I/.haja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri dclla Liberta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 50 lir NAROČNINA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za ino-' zemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. post. I. gr. bis St. 591 TRST, ČETRTEK 31. MARCA 1966, GORICA LET. XV. Potna njkanje resničnih intelektualcev Kdor tudi bežno prelista Izvestja slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem ali podobne publikacije, lahko ugotovi, da je v zadnjih 20 letih kar lepo število zamejskih Slovencev z uspehom zaključilo višjo srednjo šolo, zaradi česar jih lahko prištevamo med! izobražene ljudi. Če pa pogledamo tukajšnjo slovensko stvarnos'', pa moramo žal priznati, da je iz tega sorazmerno velikega števila izobraženih ljudi izšlo le zelo malo oseb, ki jih lahko smatramo za resn’čne intelektualce. Pravega intelektualca namreč označujeta dva elementa : lasten pogled na svet in izvrševanje vodilne vloge med člani družbe, kateri pripada. In'elektualec proučuje torej želje, po:asnuje zahteve, brani koristi družbe pri raznih organih oblasti, četudi je včasih sam član teh organov. Pri vsem tem pa je nujno potrebno, da ohrani svojo neodvisnost. Sredstva, katerih se intelektualec poslužuje pri izvrševanju svojih nalog, so lahko različna. Bistveno in glavno pa je, da ima svoj poseben pogled na družbeno stvarnost in da svoja mnenja posreduje javnosti, in sicer s publicistično dejavnostjo, s predavanji, konferencami in z drugimi oblikami obveščanja. Neki znani ameriški sociolog je o intelektualcih dejal, da so ljudje, ki »uporabljajo orožje pisane in govorjerve besede« Druga važna značilnost intelektualcev je, da niso nikdar dokončno zadovoljni z družbeno stvarnostjo, in da si želijo sprememb, preobrazbe, reform. Zato kritizirajo obsoječe stanje, opozarjajo na nerešene probleme, predlagato in zahtevajo njih rešitev. Iz zgodovine vemo. da so prav intelektualci imeli odočilno besedo pri vseh velikih zgodovinskih preokretih. Tako je znano, da so bili intelektualci pobudniki francoske revolucije, da so bili intelektualci pobudniki revi-zi:e Dreyfussovega procesa, da je bilo karti-sbčno gibanje v Angliji tipično gibanje intelektualcev itd. Oblasti in politiki sicer mnogokrat intelektualce grdo gledajo, se jih izogibljejo, jih smatrajo za sanjače, skratka za ljudi, ki motijo njihovo delo in so jim napoti, vendar je jasno, da so prav intelektualci tisti družbeni element, ki preprečuje stagnacijo družbe in ki s svojim nemirom, z iskanjem novih prijemov in novih poti v življenju, usmer-:ajo njegov razvoj. Intelektualci opravljajo torej zelo važno delo v vsaki družbi, pri vsakem narodu, v vsaki politično organizirani skupnosti ljudi. Če jih ni, če je njihovo število majhno ali če je njih delo iz tega ali drugega razloga onemogočeno in ovirano, ima od takega stanja v daljši perspektivi neprecenljivo škodo celotna družba, ves narod in celotna organizirana politična skupnost. (Naclaljevanie na J. strani) PRISPEVEK K POMIRJEN JU Nemška zvezna vlada je v kviru splošne mednarodne pomirjevalne akcije (h kateri je veliko prispeval tudi Vatikan) izročila po svojih veleposlanikih vladam Sovjetske zveze in drugih držav vzhodnega bloka note, v katerih je predlagala, da bi obojestransko izjavili, da se odpovedujejo uporabi nasilja in da pristanejo na to, da sprejmejo medsebojno na vojaške manevre vojaške opazovavce. Ena izmed ostalih točk nemških not vsebuje zamisel za postopno zmanjšanje atomske oborožitve v Evropi v zvezi z napredkom pri reševanju političnih problemov, druga govori o načelnem pristanku na razorožitev in na nerazširjanje atomskega o-rožja, tretja o ponudbah za spravo s Poljsko in Češkoslovaško. Vse tri velike stranke v bonnskem parlamentu so soglasno podprle to pobudo nemške zvezne vlade. Izrazile so tej »pobudi za mir, varnost in svobodo preko samoodločbe« polno podporo. Nemška vlada je poslala to noto v informacijo vsem vladam na svetu, tudi tistim, s katerimi nima diplomatskih odnosov. Kancler Erhard je izjavil v parlamentu, da bodo imela prizadevanja za varnost in razorožitev le tedaj pravi in trajen uspeh, če bodo ostranjeni tudi razlogi za napetosti v svetu. V Evropi bi moralo biti pravično rešeno predvsem nemško vprašanje s tem, da se prizna nemškemu narodu pravica, da sam odloča o tem, v kakšnih političnih in družbenih življenskih oblikah hoče živeti, in o svoji usodi.« VPRAŠANJE NEMŠKIH MEJ Kar zadeva meje med Nemčijo in Poljsko, pravi nemška nota, da vztraja zahod-nonemška vlada na stališču, da veljajo zanjo samo meje, kot so bile 31. decembra 1937, torej pred spremembami mej, ki so se začele v Evropi v naslednjem letu. Te meje imajo po mnenju zahodnonemške vlade veljavnost po mednarodnem pravu vse dotlej, dokler ne bo sklenjena mirovna pogodba med vlado Združene Nemčije in Poljske. Šele mirovna pogodba naj bi določila nove nemške meje proti Poljski. Glede tega se je ponovno vnela v nemškem tisku živahna polemika glede vprašanja mej. Nekateri — in ti so bolj redki — zahtevajo, da mora dobiti Nemčija nazaj svoje meje iz leta 1937, češ da nemški narod kot celota ne odgovarja za tisto, kar je storil Hitler. Proti tem zahtevam, ki prihajajo s strani skrajne desnice, se dvigajo številni drugi glasovi, ki poudarjajo, da je potrebno določiti nove meje samo sporazumno s Poljsko, in naglašajo nujnost takega sporazuma. Tudi nota zahodnonemške vlade pravi, da je bila Poljska tista, ki je največ trpela pod nemško zasedbo, in izraža željo po sporazumnih rešitvah. »Ce bi bili Poljaki in Nemci pripravljeni govo- riti v istem duhu, ki je omogočil poravnavo med Nemčijo in njenimi zahodnimi sosedi, bi bil sporazum bistveno olajšan,« je rečeno v noti. MEJA S POLJSKO Politični komentatorji si razlagajo stališče zahodnonemške vlade glede