hkrati socialni ledni: sveiovna Kalol. akad. mladine. Bivši predsednik -Pax Ro nianae. v 1. 1928, prof. Bullough (Cambrldge) ga je pri tem drugem predlogu zagotovil svojega sodelovanja (kot je /nauo, jc kongres P. R. v Cain bridge-ja 1. 1028. nosil geslo Brcken bridges —
•	Podrti mostovi ). Dcbal sama je nudila mnogo koristnih predlogov. Tako jc padla misel, naj se napravi seznam svetovno znamenitih predavanj in 1 redava!eljev na jic^au-eznih univerzah; naj bo vsak kongres združen s književno razstavo naroda, ki kongres organizira: naj -so prirejajo v posameznih deželah vseučiliški tedni, ki naj tujim akademikom posredujejo spoznavanje kulture in nii'-elitosli dežel'1, iti. Seja jc dala mnogo pobud, ki-jih bo dir»k!crij sforniuliral v preflcge kongresu. Nadejamo te. Ja poslej ne bo ostalo le pri sklepih.
. Kuncem -"jf je predsednik dr. LuLble pre-bial zahvalo.K j. Sv. papeža ua pozdravno brzojavk1-i' .).-.1 Inp ;;o sc podali vsi udeleženci v posebnem "vlclvu ua sle v* iio gornjebavarsko božjo po! Alt5'.Hng. Vier o ;-.e udcibziP zvečer svečnne procesije s sve-ftiini, tc.' ,-e ponoči vrnili v MOucheii.
Iijncs jopoHne razpravlja komisija za ifne, o ,rnlcri bomo porcčaii fi,iho<iiiiič. Zvečer cP vrši svrčan spre "m v mc« ni iiiši, jutri ob
•	"l-rai p.« k iizrr^sli cdpeijejo h pasijonskim J..r„iu v fueruuiuieigau. ,
Dogodek na meji
Rakek, 2. septembra.
Tik ob državni meji nad Slivicami ob cesti, ki pelje v Škocijan, se je danes zgodil incident med miličniki in nekaterimi begunci, ki ravno sedaj v velikem številu prehajajo preko meje. Železničarji, ki so spremljali tovorni vlak iz Rakeka ob tri četrt na 12, so še slišali strele, ki so pokali ob meji. Ko so prišli na mesto, kjer se je dogodek zgodil, so mroali vlak ustaviti. Opazili so miličnika s prestreljenimi prsi v zadnjih vzdih-ljajih, drugi miličnik pa je bil ranjen. Ubit pa je ležal tudi en civilist, morda begunec. Miličniki so pripovedovali, da jih je napadla celo truda ljudi, da pa so napad odbili, nakar so begunci napad še enkrat ponovili.
Drugi zopet pripovedujejo, da je hotela skupina 8 do 9 ljudi prekoračiti mejo, Ko je hotel
Ljubljana, 2. seplembra.
Naj človeK pride iz mesta ali z dežele, vsakdo ee bo s pristnim užitkom in z velikim zanimanjem sprehajal po sedanji gozdarski razstavi in z veliko pozornostjo ogledoval to ali ono med razstavljenim bogastvom. Dolgo potrebuješ, predno si vso obširno razstavo ogledaš od začetka do konca, pa Se si izpustil marsikako zanimivost
Pravo jedro vse gozdarske razstave je v obeh paviljonih »M« in »N« sredi vsega razstavišča. Med obema paviljonoma so krasni Ferantovi nasadi rož, že sami vredni vse pozornosti. Spredaj je lep kip sv. Huberta z jelenom, dohoda v oba paviljona pa sta zastražena s špalirjema mogočnih debel, panjev in velikanskih grč, tako, da obiskovalec že od zunaj takoj spozna, da sta ta dva paviljona namenjena gozdu, lesu, vsemu, kar hrani gozd zanimivega, veličastnega, lepega.
Gozdi Kaj je bilo treba res te razstave, da nas je večina spoznala, kaj je gozd v svoji tihi mogočnosti, da je dobrotno bogastvo, vir dela in zaslužka celim narodom in zlasti našemu, vir neumrljive realnosti in polnega življenja, ki obsega rojstvo, rast, umiranje in smrt, da zopet prične znova z rojstvom. Pa zopet spoznamo, da je gozd tudi bogastvo lepote, slikovitosti, neprestanega iz-preminjanja, valovanja, da človeku ni samo delavnica in zakladnica gmotnih vrednosti, temveč tudi kraj oddiha, vir, kjer se človek nasrka zdravja in življenjske volje.
Jasno vidimo na razstavi življenje gozda in najglavnejšega sestavitelja gozda, drevja. Kje je tu enoličnost gozda? Nešteto je razstavljenih drevesnih vrst, v sliki, v prerezu, zastopanih z listjem, cvetom, sadom, semenom. Največja semena našega drevja — črni in navadni oreh, nato želod več vrst, kakor je več vrst hrastov, — česar mestni človek do sedaj še vedel ni — žir, seme bukve, pa zopet semena in listje drugih dreves do majhnega semena igličastega drevja. Tega je razstavila cele kupe semenogojska postaja »Ravbarjev grad« v Mengšu.
Drevo raste: ali divje, ali disciplinirano v drevesnicah. Umno gozdarstvo rahlja bodočim hrastom, smrekam, jelkam zemljo, jih čez leto dvakrat presaja, varuje pred škodljivimi živalmi in žuželkami; drevesa rasto. Iz sadik v tenka debla, iki postanejo čez leta debela, so možje in predno postanejo starci, morajo pasti, da napravijo prostor novim, 'mladim.
Človek ni enak človeku, drevo ni enako drevesu. Sedanja razstava kaže prereze debel — bol-
Šentiljska slavnost
Velika narodna slavnost v Št. Ilju v Slov goricah se vrši na praznik dne 8. septembra popoldne. Ce bi bilo slabo vreme, ostane slavnost kakor .ic določena. V tem slučaju jc dovolj prostorov na razpolago v -Slov. domu* in bivšem j-SUdmarkhofuc. Prijazno vabimo vsa narodna društva iz Maribora ter bližnje in daljne okolice. Prijavljenih je že več pevskih društev, ki bodo nastopila. Tako se je prijavilo mlado narodno pevsko društvo iz Svečine, odkoder bo velika udeležba. Spored bo zelo pester: Po dohodu vlaka iz Maribora bo pozdrav gostov na kolodvoru po akademiku Haucu. Ob cesti bodo stali slavoloki. Pred Občinskim domom (prej »Sttdmarkhof«) bo pozdravil udeležence in drušlva prvi slovenski župan šentiljski gosp. Thaler. Pri slavnosti sodeluje slovensko pevsko društvo »Maribor« in godba »Omladine« iz Maribora. Nastopijo še razna druga društva. Slavnostni govor ima domači rojak Fr.
Likovič Joža:	|
Počitnice
Neko poletje smo prebili šolske počitnice pri stari materi. Njena hiša je stala visoko v paški rebri, od koder se je tako lepo videlo na naže barje. Košat oreh jo je čuval, njegov oljnato sladkobni vonj je polnil zavečera čumnato, svetlo-zeleni listi z zlatimi žilicami so se dotikali oknic in se bajno odražali v jasnih nočeh. Včasih je pritajeno cingljalo med lepo raščenim vejevjem, blagoslov in sreča sta kapala na nas...
Cez dan smo se lovili po vrtu, stikali med leščevjem za dišečimi korčki in robidnicami. Cesto smo splezali na strmo škarpo nad železnico in dolgo zrli za hrumečimi vlaki, dokler se ni razpustil sajasti dim v jarkem ozračju. Opoldan so začeli tolči železni zvonci po čuvajnicah, žene so prinesle delavcem na železnici jed, Ciči v rdečih srajcah pa so zakurili svoj ogenj in pekli polento. Vso to doživetje je bilo za nas nekaj izredno novega; skromnost podeželskega življenja nas je silno poživila, srečni smo bdi, da smo se vrnili v priprosto naravo! V češmilju smo se napili medenega »vinčka«, nato smo se okitili s šopki Mariji- | nih laščkov in makom. Vsak je našel drobno stvar-eo, sicer neznatno in manjvredno, a vendar ljubko In zanimivo! Polžka s srebrno hišico, rogača s kleščami, pisanega metulja, štiriperesno deteljico — ah, morda tiho srečo svojega srca. Včasih je prinesel Štalirjev pastir pisanega gada v precepu, ki je besno opletal z repom. Gnus in strah sta nas prevzela, zdelo se nam je, da je položil tedaj angel varuh svoje nevidne dlani na naše oči ter nas varno odvedel domov. Ob sobotnih popoldnevih •mo Sli na Breg k Mrkunu, kjer je kupila stara mati hlebčke kruha in kave. Kruh so prodajali v gostilni, toda v pivsko vežo nismo smeli stopiti, lam so kričali nemarni pijanci in nerodni berači. Radostni smo se vračali domov, skakali preko ob-
zadnji preko meie, je eden izmed miličnikov, ki so prihiteli za begunci, zaklical: »Stoji«. Zagnji begunec pa se je obrnil in oddal smrtonosni strel. Tako pripovedujejo miličniki,
V najkrajšem času je prispela iz Postojne komisija v avtomobilu. Karabinjerje in vojaštvo pa jc pripeljal poseben vlak v dveh vagonih. Sedaj je meja najstrožje zastražena. Oba ubita — begunca in miličnika — ter ranjenega miličnika so prepeljali v Postojno.
Ljubljana, 2. septembra.
O tem dogodku so sc danes popoldne tudi po Ljubljani širile razne vesti. Potniki, ki so prispeli ob pol 2 popoldne iz Rakeka, so pripovedovali, da je bil na »Ravbarkomandi« pri Postojni ubit neki Slovenec. Truplo so potniki še videli ležati ob progi.
na debla, votla; ali so jih izdolbli žužki, ki so se 1 sladkosnedno gostili z lesno celulozo, ali so raz-pokala zaradi mraza. Tu vidimo posebnosti debel: dvosrčna debla, debla z ekscentričnim srcem, debla z razširjenim, ovalnim srcem, debla z nepravilnimi, vijugastimi kolobarji, — letnicami, s katerimi piše čas deblu starost, kakor jo piše človeku z gubami v obraz in z izkušnjami v duha.
Tu je morilno orodje za drevje: sekire, domače, nemške, amerikanke, tu so žage, v naturi in v miniaturi, tu zveš, kako se les sme in kako ne sme podirati. O, drvarstvo je težka učenost!
Po rižah spravljajo drvarji les z visokih gozdov v dolino. Koliko načinov si je človek le izmislil, da more spravljati les iz gozdov, po za-mrzlem snegu, po žlebovih raznih vrst, vse je tu v miniaturi pokazano. Še celo miniaturni vozovi z miniaturnimi debli.
Pa zopet je tu pokazano, kako se deblo umno reže v dolžino, v deske, hlode, deščice. Prerezi širokih debel ti to povedo.
Tu so splavi, v miniaturi seveda. Reke so važne vozne ceste za les!
Pa ne samo lesa, tudi oglje in smolo daje človeku gozd. Majcene ogljarske kopice in načini smo-larenja ti dopovedujejo, da je tudi ogljarsko in smolarsko delo prav težko in komplicirano.
Ljudje, ki sedaj hodijo po razstavi, se ne morejo dovolj nagledati reliefov naših gozdov. Kostanjevica se tu ponaša e svojo edinstveno lego med slovenskimi kraji in z banskimi gozdovi in ličnimi vasicami krog sebe. Tu so Rudeževi gozdovi na Dolenjskem in bohinjske vasi v reliefu, zemljevidi, statistike, tabele mnogih gozdov v naši državi, nazorno pokazan pregled Vseh gozdov na svetu. Tu so zagrade hudournikov, mostovi, gozdne regulacije. Vse, kar je zanimivega v gozdu!
Dr. Artur Hoscbek s Planine pri Sevnici pa je presenetil z bogato razstavo vseh mogočih žuželk, domačih, tujih in eksotičnih. Vsak žužek jc lepo opremljen z imenom, vrsto in krajem, kamor spada. Ta zbirka sama izdaja ogromno dolgoletno delo in velike žrtve njenega lastnika.
Dosti nam govori gozd s to razstavo, mnogo bomo razumeli, česar dosedaj nismo. So morda med nami izjeme, ki so tudi dosedaj poznali gozd v vseh njegovih, človeku dostopnih potankostih, večini pa je šele sedaj odprla razstava oči, kaj je človeku gozd: dobrotnik, rodnik, prijatelj narodu, ki ga ima, bogataš, ki lahko večno daje, če človek pametno, s spoštovanjem, ljubeznijo in hvaležnostjo jemlje njegove darove.
Zebot. Med oficietne točke spada tudi skupna vdanostna izjava kralju. Prosta zabava se vrši v slučaju lepega vremena na prostem v okolici »Slovenskega« in »Občinskega doma«. Domače mladenke m gospe so organizirale šotore, ki bodo posebno vabljivi. Vabimo posebno domačine, sosede ter rojake iz Maribora in drugih krajev, da se udeležijo v velikem številu te slavnosti, ki obeta biti ena največjih letošnjih v mariborskem okrožju. Posebno vabimo dobrotnike širom Slovenije, ki so pred 20 leti z darovi omogočili zgradbo zbirališča obmejnih Slovencev. Pridite tudi vsi tisti, ki ste bili pred 20 leti priče divjanja in huronskega vpitja Nemcev. Mariborčane in okoličane opozarjamo, da vozi točno ob pol 2 popoldne iz Maribora ojačen osebni vlak v Št. Ilj, u vrača sn zvečer ob 8 iz Št. llja. Izpred glavnega kolodvora bodo vozili od 1. ure opoldne naprej mestni avtobusi v Št. Ilj, a vračali se bodo zvečer ob ti naprej in do 9 z veseličnega prostora. Na veselo svidenje! — Za pripravljalni odbor: Thaler Franjo, Vračko Evald., Že bo t Franjo, Babič A.
. cestnih luž in dražili urhe, ki se niso mogli rešiti j v vodo in se skriti v kalnem dnu.
Najlepši pa so bili večeri med šmarnimi mašami. Tedaj je pred Marijinim zvonenjem za hipec vse umolknilo. Murni v brajdi so stisnili svoja krila, kobilica ni več trenila, dekleta na izvirku so prenehala s petjem. Delavci na železnici so odložili težke pikone, še vlak nad Bistro je nehal hropeti. Vsa narava se jo čudovito pritajila, nebo se je odmaknilo v srebrn časti vsemir, Bog je položil prst na svoje milostne ustnice in zrl na zvezdice, ki so se razgorevale pod njegovimi nogami. Milost in lepota!
Ob tacih večerih je postavila stara mati na mizo široko skledo rumenega turščičnega močnika; poleg sklede je pa dišalo toplo mleko, vabljiva sladkoba jo puhtela iz njega. Toda predno je položila še žlice na mizo, smo morali poklekniti in moliti. Vsak je imel pri molitvi svoj prostor Stara mati je klečala pri peči; nepremično je zrla v kot in verno molila. Sestri sta sc sklanjali čez skrinjo, le brat se je smel seliti iz kota v kot, bil je vedno hudomušen in iznajdljiv. Jaz sem pa klečal na klopi in se naslanjal na mizo. Odtod sem najlepše videl na barje, ki se je čudovito svetlikalo v vo-I čemi luči. Vsa vrhniška stran je bila zastrta z ognjeno meglico... Nikdar ne bom pozabil teh večerov! S stene so me zrli častitljivi svetniški obrazi; v kotu so bile obešene začrnele podobe, žalostna Marija z velikimi, solznimi očmi je samevala kraj starinskega koledarja s pozlačenimi robovi. Bog je molčal in trpel na križu.
.Stara mati je molila v odstavkih, kakor da previdno liplje po sledi božje milosti. Njeno besede in pobožni vzdihljaji so mo maicc uspavali, v polsnu sem zrl skozi okno. Čudoviti klici so začeli vstajati iz barja, glasovi so bili tanki in hrepeneči, kakor da se nekdo s težkim srcem poslavlja...
Vejevje oreha je strepolalo in se proseče dotaknilo oknic. Murn je nenadoma krlknil, ptič so
Ponarejeni boni pred sodbo
Na zatožni klopi dva obtoženca. — Kden obsojen na 18 mesecev strogega zapora, drugi oproščen.
Ljubljana, 2. septembra.
Zdi sc, da kazenskih razprav proti razpeče-vulcem [»narejenih 20% kronskih bonov še dolgo ne bo konec. Vedno znova pride kazenska oblast nu sled novim, rafinirano zasnovanim manipulacijam s falzificlraniml boni. Pregovor, da nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito, morajo bridko občutiti na sebi ljudje, ki so svoj čas izkoriščevali brezprimerno naivnost in nevednost naših ljudi v svoje dobičkaželjne namene. Že lepo število krivcev, ki so lahkomiselno posegali v to kupčijo, je oblast spravila na varno — in še se jih bo bržkone mnogo ujelo v nastavljeno past.
Dva obtoženca sta topot sedela na zatožni klopi, dva, med katerima zija brezdno smrtnega sovraštva.
Prvemu obtožencu, Hribarju Viljemu, trgovskemu potniku, oženjenemu, že predkazno-vanemu, obtožnica očita, da je v mesecu februarju t. I. razpečal raznim tvrdkam v Ljubljani več fal-zificiranih 20% kronskih bonov in si tako na goljufiv način prislužil lepe denarce.