mej s Poljsko tako, da zahodnonemška vlada ni pripravljena priznati meje na Nisi in Odri za dokončno, ampak hoče popravke. Poljska naj bi vrnila Nemčiji kos Pomorjanskc in kos Dolnje Šlezije (verjetno z mestom Bre-slau (Wroclaw) vred, drugo pa naj bi obdržala. So pa spet drugi, ki bi se zadovoljili s samimi simbolnimi, to je z minimalnimi popravki mej, ali ki bi pristali tudi na mejo na Odri in Nisi. V tem smislu se je izrazil tudi Svet nemške evangeličanske Cerkve. Ti opozarjajo na dejstvo, da se Poljaki ne bodo nikdar prostovoljno odrekli svojim sedanjim zahodnim ozemljem in da tega tudi ni mogoče pričakovati od njih, ker kaj bi še ostalo od Poljske, če bi vrnili Nemcem po vojni pridobljena ozemlja? Vzhodno polovico bivše Poljske so si, kot znano, prilastili Sovjeti, ko so se sporazumeli s Hitlerjem o razdelitvi poljskega ozemlja. Sovjeti tega ozemlja nikakor niso pripravljeni vrniti Poljski. Poljska torej za svoj goli obstoj potrebuje sedanja ozemlja na zahodu, neglede na to. da so bila prej nemška. Izredno zanimivo je stališče, ki ga je zavzela v tej zvezi nemška evangeličanska Cerkev, ko pravi, da je treba vsakemu narodu priznati pravico do dovolj velikega kosa ozemlja, da lahko obstoja, in da so bivša nemška ozemlja danes Poljski nujno potrebna za njen obstoj. STALIŠČE EVANGELIČANSKE CERKVE To svoje stališče je Nemška evangeličanska Cerkev objavila pred nedavnim v posebni noti, ki je vzbudila ostre polemike, vendar je z njo prebila led in izrazila tisto, kar mislijo danes mnogi Nemci. To se je tudi zdaj pokazalo. Nemški narod bi predvsem rad živel v miru in dovolj mu je političnih in vojaških pustolovščin. Res je sicer, da bi rad čimboljše meje na vzhodu, zaveda se pa, da mu je Hitler s svojimi zločini dokončno zapravil pravico do postavljanja zahtev po starih mejah. Zato bi sicer rad dosegel čim boljše meje, a vedno sporazumno s Poljsko, v prepričanju, da je tudi Poljakom veliko do dokončnega sporazuma z Nemčijo in da bi bili pripravljeni na kakšne zanje sicer težke, vendar pa ne prehude teritorialne koncesije. Mnogi Nemci so se tako že vdali v misel, da se dokončno odpovedo večini, ali celo vsemu bivšemu nemškemu ozemlju vzhodno od Nise in Odra, da bi si ohranili mir in dosegli združitev z Vzhodno Nemčijo, vendar pa ni imel noben nemški politik po-(Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A e NEDELJA, 3. aprila, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Spokornik«, starokrščanska legenda, napisal Niko Kuret; 12.05 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čass 15.30 »Janez Evangelist«, drama v enem dejanju in 5 slikah, napisal Ivan Mrak. Igra RO., režira Jože Peterlin; 17.00 Skladbe za violino in klavir; 18.30 Iz pesniških gajev: »Giovanni Arpino«, pripravil Josip Tavčar; 18.45 Orkestrske suite; 19.15 Nedeljski vestnik. Urednik: Ernest Zupančič; 20.30 Iz slovenske folklore - Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico aprila«; 22.10 Pevci in glasbila. ■ PONEDELJEK, 4. aprila, ob: 11.35 Radio za šole (za srednjo šolo); 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Damir Feigel«; 17.25 Radio za šole (za srednjo šolo); 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Simfonične skladbe, 19.00 Vinko Beličič - »Janko Kersnik: ž.vl jcnje in pogled na svet«; 19.30 Postni govori -Dr. Jože Prešeren: »Požrtvovalnost«; 21.00 Igor Strawinsky. o TOREK, 5. aprila, ob: 12.00 Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico aprila«; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja, pripravil Danilo Lovrečič; 21.00 Pregled slovenske dramatike, pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar; 23.00 Nova glasba. c SREDA, 6. aprila, ob: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s poslušav-kami, piupraivila Marjana Prepeluh; 17.25 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Klavirska glasba; 19.15 Higiena in zdraivje, pripravil dr., Rafko Dolhar; 20.35 Milan Lipovec: »Bolest in krivda« — delo priporočeno na natečaju RAI • ČETRTEK, 7. aprila, ob: 11.30 Slovenske nabožne pesmi; 11.45 Francesco Geminiani: Concerto grosso št. 3 v e molu op. 3; 12.15 Brali smo za vas; 12.25 William Byrd: Pavana in Gagliarda za klavičembalo; 13.30 Slavni pianisti; 17.00 Orgelska glasba Catona Zuccolija; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 VVolfgang Ainadeus Mozart: Sonata št. 2 v c duru za flavto in klavir; 18.30 Klasiki moderne glasbe; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše, pripravila Krasulja Simoniti; 19.30 Johann Christian Bach: Simfonija v e duru, op. 18 št. 5, za dve orkestri: 19.45 Vokalna polifonija; 20.35 Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična pesnitev; 21.00 »Vera in nevera«. Drama Antona Leskovca v treh dej. Igra RO., režira Jože Peter-l-'n; 22.05 Slovenski solisti; 22.25 Leoš Janaček: Glagolska maša. • PETEK, 8. aprila, ob: 11.30 Slovenske nabožne, pesmi; 11.45 Johann Sebastian Bach: Druga sona- j ta v a molu za violino; 12.15 Pomenek s poslu-šavkami; 12.25 Tomaso Albironi: Concerto a' cin-oue v d molu, op. 5 št. 7; 13.30 Skladbe za lutnjo; 17.00 Skladbe za dve. spineti; 17.20 Pasijonske pesmi: 17.45 Georg Friedrich Han del: Koncert za ongle in komorni orkester; 18.00 Ne vse, toda o vsem: 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Zbori Furlani je-Julijske krajine; 19.30 Postni govori -Msgr. Janez Vodopivec: »Razumevanje in strpnost«; 19.45 Benedetto Marcello (realizacijo spremljave je oskrbel Riccardo Tore): Sonata št. 7 v b duru za flavto in klavičembalo; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Luigi Dallapiccola: Mala nočna glasba za orkester; 21.00 »škofjeloški pasijon«. • SOBOTA. 