Drugi obtoženec, Hladnik Franc, prav tako trgovski potnik, oženjen, predkaznovan, pa je osumljen, da je zalagal prvo imenovanega s ponarejenimi kronskimi boni.
Zagovor obtoženca Hribarja Viljema.
Obtoženec, okoli 40 let star, koščen možakar, s pepelnasto sivim obrazom in nemirnimi očmi, v pozi predavatelja s širokopoteznimi gestami in mogočnimi poudarki podrobno utemeljuje svoj zagovor. Takle je bil po njegovem začetek in konec manipulacije z boni:
Meseca februarja t. 1. je priromal v Ljubljano, kjer mu je bilo obljubljeno zastopstvo za Zagreb. Ko je mimogrede zavil v kavarno »Slone, je naletel tam na svojega starega znanca Hladnika Franca iz Trsta, ki ga je vprašal, če hoče prevzeti bone v razpečavanje. Hribar je bil takoj za to, nakar sta se s Hladnikom dogovorila, da se dobita kasneje v kavarni »Stritar« na Sv. Petra cesti, ker Hladnik bonov ni imel pri sebi. Slednji je res, kakor dogovorjeno, prišel kasneje v imenovano kavarno in izročil Hribarju deset bonov v razpečavanje. Hribar je šel bone najprej ponujat trgovcu R. ter nato še neki gospe, ki je brez vsake sumnje vzela od njega tri bone. Tudi trgovec R. je vzel od obtoženca parbonov in jih vnovčil v neki ljubljanski banki. Izročil je Hribarju nekaj provizije, nakar se je Hribar podal k tvrdki Kham, ki je prav tako kupila od njega več bonov.
Predsednik senata: »Povejte, ali je res, da ste zatajili svoje pravo ime in se izdajali za Sfiligoja?«
To nepričakovano vprašanje je obtoženega Hribarja očitno zmedlo. Njegova samozavest je mahoma slilapnela, njegove kretnje so postale ne-sigurne, njegov odločni glas se je jel loviti v vrtincu neurejenih misli in jecljajočih besedi.
»Mogoče je,« je skušal vsaj na zunaj obdržati ravnotežje, -mogoče je že, da sem se izdajal za imenovanega — a ne spominjam se več dobrot
Na predsednikovo vprašnje, kdo je bila oseba, ki mu je izročila ponarejene 20% kronske bone, obtoženec spet odločno pokaže na soobtoženca kraj sebe.
»Toda vi ste pri preiskavi izjavili, da »te bone prejeli od nekega Godine, la tu pa se piše Hladnik!«
»Jaz sem ga vedno poznal samo pod imenom Godina,« se je izgovarjal obtoženec.
Zagovor obtoženca Hladnika Franca
temlji predvsem na odločnem in ogorčenem zanikanju, da bi se z obtoženim Hribarjem sploh kdaj sestal v kavarnah »Slon« in »Stritar«.
»Naj mi samo enega človeka navede, ki bi naju videl tiste dni skupaj! Vse skupaj je laž. Tudi tisto o imenu Godina je vse izmišljeno. Še nikoli nisem slišal, da bi me kdo klical s tem imenom. Hribar dobro ve, da se pišem Hladnik in ne Godina, saj se poznava še iz Trsta.«
Na te besede ogorčenega soobtoženca je nastala razburljiva, gostobesedna scena med obema.
Na predsednikovo vprašanje, čo sta kdaj imela kakšne razprtije med seboj, je Hladnik izpovedal, da je. nekoč nastopil pri neki razpravi proti Hribarju kot priča in je zato prepričan, da je ta Hribarjeva obdolžitev samo akt maščevanja.
Zaslišanih jc bilo dalje še več prič, ki pa so vse soglasno izjavile, da niso videle obtožencev nikoli skupaj in da poznajo Hladnika samo pod tem imenom, ne pa pod imenom Godina.
Predsednik senata je nato prečital pismo, naslovljeno na Hladnika v preiskovalnem zaporu. To pismo, ki je kuriozum svoje vrste, je sodna
cenzura preatregla. Pisano jo v nekakšni latovščini ali rokovnjaškem dialektu, ki nai bi preprečil, da bi njegovo vsebino moglo razbrati nepoklicano oko. Prvi zlog vsake besede je postavljen na zadnje mesto, podpisano pa je neki Dina-go, kar naj hi se pravilno čitalo Godina. Pisec tega pisma vzpodbuja obtoženega Hladnika, naj vztraja v svojem zagovoru, ki dn je jako pametno in spretno zasnovan .
S od ha.
Sodni senat jc nato zaključil razpravo in se podal na posvetovanje, ki je trajalo skoro pol ure. Sledila je razglasitev sodbe:
Hril>ar Viljem je kriv, da je razpečaval 20% kronske bone. S tem je zakrivil zločinstvo naprav-ljanja lažnih listin. Obsodi se po $ 216 k. z. na 18 mesecev strogega zapora, na povračilo škode zasebnemu udeležencu K. (drugi oškodovanci niso prijavili svojih zahtev) v znesku 4500 Din in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. Obtoženi Hladnik Franc pa se oprosti vsake kazni, ker se sodišče ni moglo prepričati o njegovi krivdi.
Na Dolenjskem in Gorenjskem
Vroča nedelja — v znamenju noža.
Novo mesto, 1. sept.
Škofljan Alojzij, oglar v Miklorjih pri Črnomlju, je šel 31. avgusta v gostilno Neiss v Črnomlju. V gostilni je sedelo tudi nekaj bosanskih drvarjev. Eden teh je pričel Škofljanca izzivati. Ker škofljan tudi ni hotel molčati, je nastal med njimi prepir, med katerim so Bosanci navalili nanj ter mu zadali težke poškodbe po glavi. — Zdravi se v kandijski bolnišnici. — Štrukelj Ludovik, Gole Franc in Zobec Jože, vsi doma iz okolice št. Ruperta, so skupno šli na gasilsko veselico, ki se je vršila v Št. Rupertu 31. avgusta. Pa so se začeli radi neke malenkosti prepirati. Posledice prepira so bile te, da so se med seboj tako zbunkali, da so jih morali takoj prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. — Mirno in dostojno se je vračal dne 31. avgusta Klijač Marko, cirkularist pri tvrdki »Una« v Radolci, iz gostilne. Nasproti mu pride sodelavec in ga brez vsakega vzroka napade ter ga z neko železno palico trešči po glavi. Klijač se je takoj onesvestil. Prepeljali jo bil v kandijsko bolnišnico, kjer so mu takoj nudili pomoč.
Kočevje, 1. sept.
V nedeljo popldnc so prišli v Šalkovas fantje iz Oneka, ki so začeli mirne šalkovaške fante izzivati in dražiti. Ti so se dali izzivati in tako je prišlo do velikega pretepa, ki se je ponovil v hujši obliki še zvečer. Fantje so potegnili nože in zavihteli kole. Glasno vpitje je spravilo vso vas na kraj pretepa pred gostilno g. Jonketa. Iz pretepa so odnesli trije oueški fantje zelo težke poškodbe, veliko šalkovaških fantov pa je odneslo občutne bunke.
Kranj, 1. septembra.
To pot se pa ne moremo (»hvaliti. Kot je pretekli teden stopnjevala lemperatura in vročina v naravi, pravtako je v nedeljo stopnjevala vroča fantovska kri in dostopnjevala do dveli žalostnih epizod. Zaokrožili so prijatelji alkohola in junaki fantovske korajže dve nepriporočljivi zgodbici. Že ob pol 3 pop. so se na trgu ravsali in kavsali vinjeni fantaliui, katerih pretep pa k sreči ni izzvenel v kak preveč konkreten in viden izraz združen s težkimi posledicami. Bolj krvavo pobarvan pa je bil prizor, ki se je proti večeru odigral v gostilni »Prešernova klet«. Tja sta prispela v silno žejnem razpoloženju dva brata in zahtevala pijače. Ko je gostilničar premotril njun dovolj kričeč položaj, jima je odrekel pijačo. Onadva pa sta se temu sklepu protivila, zato je gostilničar enega zgrabil in ga rinil skozi vrata, v tem pa je drugi izvlekel nož —- simbol fantovske korajže — in začel od -zadaj mahati po gostilničar je ve m hrblu. Prizadel mu je več ran. Vprašamo: ali res ni postave, ki bi take divje, pijane kreature vslrahovala?
Najdeno okostje
Podstene, 1. sept.
Vaščani Podsten so precej razburjeni radi okostja, ki ga jc našel pred par dnevi v aucr-spergovein gozdu nekako en kilometer od Deleč-jega vrta neki delavec. Okostje je moško še precej dobro ohranjeno in srednje postave. Sodi se, da ie ležalo v gozdu žc dve do tri leta. Prebivalci Podsten mislijo, da gre za grd zločin, ker se je našlo okostje na lepem kraju v gozdu, tako da jc nesreča skoraj izključena. Najdbo so naznanili takoj orožniški postaji. Orožniki pridno zasledujejo, da bi dognali identiteto moža, ki ga jc tako tragično dohitela smrt v gozdu.
je odzval v robidovju, rosa je kanila z brajde. Med razori so se še enkrat zablestelo solnčnice z žoltozlatimi venčnimi listi; izza močav so sc dvignili ozki, modrikasti dimi in se vili naravnost v nebo. Nekje za Ljubljanico so žgal i morost...
Po večerji smo morali takoj zaspati. Stara mati je pokropila izbo z blagoslovljeno vodo in zaprla okna. Muhe so nehale zezljati, vse jo postalo pokojno; samo včasih je votlo zahreščalo v lesenem stropu, kakor da je nekdo zaječal. Pri špranjah nad okni se je krala v izbo neznatna, srebrnčasta svetloba, ki je razrahljala mrak. Nič nas ni vznemirjalo; le enkrat nas je prebudilo žugajoče trkanje; potem pa je za hip vse potihnilo. Še enkrat je neznan hudobnež slresel vrata, zaklel in so zgubil v tiho noč. Slara mati nas je pomirila, da smo vnovič zaspali. Oreh je prijetno šumljal do jutra ...
Tako je minil čas brezskrbnih počitnic. Začeli sino se pripravljali na povratek v mesto. Otožen nemir nas je prevzel, dnevi so minevali brez veselja in haskn. Prišla je noč pred zadnjo š-marno mašo, ko se poslednjikrat utrnejo goreče solzo sv. Lovrenca ler se preko Trebevnika poločijo v Menešijo, kjer se začne brinje, Kras in rdeča zarja. To noč poslednjikrat cvrkulne lastovka pod gosto jablanco, poslednjikrat se zganejo v angelskem naročju čudodelne »svetinje« ter letijo k sv. Marjeti, odtod čez Zadušenco, mimo Uožinanovega kovača, kjer so pri znamenju počijejo; nato se pa spustijo preko barja h Kaminu na Ljubljanico, ki prevaža verne duše na Žalostno goro, preko Bevk v Sinjo gorico, kjer diši slovenska zemlja najslajše. Nepozabna noči
Naslednji dan se je pripeljala mati in nas odvedla v mesto, kjer smo izgubili prositost in lepoto ...
Zadnjič sem so po dolgem času zopet odpravil, da se odpočijem v naših krajih. Prazničen, pozno-poleten popoldan je ležal nad barjem. Beli oblaki so ljubeče pritiskali svoja mehka lica k Velikemu
Lipovcu; nad Menešijo sc je bočilo nobo, polno jarke modrine in zlatega leska ... Z Žalostne gore sem se ozrl nn naše barje; skromno in liho je ležalo med Trebcvnikom in Krimom. Lahna modrina je trepetala pod obronki gor, podpeške stene so krvavele, nad Ljubljanico je migljala neznatila meglica... Njive so se vrstile za njivo, brazda za brazdo, vse lepo in skrbno zravnano, kakor da jih je zarisal sam božji prsi. Po travnatih osredkih so se dolgočasile pritlikavo smrečice, bele breze so sc skrivaj ljubilo -z orjaškimi hrasti, pod katerimi sta v temnih nočeh ždela mrtvaški ptič in groza. Ko sem stopil na cerkveno Irato, se mi je zdelo, da pečivir na ozidju častitljiva starost z ugaslimi očmi. Iz svetišča je dahnil dišeč hlad.
Tam je ostalo vse neizpremenjeno: počrnele klopi, na katerih so se še svelili poljubi romarjev, angeli z boječimi obrazi, porumeneli prti. rdeča kolena |>oIomljenih svečnikov, steklene solze pod križem, žalostna Marija, kremplji hudobca, ki jih je nekoč zobljubil rnkiški kmet... Vesel sem odšel proti Bregu. Onostran barja se je med kostanji in lipovci belila Bistra, pod Lazi je počival dolski Drašle.r in sladko vabil popotnika na rujno kapljico, šo naprej sc je bahatila borovniška soseska. Rožma-1 nov kovač je tolkel |>o nakovalu, ižanski voznik ■ jo pokal •/. bičem in dražil vrabce v prosu. Kakor ' nekdaj!
Tam v rebri pa jc stala hišica, kjer sem bil davno preživel počitnice. Toda njena okna so bila i zagrnjena, vrata zapahnjena, veža brez glasu. Oreh jo rumenel, vrt je bil brez robidnic in dišc6ih korokov. Sarnio murn me jc pozdravil z žalobnim I krikom, pa jo nenadoma umolknil. Brajdo je raz-j kopal vihar, čisto so je posušila.
Vso jo prešlo, vse je minilo, ostal je le še spomin na tisto čase mladosti, spomin kakor zlat medaljonček, v katerem je zaprt drobni obraz sreče. Kdo bi ga gorko ne stisnil na drhteče srce, kadar se vrne na domače trate...
Naš gozd na razstavi
Maj pravite ?
Prva poročila o letošnji tujski seioui v Slo-tm i ji no bitu zelo ugodna, potem so bila nekoliko pesimistična, temu je bito najbrže Krivo vreme, no, sedaj pa so zopet aqodnejša. kontni uspeh bo,
da je letos obiskalo Slovenijo lepo število tujcev.
Prav je tako, da Slovenci nekaj zaslutimo. Zn zaslužek se brigamo pri tujcih, moramo se pa pobrigati ludi zii drug dobiček, ki ga lahko najdemo pri njih.
Sret se stalno kullivira. I časih so nam lujci, ki so prihajali k nam, impoinrali )M> svojem ua pelem, osornem in nedostopnem videnju, takih tujcev sedaj ni reč. Vsi, ki pridejo i: inozemskih driav k nam, pa naj bodo to mimo trgovski potniki aH pa naj bodo bogataši, \si se odliki/jejo po svojim ljubtznjirem, mirnem in prijaznem, nevsiljivem obiuišan iti, naj govore s komurkoli. Ali nam ne imponirujo ti lujci ravno s svojim priljudnim vedcAjnn. Kažejo nam očitno, da vljudnost ni samo stvar potrebe, ampak je predvsem stvar notranje, srčne kulture.
To moramo Slovenci končno enkrat rtr.umeli! Tega se predvsem naučimo pri gostih. Gostilničar je seveda vedno vljuden, dokler nima zadnjega slola zasedenega. Zal, pa sa pripete slučaji, da pridejo tujci v večjih skupinah — in kako na mali se spremeni takle kranjski krčmar. Odganja tujce z besedami, kakor, dn odganja berače. Tako skoro vsi. ki živ e od kupčije. Pokler gre kupčija slabo, je vljuden, je skoraj ponilen, kako pa sp hitro prevzame, ko mu začne kupčija nesli! Kakor, dn bi bila vljudnimi le reklamno sredstoo, ne pa ludi osnovna lastnost, potrebna vsakomur in i> vsakem ■asu, naj gre kupčija dobro ali slabo.
Naše uradništvo po poštah, železni v« h in r drugih uradih je v zadnjem času r lem oziru znatni; napredovalo. Lepo pa bi bilo, da izgubi listi irraz u občevanju s tujci — ali domačini — * katerim vsak uradnik izdaja: Neodvisen sem od tebe! Država me plačuje!
Ve tako! Saj ni treba ob rsakem času jmiiidvr-jali te svoje žioljenske zasiguranosti. Pa ludi, če si kot uradnik še tuko risoka oseba, rendar ttazi, vsaj malo. na kulturo svojega izraza in občevanja, l ir uspeha boš dosegel s priljudnostjo in z dostopnostjo, kot s suverenimi gestami! ln večje tpoilovanje boš žel!
Tujci, ki prihajajo sedaj k nam, še celo bratje Hrvati in Srbi. so za nas risoka šolu vljudnosti. Vljudnost, priljudno, dostopno vedenje, lo je zunanji znak notranje kulture. Olresimo se, Slovenci i eclesanosli. nevljudnosti, brezobzirnosti in lo 'tovsod in za čedno!
Divje svinje na Kočevskem
Kočevje, v začetku sept.
Kočevska je polna različne divjadi, ki postaja prava nadloga za \ se kmečko prebivalstvo. Najbolj številni so mrjasci. ki so se razmnožili po kočevski gozdovih v takem številu, da iih skoraj ne bo mogoče iztrebiti. Zlasti mnogo divjih pre,-šičev skrivajo mozeljski, koprivtiiški in nemško-loški gozdovi. Kmetje se pritožujejo nad to nadležno zverjadjo. ker dela na polju strašno škodo. Njive polne krompirja in fižola, zelja in pese so popolnoma razrile. sadeži uničeni, tako da ne bo imel ondolni kmet nobenega pridelka. Naravno ie. da postaja la zver za Kočevsko čezdalje hujša nadloga, ker se hitro in v velikem številu množi. Ker se preživlja najraje s poljskimi sadeži, zapusti ponoči gozdove in zaleze v polje, kjer mu pride prav koruza, oves, krompir, pesa. fižol, vse karkoli naš kmet more ua Kočevskem še pridelati.
Obči ti i Mozelj in Nemška loka sta se obrnili na okrajno glavarstvo, da oblast priskoči na pomoč, da se prebivalstvo reši svojega največjega škodljivca. Okrajno glavarstvo bo izdalo ukaz vsem zakupnikom kočevskih lovišč, da morajo odrediti na svojih revirjih gonje v najkrajšem času. Pri gonji mora sodelovati prebivalstvo vseh prizadetih moči, kajti lovcem je mogoč uspeh od tej zverjadi le, če ima veliko število gonjačev. Kdor ne bo hotel v odrejenem času napraviti pogona, mu bo okrajno glavarstvo vzelo zakupno pravico iu jo oddalo kot to določajo predpisi drugemu.
Na ta način bo mogoče število divjih prešičev zmanjšati, kar bo seveda le v korist našemu kmetu. Sklep okrajnega glavarstva odobravamo, kajti ravno v septembru in oktobru so mrjasci najbolj drzoviti in uničujejo, kamorkoli pridejo cele nasade.
Kino na velesejmu
predstavlja krasne naravne posnetke iz življenja naše divjačine in odstrel divjačine. Lo»- na: divjega petelina, ruševca, srnjaka, divjega kozla, lisico; lov s pastmi. Gojenje in krmljenje divjačine. Predstave se vrše vsak večer nepretrgoma od 7.30 do 10.30.
Obedska bara.
Film predočuje življenje močvirnih ptic v Obedski Bari. Bara je sestavni del šumskega posestva Petrovaradinske imovinske občine s sedežem v Sremski Mitrovici. Bara sama je star rokav Save, močvirnat, s stoječo vodo in porastel z bičevjem in raznim grmičjem. V tem močvirju gnezdijo skupno razne vrste povodnih ptic, ki odlete takoj, ko dorastejo, v toplejše južnejše kraje. V filmu je predočeno življenje posameznih ptic. Film prikazuje med drugim tudi sploSen polet vznemirjenih ptic nad kolonij. Lovišče je il-ključna uporaba Nj. Vel. kralja in članov kraljevske rodbine. Natančen opis tega svetovnega fenomena je opisal šum. nadsvetnik ing. Benič v posebni knjižici, ki se jo dobi v paviljonu proti mali odškodnini.
Koledar
Sreda, 3 septembra: Evfemlja, Tekla, Erazma, Doroteja in tovarišice, device mučenlce
Osebne vesti
r= JI pit iz francoščino. Na univerzitetnem le-caju Pulzu sta napravila izpit iz francoščine Slovenca gdc. Ivanka Prelog iz Trsta in g. Josip Šimenc, ursulinski spiritnal v škotji Loki. Zadnji z oceno mention tres honorable«.
= V imenik odvetnikov v LJubljani je vpisan kasacijski svetnik v p. g. Rudolf Sterle
:= Izpit so napravili za aktivnega veterinarskega |)omočmka II. razr. vet. pomočnik lil. razr. Ivan Obruč- za akt. nižjega voj. uradnika II. razr. ekon. stroke nižji voj. uradnik III razr laroslav Centi; za čin rez. peh. podporočnika kaplar-dijak Feliks Vukas; za čin rez. intendant-skega jpodporočnika j>odnarcdniki-dijaki Ljudevil Janke, rranc Tomšič in Jinko jate; za akt. zdravniškega jiomočnika IV. razr. bolničarski naredniki Vilko Perdan, Rudolf Smerekar, in Ivo Magaš; za akt. veterinarskega pomočnika IV. razr. vet. na
redtiik Vladimir Zubovič; za rez. nižjega vojaškega
uradnika IV. razr. ekonomske stroke podnaredniki-dijaki Marko Malič, Jridrih Kem, fcruesl Hanz-linger, Jožef Finci, Rafael Rihar, Nikolaj Neršič, Davorin Mihevc, Ivan Steni, špiro Lasica, Ladislav Cernjej. Rudolf Mutec, Milan Borački iu An-dor Paškes; za čin rez. san. podporočnika kaplara-dijaka dr. Janez Gantar iu Stanislav Jereb; za čin rez. lekarniškega podporočnika kaplar-dijak Vilim Bergtnan in za čin akt. topniškega kapetana II. razr. poročnik Veselili Misita.
Novi grobovi
-f- Kristina Premrl. Msgr. Stanka Premrla, ravnatelja stolnega kora v Ljubljani iu njegove svojce je zadela težka izguba. Une '30. avgusta mu je v št. Vidu pri Vipavi umrla vdana v božjo voljo njegova mati, gospa Kristina P r e m r 1, plemenita krščanska mati. G. monsignoru in vsem žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje, blagi j>okojnici pa daj Gospod večno plačilo za vsa dobro krščanska dela, ki jih je obilo nesla seboj.
Mala kronika
ir »Vrter« in »Angelček« izideta v drugi polovici septembra. Prva številka 1. 1930/31 bo dvojna številka za september in oktober. - Vrtec«' in »Angelček« stane na leto (10 številk) 22 Din. »Angelček sam 8 Din. Številko ček. računa uprave je 10.470, uprava je v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80.
ir Maturantom 11. državne gimnazije iz 'ettt HU4—15. ki bi se imeli sestali v nedeljo, dno 7. septembra t. i. v Ljubljani na 15 letnico, sporočani, da se sestanek odloži za nedoločen čns radi narodnih svečano.sli, ki se vrše iste dni v Belgradu. — Milan Mravlje.
ir Prvo zborovanje pletileev dravske hano-v ine. Kakor snio že poročali, se vrši prvo zborovanje pletileev dravske banovine pod okriljem Društva iudustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani v sredo dne 3. septembra 1930 ob 3 popoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Beethovnova ulica šl 10, pritličje, desno. Stanovska dolžnost vsakega pletil-skega podjetja je, da se zborovanja sigurno udeleži.
ir Razpisani pošli. V a rd .irsko poštno ravnateljstvo v Skoplju razpisuje službo pogodbenega poštarja pri noši i I. razreda, 1. skupine Izvor Ve-leški in službo pogodbenega poštarja pri pošli IV. razreda, 1. skupine Donji Dušnik. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na vardarsko |>oštno ravnateljstvo v Skoplju do 80. septembra 1930.
ir Dostavnimi in obvestnina za inozemsko pakete. Po ministrskem odloku se za vse inozemske pakete jioleg carinjalnine v znesku 5 Din od 1. septembra 1930 dalje pobira dostavnina v znesku 5 Din, če se paket dostavi naslovniku na dom. ali pa obvestnina v znesku 50 par, če se naslovniku dostavi saino obvestilo.
ir V Službenih novinah št. 108 od I. sept. t. I. je objavljen »Zakon o trgovinskem sporazumu med 'našo državo in kraljevino Rumnnijo.*
iT Prepovedan inozemski tisk. V naši državi je prepovedana knjiga Hod diktaturam Srbije«, ki prihaja k nam iz Amerike ali pa z Reke.
ir Inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za
notranje |x>sle je dovoljeno uvažati v našo državo in razširjati v njej dnevnik »Wiener Neueste Nach-richten«, ki izhajajo ua Dunaju.
ir Občutne kazni za radio-komarje na Nemškem. V mesecih od aprila do junija 1030 jc bilo kaznovanih 217 nemških radio-komarjev proti 238 v isti dobi lani ter proti 248 komarjem v |trvem tromesečju tekočega leta. Plačati so morali po 200 nemških mark (nemška marka 13.50 Din) globe pa še zaprli so jih jx> 3 dni, tri tedne in en mesec Tudi za slovenske radio-komarje so določene hude kazni, ker le na ta način je mogoče, da se njih število skrči na mininulm. Ali je vredno za tiste di-narčke najlepše radioprireditve poslušali v večnem slrahu?!
* Avlomobilisti in niotociklisti, čifajte! Še najbolj izkušenemu šoferju se primeri, da si kdaj ne ve pomagati iz te ali one zagate. Edino če ima stalno pri roki knjigo Šofer in samovozač inženerja Josipa Štolfa, nc bo nikoli v zadregi, kajti njegova razlaga konstrukcije, delovanja, strege in vodstva modernega avtomobila ni le edina v slovenskem jeziku, marveč tudi obče priznano izvrstno in temeljito strokovniaško delo. Poleg zgoraj omenjenega vsebuje obširna knjiga nešteto opomb, praktičnih migljajev in dragocenega gradiva v sliki in besedi. A kar je najvažnejše, vsebuje tudi tehnično terminologijo, bogat nentško-slovenski in slovensko-nemški slovar tehničnih izrazov, tako da je ue more nihče pogrešali, kdor se bavi z avtomobilizmom ali niotociklizmom. Znano jc, da izprašujc komisija pri šoferskih izpitih ua temelju iuž. štolfove knjige. Znano je tudi, da so to knjigo naši avtomobilistični krogi z navdušenjem sprejeli — zato je vsaka hvala lega dela odveč. Naročite si ga nemudoma pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. V celo platno vezana, z bogato ilustrirano prilogo velja Din 140.
ir Prošnje za znižanje šolnine na Ant. Kud. l.egatovein enoletnem trgovskem tečaju je treba čiinpreje vložiti pri ravnateljstvu, Maribor, Vrazova ulica 4.
iT Fizikalno zdravilišče, parna kopel in čistilno kopališče Okrožneea urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, je zopet odprlo in sicer fizikalno zdravilišče za moške ob torkih, četrtkih in sobotah, za ženske ob sredah. petkih in nedeljah. Parna kopel je odprta od 14 do 18 za moške ob sobotah, za ženske ob sredah. Kadile in pršile kopeli so odprte vsak dan razen ponedeljka za moške in ženske od 3 do 10.
•k Pri poapnenju arterij, možgan in srca se ■/. dnevno uporabo male množine naravne >Frani-Josef« grencice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s >Frani-Josef« vodo najboljše uspolie za čiščenje i-rev celo pri pristransko ohromelih bolnikih. •♦Fraun-.IoBef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljana
O novem tramvaju v Šiško
Zdaj se po mestu sploh o tem največ govori. Včeraj zjutraj in prejani večer so n« Gosposvetski cesti najeli še 17 delavcev, ki se hodijo tja kar sami ponujat in jih ni treba nikamor hoditi iskal. To dejstvo dovolj glasil« govori, kolika je šiba brezposelnosti iu kako radi bi ljudje delali, ko bi Hje imeli. Vrste brezposelnih se bodo ob vseh številnih delih, ki so v Ljubljani na vidiku, gotovo zredčile. Dela za položitev tramvajskih tračnic na Gosposvetski cesti sc zdaj s pospešeno hitrico nadaljujejo. Kadi kopanja ceste ravno v sredini je znatno otežkočen vozovni promet za velesejmskimi paviljoni; zaradi tega so včeraj začeli delavci odmetavati gramoz s kraja ceste, kjer je bil nakopičen za nasipavanje, na hodnik.
Najprej bodo za velesejmom tja do tovarne Union položili en sam tir; šele, ko bo la popolnoma urejen, bodo začeli polagati tračnice za drugi tir. Drugače ne gre, ker bi morali sicer cesto zapreti za vsak promet, kar pa nikakor ni mogoče. Kakor znano, bosta dva tramvajska tira položena od Figovca pa do železniškega prelaza na Gosposvetski cesti. Čez železnico bo speljan en sam tir, nato pa do pivovarne Union spet dva lira, od lani dalje v šiško pa spet en sani tir s potrebnimi izogibal išči.
Hkratu ko bodo polagali lire na Gosposvetski cesti, bodo cesto ludi tlakovali. Zato je potrebni kredit že zagotovljen in dovoljen. Tudi trg pred Figovcent bo z vsemi temi deli vred urejen. Ko bo vse to lepo urejeno, bo Gosposvetska cesta postala tesna vez med notranjim mestom in zunanjim! predmestji. Šiška prav za prav ne bo več predmestje, ampak sestavni del Ljubljane. Tja med lepe bele hiše in vile, med cvetoče vrtove, ob njih bo vozil tramvaj, ki bo vso široko okolico močno pritegnil k mestu. Železniški obroč, ki se vije skozi Tivolske nasade in skozi vse mesto, kateri je dolga desetlet.in tvoril mestno mejo, bo «nin po sebi odpadel, vsaj za la severni del mesta. Le Dunajska ceala proti Posavju čaka še ugodne rešitve.
Druga stran tramvajskega vprašanja
Gradba ljubljanskega tramvaja ima tudi svojo neprijetno stran, kakor je razvidno iz naslednjega nam doposlanega poročilu:
Občinski svet ljubljanski je v seji dne 18. septembra 1928 sklenil, da proda Splošni maloželez-niSkl družbi d. d. v Ljubljani (i% občinsko obligacije v znesku 18,005.000 Din po tečaju 90. Tn sklep J« bil na javni deski nabit šele na /.ahtevo banske uprave meseca junija 1930 iu je proti njemu vložilo več ljubljanskih davkoplačevalcev pritožbo na kraljevo bansko ujjravo v Ljubljani.
V pritožbi prizadeti povdarja.io, da skleji šini postal pravomočen, a kljub temu so se obligacije lakoj po sklepu prodale nialoželezniški družbi, ki jih je naprej prodala samo po kurzu 75%. Ker ima mestna občina polovico delnic maloželezniške družbe, jo pri tem mestna občina na mah izgubila 1,350.000 Din, izgubili' pa bo tudi drugo polovico, ker matoželezniškn družit ne bo nikoli aktivno podjetje. Nadalje se v pritožbi jiovdarja, da potr.ib-na pogodba z inaloželezniško družbo še ni bila nikoli jk> občinskem svetu odobrena, a navzlic temu se je cela transakcija izvršila. Nadalje obč. svet še
Začetkom šolskega leta
priporočamo za deklice zelo veliko izbiro predpasnikov i?, listra, klota, kretena, klofastih halj. raznovrstnih oblek, pletenih jopic, nogavic itd., po
konkurenčnih cenah. F. L G0R10AR, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 29.
nikoli ni sklepal, kje naj se nova cestna železnica izpelje, da se mora pri tem občina ozirati na upravičene proteste oziroma želje mestnega prebivalstva. Tudi mestna občina nima za zgraditev železnice ua razpolago še zadosti denarnih sredstev, ker ji primanjkuje še najmanj 10,000.000 Din. Obresto-vanje vsega posojila okrog 80.(XX>.000 Din pa bo za mestne davkoplačevalce lako breme, da je treba resno preudariti, če v današnjem času obče še kaže napraviti cestno železnico, ki jo vsa druga moderna mesta opuščajo in nadomeščajo z modernimi avtomobili.
Dasiravno ima pritožbe rešiti kraljeva banska uprava, jih mestni magistrat od meseca junija t. 1. do danes ni predložil njej v odločitev. Na drugi strani pa je mestno načelstvo dopustilo, da je maloželezniškn družba naročila že tračnice in vagone in da se je z delom zn razširjenje tramvaja že pričelo.
Ker prizadeti pritožniki smatrajo postopanje mestnega načelstva za nepravilno in nezakonito, se je oglasila včeraj dopoldne pri gosp. podbanu dr. Pirkinayerju deputacija iz ujili vrst, ki ga je naprosila:' da zahteva takojšnjo predložitev vloženih pritožb, da naj se ZHdcva vsestransko preišče in da mestnemu načelstvu nalog, da o razširjenju ljubljanskega tramvaja sklepa v smislu obstoječih zakonitih določil občinski svet. L nadaljevanjem dela cestne železnice pa je do končne rešitve navedene zadeve vsekakor počakati.
Tako pritožniki.
Delovanje
Artin-dražej je istovetno s pravilnim odvajanjem. -Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 8 Din za fkatljo.
© Nuve polkovno zastave. Včeraj so odšle iz Ljubljane v Belgrad močne vojaške depulacije ljubljanskih polkov k svečanemu sprejemu novih polkovnik zastav. Po svečanostih v Belgradu se vrši v Ljubljani slovesen sprejem noVih zastav.