9. aprila, ob: 11.30 Slovenske nabožne pesmi; 11.45 Baročne skladbe za godalni orkester; 12.00 »Razvoj moderne krščanske arhitekture«, pripravil Rafko Vodeb; 12.15 Giambattista Lully: Dies Irae. motet za soliste, zbor in orkester; 13.30 Skladbe za klavičembalo; 14.45 Polifonskc skladbe Jakoba Petelina-Gallusa’; 15.00 Glasbena odda-ia za mladino. Pripravil Dušan Jakomin; 16.00 Jan Sibelius: Simfonija št. 6 v d molu, op. 104; 16.30 Ivan Pregelj: »Čujte člove‘k«, novela; 16.50 Luigi Boccherini: Kvintet v e duru, op. 18, št. 6; 17.20 Skala in ladja. Komentarji o dogodkih po koncilu in jubilejnem letu; 17.30 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester; 18.30 Duhovne pesmi; 19.00 Kari Ditters von Dittersdorf: Kvartet v b duru št. 2; 19.15 Družinski obzornik, pripravil Ivan Tho-uerschuh; 19.30 Benjamin Britten: A simple Sym-phony, op. 4; 20.35 Toden v Italiji; 20.45 Verske pesmi iz Nadiške doline; 21.00 »Jezusovo javno delovanje, trpljenje in smrl« Sedma in zadnja slika; 21.40 Gustav Mahler: Simfonija St. 1 v b duru; 22.30 Johann Sebastian Bach: Koncert v a mo iu za štiri klavičembale in sodalni orkester; 23.00 Friedrich Gulda igra-1 preludije Clauda Debussyja. PRISPEVEK K P0MIRJENJU (Nadaljevanje s 1. strani) guma, da bi bil to jasno povedal, v bojazni, 1 da bi politični nasprotniki to izkoristili. ‘ Zato se je čut;la nemška evangeličanska i Cerkev moralno dolžna, da je kot prva jasno izrekla to ur sel in jo dala v debato, | da bi tako olajšala stališče politikom in pripomogla, da bi zmagala razsodnost in mir. I DOKONČNA MEJA S ČEŠKOSLOVAŠKO ! Glede Češkoslovaške izraža nota zahodno-nemške vlade željo, da bi se odnosi med naredi obeh držav razvijali spet bolj prijateljsko, in zagotavlja, da ne bo postavljala Zvezna Nemčija nobenih ozemeljskih zahtev, ker smatra, da je Hitler sam prekr-I šil miinchenski sporazum o odstopu Sudet-1 skega ozemlja. | Nasproti Sovjetski zvezi izraža nemška I nota zaskrbljenost zaradi njenih groženj na račun Nemčije in zaradi njene ogromne eboroženosti z atomskim in drugim orožjem. Nemška vlada sicer rada veriame, da Sovjetska zveza no želi vojne, toda gro/.nje in pritiski tudi ne smejo biti več sredstva politike. NEGATIVNI ODZIV PRI SOVJETSKI ZVEZI V parlamentu pa je zvezni kancler lir-hard dopolnil noto svoje vlade tujim vladam z izjavo, da »nacionalno-državm red evropske celine ne bo več kos vedno večjim političnim, duhovnim in gospodarskim nalogam bodočnosti. Zato je treba te nalogi skupno reševati. Iz tega razloga bo nemška zvezna vlada tudi zanaprej sodelovala pri prizadevanju po evropski združitvi. Evropska združitev služi miru, Nemčija in Evropa pa potrebuje La mir, če hočeta doseči svoje cilje,« je rekel Erhard. Nota zahodnonemške vlade je bila sprejeta na Zahodu z zadovoljstvom, medtem ko jo na vzhodu, zlasti Rus', odklanjajo in sc rajši sklicu jej j na Adenauerjeve izjave o miroljubnosti Sovjetske zveze, češ da sc je Erhard odmaknil od njih. Ta nota nemške vlade pa je vsekakor pozitivna, ker je razčistila odnos Zahodne Nemčije do vzhoda in jasno izrazila njene namene v mednarodni politiki, tudi če se vsi ne strinjajo s temi nameni. Priznati pa je treba, da je tudi zmerna in trezna v postavljanju ciljev nemške politike. POLITIČNE TEŽAVE, A DOBRO GOSPODARSTVO Maršal Čang Kai-šek je bil pred kratkim že četrtič zaporedno izvoljen za predsednika nacionalne Kitajske (Formoze). Kot kandidat Kuomintanga je bil edini kandidat za predsednika, ker dve drugi majhni stranki nista postavili svojih kandidatov. Cang Kai-šek ima zdaj 78 let. Za »močnega moža« Taivvana (Formoze, pa smatrajo njegovega 56-letnega sina, ki mu je ime Cang Cing-kuo. Ta je obrambni minister in poveljnik državne policije. Cang Kai-šek živi v stalnem strahu, da bodo Združene države nekoč priznale komunistično Kitajsko na celini in da bo sprejeta v Združene narode, s čimer bi se verjetno morala posloviti iz njih Formoza, k; predstavlja zdaj »celo« Kitajsko v njih. Za dve Kitajski pa .seveda ne bi b'lo prostora, razen da se Formoza zadovolji s tem, da je le — Formoza. Pač pa je gospodarski položaj na Fcrmo-zi zelo dober in urejen. Gospodarstvo cvete in strokovnjaki menijo, da bi lahko služila Formoza za vzgled državam v Aziji in Al l iki, kako je treba s pridom uporabljati od Amerike prejeto pomoč. To do neko mere krepi tudi politični položaj Čang KaSŠe^u. vega režima. Iz komunistične Kitajske pa poročajo o nemiru v oficirskem zboru in o č;stkah v njem. Tudi za nemir in nerazpoloženje častnikov do pol'tike pekinške vlade je baj kriv »razredni boj v partiji in vojski«. D j takih pojavov je prišlo zlasti v vojaškem okrožju Nanking. Sovjetsko posredovanje med Izraelci in Arabci? Kot poroča ameriška agencija UPI, si Izrael prizadeva, da bi pridobil sovjetsko vlado za to, da bi prevzela posredovalno vlogo med Izraelom in arabskimi državami, v podobnem smislu, kot je posredovala v indijsko-pakistanskem sporu. Izraelski zunanji mmister Abba Eban je napravil že v Parizu, VVashingtonu in Londonu korake, da bi pridobil te države za posredovanje, vendar si največ obeta od sovjetskega posredovanja. V kratkem misli obiskati Sovjetsko zvezo, da bi jo pripravil do tega. TEDENSKI KOLEDARČEK 3. aprila, nedelja: Žarko 4. aprila, ponedeliek: Izidor, Dorislav 5. aprila, torek: Vinko. Irena 6. aprila, sreda: Ivo, Celestin 7. aprila, četrtek: Radivoj, Bor l(t!ini?.m(i o dmjethki kukali Ves zahodni svet se te dni zaskrbljeno spra- prevagovanje. Teža preteklosti in miselna lenob-šuje, kaj se dogaja v sovjetskem življenju. Ali je nost, posledica dolge vzgoje, vlečeta tehtnico vedno v sovjetski kulturi res zavela spet mrzla sapa sta- ( bolj na stalinistično stran, zlasti odkar ni nikogar linizma? Pred nekaj leti se je zdelo, da je tako več, ki bi na politični strani podžigal potistali-v sovjetski politiki kot v sovjetski kulturi Stalini- nistično stran in ji dajal zagona in navdušenja, zem dokončno pokopan. Jevtušenko je sicer sva- kakor je to