O Bridka igra narave. Že več dni hodi po meslu star ntož, Dalmatinec, siromak, ki prenaša 'f malem zabojčku |>red seboj svojega sina, še večjega siromaka, starega sicer 18 let, pa čudno nerazvitega. Tehta 11 kilogramov, ima glavo čisto prirodno, ludi govori fant in piše, vse čute ima dobro razvite, le nožice in ročice so mu majhne, kol siroti nebogljeni, stari 0 mesecev. Fant je od rojstva takšen kot jo, navadil se je vsega, ni mu težko, vedno isedi. Vse do nedavnega je bil doma, nikamor v svet se ni ganil, pred dvema mesecema pa ga jo oče oprtal v zabojček ter ga zanesel v svet, med ljudi, ki sipljejo v zabojček obilne ntilo-dare za sirolo. Dva meseca sla oče in sin, tako bridko, pa lako tesno zvezana, preživela v Zagrebu, prejšni teden pa sta prišla v Ljubljano, kjer vzbujala povsod pozornost in pomilovanje. — Z začetkom velesejma so jo pojavil v Ljubljani tudi drug lak revež, ki v opoldanskih urah ždi na cesti in prosi milodarov. Je mlad funt, tudi s Hrvatskega nekje, .le drugače zdrav in dobro razvit, levo nogo ima pa debelo ko močno žrd, na stopalu pa le štiri prsle. Fant vsled takšne, izredno debele in ležke noge ne more sam hoditi, marveč se le s ležavo in počasi plazi po tleh.
O Ugotovitev. G. oblastni tajnik v jiokoju Avg. Bukovec nas prosi, da ugotovimo: Njegova hčerka Marija Rukovec ni identična •/. gospodično Marijo Bukovec, ki se je jk> časopisnih vesteh poročila nn Brezjah.
0 Ueskoslovenska Obec v Luhlani. Zapis do ceakoslovenskč doplftovacf školv v Lublani kona se ve stfedu, dne 3. zafi t. r. od 3.—5. hodiny od-jKilednf ve školnt pristnosti Lycea (Bleivveisova cesta), kdež jifijinia prilitašky nove pridčlena uči-lelka. — Kcnsuliit Republlky Ceskosloven.ske v Lublani doporučuje rodlcfun, aby svifni d&lem umožnily navštSvu československe školy. jejtž sprava se vy-nasnažt co nejvhodneji rozdeliti učebnf hodiny.
Vse šoisltt potrebščine
priporoča
M. Titar. Ljubljana
Šelenburgova ulica 1 — Sv, Petra ceBta 26
O Nujno potrebno. Okrog velesejma je ludi v večernih urah še vedno zelo živahno, saj ljudje prav radi obiskujejo veselični prostor. Zelo čudno pa je, da je v tem času ulica med razstaviščem in kopališčem Ilirije popolnoma temna. V vsem tem, razmeruo dolgem drevoredu, no gori niti ena žarnica. Pa ne, da bi bilo to morda namenoma zu to, da bi obiskovalci že tukaj občudovali lepoto tivolskih drevorede*' v temi in romantiko noči v Ljubljani? Če lega namena ni, je nujno potrebno, da (la mestna občina tam montirali vsaj eno aH dve žarnici.
O Krama na razpolago. Poročali smo o dveh 18letnih deklicah, ki so ju dobili, kako sta kradli v mestu. Ena od teh deklic jo še isti dan ušla od doma, iz bojazni pred kaznijo. Na policiji pa so se drugega dne zbrale štiri stranke, ki so brale v ča&cpisih o teh tatvinah in so prišle po ukradeno stvari. Kup se je sicer nekoliko zmanjšal, ali police v kriminalnem oddelku šo vedno izgledajo, kot kaka mala izložba. Tu so razne preproge, blazine, igrače, čevlji, otroški in damski, vso kar sla kradli obe mali tatici, ki se pa seveda ne spomnila več, kje sla vse lo dobili. Policija pa jo v zadregi, kam s to kramo in še vedno čaka, da se bodo okradene stranke same. zglasile in prišle po svoje blago.
©■ Ponarejen denar. Pred približno 15—20 dnevi je neki italijanski jiotnik izmenjal na ljubljanskem glavnem kolodvoru ob prihodu opoldanskega brzovlaka Trst—Dunaj pri natakarskem vajencu Ivanu Bažjaku 201irski bankovec, da je mogel plačati 2 vrčka piva. Ko je holel vajenec izmenjali bankovec, so mu v menjalnici povedali, da je bankovec ponarejen. Neznani Italijan je izgledal, kakor trgovec z živino, star je okoli 40 lel, bil je tedaj neobrit in je imel veliko brazgotino pod brado. — Ljubljanska policija je dobila od orožnišlva v Žalcu depis o drugem slučaju .ponarejenega denarja. Pismoncša Josip Uranjek je namreč jirejel od nekoga dvadinarski ponarejen novec. Falzifikut je dobro izdelan iu se od pravega denarja pozna samo po nejasnem zvoku. Izdelan je iz dveh kosov in so ludi zobci na robu bolj medli.
0 Iz policijske torbe. Trgovskemu pomočniku Milanu Grgiču je bilo v ponedeljek popoldne ukradeno na Resljevi cesti 1200 Din vredno kolo, znamke »Turist . — Višji davčni ujiravilelj v. p. Fran j o Zemlja rič na Rimski eesli je dal te dni neznanemu, mlademu hrvatskemu piskrovezu v popravilo turški mlin. ki bi ga moral popravili še isli dan. Neznani piskrovez pa je z mlinom izginil. Nekemu hlapcu jc policija zaplenila v Zgornji ši-ški 15 metrov dolgo vrv za seno. Ta vrv je bila svojca« najbrže kje ukradena.
0 Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Trn-koezy. Mestni lrg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva ccstu 20.
DENTIST P. VRAN K AR
,	Sodnijska ulica 2/1
zopet redno ordinira.
Maribor
□	Narodna odbrana proslavlja prestolonaslednikov rojstni dan. V petek zvečer priredi tukaj-
j šnja Narodna odbrana v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra in zgodovinske zamenjave polkovnih praporov svečan sprevod po mestu. V sprevodu pojdejo zaslopniki oblastev, narodno-obrambna društva, kulturno organizacije, telovadne in športne organizacije, ognjegasci, vojaštvo in več godb. O jiodrobuostih programa še poročamo.
□	Dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici so znašali v preteklem mesecu 8.!I06.9<52.60 dinarjev in čiicer 8. 873.020.85 dinarjev za izvoženo blago. V času od 1. januarja pa do 31. avgusta t. 1. so znašali dohodki 83,914.970.42 dinarjev iu sicer za uvoženo blago 83.033.981.17 dinarjev, za izvoženo blago pa 280.989.25 dinarjev.
Q Prof. Strohsehneidcr... Ob šestih in devetih zvečer bo nekaj dni razkazoval svoje zračno akrobatske umelnije na Aleksandrovi cesti. Zaenkrat je prof. Strohschneider središče mariborske pažnje in pozornosti. Potem pa tudi: nič manjši ni mariborski firbec kakor ljubljanski.
□	Brez srčne kulture. Sramolno poglavje tvorijo v knjigi našega narodnega življenja številni fantovski poboji, v katerih ozadju je ponajvečkrat nesrečna šmarnica. Včeraj smo poročali o težko ranjenem delavcu Anionu Pungartniku; v Slovenskih goricah pa jo postal žrlev fantovskih razpo-rov iu obračunavanj 20 letni viuičarski sin od Sv. Treh kraljev. Zadobil je pri spopadu težko rano na glavi. Njegovo stanje je zelo resno. Proli surovini izbruhom sovraštva iu maščevanjaželjno-sti se v vrstah resnih ter fiošteiiili fanlov samih pojavlja odpor, kar so pokazale ler izpričale lepe besede, ki so jih v tem oziru spregovorili številni fantje na nedeljskem fantovskem taboru v Slov. goricah.
G Na novem pobrešketn odru Rdečega krila,
ki t-e je. v nedeljo slovesno otvoril, o čemer jc poročal »Slov. listt, se v soboto dne 13. t. m. zvečer ponovi Jurčičev »Domen«.
□	Smrtna kosa. Na posledicah kapi Jc umrla v starosti 47 let Olga Jurše, soproga finančnega vpokojenca ,Smetanova ulica 58. Pogreb bo jutri ob 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
□	Dvajset Mariborčanov je sprejetih letos v vojno akademijo v Belgradu. Te dni se peljejo v Belgrad k sprejemnim izpitom, število dijakov Mariborčanov. ki se posvečajo častniškemu poklicu, narašča iz letu v leto.
□	Usoilepolna zamenjava steklenic. 32 lelua železničar jeva žena Julka Tajnikar je včeraj v ttvojem stanovanju v Ra/.lagovi ulici 11 in sicer v kuhinji nenadoma kliknila. Domačini in sosedje so tako prihiteli v kuhinjo, kjer so našli Tajnikar-jevo vpijočo od bolečin na tleh. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico, kjer je Tajnikarjeva potem-ko so ji nudili prvo pomoč in ko je prišla k zavesti, pojasnila posledice usodne zamenjave dveh steklenic, Bila ije žejna in je radi tegu hotela vzeti steklenico z limonado; po nesrečnem naključju pa je zamenjala omenjeno steklenico z drugo, v kateri je bila ocetna kislina. Njeno stanje jc sedaj precej boljše.
U Prve pojave griže v letošnji sadni sezoni beleži zdravstveni izkifz mestnega fizikata r dno 1. se|>tembra In sicer slu v smislu tega izkaza oboleli v času od 22. avgusta pa do 1. septembra dve osebi. Razuu lega sta oboleli v omenjenem času iudi na škrlatinki dve osebi, na davici pu ena.
□	Za spremembo. V Mariboru je težke atletiko bore malo; goji jo samo Železničar .. Dne 5. in 0. I. m. priredi omenjeni .športni klub na union-ski verandi težko atletski meeling, vsakokrat 3 pričetkom ob 20. Med odmori svira »Drava..
□	Svečan sprejem nove polkovue zastave. Kakor smo že poročali v nedeljski številki »Slovenca«', bo slovesen sprejem nove polkovne zastavo 45, domačega pešpolka v torek, dne 9. t. m. Za-sliivo prinese iz Belgrada skupina aktivnih In rezervnih častnikov s polkovnikom, poveljnikom K. Dolencem na čelu, ki prispe v Maribor omenjenega dne z vlakom ob 11.30. nakar bo na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra slavje sprejem^ polkovne zastave v sesiav polkov.
□	Iz gospodinjske in ženske obrtn« šole v Vesni Vpisovanje v omenjeno šolo bo dne 11.
in 12 t. m. od 9—12. Pouk se začne v ponedeljek, dne 15. t. m. V zavodov internat se sprejemajo tudi učenke drugih srednjih šol. Natančnejša pojasnila daje vodstvo.
□	Z državnega mostu v Dravo je hotel skočiti v ponedeljek zvečer okoli 22 30 letni brezposelni trgovski pomočnik Franc. Vendarle so nekateri pasanti pravočasno opazili njegovo namero ter ga potegnili z ograje.
□	Pri delu ponesrečili. 16 letni pastir Franc Zavernik od Sv. Primoža je pri rezanju slame prišel lako nesrečno z levico v slamoreznico, da mu je stroj docela roko zmečkal. — S4 letni delavec Rudolf K rajne, uslužben pri tukajšnji Btlhlovi livarni zvonov, si je pri poslu poškodoval levo roko. — 42 letni hlapec .ložef Estrajher iz Lobnlce je gnal konje v hlev; ker je bila v hlevu tema, se je spotaknil iu padel na vile, ki so se mu z dvema rogoma zarile v čreva in preparale trebuh. Vse tri ponesrečence so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico.
□	Uredništvo »Naše Gorice«, glasilo vinarskega društva za Dravsko banovino s sedežem v Mariboru, je po pokojnem ravnatelju A. Puklavcu prevzel vpokojeni višji ldetarski nadzornik L Zabavnik.
□	Poskus sumoumora na sodišču Včeraj okoli pol 11 dopoldne je v pritličju palače tukajšnjega sodišča, pred razpravno dvorano št. 15 skušala izvršili samoumor 22 letna Olga iz Studencev. Izpila jo večjo količino solne kisline. Prvo pomoč so ji nudile nekatere stranke, ki so stale zunaj pred razpravno dvorano. Nato jo je mošlvo reševalnega oddelka prepeljalo v splošno boluišnico. Vzroki dejanja niso ločno znani.
n 3014 brezposelnim delavcem in delavkam je priskrbela zaposlitev tukajšnja Borza dela v času od 1. januarja pa do 31. avgusta I. 1. V ča„su od 24. pa do 31. avgusta pa je iskalo zaposlitve 129 oseb; delo je dobilo 122 brezposelnih iu sicer 78 moških in 44 ženskih; prostih službenih mest ;e bilo 105. V evidenci je ostalo še 557 brezposelnih moči.
O Zbolj.šann hrana v Javni kuhinji nn Slomškovem trgu štev. 6 v A-ra/.redu opoldne in zvečer Din 8."50, v B-razredu Din 12.30, v C-razredu Din 14.30. Priglašujtc se!
Kranj
Celje
.& Banovinska davščina na zgradarine proste hiše. Mestno načelstvo objavlja sledečo naredbo kr. banske uprave: Po S 57—88 uredbe o banovinskih davščinah se mora od vseh hiš, ki so po čl. 32, točki 15, zakona o neposrednih davkih proste državnega hišnega davka (zgradarine), plačevati posebna banovinska davščina. Ta davščina znaša: Za en stanovanjski del 10 Din letno, za dva 12 Din, za tri 15 Din, za štiri 85 Din in za pet 40 Din letno. Če je število stanovanjskih delov večje kot j>el, se plačuje za vsak nadaljnji stanovanjski del 20 Din več. Zu stanovanjske dele se smatrajo samo sobe in čumnate, v katerih ljudje stanujejo ali ki »o določene za stanovanje, ne glede na to, v katere s vrhe se uporabljujo. Ta davek jilačuje hišni lastnik, če pa gre za stalni užitek, uživalec- Zato se vse te osebe pozivajo,, da prijavijo ustno ali pismeno občinskemu uradu vse hiše, zavezane temu davku. najdalje do 15. septembra 1930 uadi plačila davka za to leto. Davščino jilača stranka takoj pri občinskem uradu, ki ji izda potrdilo o plačilu. Kr. banska upravu priporoča vsakomur, naj to potrdilo hrani, ker ga utegne morda pozneje rabiti kot dokazilo o jilačaui davščini. Strankam, ki ne bi hotele jjodati prijave, se bo odmerila davščina na podlagi uradnih pripomočkov z 10% pribitkoui; zoper tako odmero pritožba ui dojiustna. Davščina, ki ne bo plačana pravočasno, se bo izterjala z zamudnimi obrestmi vred ua strankine stroške.
.©- Brivnice bodo na Marijin praznik 8. sept. v Celju in Gaberju ves dan zaprte.
'& Kolo jc izginilo včeraj okrog 9 dopoldne iz veže hiše v Vodnikovi ulici št. 7 slikarskemu mojstru Viljemu Gradniku iz Gaberja. Bilo je znamke »Opel, št. 1741039, črno pleskano in okoli 1000 Din vredno. "
ffr Ukradeno, kupljeno iu spet najdeno kolo. Naredniku Steblovniku je bilo pred kakimi 14 dnevi izginilo iz vojašnice v Gaberju njegovo kolo Duha ne sluha ni bilo več za njim. Sedaj pa je policija zvedela, da je tisto kolo neki vojak prodal Emeriku G., trg. potniku iz Dravograda. Izroči! mu ga je preko plota vojaške bolnišnice. Ko bodo Kmerika zaslišali in kolo pregledali, bodo sicer Se lo vedeli, če je kolo res Steblovnikovo, a vse kaze, da je. Kolo je znamke Helios«, rdeče pleskano m 2400 Din vredno.	.
& Težka nesreča ua novi stavbi. Zidarski delavec. Miha Trnovšek, star 48 let, je predvčerajšnjim okrog 13 padel tako nesrečno s podstrešnega poda novo hiše Zinke Grobelnikove na .ložefovem hribu v globino kakih 0 metrov, da se je onesvestil in se je šele včeraj zavedel v javni bolnišnici, kamor so ga prepeljali s celjskim rešilni'm vozičkom. Trnovšek je dobil težke notranje poškodbe, katerih značaj še ni ugotovljen.
jSt Tujski promet v avgustu 1930. V mesecu avgustu je posetilo Celje 1426 tujcev, ki so prebili v Celju skupno 1612 noči. Po narodnosti so to bili: 1081 Jugoslovanov, 150 Avstrijcev, 40 Nemcev, 43 Italijanov. 12 Madjarov, 11 Francozov, 50 Čehoslo-vakov, 2 Švicarja, 1 Anglež, 7 Rusov, 4 Amerikan-ci, 2 Nizozemca, 1 Romun, 1 Šved, 3 Grki, 1 Belgijec in 1 Poljak. Po poklicu pa so bili: 436 trgovcev in trg. potnikov, 81 industrijalcev, 146 uradnikov raznih strok, 58 odvetnikov, 86 zdravuikov, 96 abrtnikov, 136 .lijakov, 263 delavcev in 170 brez prijavljenega poklica.
& Primarij ilr. Fran Stcinfelser od 4. sept. dalje zopet redno ordinira.
Jesenice
Zanimiv »globe-trolter« se je pojavil v soboto na Jesenicah. Na svojem potovanju j>o Evropi je prišel s svojo nenavadno vprego čez Karavanke po gornji savski dolini na Jesenice. Ima v majhnem vozičku vpreženi dve kozi. ki sta opremljeni kol konja. Tudi voz. ki je podoben kolesi ju, je majhen ln ua njem naložena vsakovrstna roba. Kadar gre po ravni cesti, so svetovni potnik Petar Zeljko iz Dalmacije tudi vsede v la vozek ter se v primernem trabu popelje s kozami po svetu. Prepotoval Je, kot je sam pripovedoval, domalega vso Evropo, 'e za nekatere države ni dobil potrebnega dovoljenja. Izredna vprega je na Jesenicah vzbudila obilo zanimanja in je mož prodal precej razglednic, kar je. po njegovi izjavi, edini dohodek, s katerim preživlja sebe in vprežni živinici. Iz Jesenic se je podal na Bled in nato pride skozi Ljubljano in dalji; proli svoji domovini v Dalmacijo.