delal Hruščev, kljub temu da se tudi ril v neki svoji pesmi, naj postavijo straže k Sta- sam ni mogel čisto znebiti ostankov stalinizma v linovemu grobu, da se mrtvak ne bo spet vzdignil svoji miselnosti in je bila morda prav ta njegova iz groba in začel spet strašiti po svetu ket vampir; nedoslednost vzrok njegovega' lastnega padca in no-toda njegovega opomina nihče ni vzel posebno ve okrepitve stalinizma, ki se je zdel že poražen, resno, niti na Zahodu. Smatrali so ga bolj za pesni- j Vendar noy stalinizma v sovjetsko prispodobo ali celo za ceneno iskanje popu- ku,U!rj > yn eh Nj larnosti s pomočjo ant.stahnizma, k. se je zdel ofenzi ki je dejansko le protiofenziva - dosega takrat v modi. Danes pa se zdi da je Jevtušenko ,e začasn;; J he p -ayik, su bodo noye , dobro vedel, zaka] je napisal tiste verze. . , , .. .. . | svobodoljubnih kulturnih ljudi, nove generacije, ki Plaz novega stalinizma v sovjetski kulturi je bodo željne svobode in stalinizem se bo začel — nedvomno sprožil proces proti Sinjavskemu in Da-' morda že kmalu spet umikati pred pritiskom nielu, ki je daT starim zakrknjenim stalinistom in svobode, čeprav le korak za korakom in s stisnje-ždanovcem priložnost, da so začeli spet tolči po nimi zobmi in — pestmi. , vsem tistem, kar je dišalo po svobodoljubnosti v | sovjetskem življenju, zlasti v kulturnem in obre- —m— kovati svobodoljubne ideje in pisatelje kot nevarne, kot »deviacionistične«, »reformistične«, »protirevolucionarne« in kar je še takih groznih stvari v sovjetskem besednjaku. Seveda pa je bil tisti proces samo povod. Stalinistične težnje so se kazale že prej in so si vztrajno utirale pot v KNJIGA O OGLEJSKIH MOZAIKIH življenju. Vzrokov za to je mnogo in so preveč zapleteni, da bi jih mogli tukaj obravnavati. Ke-dvomno pa je to tudi v zvezi z odstavitvijo Iiru-ščova, s čimer so prišli stalinisti spet do sape, in z določenimi močnimi težnjami po obnovitvi stalinističnega pritiska na komunistični blok v svetu in za poravnavo s komunistično Kitajsko. Stari sta-linovci namreč ne morejo pozabiti »zlatih starih časov«, ko je Stalinova Rusija trdno vladala nad komunističnim blokom v svetu od Odre do Tibeta in Hongkonga in sta vladala v tem bloku sveti strah in železna disciplina. V primeri s tistim se jim zdi današnje stanje pravi kaos. Založba del Bianco v Vidmu je izdala knjigo »I mosaici di Aquileia« (Oglejski mozaiki) s tri-sovjetskem desetimi celostranskimi barvnimi ilustracijami mo- zaikov in s 40 črno-bclimi ilustracijami. Knjigo je napisal don Gian Meniš. V kratkem bo namreč 60 let odkar so bili odkiti krasni rimski mozaiki v oglejskih cerkvah. MUZEJSKI TEDEN V nedeljo se je začel po vsej Italiji »deveti leden muzejev«. Namen muzejskega tedna je, razširiti in poglobiti v javnosti zanimanje za muzeje in za tisto, kar lahko prispevajo k izobrazbi modernega človeka. Muzeji naj bi bili nekaj živega v dušah ljudi in v življenju naroda, enako kot šola. Sola in muzeji bi morali hoditi skupaj. To je bilo poudarjeno tudi na osrednji prireditvi v Rimu, katere se je udeležil minister za prosveto Gui. Povsod in tudi v Trstu je ves ta teden vstop v muzeje brezplačen. Povsod so na razpolago vodiči. »ATENTAT« NA »ATENTATORJE« Prof. Janez Gradišnik, ki objavlja v ljubljanskem dnevniku »DELO« slovito rubrika »Slovenščina za Slovence«, bo izdal pri Mariborski založbi knjigo, ki bo vsebovala njegove razprave o današnji slovenščini in o atentatih nanjo s strani tistih, ki jim je lep in pravilni jezik deveta briga. —0— V rimski knjigarni »Paesi nuovi« so predstavili novo knjigo filozofa Miehela Federica Sciacca, ki ima naslov »LA LIF.ERTA’ E IL TEMPO« (Svoboda in čas). To je peta knjiga njegovega knjižnega ciklusa »Filozofija integralitete«. V dolini Azapa v pokrajini Arica v Čilu so baje odkrili ostanke civilizacje, o kateri trdijo arheologi, da je bila enako ali še bolj razvita kakor staroegipčanska. Šestdeseto obletnico smrti Simona Gregorčiča bodo na Primorskem proslavili z ureditvijo spominskega muzeja v njegovi rojstni hiši na Vršnem, ki jo bodo odkupili od pesnikovih potomcev. Nova številka ^Literarnih vaj »» Peta številka Literarnih vaj se nam predstavlja z vrsto sestavkov, ki so pestri, vendar bralca ne zadovoljijo. Prvi je Marije Benedettijeve z učiteljišča; Bila sem egoist, v katerem nekoliko pretirano poveča Novi vzpon stalinizma v sovjetski kulturi torej ' problem in ga neutemeljeno in neposrečeno konča, ne izhaja iz kakih kulturnih vzrokov in legel, am- J Pripoved je nekoliko nenavadna ali boije nova pri pak je samo odraz političnih tendenc po utrditvi j Benedettijevi, saj so stavki kratki in nekateri ho-sovjetske politične moči, ki jo vidijo stalinisti orna-1 čejo le nakazati misel, ki naj bi jo bralec uganil, jano. Ravno to pa potrjuje že znano dejstvo, da | To pa se bralcu vedno ne posreči, posebno v začet-opravlja tudi antistalinizem v sovjetski kulturi' ku ne, tako da učinkuje sestavek deloma nerazum- hkrati politično funkcijo in nalogo, pa naj je to zavestnim namenom antistalinističnih pisateljev še tako tuje. Politični sociologi so že davno ugotovili zanimivo dejstvo, da se prenese v totalitarnih drža vah, kjer vlada samo enopartijski sistem, idejnopolitično težišče v kulturo in zlasti v literaturo, ki tako nehote in nevede opravlja nalogo politične ga pluralizma. Vsak svobodoljubni vzgib v literaturi takoj zadobi politični pomen, ne samo v očeh nasprotnikov režima samega, ki takoj pripiše takim kulturnim vzgibom politične namene in jim uprizori proces. Glede na to se lahko reče, da današnja ofen živa stalinizma v sovjetskem življenju ni samo izraz boja med dvema kulturnima težnjama, svobodoljubno in reakcionarno stalinistično, ampak da odraža splošnejšo težnjo. Ta težnja po »objektivnejši presoji Stalinove vloge« izhaja v bistvu iz miselne lenobe in