Gibanje francoskega krožka v Kranju. KPF v
Kranju je radi pomanjkanja zanimanja pri drugih sorodnih krožkih opustil namero,' da priredi septembra ali oktobra meseca t. 1. v Kranju kongres krožkov v Dravski banovini. Z izvedbo te ideie bo — kakor je podoba — treba počakati, da zavzame pokret krožkov popularnejši obseg. Razume se, da se bo lciožek z veseljem takoj pridružil morebitni inicijativi od drugod. Odbor ima sejo v soboto, dne 6. t. m., zvečer ob pol 9 pri »Peterčku«. Ker bo ta »eja prva po počitnicah, je dnevni red zelo obširen. .
Dijaki, ki liodo posečali tekstilno šolo v Kranju, se obveščajo, da lahko dobe stanovanje v Delavskem domu«, kjer bo zanje pripravljen poseben trakt.
Lep pogreb. V soboto dne 80. avgusta so pokopali posestnico in gostilniČarko g. Nežo Bene-dik. Izredno lep pogreb je pričal o veliki priljubljenosti pokojnlce med meščani. N. p v m.
Kot za cesarja Avgusta v rimski državi se vrši sedaj v naši občini zakonsko odrejeno prijavljanje iti prigiaševanje ljudstva, ki bo v nekem oziru podlaga za merilo resničnega števila prebivalstva v kranjski občini. To zahtevo stavlja zakon le mestnim občinam, dočim morajo kmetske občine prijaviti le tujce.
Zanimanje sev. okolice Kranja je v precejšnji meri uprto na elektrifikacijo že enkrat navedenih krajev. Dogotovilev dela že težko pričakujemo. Pretekli teden, due 27., 28. in 211. avg. se je vršil komisijski ogled napeljave za visoko napetost in krajevnega omrežja. Vodja komisije je bil okrajni načelnik v Kranju vladni svetnik g. dr. žnidarčič Josip; člani pu so bili: g. ing. Emmer, gradbeni svetnik pri okrajnem načelstvu v Kranju, g. ing. Štolfa. zastopnik banske uprave, g. ing. Baraga, šef inspekoije rada pri banski upravi, g ing. Ko-larič, zastopnik pošie. g. ing. Miklavc, lavnaielj K DE, g. ing. Novak, tudi zastopnik K DE, g. Ma-rinšek Ivan, župan iz Nakla, g. Šter Jakob, župan iz Šenčurja, g. Jenko Ivan, župan iz Predoslja in g. Maver Pavel, zastopnik elektrarne v Kranju.
h gimnazijskega gibanja. Vpisovanje na tukajšnji realni gimnaziji se bo vršilo: dne 11. sept. za one dijake, ki želo nanovo vstopiti v zavod, dne 12. sept. za one, ki so žo bili na zavodu v preteklem letu. dne 13. sept. '/a zamudnike. Pismeni višji tečajni izpiti se bodo vršili v dneh 9., 10. iu H. sept.; ustmeni višji tečajni izpit pa due 12. sept. pop. ui 13. sept. dop. /.a jesenski termiti je priglašenih letos prav lepo število osmošoleev, ki so bili uri junijskem terminu odklonjeni, ali sjiloh niso bili pripuščeni k maturi. Ca* dopolnilnih izpitov se bo določil pozneje.
Si. Ruperl nad Laškim
V Trobendolu blizu Laškega prebiva, pa pohaja velik revir, ko brezskrbne ovčice. Najraje se plazi okoli velikih ovčnjukov, t j. ob nedeljah in praznikih, ko prihaja ljudstvo k službi božji, postavi svojo luušnjo pred cerkvijo. S sladko besedo ponuja otrokom dobre cukerčlce, fanlom in dekletom pa najraje čedno knjižico ali brošuro: Strup iz Judeje, ljubavie iu spolne skrivnosti, judovske romane, krivoverske, protestantsko sv. pismo iui. l)a pa ljudi lažje premoti, prebira, ko ga vsi vidijo, ;,Slov. Gospodarja , . Glasnike. Novo dobo« itd. Je to krcSnjar, in ponuja za denar vse, kar kdor lioče, Boga in snlana. Hkoda našega dobrega, revnega slovenskega ljudstva, in zlasti se mladih rudariev v Trobendolu, ki jih la človek s svojimi predmeti kvari in zapeljuje. Pametni možje pravijo, da ee bo še našel korajžen lovec, ki bo temu \olku iztrgal beli ovčji plašč, s katerim doslej še pokriva in skrivil svoj« volčje šape in kremplje!
Ljubljana v jeseni
Tako zanimive, pestre in obsežne sepnske prireditve Ljubljana še ni imela. Paviljoni in razstavna mesta na prostem so do zadnjega kotičku napolnjeni z najrazličnejšimi razstavnimi predmeti, s krasnimi modeli, risbami, diagrami, statistikami, fotografijami itd, Zlasti reprezentativno je zastopana naša lesna industrija in obrt, dočim nam krasno organizirana lovska razstava jasno priča, s kakšno ljubeznijo so jo naši lovci pripravili. V gozdarski razstavi se spoznaš z vsem, kar daje človeku gozd. Čudil se boš, kaj vse se da iz lesa napraviti. Gozdnrska razstava je obenem rudarska razstava. Iz grafikonov in slik, ki jih je razstavila TPD moreš spoznati, koliko bogastva še hrani naša zemlja na črnem zakladu premoga.
Prav posebnega ogleda sta vredni tudi misijonska in higijenska razstava. Zbrane so s skrbno pozornostjo in ni čudno, da se je vse dni gnetlo po njih vse polno obiskovalcev.
Vseinu je priključen še splošni industrijski, obrtni in trgovinski oddelek.
Se vedno dobiva velesejniska uprava in vodstvo lovske in gozdarske razstave številne brzojavne in pismene pozdrave iz vseli delov države. Med drugimi je brzojavno pozdravil župan mesta Split dr. Jakša Račič želeč uspeha, nadalje šef
Razstava hmelja.
Proslava 50 letnice Hmeljarskega društva za Slovenijo.
Hmeljarsko društvo za Slovenijo proslavi dne 7. septembra svoj petdesetletni jubilej. Proslava se začne ob 9 dopoldne v risalni dvorani osnovne šole v Žalcu po sledečem redu:
Pozdrav došlih gostov in hmeljarjev. Poročilo društvenega poslovodje o dosedanjem delovanju Hmeljarskega društva. Otvoritev jubilejne razstave hmelja ter pregledovanje razstavljenih vzorcev. Razglasitev komisije za presojevanje razstavljenih vzorcev ter razdelitev diplom.
Pozivamo vse hmeljarje in prijatelje našega hmeljarstva, da sc udeleže proslave v obilnem številu.	Društveno vodstvo.
Slovenjgrade c
Za blagor bližnjega. Ob železniški progi Velenje— Dravograd se ob postaji Turiška vas nahaja hribovita občina Golavabuka, katera sega daleč na Veliko Kopo. Tukaj v tej hriboviti občini se je v začetku lanskega leta osnovalo prostovoljno gasilno društvo Golavabuka, katerega sedež je v vznožju občine v tako zvani Tomaški vasi lik postaje Turiška vas. To društvo si je v tem kratkem času zgradilo svoj lasten gasilni dom ter si nabavilo novo motorno brizgalno, katere slovesna blagoslovitev se bo vršila v nedeljo 7. t. m. Agil-nemu društvu k njegovemu vnetemu delovanju ča-stitamo in mu v bodoče želimo tnnogo uspehov!
Nemški izletniki. Pretekli petek 29. avg. je došio s tovornim avtom 15 izletnikov iz Celovca, med katerimi je bilo nekaj Dunajčanov, ki se nahajajo v Celovcu na letovišču. Iz Slovenjgradeu so se izletniki peljali skozi Mislinje, Velenje in Šoštanj v Nazarje, Mozirje in Gornjigrad, ter so se v soboto okrog 5 vračali skozi Slovenjgradec. Celovčani so bili k svojim izletom zelo zadovoljni ter niso mogli prehvaliti lepote tukajšnjih krajev in romantične vožnje od Slovenjgradca čez Hudo luknjo do Velenja. Izjavili so, da jim ta izlet v naše kraje ostane dolgo v spominu,
Smrt v vodi. Neznanega berača so 28. avg. t, 1. našli v ocepku, ki teče iz Mislinje k mlinu posestnika p. d. Fuks v Pamečah. Sodijo, da je berač okrog 65 do 70 let star in da ie padel v vodo po naključju, ker so ga ljudje malo preje videli iti po cesti v vinjenem stanju, a voda pa teče tu tik ob cesti, Prepeljan je bil v mrtvašnico v Pamečah.
Novi grobovi. Umrla sta v bolnici 32letni Plevnik Martin iz Golavabuke in 181etni Blodnik Anton, posest, sin iz Gradišča obč. Legen. N. p, v miru!
Ljubljansko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 20 zvečer.
Sreda, 8. sept.: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Izven.
Ljudske cene. Četrtek, 4. sept.: Zaprlo. Petek, 5. sept.: Zaprto.
OPERA.
Začelek ob 20 zvečer.
Četrtek, 4. sepl.: GROFICA MARICA, opereta.
Izven. Ljudske cene. Petek, 5. sept.: Zaprlo.
Iz društvenega življenja
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes v sredo, H. sepl. ob 20 skupna vaja lil eeslu-nek celega zbora.
Ljubljanska organizacija Panevropske Unije v kraljevini Jugoslaviji, bo imela svoj ustanovni občni zbor dne 3. septembra 15)30 ob 18 v zborni dvorani Zbornice za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani. — K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
Društvo nekonresijoniranili zobotehnikov za ■ifavsko banovin« obveščii vsp svoje člane, da »e vrši redni mesečni sestanek danes in vsako prvo sredo v mesecu v >Narodui kavarni« ob 20.
Urad za pospeševanje nemško-jugoslovanskih gospodarskih odnošajev. V Berlinu se je ustanovil urad za pospeševanje nemško-jugoslovanskih gospodarskih odnošajev. Izdaja tudi poročila v nemškem ieziku o Jugoalavi i, v srbohrvaškem pa o Nemčiji. Adresa je: Berlin SW 61, Grossbeeercn-straBe 71.
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema od 9. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg kovaškega plinskega koksa. — Strojni oddelek sprejema do 10. t. ni. ponudbe glede dobave 400 kg bele bombaževine za ležišč.,; do 13. t. m. pa glede dobave 1000 komadov vijakov in 300 kg žičnikov. — Ravn. drž. železarne Vareš sprejema do 10, t. m. ponudbe glede dobave 500 kg fiineža, 500 kg niinija, 500 kg alabaster mavca, 150 kg suhe barve, 300 kg ilovice za soboslikarje, razne bronze in 24 komadov ščetk; do 17 t. m. j glede dobave 15.000 kg katrana. — Ravn. drž, rud- j nika Kakanj sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 88 kvadr. metrov poda, 30.000 kg ovsa, 100 1 špirita, raznih olj, merila ter glede dobave 3 konj. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 20. t. m. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave enega motornega čolna, —- Dne 20. I. m, pri ravn drž. zel. v Sarajevu glede dobave 100 kbm. jelovih desk, 100 kbm. jelovih letev; dne
22.	t. m. glede dobave 47.000 kg raznega železa, 6000 kg zakovic in 300 kg žice; dne 23. t, m. pa glede dobave 3000 komadov smolnatih bakelj. — Dne 20. t, m. pri ravn. drž žel. v Subotici glede dobave barv; dne 22. t. m. glede dobave 12.000 metelj; dne 23. t. m. pa glede dobave materijala za zapornice. — Dne 22, t. ni. pri ravn. drž. žel. v Zagrebu glede dobave lesa, žičnikov, karlioli-neja. — Dne 20. t. m. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Belgradu ofert. licitacija glede dobave elektrod; dne 22. t. m. glede oddaje knjig v tiskanje; dno
23.	t. m. pu glede dobave pohištva za postajo Bel-grad-Sava. — Dne 10., 13., 18. in 20. t. m. se bodo vršile pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofert. licitacije glede dobave raznih zdravilnih kemikalij. — Dne 18. t. m. se bo vršila pri Komandi Drav. div. obl. v Ljubljani licitacija glede dobave živil (fižol, riž, testenine, zdrob, olje, sladkor, kavine konzerve, kava, čaj, kis, moka, cikorija itd.l; dne 20. t. m. pa pri Komanski Vrba-ske div. obl. v Banjaluki glede dobave živil (fižol, riž, zdrob, testenine, mast, olje, paprika, kis, krompir, čebula, koruzna, moka).
Borza
Dne 2, septembra.
DENAR
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni. Do zaključkov je prišlo le v devizi Trst, v kateri je bilo zaključeno privatno blago. Znaten pa je bil kompenzacijski
promet.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2271 bi., Berlin 1345.75 bl„ Bruselj 787.52 bi., Budimpešta 9.8878 bl„ Curih 1095.90 bi., Dunaj 796.72 b!., London 274.40 bi., Newyork 56.26 bi., Pariz 221.76 bi., Praga 167.24 bi., Trst 294.05 do 296.05 (295.05).
Zagreb. Amsterdam 2266 -2272, Berlin 1344.25—1347.25, Bruselj 787.52 bi., Budimpešta 988,78 bi., Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.22 do 798.22, London 274—274.80, Newyork 56.16—56.36, Pariz 220.76—222.76, Praga 166.84—167.64, Trst 294.155—296.155. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 4.39 mil. Din.
Belgrad. Amsterdam 22.68—22.70, Berlin 1344.25—1347.25, Budimpešta 987.28—990.28, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.22—798.22, London 274—274.80, Newyovk 56.16—56.36, Pariz 220.76 do 222.76, Praga 166.84—167.64, Milan 294.13 do 296.13.
Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.225, Atene 6.70, Berlin 122.80, Bruselj 71.86, Budimpešta 90.225, Bukarešt 3.07125, Carigrad 2.445, Dunaj 72.71, London 25.0425, Madrid 54.60, Newyork 514.375, Pariz 20.235, Praga 15.26, Sofija 3.73, Trst 26.935, Varšava 57.70, Kopenhagen 137.825, Stock-holrn 138.275, Oslo 137.80, Helsingfors 12.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Med državnimi papirji je bila danes čvrslejša vojna škoda. Zaključki so padli le v promptnem blagu. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa, slabejši so bili dolarski papirji. V bančnih, papirjih so bili le zaključki v delnicah Jugo in Poljo banke po neizpremenjenih tečajih. Drugi bančni papirji, kakor tudi industrijski papirji so ostali neizpremenjeni in ne izkazujejo nikakega prometa.
Ljubljana, 8% Bler. pos. 97.75 bi., 7% Bier. pos. 87.25 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred.
odseka za lovstvo ministrstva gozdov in rudnikov ing. Vojko Koprivnik, nadalje Jugoslovansko šu-marsko združenje, Zagreb.
Danes, v sredo, se vrši vodstvo po gozdarski in lovski razstavi. Popolnoma umestno je, da vodijo obiskovalce po razstavi strokovnjaki, kajti le pod strokovnim vodstvom jc mogoče popolnoma in res koristno ogledati si obe razstavi. Tako bo vodil obiskovalce po gozdarski razstavi dv. svetnik Rustja, po lovski pa Vladimir Kapus. Vodstvo po gozdarski razstavi se vrši ob pol petih, po lovski pa ob pol šestih.
Včeraj dopoldne in popoldne se je mudil na lazstavi min. svetnik avstrijskega zveznega ministrstva za gozdove ing. Lockar. Ogledal si je podrobno vso razstavo v spremstvu ljubljanskega avstrijskega generalnega konzula dr. Pleinerla, ler se o prireditvi zelo pohvalno izrazil.
Hitro — prehitro mine čas, ki ga plodonosno porabiš na jesenski razstavi. Toliko je stvari, ki si jih je vredno ogledati in vendar — mimo koliko stvari greš. Vsaka razstavljena stvar, slika, tabela, model, predmet ti nudi toliko zanimivosti. Pridi in oglej si! Vsi dosedanji mnogoštevilni obiskovalci se o prireditvi izražajo zelo laskavo in hvalijo zlasti njeno poučno stran.
122 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Šešir 105 den., Ruše 280—300.
Zagreb. Drž. pap,: 7%. inv. pos. 88—88.50, ugrari 55—56, vojna škoda ar. 437.50—438.25 (437, 438), kas. 437,50—438.25 (438), 12. 438—438.50, srečke Rdeč. križa 50—55, 8"« Bier. pos. 97 do 97.75, 1% Bier. pos, 86.25-86.75, 1% pos. Drž. hop. banke 85.75—85.875, 6% begi. obv. 76.50—77. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 36 den., Poljo 56—56.50 (56), Kreditna 96 den., Union 191—192, Jugo 77,50—78 (77.50, 78), Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 65 den., Narodna 8.075—8.200, Obrtna 36 den., Praštediona 910—925, Etno 155—165, Srbska 186 den., Zemaljska 130—134. — Industrijske delnice: Nar. sum. 25—30, Guttmann 150—157, Slaveks 60—65, Slavonija 202—210, Našice 1,100—1.175, Danica 95—102, Pivara Sar. 169—190, Drava 215—250, Šečerana Osjek 309—311, Šečerana Bečkerek 800 den,, Nar. ml. 20—25, Osj. l)ev. 180—220, Brod. vag. 105—115, Union 120—135, Vevče 124 den., Isis 38—45, Ragusea 390—402, Oceania 200—225, Jadr. plov. 500—550, Trboveljska 395—398, Cement Split 500 bi.
Belgrad. Narodna banka 8.070—8.120, agrari 56—56.50, vojna škoda 452.75—453, 12. 453,
Dunaj, Don. sav. jadr. 89.25, \Viener Bank-vtrein 17.80, Creditanstult 47.50, Escompteges. 159.40, Živno 91.90, Union 23.50, Ruše 35.50, Al-pinc 24.85, Tiboveljska 49.25, Kranjska ind. Leykam 4, Rima Murany 84.20.
41.
Žitni tisi
Novi Sad. Pšenica 79-80 kg bč„ g. ban., ban. Begei 160—162,50, g. bč. 165—167.50, Ban. Tisa 166—168, j. ban. 152.50—155, srem., slav. 78 kg 150—152 50. Promet 31 vagonov. — Ječmen in oves neizpremenjeno. — Koruza brez izpr., promet 18 vagonov. — Moka bč. 0 in 00 290—305, 2 265-275, 5 230—240, 6 175—185, 7 120—125, 8 105—110. Promet 5 vagonov. — Otrcbe bč.. sr„ ban. v juta vrečah 82.50—87.50. Tendenca slaba-
Sombor. Pšenica bč., Tisa Šlep prompl 78 kg 165—170, bč., okolica Sombor 78 kg 157.50—162.50, g. bč. 79-80 162,50—167.50, slav. 78-80 kg 142.50 do 147.50, srem. 78-79 kg 145—150, ban. Begei 79 kg in Begej kanal 79-80 kg 160—165. bč. ladja Dunav 78 kg 157.50—162.50. — Oves bč. 125—130, br.. slav. 120—125. — Rž bč. 100—110, bč, september 117.50—122.50. — Koruza bč. pro-npt 115 do 120, bč. Dunav 120—125, bč bela 340—350, bč. šar. 230—240. — Moka bč. 0 in 00 290—300, 2 260—270, 5 215—225, 6 150—160, 7 105—115, 8 90—95. — Ječmen z.i živ. hrano bč. 64-65 kg 107.50—112.50, bč. spoml. 69-70 kg 150—155. — Otrobi bč, žel. prempt 80—85. — Tendenca slaba. Promet skupno 100 in pol vagona.
Budimpešta. Tendenca nestalna. Promet sre-den. — Pšenica: okt. 15.20—15.60. zaklj. 15.36 do 15.38: marc 16.54—17.10, zaklj. 16.80—16.82: mai 17—17.45, zaklj. 17.30—17.32. — Rž; okt. 9.60 do 9.82, zakli. 9.81—9.82; marc 10.80—11.05, zaklj. 11.02—11.03. — Koruza: sept. 15.90—16; maj 15,25 do 15.60, zaklj, 15.59—60. — Trarzit maj 13,82.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke F.dv Saborsky in Co., Dunaj.) Na prosti trg jc bilo pripeljanih 11.091 pišutarjev in 4615 špeliarjev. Iz Jugoslavije so jili prignali 3844 glav. Na kontu-mačnem trgu je bilo 47 špeliarjev. Cene: špeharji I. 1.63—1.68, najboljši 1.70, II. 1.58—1.62, kmečki prašiči 1.55—1.70, najboljši 1.75, pršutarji 1.50 do 2.15. Tendenca: težki špeharji so se pocenili za Iri do štiri groše, druge kvalitete za pet do šest gro-šev, pršutarji pa za 10—15 grošev.
Iz službenih objav
Dražbeni oklic. Dne 29. septembra 1930 ob 10 bo pri sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Babnojiolje, vi. št. 305. Cenilna vrednost: 500 Din, najmanjši ponudek .">00 Din. Okrajno sodišče v Ložu.
Dne 20. oktobra 1930 ob 10 bo pri sodišču v sobi št. 6 dražba,nepremičnin: zemljiška knjiga Podcerkev, vi. šl. *146 in 302. Cenilna vrednost: 22.600 Din; najmanjši ponudek 22.600 Din. Okrajno sodišče v Ložu.
■ Dne 30, septembra 1930 dopoldne ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Turnišče, vi. št. 658, 212, 475, 476 ln 471. Cenilna vrednost 8695 Din, najmanjši ponudek 5798 Din. — Okrajno sodišče v Dol. Lendavi.
Dne 30. septembra 1930 dopoldne ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Turnišče, vi. št. 71 in 543. — Cenilna vrednost 4500 Din, najmanjši ponudek 3001 Din. Okrajno sodišče Dol. Lendava.
Razglasitev konkurza o imovini Janeza Aljaž, družbe z o. z. v Boštanju, sedaj v Kresnikah pri Šlorah. Konkurzni sodnik Tiller Franc. Upravnik mase dr. Ernest Kalan. Prvi zbor upnikov pri sodišču, soba št. 2, dne 15. septembra 1930 ob 9. Oglasitveni rok do 30. septembra 1930. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 13. okt. 1930 ob 9 dopoldne. — Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju.
Potrjena poravnava. Konkurzna zadeva Traun Pavle, trgovke v Mariboru. Prisilna poravnava, sktenjena pri naroku dne 28. avgusta 1930 med prezadolženko Traun Pavlo in njenimi upniki, sc potrjuje. Po tej poravnavi se poplačajo upniki L in II. razreda popolnoma, upnikom III. razreda pa plača prezadolženka 20% kvoto takoj po odpravi konkurza. — Okrožno sodišče v Mariboru.
•n - > j ;
SpS OSO- »
o
-3 8"5i_.£S t/l cs «< ^
Rumeni gusarji
(Sodobna zgodba.)
44. Brodovje se vrača.
Tekačev niso odposlali prej, dokler ni Mihael pozval prijateljev na posvet.
Lovro, ti boš moral oditi v Hong Kong/ reče bratu.
■Jaz ne! Nočem te zapustiti!« odvrne Lovro.
Moraš! Na vsak način mora iti nekdo, ker po radiu ne moremo poročati. Odpeljal se boš s Cengom v lanši Budžaka, ki je nekoliko urnejša od Bantama. Oba jo bosta lahko prav dobro vodila.c
»Zakaj pa boš mene pošiljal?«
»Zato, ker bodo odločujoči možje v Hong Kongu rajši poslušali Holandca nego Kitajca, ki prihaja brez priporočila. Povej jim, kaj se je zgodilo in reci, da bom storil vse, kar bo v moji moči, da trdnjavo branim, dokler ne pride pomoč. Fo mojem bo tudi dobro, ako vzameš seboj Lo Finga. Lahko ti bo mnogo koristil, ako zaideš na potovanju po reki v kakšno zagato. Seveda st1 ne boš mogel zmuzniti skozi bojno vrsto džunk, če jih boš srečal, še preden prideš na odprto morje. Lahko ti zaprejo pot in ti s topovi pometejo lanšo z gladine. Ako pa se jim boš mogel skriti — in v tem je Lo Fing mojster — ter se njihovi glavni sili ogniti, potem boš vsaki posamezni ladji ušel brez težave. Motorne ladje namreč nimajo nobene.«
»Ali pa bo bencina zadosti?«
»Lahko se zaneseš, da ima Budžak v trdnjavi kje svojo zalogo. Kar poišči jo, ker z zalogami se ie znal
Budžak dobro preskrbeti. Čim prej odrineš, tem bolje, da se ogneš brodovju, preden krene nazaj, če bo še mogoče.«
Preden je preteklo pol ure, je Berezina z Lo-vrotom, Čengom in Lo Fingom na krovu in dobro založena z bencinom že plavala po reki navzdol. Mihael pa je medtem sklenil, da spravi vse preostale vaščane v trdnjavo. Samo na ta način jih je bilo mogoče zavarovati pred besnostjo in maščevalnostjo gusarjev.
Poslali so v vas ljudi, ki naj bi pregovorili vaščane, da pridejo v trdnjavo ter prineso seboj živeža in dragocenost, kolikor jih morejo vzeti seboj.
Med tem je hodil Mihael s Timom po trdnjavi. Rekel je: >Ne morem si kaj, da me ne bi nekoliko skrbelo. Recimo, da Lovro ne bo mogel prodreti, kaj tedaj? Ali pa vzemimo, da prodre, a se brodovje povrne, preden pride pomoč? Gusarji nas bodo seveda napadli. Kako naj upamo, da jih bomo odbili, ko nimam druge obrambe le razen teh preprostih in ne-izvežbanih vaščanov?
Res se ne morejo meriti z dobro oboroženimi gusarji,c pravi Tim; a gusarji bodo morali priti najprej v trdnjavo, preden nas premagajo in stavim, da je en mož v trdnjavi vreden za pet sovražnikov izven ozidja! Poleg tega je njihov poglavar v naših rokah in gusarji bodo brez njega precej neokretni. Ne bodo se mogli kar v naglici odločiti, kaj jim je storiti; medtem ko bodo preudarjali ter sem in tja dokazovali, bo pa čas potekel in to bo nam koristilo.:
Kaki dve ali tri ure po odhodu glasnikov so začeli v trdnjavo prihajati vaSčani. Niso pa dospeli v strnjeni skupini, ampak v raztresenih gručah, starci, žene in otroci, ki so se kar opotekali pod tovori živil in raznovrstne šare, potrebne pri gospodinjstvu. Še
so cepali skozi ozidje, ko je Eh Sang, ki je stražil na ozidju, naenkrat zaklical, da vidi motorni čoln, ki plove iz reke v jezero. Mihael je pohitel k njemu ter na prvi pogled spoznal, da se ne vrača Berezina sama in nihče drugi! Težko mu je bilo srce radi razočaranja, ko je tekel proti pomolu in v skrbeh čakal, da pride brat do brega.
>Ni šlo, Miha, reče Lovro. Nismo mogli prodreti.«
Ali ste brodovje srečali.<
Ne baš srečali. Prišli smo že skoraj do ustja reke in že sem se veselil, kako lahko opravilo bomo imeli, ko smo ugledali naenkrat džunke pred sebo.i. Pognal sem Berezmo v ločje in Lo Fing se je splazil dol ob reki na poizvedovanje. Dognal je, da skrbita dve džunki za najstrožjo zaporo.
Ali so morda na kak način izvohali, kaj se je zgodilo?«
Ne morem si misliti, kako naj bi bili. Bolj verjetno se mi zdi, da so tako odredili radi večje varnosti, da ne bi kdo motil njihovih podjetij. Skratka: Videl sem, da nikakor ni mogoče prodreti, zato sem se vrnil.c
Tako smo popolnoma odrezani od vnanjega sveta. Ponoči nimamo pričakovati od nikoder in bomo navezani samo nase.«
Da je zdaj položaj resen, tega ni bilo mogoče prikrivati. Mihael je Lovretu povedal, kaj vse so že ukrenili, da se pripravijo za najhujše, nato pa je mala družba cele ure razpravljala težko vprašanje od vseh strani. Hote ali nehote so si morali priznati: Ako gusarji tudi morda ne bi trdnjave obstreljevali, imajo pa vendar še vedno hudo orožie v rokah, ker posadko lahko izstradajol
Amerika odpira vrata?
Morda sc nobenemu delu ruske emigracijo nc godi tako slabo, kakor onemu, ki sc ic izselil v Peru in Paragvaj. Naseljeni so večinoma v sredini pragozdov, daleč proč od vsake prometne zveze, bodisi reke aH žclez-niec. Vrhu tega pa Jc večino tamkajšnjih kolonistov silno tlačijo in zatirajo domačini. Zdaj pridejo v Južni Ameriki za kolonizacijo v poštev samo gorski kraji v Braziliji, Kolumbiji. Chilcju in dežela Formoza v Argentini. Toliko v vednost našim ljudem, če bi jo morda nameraval kdo mahniti tja doli. \ e-liko pomembnejša pa je zopet možnost izselitve v Združene države, o čemer poroča pariški ruski list Poslcdnija novosti'- Zdi sc, da so sc \ Liniji ponovno odprla vrata cv-
>kotij* 1'adertHira je bila povišana v nadškofijo In je bil za nadškofa imenovan dosedanji škof dr. Ca-spar Klein.
ropskim izseljencem, in sicer to samo polje-delccm, pa šc tem le v dveh tihooceanskih državah: Orcsgonu in Idahoju. Poluradna -National Farming Corporation'-, ki ima svoje zastopnike tudi v Parizu, jc dobila precejšnjo pravico za izdajanje vizumov izven predpisane kvote. Prosilcc mora p°leg uradnih listin poslati tej družbi na vpogled tudi spričevalo, da jc vešč kmetovanja. Takoj nato sc mu pošlje priporočilo, s katerim dobi pri najbližjem konzulatu vizum.
Oregon in Idaho sta deželi, ki imata zmerno podnebje, slično kakor ga ima naše Prckmurje. Pridelujejo tam predvsem pšenico. oves, krompir, čebulo in deteljo. Poljedelstvo pa jc tam tako razvito, da letina nc zaostaja v primeru z drugimi rodovitnejš-.mi kraji. Povprečni pridelek znaša pri rži 25 do 30 bušljcv na aker. (Kvadratna milja ima t>40 arov ali 2.51 kvadratnega kilometra. Rušclj pa ima 8 galon po 4.54 litra ) Vsak aker vrže do pet ton žita, ki sc prodaja po 1.10 dol. za bušelj. Po travnikih ob rekah jc mnogo divjačine. Izseljenec plača kot prvi znesek v Parizu pri podpisu pogodbe 300 dolarjev in dobi 30 akrov rodovitne zemlje s stanovanjski hišico in gospodarskimi poslopji. Vse to stane skupno 3000 dolarjev. Ostalih 2700 dol. plača v obrokih tekom desetih let Potem dobi z nizkimi obrestmi in pod istimi pogoji posojilo za nakup domačih živali in raznega gospodarskega orodja Koliko prav za prav potrebuje začetnik. Ko dobi predhodno zagotovilo, mora plačati prvi obrok 300 dolar-ie\. na kar dobi vizum. Vožnja s parnikom iz Havrc do Ncvvvorka stane 111 dolarjev in potovalne po železnici od Nevvvorka do parcclc, vštevši prehrano. 50 dolarjev Razen tega stane vizum s kolki za pogodbo vred 22 dolarjev. Pri izkrcanju v Newyorku mora vsakdo imeti najmanj 50 dolarjev gotovine. Torej potrebuje izseljenec za potovanje in prvi plačilni obrok tx>0 dolarjev (okrog 33.000 Din). Farming Corporation se zanima za slovanske poljcdelce: ruske emigrante in Poljake. Morebiti bi prišla v poštev tudi za tiste naše državljane, ki tako hrepenijo po Združenih državah.
Igralec streljal na igralko j
V nekem gozdu pri kopališču Ischl sc je tc dni izvršila krvava drama, katere žrtev bi kmalu postala mlada gledališka igralka, 18-letna Grete Maren. Gledališki igralec Kurt Dachn jc izstrelil nanjo pet strelov in je igralka težko rartjena. Vzrok drame je ljubosumnost. Grete in Kurt sta bila zaročena. Zadnje Čase jo je Kurt prigovarjal, naj bi pustila svoj angažman in naj bi šla z njim na turnejo po Češkoslovr.ki. Temu pa je mlada igralka odločno ugovarjala, češ, da ima na Dunaju lepšo bodočnost. Zaradi lega je med njima prišlo večkrat do burnih nastopov.
Zvečer pred usodnim dnem je Kurt še igral svojo vlogo v nekem dunajskem gledališču, nato pa se je z nočnim vlakom odpeljal v kopališče Ischl, kamor jc prispel zgodaj zjutraj. Tam pa jc bila tudi že Grete z neko svojo prijateljico. Dopoldne, ko jc igralka zapustila svoje stanovanje, sc ji je Kurt približal in jo prosil, naj gre z niirn na sprehod v bližnji gozd. Med poljo pa sta se začela prerekati, nakar se jc začul Gretin glas: »Dovolj jc tega, sedaj jc konec! Tedaj pa jc Kurt potegnil revolver in oddal na igralko pet zaporednih strelov. Strele so culi ljudje in so prihiteli na pomoč. Kurta pa so orožniki are-
- PKOIS -
odstrani lukoi in liroz sled 11 »Cremc Oruol' Dobiva se v Ickitrnnh, droRcriJnh in pnrfnnierijnh. 7.nu> jm* »Cosinoetioinin. /rtirreti. SniiOiklasov/, •.':!. Telnfon 1S1-1T
tirali. Bil je ves obupan. Ruval si jc lase in grizcl nohte do krvi. Pri zaslišanju trdi, da svoji prijateljici ni nameraval ničesar žalega storiti. Pravi celo, da jo je nameraval poročiti. Dalje trdi tudi, da jc neka tretja oseba, katere imena pa noče izdati, spravila njegovo ljubosumnost z nekimi izjavami na višek. Stanje igralke je zelo resno, vendar zdravniki upaio. da jo bodo obranili pri življenju.