togosti stalinističnih plasti. Nedvomno prevladujejo vsepovsod v sovjetskem aparatu še vedno ljudje, ki so prišli na vrh pod Stalinom, ali pa so bili pod njim vzgojeni in so jim vcepili stalinizem takorekoč že v otroškem vrtcu. Ta je oblikoval njihovega duha. Zato jim stalinistični odnos do vsega bolj prija kakor svoboda. Predvsem jim nudi o vsem že izdelane teze in jih rešuje pred neprijetno nalogo, da si sami iščejo konkreten odnos do neštetih problemov sovjetskega življenja. Stalinizem ima že o vsem izdelane rešitve in predvsem prihajajo te rešitve od zgoraj. Ni treba drugega, kakor da jih vsakdo v sovjetskem aparatu uveljavlja na svojem sektorju. Čimbolj avtomatično jih uveljavlja, tem manj more zgrešiti in tem bolj je zaslužen. To je v bistvu prijetno in ne preveč naporno, medtem ko je oznanjanje novih svobodoljubnih idej in iskanje novih rešitev težka, naporna in nehvaležna naloga, kot vsako plavanje proti toku. Zato morda dejansko niti v sovjetski politiki in niti v sovjetski kulturi ne gre toliko za neko Ijivo. Nekolike boljša od prejšnjih pesmi Benedetti-jeve je Sneži, sneži, ki nam pove, kako otrok-sirota gleda z noskom ob šipi bele snežinke. Posebnost v pesmi je nekakšno posrečeno stopnjevanje. Podobna vsem njenim prejšnjim pesmim pa je Videla sem te. Z njo hoče izraziti svoje razočaranje nad prevaranim pričakovanjem, vendar je pesem premalo blagoglasna in v njej ni prave poezije, ker so ponekod verzi grobi in je metafora premalo sočna. Alenka Mihalič s klasičnega liceja hoče v svojem kratkem sestavku govoriti o svojem prvem srečanju z morjem in ribiči. Vendar so ribiči, kakršne je ona opisala, preveč tipizirani, kajti današnji ribiči n:co več vsi koščeni, suhi in redkobsedni kot v kaki stari povesti, temveč ima že vsaka barka svoj motor, da se človeku ni treba mučiti. Sestavek Borisa Pangerca z enotne šole v Dolini sem začela z zanimanjem brati, ker sem Pangerca poznala iz ene prejšnjih številk Literarnih vaj, kjer je priobčil živahno zgodbo o Indijancih. Tokrat pa me je razočaral; sestavek je prekratek, da bi v njem mogel razviti zgodbo, zato jo je samo nakaza' Sicer pa mu pripoved gladko teče. Lirično in ljubko je napisala svoj sestavek (Moj suhi kal) Nataša Kalc z učiteljišča. Pripoved je spretna in bralca pritegne, ko pa se ravno vživiš v tisti otroški svet, te razočara odrezan konec. Prekratek in brez prave povezave med dogodki ter zato nerazumljiv je sestavek B. Marte z učiteljišča »Crne črke«. Sergij Premru iz V b znanstvenega liceja nada ljuje svojo razpravo Mesto Trst in nekatere njegove zanimivosti; o njem že vemo iz prejšnjih številk da zanimivo piše in tudi pri tem nadaljevanju se ne dolgočasimo ob zgodovinsko-zemljepisnih spreho dih po našem mestu. Majda Cerneka v svojem sestavku nima origi nalnih metafor (čoln — življenje, vihar — sovražna sreča.) Sicer je pripoved tekoča, slog pa je neoseben. Zdi se, da je Verč postal vzornik (na literarnem zavestno ofenzivo stalinizma, ampak za počasno polju) za Milojko Sosič ali da je Sosičeva dobila navdih ob branju Verčevih del (saj je povsod znan!), kajti njen opis zelo spominja na Verčev slog. Vsekakor, izviren ali ne, sestavek ni slab in se konča s prijetno poanto. Prinaša bolj ali manj res nično razmišljanje srednješolskega dekleta. Ko sem brala spis Eureke iz tretjega učiteljišča, se mi je vrinil dvom, ali je Eureka hotela doka zati kakemu profesorju, da ima filozofijo v mezincu do tolikšne mere, da obrača filozofske nauke na humoristično plat? Kajti začetni razgovor filozofov v nebesih se potem spremeni v ironiziranje filozof skih naukov. Ulica Caravaggio 4, prvo nadstropje, levo, je naslov sestavka Libere Ilaring. Spis se dobro začne, a se potem razvije v navaden opis življenja na šoli, kakršnih smo v Literarnih vajah že veliko prebrali in so bili večkrat boljši od tega (Schart, Adamič!I. Haringova se je preveč prepustila navdušenju nad prikazovanjem šolskega življenja in pri tern pozabila na pravi humor, s katerim bi vzbudila pri bralcu smeh. Razveseljivo je dejstvo, da se je' humor tete Mete v Zarjavelih srcih izboljšal. Mogoče zato, ker se je število pisem povečalo hkrati s številom neuslišanih zaljubljencev, ki jih v pomladnem času mrgoli. Končno naj omenim še Verča, ki sodeluje v tej številki z dvema prispevkoma. V daljšem — Bonboni za Eriko — dobro razvija zgodbo, vendar se mu ne posreči pravilno nakazati problema alkoholiziranih staršev. Dialogi niso povsod posrečeni, saj Erika le ponekod govori kot otrok. Tudi prizor med materjo in učiteljico ni verjeten in bi ga moral Verč nekoliko predelati, ker se materina katarza prehitro (in to je neprepričljivo) izvrši. Pedagoško popolnoma napačno pa je to, da učiteljica pred razredom razlaga materi vzrok svojega početja. Drugi njegov sestavek, razmišljanje — Mačka lovi svoj rep — je preveč razvlečen in nezanimivo napisan, da bi lahko bralca pritegnil. Verčeva je tudi kritika o dveh predstavah Slovenskega gledališča: Čakajoč na Godota in Poslednji trak. Kritika je boljša od njegovih prejšnjih, ker se Verč ne ukvarja več toliko z obnovami in je izpilil tudi svoj jezik. Poleg te kritike je še tista o Dolharjevi knjigi Pot v planine, ki ji sledi psevdonim Ile (učiteljišče) in je živahno napisana. Kar se tiče linorezov, so še vedno boljši nižje-šolski kakor pa edini višješolski na platnicah. Jelka Daneu GOSPODARSTVO f&oste sejali hibridno koruzo? C as je že, da si zagotovimo potrebno seme križane ali hibridne koruze. Sejali jo borno sicer še po aprilu, a prav lahko se zgodi, da takrat ne bo mogoče najti potrebnega semena, ker je bil lanski pridelek sorazmerno pičel. Mnogo poznih sort sploh ni dozorelo in tisto zrnje ni sposobno kot seme. Poznih sort pa v naših krajih sploh ne smemo sejati. Pod poznimi sortami razumemo vse, ki potrebujejo za celotni razvoj več kot 130 dni od setve do žttve. Najprimernejše so sorte, ki se razvijejo v 115 do 125 dneh. če pa hočemo sejati hibridno koruzo kot nadomestilo za »činkvantin« (pet-desetdnevnik), katerega sejemo navadno po zgodnjem žitu, moramo izbrati še zgodnejše sorte, predvsem stodnevnike. — Pri izbiri semena hibridne koruze moramo paziti, če bomo rabili pridelek za človeško prehrano ali samo za živali. V kakovosti je velikanska razlika; žal so sorte za človeško prehrano tudi znatno dražje. PO PORABI ALKOHOLA JE ITALIJA NA 15. MESTU NA SVETU Italija in Francija sta na svetu največji pridelovalki vina, saj pridelata skupaj skoraj polovico vsega vinskega pridelka na svetu. Danes m mogoče reči, katera pridela več. Lansko let ( 1965) je pridelala več vina Francija, leto prej pa Italija in tako že nekajkrat prej. Dokler se je štel alžirski pridelek v francoskega, je bila Francija daleč pred Italijo in je bila na prvem mestu v svetu. Danes pa je Alžirija samostojna in Alžirci so tudi že uničili mnogo vinogradov, da bi sejali pšenico. Alžirci so namreč muslimani in jim je prepovedano uživanje alkohola. Dejstvo je, da prihaja vino iz Alžirije vedno manj v poštev za Francijo. Statistike nam kažejo, da največji pridelovalci vina niso hkrati tudi največji »uničevalci« alkohola. Skoraj obratno. Na svetu se tudi ne zavžije največ alkohola v obliki vina, ker alkohol pridobivajo danes iz vseh mogočih surovin, največ skoraj gotovo iz žita. Edino tako nam je razumljiva preglednica, katero je sestavil prof. Mc Charty. Ta preglednica pravi, da popije največ alkohola Rus, kateremu sledi Peru-jec temu Poljak, nato pa slede Amerikanec] Francoz, Šved, Finec, itd. Na 15. mestu najdemo Italijana in takoj za njim jugoslovanskega državljana; oba uničita letno približno po 12 litrov in pol čistega alkohola. Po italijanski statistiki je porabilo italijansko prebivalstvo 1. 1953 za alkohol celih I Naši kmetovalci so si dosedaj nabrali že precej izkušenj s sejanjem hibridne koruze. Dragocena je izkušnja, da naj ne sejemo hibridne koruze prezgodaj, ko je zemlja še premrzla. Premrzla pa je še ves april in tudi še del maja. Rajši sejmo hibridno koruzo v že nekoliko segreto zemljo, kot je od srede maja naprej. Le če smo ob koncu aprila imeli že pravo poletno toploto, lahko sejemo hibridno koruzo že v začetku maja. Druga izkušnja je, da potrebuje hibridna koruza bogato pognojeno zemljo, in sicer s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili. Hlevski gnoj bi že sedaj kazalo podorati. Kot umetna gnojita pridejo v poštev zlasti sestavljena gnojila s približno enako visokimi odstotki gnojilnih snovi npr. 10: 10:10. Nadaljnja izkušnja je ta, da uspevajo hibridne sorte koruze najboljše, če go-slota odgovarja številki, kot je svetovana na vreči s semenom, če je bila svetovana gostota 4/6, potem naj rastejo na vsakem kvadratnem metru (1 m-') 4 stebla ali 5 ali 6 stebel, in ne več in ne manj: torej ne 3 slebla, pa tudi ne 7. Na kakšnem mestu je pač potrebno razredčiti stebla, drugod pa podsaditi. Za podsajanje napravimo najprej z lopato potrebno jamo, potem pa prenesemo na lopati drugo steblo s kepo vred, presajeno steblo pa malo utrdimo z nogo. Skrbno presajeno steblo ne bo prav nič zastalo v rasti. Če nočete pleti in osipavati koruze, morate uporabiti primeren herbicid (gesa-prym), ki bo uničil ves plevel. ODKRITI NAMENI Na občnem zboru zveze italijanskih indu-strijcev, ki je bil nedavno, je dosedanji predsednik cav. Furio Cicogna odstopil in njegov naslednik je dr. Angelo Costa, ki velja za energičnega človeka. To je pokazal tudi v svojem pozdravnem govoru, ko je rekel: »Confindustria je pripravljena na razgovore z vsemi, zlasti z onimi, ki ne mislijo kot mi. Zahtevamo samo, da se odkrito naznačijo nameni: brez iskrenosti ie pogovor nepotrebna akademija. če je predmet pogovora iskanje poti, da bi se bolje godilo italijanskim državljanom, zlasti bolj revnim plastem, smo prepričani, da se bomo sporazumeli, če pa se hočejo uporabiti gospodarski problemi, ki tarejo revne ljudi, za dosego nadvlade ali širjenja lastne ideologije, bo sporazum nemogoč.« »DECIMALNI« FUNT V VELIKI BRITANIJi Leta 1971 bo uvedla tudi Velika Britanija decimalni sistem, tudi glede valute. Do takrat bo treba preurediti nad tri in pol milijone računskih in drugih pisarniških strojev in avtomatov. Državna kovnica bo potrebovala tri leta, da bo skovala potrebno število novih kovancev. Funt šterling bo še naprej osnovna britanska denarna enota, ne bo pa več razdeljen v 20 šilingov, in šiling v 12 pencev, ampak v 100 enot, ki se bodo imenovali pence ali cent. Razen Velike Britanije je na svetu samo še sedem držav, ki še nimajo decimalne denarne enote. Toda Nova Zelandija bo že 10. julija prihodnjega leta sledila vzgledu Avstralije in bo uvedla decimalni sistem; Bahama bo to storila 25. maja letos, Sam-bija verjetno 1. 1968, in Fidži otoki 1J. jan. 1971. Angliji pa bodo sledile verjetno tudi Irska, Jamajka in Malavvi, ki pa zaenkrat še niso objavile takega namena. Slovenske ladje okrog sveta Edino slovensko ladjarsko podjetje, ko- nika in »Jugooceanija« iz Kotora (vodi jo prska Splošna plovba, je zaključilo lansko gospodarsko leto s pozitivno bilanco, kot je bilo javljeno v tisku, četudi se je moralo boriti z raznimi težavami. Vzdrževalo je redne ladijske proge v Zahodno Afriko, v Južno Ameriko in okrog sveta, poleg tega pa še »trampersko« ali prosto plovbo. Skrbelo pa je tudi za mali obalni ladijski promet. Potrebujejo modernejše ladje Progo v Južno Ameriko vzdržuje Splošna plovba skupaj z reškim ladjarskim podjetjem Jugolinijo, vendar pa plove na tej progi več slovenskih kot hrvatskih ladij. Ta proga se je, kot pravijo pri Splošni plovbi, že dobro uveljavila, a bi se še bolj, če bi imeli modernejše ladje. Konkurenca je 516 milijard lir, 1. 