Knko na Holandskeni svatujejo. Nevesta pita« sv
vse pojesti, kar
Boj za ogrsko krono
Poslancc in tajni svetnik, grof Ivan Zichv jc naslovil na madjarskega ministrskega predsednika. grofa Bcthlcna, odprto pismo zaradi policijskih in vojaških ukrepov, da sc prepreči Otonov puč. Tudi grof Albert Apponv je v tej stvari prosil Bcthlcna za pojasnilo. Na ta pisma jc odgovoril namestnik Bcthlcna, minister Vas, ki jc po naročilu grofa Bcthlcna uvedel preiskavo in pisal pismo grofu Albertu Apponviu, da so sc v inozemstvu trdovratno širile govorice, da hočejo gotovi faktorji izkoristiti slavnosti 19. in 20. avgusta za rešitev madjarskega kraljevskega vprašanja. Na mero-dajnih mestih niso niti trenutek bili v dvomu, da bi voditelji legitimističnega tabora ali cerkveni knezi pri proslavi sv. Emcrika bili udeleženi pri poskusu rešitve kraljevskega vprašanja, vendar pa so morala odgovorna mesta računati tudi z manj verjetnimi cvcntualnost-mi. Legitimisti posebno očitajo, da so morale policijske straže paziti na vseh cestah, ki vodijo v Budimpešto, na neko damo v črnini in 18 letnega dečka in ju odvesti na prvo policijsko stražnico. Minister Vas ugotavlja, da je bilo v tozadevni naredbi samo rečeno, da jc treba posebno potnike v letalih previdno opazovati in o tem takoj obvestiti policijske centrale, dočim notranje ministrstvo ni odredilo, da bi sc morale take osebe ustaviti in prepeljati na policijo.
ojega ženina Mogoče je to simbol, da mora odslej mu bo skuhala?
Radio
Novi most če* Donavo pri Ingolstadtu so 31. avgusta blagoslovili. V tehničnem oziru je most posebno zanimiv, ker je eden največjih železobetonskih mostov na svetu.
Programi Kadio-Lfttbflana i
Sreda, 3. septembra: Opoldanski program ckI-pade. 18.30 Koncert radio rkestra. 19.30 Ura dobre knjige: Jurčičevi zbrani spisi. 20.00 Bizet: Car-men, opera na ploščah. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Četrtek, 4. septembra: 12.00 Sprehod po šu-marski razstavi: lesno-industrijski oddelek, razlaga Danilo Corjup — 12.30 Plošče 13.00 Časovna napoved, borza, plošče — 13.30 lz današnjih dnevnikov — 18.30 Koncert radio-orkestra 10.30 Otroška ura. radio-tetka — 20.00 Plošče 20.30 Jugoslovanski večer; prenos iz Beograda. Zagreba in Ljubljane — 22.10 Pevski kvartet »Glasbene Matice« (gg. Pelan, Završan ml., Završan st., Skalar)
Drugi programi i
Četrtek, 4. septembra:
Beograd: 17.00 Predavanje — 17.30 Popoldanski konccrt radio-jazz orkestra — 10.30 Malta, predavanje — 20.30 jugoslovanski večer vseh treh postaj. —- Zagreb: 1X30 Opoldanski koncert na plošče _ 10.45 Kulturne in društvene vesti — 20.30 Prenos koncerta iz Beograda — 21.20 Kabaretni večer iz Zagreba — 22.10 Koncert iz Ljubljane. — Budapest: 18.00 Koncert vojaškega orkestra — 20.00 Pesmi s spremljevanjent pianinc — 21.00 Ogrske arije in ciganski orkester — 22.30 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 18.00 Beneške pripovedke — 10.30 Turist, predavanje — 20.05 ^Zdravnik in lekarnar«, komična opera v 2 dej., C. Ditter von Dittersdorf, nato večerni koncert. — Milan: 1930 Večerni koncert zabavne glasbe — 20.40 »Loreley«, opera, kap. A. Catalani; nato koncert zabavne glasite do 24.00. — Praga: 10.45 Violinski koncert — 20.15 Drama v 4 dej. — 22.15 Orgelski koncert. — Lattgenberr 17.05 Večerni koncert (plošče)' — 19.15 Poljedelska ura — 20.00 Koncert radio-orkestra. lahka in plesna glasba. — Rim: 1730 Popoldanski koncert orkestra — 21.05 >Carmen«, opera v 4 dej., kp. G. Bizet. — Berlin: 18.15 Pesmi in šlagerji — 19.05 Zborovni koncert — 19.30 Veselje na ploščah — 20.30 Simfonični koncert, nato poročila in plesna glasba do 12.30. — Katovice: 18.00 Koncert iz Varšave — 20.15 Večerni koncert iz Varšave — 22.00 Plesna glasba. — Toulouse: 18.00 Plesna glasba — 1S.25 Pesmi — 19.00 Zabavna glasba — 19.40 Zabavni koncert — 20.15 Pevski koncert — 21.00 Koncert operetne glasbe. — M. Ostava: 17.00 Popoldanski koncert orkestra — 19.45 Violinski koncert — 20.15 Dram av 4 dej. — 22.15 Orgelski koncert. —	__.
Prodajo se
bukovo rezano drva
iz suhega tovarniškega lesa v koncih od 20—40 cm. 3—5 cm debelih, boljše kurivo kakor oglje ali cepljena drva, posebno pripravno za štedilnik in peči, po 333 Din za 1000 kg, postavljeno pred hišo v Ljubljani. - Ne manjše pošiljke kot en tovorni avto od 2500—3000 kg. — Naročila, dokler traja zaloga, na tvrdko: REMEC - C O., lesna industrija, Ljubljana, Kersnikova ulica 7.

Mariborska drama v ti. sezoni
(Iz razgovora z vodjo dramo rpiiserjeni J. KovICem.)
>Kitj menile o letošnji sezoni, gospod režiser?-"
V drugo desetletje slovanskega glediilitia v Mariboru stopuino. Preideni preko vneli denarnih kriz, o katerih bi vam Upravnik dr. Urenčič lahko spisal obširen roman, ter pribljem: k UdTio voljo, umrljivostjo, vztrajnostjo ler požrtvovalno ambicijo udobja nn eni, ter z nemalo odpornostjo in budno pozornostjo gospoda upravniku na drugI struni so jc posrečilo, da je mariborsko gledališče letos lahko slavilo svojo desetletnico, ki jo bila velikega moralnega pomena zu nadaljni umetniški razvoj slovenskega obmejnega poklicnega odi'«.
Kakšni vidiki ko bili mero<lajni pri ustavi Irlo&njega dramskega repertoarja?
>Pri sestavljanju repertoarju so nam vodno prod očmi slovenski in slovanski avtorji. Lapi urno uprizorili pet slovenskih del; od teli so bile tri pustne prireditve.Letos sla nn vrsti Slavko (Irum z igro »Dogodek v mestu (.logi in pa Hudivoj Rehar z, dramo >Peli evangelist , ki jo bo avtor za oder Sc predelni. Glede uprizoritve posameznih del lz domaČe, srbske i it hrvatske, slovanske, nemžke, an-glofcke, francoske ter italijanske literature ste si gotovo žc mogli ustvariti jasno sliko ob že objavljenem repertoarju. V letošnjem repertoarnem načrtu jc nekaj dram, kjer bomo potrebovali precej koniparzerije. Pri nas je s tem velik križ. Vemo, da igra od avtorja predpisana koinparzerija zelo veliko vlogo; ponajvečkrat je celo doiuinauta, okoli katero se sučejo posamezni lipi. In mesto du bi pri takih delih vadili predvsem s koniparzerljo, le z največjo težavo /.bobnamo skupaj nekaj ljudi, in lo le za iiekaj večerov, ne glede na to. da bi morali imeti kot neigravcc žo a priorl prllično lepo število vaj. Baš radi tega bomo skuiall letos organizirati dramatično šolo, ki naj bi bila pri velikih enačili hI i h gledališču v pomoč. Seveda je vse to odvisno od dovoljenja odziva reflektantov. Običajno gledajo na tako šole z nekako skepso; vendarle pa se vedno pri tem izlušči kak talent. Tudi sem mnenja, naj bi v podobnih slučajih sodelovali mariborski diletantski odri, kar bi jim gotovo ne. škodilo. Vobče naj bi bili diletantski odri v tesnejših stikih s poklicnimi.
»S čim bote lestos pričeli?«
Mhakesperjevim »Snom kresne noči«. Ne radi mode, ampak iz prepričanja, da je v Shakc-spearju zapopadeno blitvo teatra.
Zanimalo bi me, kakšno stališče zavzemate v vprašanju fuzije ljubljanskega in mariborskega gledališča?
/, načelnega in splošnega vidika je ideja ravnatelja ljubljanske drame g. P. (iolje o združitvi obeh poklicnih gledališč, kjer naj bi se osredotočilo vso kolikor toliko pomembne sile, idealna. Toda v očigled vendarle precejšnje krajevne raz-daljenosti Ljubljane od Maribora se mi zdi ta ideja
tehnično neizvedljiva, vsaj ne v tisti mori, da bi imel Muri bor stalim glediiliitčn kukor gu iniu sedaj, in tudi ni verjetno, du bi s tem Ljubljana toliko prldobilu, kolikor bi Maribor izgubil. Deset let mariborskega gledališča ter vedno vidnejžl umetniški uspehi so pokazali, dn je Maribor upr.vičen do lastne gledališke strehe. I)obra volja, optimizem lor dosedanjo IzkuinJ« pomenijo žc dve tretjini .uspeha.
»Iu publika,-
»Vsak čas ima teater, kakršnega hoče. pravi OUnther. .la/, bi dejal: Vsalui publika ima teater, kakršnega hoče In če gu sploh lioCe. Iu občinstvo zabavlja čez teater, ga ljubi in potrebuje. In Maribor! «— in Maribor tudi. Od nJega s,urnega' je v prvi vrsti odvisen obstoj iu razvoj mariborskega
teatra.-	— c.
*
Na mariborskem knji/cvncin trgu je izšel drugI zvezek Prosvetne knjižnice pod naslovom »Koroški Slovenci«; dr. Jo/e Savinjski niza o njeni v jedernatih in preglednih obrisih povesi-
Spori
stvom; lil. Propadanje KoroSke v novem veku.
iezik je pregnanalen iu sočen, lako da se vse-ina telo prijetno čita in da 1xj radi poljudne ter posreficne obdelave dobrodošla najširšim slojem, zlasti pa posameznim izobraževalnim društvom za spominska predavanja in prireditve ob desetjenici Koroškega plebiscita. AAaiiborska Narodna odbrana bo razposlala ob priliki desetletnice plebiscita večie število izvodov šolskim vodstvom za predavanja v šolah dne 10. oktobra t. 1. Tudi se bo omenjeni drugi zvezek Prosvetne knjižnice bržčas prevedel (udi v srbščino oziroma hrvaščino, da se bodo ob plebiscitnem jubileju (udi naši bratje Srbi in Hrvati lahko točno poučili o težkih razmerah, v katerih so skozi stoletja, zlasti pa v poslednjem času živeli Koroški Slovenci. Ob zaključku jc 12 vprašanj za prosvetne tekme Prosvetne zveze. Novo izišli zvezek Prosvetne knjižnice je izšel v samozaložbi mariborske Prosvetne zveze; lisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Naroča se pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Izvod po I dinar: spričo izredno nizke cene je nabava omogočena vsakomur. Tretji zvezek, ki izide prihodnji mesec, prinese zgodovino jugoslovanske književnosti iz peresa prof. dr. F. Sušnika.
HANKA, spisal A. Marby, Ljudske knjižnice 24. zvezek. — V »Hanki« imamo Slovenci edini roman, ki nas vpelje v življenje malega luži&lo-srbskega ple-
meua, ki ves obdan od mogočnega nemškega naroda, ohranja svoj jezik in svoje šege. Bro5. 22, vez. '10 Din.
Dobi se v Jugoslovanski knjigarni« s Ljubljani.
FALfc Hi VE RS Sfcl VRAČAJO.
Budimpešta, 2. sepl. p. Zjutraj je odpotovalo niošlvo Pati Riverst iz Budimpešti v Clier-bourg lii se bo vrnilo v Ameriko. Fall. Hivers« je odpovedal vse tfknie, ki jih io Imel še "odigrati v
Juiivn1aviji, Španiji.'v Itallli in na čkotskeni. Na /.»dnji tekmi namreč so bili poškodovani 3 igralci, ki absolutno ne morejo igrali, rezerve pu niso prišle. Tako. je odpadel ludi napovinlaui prihod Aiuerlkanccv v Zarreb, kjer ,-o imeli igrali s Oon-corlio .
Ul. /ENSKA OLIMPU VDA V PRACL
V sobolo in nedeljo so se vršile v Zagrebu izbirne lahkoallelske tekmi*. Namen teh tekem je bil, da se sestavi čim močnejša roprezeniunca, ki bo zastopala v 1'rugl našo državo.' Naie dame ne budo nastopile samo v Pragi, temveč so pozvane tudi na Dunuj. Izbirne tekme so končale s presenetljivimi uspehi. V 11 panogah je bilo postavljenih o em novih državnih rekordov. Tako uspele prireditve Že dolgo \rsto let ni bilo ali pu še nikoli. Novi rekordi so bili doseženi v naslednjih disciplinah: mol kopja '25.00 m (štefanini), tele na 100 metrov 13.1 sek. (Petričič), mel krogle 10.21 m (Neferivifi), tek preko zaprek .so m 13.0 sek. (Sterilnim), met disku UO.08 ni (Neturovič), tek 200 m 28.0 sek. (Batclkuva), štafeta 4X100 v času 53.9 sek. (Haškova štafeta). Vso rekorde so postavile Jnaiijive atletinje llaška.
Pri teh tekmah su sodelovale ludi li'i dame I/. Ljubljane in sicer Tratnik (Ilirija), Šantel (Primorje), Bernik (Alena). Sama imena dobrih atletinj. ki so pred leti \ družbi z .drugimi (Preveč, Kriš, Jertuol itd.) postavljale na dobro obiskanih inilingih rekorde. V Zagrebu je pa uspela samo Tratnikova, v skoku v višino s 145 cm. slabše kot je njen rekord. Rezultat je: v Ljubljani nazadovanje, v Zagrebu ogromen napredek. Posledica neumornega smolreuega dela, ki ga razne intrige klubašev niso mogle ovirati.
V Ljubljani smo imeli močno razvito lahko-jalletiko, še posebno domsko. Toda žalostne razmere so vse uničile. Drugod konkurenca prlpomo-re, da se d.vigue spori, pri nas je pa ravno obratno, 'če lie more. biti prvi, je bolje, <la ni nobenega pokreta. Ta parola je lahkoatletiko uničila. In 'vendar je luhkoalleliku športna panoga, ki jo /.a žensko mladino poleg plavanja najbolj primerna. Slaba udeležba pri izbirnih tekmah, včasih vodilnih atletinj iz Ljubljene, naj bo zadnji opomin in j)a pobuda za novo boljše delovanje. Sedaj br> vsem jaHiiu: da je ukinitev ljubljansko- lahkoallelske podzveze iu imenovanje raznih komisarjev deloma pripomoglo k padcu naše lahke atletike, kar so v Zagrebu spretno izikoristili. Prehiteli so nas za več let.
V našem lista smo že večkrat sprožili zahtevo po laslni podzvezi. To zahtevo ponavljamo in mi-
slimo, da se nam bodo pridružili vsi športniki, ki žele, da se naša lahka atletika dvigne.
INTERNACIONALNI LAHKOATLET8KI MEETINO V L.I lili LIANI.
V soboto 0. iu nedeljo 7. t. m. se vrši popoldne ob 15 na igrišču ASK Primorje Internacionalni lahkoutletski nieeting, kateri bo po kvaliteti star-tujbčill atletov sigurno največji v Jugoslaviji.
ASK Primorje ni žalil truda uili denarnih sredstev, iIh pokažo občinstvu meeting zaseden z internacionalno konkurenco. Po dosedanjih sporazumih bodo startali atleti iz (irazn, Celovca, Du-nujn, Belgradu, Zagreba, fUulimpoMc in Brna. I/. Avstrijo bodo na stu rtu rekorderji Letmn 5000 m, Pugl HUO in 1500. Unfalirer skok v višino, Junauscb dlsl iu krogla, prvaki (ilaSHe.r in Helferich. Madjar rek.itder v skoku, v dalj tSalogh, jugoslov. rekorderji liiltig. Miokovič, 1'lavsič, Koren, Kerkovič, Burutovič, dr. Nariinčič, (lafcpfir, Vlesner, brat j o Kallay in uebroj drugih. — Vsega skupaj izven Ljubljane okoli 00 atletov. I/. Ljubljane bodo startull Skok. Slainič. IVvkovšek, Zorga,- Slapničar, Krevs, Zupančič, Šporn. Banko, bratje Perovič, Jug, Korče, Medica, lilatnik. Ilrbančič, Junger in drugI. — lz Maribora Podpečan. — Vsekakor liodo discipline zelo močno zasedene ter se bodo vršili izredno ostri boji za prva mesta. — Prihodnje dni prinesemo natančni razpored iu imena startujočih atletov ter progtiozo o izpadu raznih konkurenc.
SK I LIH 1.1 A. nogometna sekcija. Nogometni trening sc vrši odslej od 17 dalje in sicer za skupino I ob torkih in četrtkih, za skupino 11 ob sredah in petkih. Vsak igralec mora trenirali dvakrat tedensko; kdor je slučajno zadržan na dan treninga svoje skupine, lluj nadomesti trening pri drugi skupini. — Važen sestanek L moštva in rezerve Uo danes, v sredo ob 20 na vrtu restavracije Pri levu:. — Načelnik.
NOGOMET. •
Teplitzer FK — Nicholson 3(2, Na Dunaju so gostovali izvrstni češki Nemci, ki so uspeli in premagali dunajski Nicholson s tesnim rezultatom, Igra obeh moštev je bila prvovrstna, toda gledal-cev je bilo le 5000. — Ni lahko zmagali na Du-naju in vsled tega je ceniti uspeh Čehoslovakov tem višje.
RAZNO.
Navdušeni računarji. Dva navdušena športnika sta bila navzoča, ko je Matti Jarvinen zagnal kopje 72.26 m daleč in s tem postavil nov svetovni rekord. Ta dva gospoda pa sla ugolovila. da je bilo leteče kopju v zraku vsega skupaj 4.1 sekunde. Brž sta izračunala, da bi lo kopje s take hitrostjo (72.26 m v 4.1 sekunde) napravilo v eni uri 75 km. Pa ni bilo še to dovoli obema računar-jema in ugotovila sta še, d,i bi lo kopje prišlo v 22 dneh okoli zemlje, čc bi kar naprej letelo z ugotovljeno hitrostjo.
Kranjske klobase, pravi kraški peršui in pristni kraški teran v paviljonu K, J ar c na Velesejmu!
STAVBENI
iimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiii
MATERIAL
vedno in najcenejšc na zalogi pri
MATERIAL
trgov, drulba z otnej. zav.
LJUBLJANA-DUNAJSKA 36/a
Telefon 27-16 Brzojavke: Material
Naznanilo 1
Cenjenemu občinstvu priporočam izbiro
damshlh hlobuhov
in raznih potrebščin.
Sprejmem vsakovrstna popravila. Laslni izdeleK.
MilclošICeva 4 — Posest, 2. vrata Za obilni poset se priporoča
Fr. Flerin. Naročajte .Slovenca*I
direktno it
Tovarne
iz NeiuCiJu ozir. tovarn. sklailliča
CENIK zastonj
Violine od nin 95'-
Rof-no hnrmo-
uikc. od lJln 85'-Tamliurlce .. 98'-Uramoronl ,. 345--
MEINEL & HEROLD
MAHIUOH št. 1K-B
v§e
šolske knjige
Širite »Slovenca«! IMBHIl
MEDNARODNI mESEJEH V PPilOI
^ T.—14. septembra 1930
Svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države.
Znižana vožnja
za brzovlake in navadne vlake Jugoslavije 25"/0, Čehoslovaška 33°/0, Avstrija 25°/,,
Pojasnila in legitimacije daje:
ČehoslovaSkl konzulat, Ljubljano, Aloma Compontj, Ljubljano, /Ucksoiitirova 2
Št. 32,261/30.
RAZPIS
zvezke in vse druge SOlSKe potrebščine kakor risalno in pisalno orodje, barve itd. ima v bogati zalogi
NOVA ZALOŽBA
V LJUBLJANI Kongresni trg št. 19
KNJIGARNA, ANTIKVARIAT, PAPIRNA TRGOVINA
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam v svojem in v imenu brata FRANCA in sester MARIJE, PAVLE, ANE in IVANE, da nam jc 30. avijusla umrla naša preljuba murna
Kristina Premrl
v 79. letu svojega življenja in dobro pripravljena za pot v večnost.
Pokopali smo jo 1. septembra na župnem pokopališču v St. Vidu pri Vipavi. Prosim vse, zlasti čč. duhovne sobratc: Spominjajte sc naše rajnke mame v molitvi in pri sv. maši.
St. Vid pri Vipavi - Ljubljana, dne 2. septembra 1930.
Msgr. Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora.
Mestno načelstvo občine ljubljanske razpisuje
oddaio slikarskih in pleskarskih del v uradnih poslopjih, Meifni trg št.19 2 En 27
Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Zapečatene ponudbe je vložiti tlo dne 9. septembra 1930 do lt ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2'II.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 30. avgusta 1930.
OBLEKE
za gospode od .... Din 240'—790'-za dečke 11—16 let od Din 200'-—420'-za otroke 3-10 let . . Din 110'- —160.-zimske kapuce od . . . Din 300'"—750'-
hlače........Din 89'--1 50'-
Osled prost brez obveze nakupa l Snmoprodaje v vseli večjih krajih V Ljubljani prodajalna
Ivan Kos, Sv. Petra cesta 24
V-A <•<',•'.
v ,.Slovencu"!
MAMICA!
ZA TVOJE DETE
2823-60700 27-30 Dih. 129.-31-35 Din. 149.-
Okusni čevelj na zadrgo izdelan izdelan in z najboljšega laka. Dovolj širok čez prste, da zadovolji vsem zahtevam rastoče otroške noge.
2843-6670S 19-22 Din. 69.-23-26 Din. 89.-27-30 Din. 99.-31-35 Din. 129.-
9844-60713 36-38 Din. 169.-
Praktičen čevelj iz rujavega ali črnega laka za dečke ali deklice.
3600-70924 27-30 Din. 129.-31-35 Din. 149,-I 36-38 Din. 169
Dekliški lahki čevelj z nizko peto. Eleganten in pristoji vsaki deklici od 9-15 let.
Praktičen čevelj za mlade elegantne gospode. Izdelujemo jih iz rujavega in črnega mehkega boksa v vseh velikostih.
3673-40822 27-30 Din. 129.-31-35 Din. 149.-36-38 Din. 169.-
1634-40922 36-38 Din. 169.-
Za šolsko mladež, zlasti v mestih, priporočamo ta čevelj, izdelan iz mehkega. telečjega boksa črnega ali rujavega z gumijevim podplatom.
3220-40808 27-30 Din. 99 Din. 129 Din. 149
31-35 36-38
Dijakom za šolo polčevlji iz rujavega boksa, z okusno okrašenim robom in gumijevim podnM.om.
3763-60722 27-30 Din« 129. 31-35 Din. 149. 36-38 Din 169.
Trpežen in nepremočljiv čevelj za dečke-nemirneže. Izdelujemo jih iz dullboksa z gumijastim podplatom. So neporušni
Naša nova specialna vrsta deških čevljev za one otroke, ki raztrgajo mnogo obutve. Izdelana iz mastne juhte z moč. kruponskim podplatom in usnjeno peto okovano z železortL
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstrca 1-30 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas - . 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vi2*.. Za odgovor znamko I Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo 1
f v« * v v •
Muzbeisctto
' e>'W: . ' 'U .11 -t. V-A'. • . :
Starejši pek
išče mesto delovodje ali
Kuharico
samostojno, dobro moč z večletnimi spričevali ali pa tudi začetnico, katera se je učila kuhati, sprejmem. Ponudbe z natanč-
skupnega delavca. Naslov nim p0pjs0m dosedanjih pove uprava pod št. 9992. j službovanj pod »Mesečno
Prodajalka
blaga, v službi,
500 Din upravi št. 9720.
trg. meš. blaga, v službi, | Vzgojiteljico bi rada radi nadaljnje s perfektnim znanjem slo-prakse spremenila sluz- venšč;ne jn nemščine — bo. Dopise na upravo • sprejmem k tri- in osem-»Slovenca« pod »Zanes- |etni deklici. Ponudbe z Ijiva dobra moc« štev. navecjbo dosedanjih služ-
Učenca
sprejmem s takojšnjim vstopom v klobučarsko obrt. Učna doba 3 leta, hrana in stanovanje v hiši. Dam tudi obleko po dogovoru. Franc Adamlje, splošno klobučarstvo v Trbovljah II.
Učenca
pridnega in poštenega sprejme S. J. Rozman, trgovina z mešanim blagom in bencinsko stani-co v Št. Vidu nad Ljubljano.
10.057.
Zaslužek
Iščem
za vse kraie v državi za-
Šofer
Seli premestitve. Ponud- ; be na upravo »Slovenca* se
bovanj pod »Inteligentna« sl ike za dajo no. st. 9/21 na upravo lista. ye patriotične s|ike Pro.
' dajo ie odobrilo in omo-' gočilo pristojno ministr-
sprejme takoj pri F. stvo. Zaslužek 3—6000
Krojaški vajenec
ood 'Vesten st. 10.053. . Može- Ljubljana, Cesta v , Din mesečno Obrniti
Gospodinja	I Rožno dolino 12. je osebno ali pismeno
,	. I o j- • i l	Izdavačkoj kancelariji -
starejša, z večletnimi spri-, Uospodmjo-kuharico Beograd, Kolarčeva 3/1. čevali, gre k samostoj-! jščcm za takojšnji na-lemu gospodu z otroci stop prednost ima tista, ili brez ali v kako zup- ki ima za svojo sobo po. lišče. Ponudbe na upra- hištvo in nekaj kuhinj-/o »Slovenca« pod »Za- skega orodja. Vse drugo
Pouk
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato-rija, Študentovska ulica _911_ |
Šoferska šola
I. oblast konc.. Čaroernik. Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavtol. — Tel 2236 Pouk to praktične vožnie
Dijaki
Dijaki
se sprejmejo na stanovanje z dobro oskrbo in po s 1. oktobr. mirni stran-nizki ceni. Vprašati je pri
Soba in kuhinja
pod dolenjskim kolodvorom se odda. Naslov v upravi pod štev. 10.054,
Stanovanje
soba in kuhinja se odda. Podgora — Št. Vid nad Ljubljano 38.
Petsobno stanovanje
in pritikline v sredini mesta, v mirnem kraju, se s 1. novembrom odda. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št, 9717.
Stanovanje
dveh ali treh sob v novi hiši v mestu (šentpeter-sko predmestje), se odda
Drva, odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244.
šolskem slugi v Mariboru, Krekova ulica 1.
nesljiva« št. 10.052.
Točilec
kavcije zmožen, z dobrini spričevali, išče službo, po možnosti iem prometnem Naslov v
10.060.
po dogovoru. - Naslov v upravi lista pod št. 9896.
Kuharica
Kompanjona
s 30.000 Din sprejmem za povečanje trgovine. Denar siguren, Plača 20.000 za gostilno se sprejme v dinarjev mesečno ali po-vec- 1 sta]no sIužbo. Nastop ta- lovico čistega dobička, krapi. koj Poizve se Podmil- Naj bo kmet ali kmečki upravi pod st. gčakova ulica 4, Ljub- sin. Oglasiti se osebno
033333
Mlajša dijakinja
iz boljše hiše sc sprejme v dobro oskrbo. Nemška konverzacija in klavir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.074.
Dijake (inje)
sprejmem na stanovanje s hrano; glasovir na razpolago, inštrukcije v hiši. Cena po dogovoru. Srn-čeva ulica 234, Maribor.
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana, Židovska ul. 4 in Stari trg 12.
Žaganje in drva
odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Puhasto perje
s 1. usiuui, 11111111 anaii-	n.
ki z odraslimi otroci ali kilogram po 38 Din raz-brez otrok. - Naslov v , pošiliara po povzet,u nai-»Slovenca« pod man> 5 kS
upravi
št. 10.059.
>111' [• JU
ljana 7.
Išče se točaj
s kavcijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.001.
Krojaškega vajenca j	Služkinjo
.prejme takoj Brudar Ru- jdno in poš(eno sprej-krojastvo - Novo me lakoj petčianska dfu.
__mcs'°-_ žina na Gorenjskem. Po-
, nudbe na upravo »Slov.« 1 pod »Poštena in vestna«.
do 7. sept. 1930 v Zagrebu, Tkalčičeva ulica št. 66/1, pri mlekarni.

le nitbe
Učenke
z* mehanične umetno vezenje in predtisk sprej-•ne tlateli & Mikei, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13.
Učenca
z dobro vzgojo sprejmem v trgovino mešanega bla-Ja. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Dober računar« št. 9719.
št. 9879.
Sprejmemo
Slaščičar, vajenca
vso oskrbo ta-
dobre tesarje
ki
Fant
srednjih let, že več let v Franciji, se želi seznaniti s Slovenko v starosti do 35 let, vajeno gospodinjstva. Na premoženje se, nc oziram, le na blago srce. Le reme ponudbe s sliko, katera se na zahtevo vrne Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.061.
Objavo
Dijakinja
V. razreda realne gimnazije bi poučevala za hrano in stanovanje pri fini rodbini domačega otroka. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10040.
Dva dijaka
srednješolca sprejmem v celo oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 10.058.
Itanovanja
Sobo
išče na Dunajski costi ali ; v bližini gospodična, ves 'dan odsotna Ponudbe na 1 upravo lista pod »Soba«.
EESfffl
Gostilno
v prometnem kraju vzame v najem ali tudi kupi oženjen par. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro Dobra kuharica«.
Kupimo
Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L Brozovič, Zagreb, Ilica 82 Kemič čistilnica perja.
Moderno urejena
opekarna
se radi družinskih razmer proda. — Eventuelno se sprejme družabnik kot solastnik. Ponudbe pod »Visoka rentabilnost« št. 9847 na upravo lista.
Razno
Na 1000 ljudi
nosi dežne plašče tvrdke Jančigaj. Enega se lahko prevara, toda tisoče ne, Kupujte dežne plašče samo pri Jančigaju, Tavčarjeva 1. Obiskovalci vele-sejma dobe znaten popust.
Koruzo za krmo
oddaja naiceneie veletrgovina žita in moke
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslieva cesta 24.
Modroce
otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam udi najsolidneje in najceneje
Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu).
Ill.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95.
Dva štedilnika
(Tischherd) sc prodasta. Kolodvorska. Uranič.
Parkete
Prost, iavna dražba
so izurjeni v lzvr-sprepne /. vso oanioa ta- ^ Sevanju žclezobetonskiu . koj Jan. Soper, slaščičar, opažev. Ing. Fren Tavčar j se vrši v četrtek 4. in Novo mesto, Ljubljanska j družba z o. z., Ljubljana, i petek 5. t. m. ob 9 v cesta 269.	' Dolenjska ccsta 26. I Kapiteljski ulici 3.
Malo stanovanje
v centru mesta išče mirna oseba. Naslov v upravi pod št. 10.056.
Zelne glave |
vagonske in tudi manjše hrastove in parjene bu-količine kupujemo. »Pro- kove ima stalno v zalogi da«, Prečna 6, Ljubljana.! A. Kane, tvornica parke-
-#' tov, Mengeš - Slovenija.
Kupimo pisalni stroj
Ponudbe z navedbo sta- . nja, cene in znamke na ' upravo »Slovenca« pod značko »Dobro ohranjen« št. 10.051.
II
Obri
Obiskovalcem velesejma
se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. — Ceniki franko, »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkpv in delov. Ljubljana, Karlovška cesta 4 (postaja cestne železnice).
BRINJEVE
JAGODE
za žganjekuho — kupim večjo množino. Povzor-
Posestva
Enonadstropno hišo
prodam. Jožef Pogačar, Kamnik.
BZE^EB
Stanovanje
v Vižmarjih št. 88, se odda s 15. septembrom. — Poizve se: Slomškova 21, Moste.
Večje posestvo
dam v najem ali prodam čene ponudbe na poštni na drobno, ali pa vse predal 84, p. Celje. , skupaj. - Posestvo je v najboljšem stanju, obsega 80 mernikov posetve, poleg še travniki in gozdovi za v porabo. Živine sc
Indian motorno kolo !ahk°, redi 12
jemnik ozir. najemniki ze z ali brez prikolice pro- [ahko nastopijo takoj v dam. Naslov v upravi pod jeSeni. Posestvo je v lepi
_SI- 9995._ legi v Spodnjih Dupljah,
~ :	! obč. Križe, p. Križe na
Planino	j Gorenjskem. Tik železni-i
dobro ohranjen, ugodno ce in cerkve. - Naslov prodam. - Naslov v upr. pove uprava »Slovenca« »Slovenca« pod št. 9905.	pod štev. 9644.
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana. Stari trg št. 32.
Zelcznato vino
lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
Pohištvo
spalnice in jedilnice v veliki izberi nudi po zelo ugodni ceni in vabi na ogled
MATIJA ANDLOVIC,
strojno mizarstvo, Komenskega ulica št. 34.
100 kg
koruze . . 175 D rešet. ovsa 190 D
prodaja proti gotovini
JOS. BAHOVEC
SV. JAKOBA NABRE2JE LJUBLJANA
Nodroce
vrhne iz la afrika močno
blago Din 240"— mreže - posteljne odeje -žimo - cvilh najceneieš kupite pri
Rudoli Sever Ljubljana, Marijin trg 2
Čitaite in širite »Slovenca«!
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ccfc.
Izdajatelj: Ivan Itakoveo.
Urednik: Franc Kremžar,