1960 pa že kar 1056 mili- , namreč želj huda. Zato je Splošna plovba jard ali več kot še enkrat toliko. Na podlagi teh številk je vlada naročila zdravstvenemu ministrstvu, naj podrobno preuči vprat šanje alkoholizma v Italiji. To preučevanje jc v teku. SKRČENA POVRŠINA POD PŠENICO Osrednji statistični urad poroča, da je letos posejanih z ozimno pšenico 4,230.000 ha, kar je za 1.4°Ai manj kot lanska površina. Torej je skrčenje neznatno. — Francija je znatno bolj skrčila posejano površino, ki pa je še vedno precej večja od italijanske. vključila v vožnjo na tej pomorski progi dve novi, moderni ladji, »Ljubljano« in »Ljutomer«. Ugodni rezultati večje konkurenčne sposobnosti so se kmalu pokazali, posebno v drugem polletju lanskega leta. Potrebovali pa bi še nove moderne ladje z večjo zmogljivostjo za prevoz zmrznjenega mesa in hlajenih tovorov. Take ladje pa ima »Splošna plovba« že naročene. Proga okrog sveta Tudi proga okrog sveta je rentabilno delovala. Zdaj sodelujeta s svojimi ladjami na njej še »Atlantska plovidba« iz Dubrov- Splošna plovba), toda zanaprej sta iz raznih vzrokov svojo udeležbo odpovedali in tako bo Splošna plovba v bodoče sama o-pravljala to progo. Izpad ladij obeh omenjenih družb namerava nadomestiti z boljšo organizacijo voženj in s hitrejšimi premiki ladij od pristana do pristana. Na progi okrog sveta plovejo tri ladje Splošne plovbe: »Goranka«, »Korotan« in »Trbovlje«. Na dimniku nosijo po svetu svoj slovenski znak: Triglav in morje. Po izpadu hrvaških ladij bo Splošna plovba začasno najela eno ali dve ladji, da bo izpolnila vrzel, dokler ne bodo prišle prihodnje leto iz ladjedelnic nove ladje, ki jih je naročila. Neugodni pogoji Vodilni ljudje pri Splošni plovbi pa se pritožujejo nad neugodnimi pogoji pri kreditiranju ladij. Medtem ko jim gradijc npr. v Belgiji ladje na 100'/!-kredit, morajo v jugoslovanski ladjedelnici plačati v gotovini okrog 50%. kupne vsote takoj. Pod takimi pogoji in ob sedanjih pogojih amortizacije je Splošni plovbi težko obnavljati ladjevje, zlasti z naročili v jugoslovanskih ladjedelnicah, pa tudi v mednarodni konkurenci jih to ovira. Mednarodna konkurenca na morju zahteva namreč hitre, rentabilne ladje. Toda slovensko ladijsko podjetje vendarle uspešno premaguje težave in dokazuje ljubezen slovenskega človeka do morja in njegovo sposobnost tudi v pomorstvu. SENOOMIRSKI SAMOSTAN FRANZ GRILLPARZER Grof je posvečal ves svoj čas, kolikor ga ni preživel v krogu svoje družinice, svojemu delu in obnovitvi svojega premoženja, ki se je bilo precej skrčilo zaradi njegove darežlji-vosti do Helginega očeta in bratov. Po cele dneve je obiskoval razna svoja posestva, sadovnjake, žitna polja in gozdove, in na teh ježah ga je vedno spremljal njegov stari in pošteni upravitelj, v katerem pa je Staršenski že enkaj časa opažal čudno žalost. In nekega vročega poletnega dne, ko sta bila skupaj z grofom prenašala žar vročega dopoldneva med žanjci na polju in sta potem sedela v senci pod hrasti, je začel stari, modri možak napeljavati na tisto, kar mu je težilo srcei. Blagroval ga je zaradi njegovi;h lepih in rodovitnih polj in družinske sreče ter poudaril, da je lahko razumeti, da je najti v mestih nezadovoljneže, ki žele motiti red, razbijati državo in ki niso nikoli zadovoljni; toda na podeželju med gozdovi in polji človek jasno vidi, da je končno le Bog tisti, ki vlada svet. In zaupno in očetovsko je posvaril grofa Staršenskega pred tem, da bi se spuščal v zarote, ki jih pripravljata njegova svaka. Hel-gina brata. Grof se je močno začudil: »Kaj pa te prijemlje. Si zblaznel?« je rekel. Toda stari upravitelj mu je dal razumeti, da ve, da prihaja ponoči in na skrivaj h grofu odposlanec Helginih bratov, ki se vča-sih cele dneve skriva v starem, napol podr-tem stolpu na drugi strani obsežnega grajskega parka. Grof je to zanikal, toda upra-vitelj je vztrajal pri tem, da je videl z lastnimi očmi tistega odposlanca in da se spominja, da ga je opazil med prijatelji Helginih bratov, ko je bil pri grofu v Varšavi. Grofu je postala stvar sumljiva, vendar si je skušal zadevo razložiti na razne načine. Domenil se je z upraviteljem, da ga bo poklical, kadar bo spet opazil tistega človeka. Minilo je nekaj časa, toda nekega večera, ko je grof ravno jezdil na neko svoje oddaljeno posestvo, da bi prebil nekaj dni tam in se prepričal, kako potekajo dela, je pridirjal za njim na penastem konju upravitelj in mu povedal, da so tistega skrivnostnega neznanca spet opazili v bližini gradu. Grof se je takoj vrnil. Konja sta pustila v bližnjem gozdu in se skrila na prežo v bližini starega stolpa. Teda zdel se je zapuščen kot vedno. Nič ni razodevalo navzočnosti kakega živega bitja v njem. Le vrata v stolp so bila odprta, toda to si je bilo možno razložiti tudi z malomarnostjo služabnika, ki je moral skrbeti, da bi ostala zaprta. Dolgo sta tako čakala, toda nič se ni zganilo. Končno sta se molče napotila proti gradu. Medtem je vzšia luna in mesečina je oblivala polja. Grof se je začutil olajšanega in v domišljiji1 je videl pred seboj spečo ženo in prevzelo ga je močno hrepenenje po njej. Tedaj se ga je dotaknil upravitelj in mu pokazal s prstom črno postavo, ki se je preko polja plazila proti gradu. V mesečini io je bilo razločno opaziti. Grof je jezno zavpil, izvlekel sabljo in se zagnal proti njej, toda oni je naglo izginil med drevjem Odkrila pa sta v bližini gradu grofičino sobarico Dortko, ki se je Idela vsa prestrašena. Mr- Prevedel in priredil l<\ J. mrala je zmedena opravičila, ko sta jo vprašala, kaj dela tam. Grof je končno izvlekel iz nje, da je prišla iz gradu skozi skrita vrata, ki pa so bila navadno zaklenjena in zapahnjena ter so jih smeli odpreti samo na grofovo posebno povelje in s ključem, ki ga je imel samo on. Zakaj pa je prišla iz gradu, mlada sobarica ni hotela povedati. Grof jo je prijel za roko in jo odpeljal k ženi. Ta je še oblečena bedela. Grof ji je razdražen povedal, kje je našel njeno sobarico, in zahteval, da naj jo grofica takoj pripravi dc tega, da bo priznala, s kom se je ob tej uri hotela sestati zunaj gradu, ali pa naj jo pri priči odslovi in pošlje z gradu. Dortka je klečala zraven in se tresla in jokala. Staršenski je pričakoval, da bo tudi žena vzne-voljena nad sobaričinem ravnanjem in da mu bo dala prav. Toda ona ga je hladno in brezbrižno zaprosila, naj vendar tako ne kriči in ne moti nočnega miru v gradu. Kar pa zadeva njegovo zahtevo, da naj odslovi sobarico, pripada samo njej pravica, da sodi o vedenju svojih dekel in bo že sama odločila. Grof je ves jezen ukazal dekletu, naj vstane, in jo hotel odpeljati iz sobe, toda Helga mu jo je jezna iztrgala in ji zapovedala, na| odide v svojo sobo, Sobarica je olajšana takoj izginila in Helga je zaklenila vrata njene so- be, nakar je stresla svojo jezo nad možem, češ šele zdaj je spoznala, kakšen je. »Oh, če bi te bila prej poznala takšnega, kakor te poznam zdaj I Tako nesrečna sem, ker me žališ in slabo ravnaš z menoj. Toda nedolžne služabnice ne smejo trpeti zaradi mene,« je jokala. Grof je stal tam, kot od strele zadet. Sta ri upravitelj se mu je približal in mu nekaj zašepetal, toda ni ga slišal. Odtaval je v svojo sobo, in ko je naslednje jutro stopil služabnik vanjo, ga je našel še vedno oblečenega na stolu. Zdelo se je, da spi, toda njegove oči so bile odprte in so stremele nekam v praznino. Služabnik ga je moral večkrat poklicati, da se je zdramil. Sele nato mu je lahko sporočil, da ga grofica prosi, naj pride k zajtrku. Grof se je vzdignil in mu sledil brez besede. Pri zajtrku se je žena kazala vedra in mirna, kakor da se ni nič zgodilo. Skoraj v šaljivem tonu je omenila dogodek prejšnjega večera in rekla, da je bilo vse skupaj le Dortkina ljubezenska pustolovščina Poklicala je Dortko, da je ta tudi sama povedala grofu malo čudno in neverjetno zgodbo svoje tajne ljubezni. Potem je prosila grofico, naj ji odpusti, in grofica je izjavila, da ji odpusti, ker se je do takrat dobro obnašala, in prosila tudi moža, naj ji oprosti. Staršenski je prikimal in nato molče odšel po svojih poslih. Zadeva ga je potrla, vendar pa ji ni pripisoval velike važnosti. j Ko pa je nekaj dni pozneje hotel stopiti v prostore svoje žene, so mu povedali, da je v ‘ kopeli. l (Dalje) VIRGILU SCEKU V SPOMIN SHOD V TOLMINU V nedeljo, 30. marca 1924, je bil v Tolminu zelo številno obiskan shod, ki je prev sijajno potekel. Udeležilo se ga je nad 1600 volivcev. Navdušeno pozdravljen od občinstva je govoril kandidat dr Josip VVilfan. Ugovore navzočih fašistov je dr. Wilfan zavrnil in ker menda ni bilo drugih argumentov, so se nasprotniki proslavili s tem, 198. Dr. E BESEDNJAK da je eden izmed njih zalučal dve jajci proti našemu kandidatu, ki sta pa zadeli ob steno, ob kateri je stal govornik. Nekdo je prevrnil mizo, na kateri je stal govornik Shod se je kljub tem incidentom nadaljeval in končal v redu. Občudovali smo disciplino zavednih tolminskih volivčevi Zgražali so se nad nedostojnim vedenjem političnih nasprotnikov in *c je b:lo vse. »Nič ne bomo dovolili, da se z našimi zastopniki na nedostojen način postopa. To bomo dokazali tudi z našimi glasovi na dan 6. aprila,« so izjavljali. SHOD V KOBARIDU, ki je bil napovedan še isti dan, je bil zelo dobro obiskan. Vršil se je na trgu. Shod je otvoril v imenu »Slovenskega volilnega odbora« dr. Pod-gomrk in dal besedo kand datu dr Wilfanu. Navzoči zastopniki fašistovske stranke so pred shodom dali zagotovilo, da bo varovana svoboda govora s tem, da pride tudi njihov zastopn:k do besede. Zaradi nestrpnosti male gruče fašistov pa je shod degeneriral v dvogovor, ker so faši- sti zahtevali, da podajo svojo protiizjavo na vsako izjavo našega govornika. Med tem dvogovorom pa je nekdo od zadaj neopažen pristopil in ponovil prizor iz Tolmina ter prevrnil mizo, na kateri je stal govornik. Ob takih pogojih se shod seveda ni mogel nadaljevati in ga je dr. Podgornik takoj zaključil. Po vsem tem so zvedeli tudi naši volivci v Kobaridu in njegovi okolici, kaj jim je storiti v nedeljo 6. aprila : neustrašeno iti na volišče in voliti po svoji vesti slovensko listo z lipovo vejico. Iz navedenega izhaja, da je videmski fašizem vztrajal v zgrešeni svoji taktiki v odprtem nasprotju s taktiko svojih somišljenikov v tržaški in istrski pokrajini. Omeniti je še, da vidski fašisti niso štediili s slovenskimi proglasi in lepaki ter s tem sami priznali praktično potrebo rabe slovenskega jezika. Naj bi bili dosledni v tem pogledu ne samo ob volitvah, ampak tudi pri vseh oblast-v,h v občevanju s slovenskim prebivalstvom. Končno je treba še poudariti blagodejno nasprotje med moškim nastopom našega ljudstva in kričavim vedenjem nasprotnikov. SHODI V GORIŠKI OKOLICI V soboto, 5, aprila, so se naši možje zbrali na volilni shod na Vrhu sv. Mihaela. V nedeljo zjutraj se je vršil številno obiskan shod v Opatjem selu, popoldne pa so se naši volivci sestali v Rubijah. Na obeh shodih je govoril zastopnik »Slovenskega volilnega odbora« Anton Vuk. (Dalje) SŠ F» O 1* X IX 1 JPliJKOLED Sijajni skoki v Planici Proti pričakovanju so letošnji smučarski poleti v Planici zelo lepo uspeli. Proti pričakovanju pravimo zato, ker je v petek dopoldne snežilo in je že prav slabo kazalo za polete. Toda v Planici se je zbralo 15.000 šolarjev, ki so hlepeli po tem, da bi videli skoke in spoznali najslavnejše skakalce sveta. In res so organizatorji s pomočjo izredno požrtvovalnih domačinov v rekodno kratkem času tako uredili skakalnico, da so lahko priredili tekmo, po nekaj urah čakanja in ko je prenehalo snežiti. In zgodil se je skoraj čudež — morda je pripomogel k temu čar novozapadlega snega, pra- ■ va temperatura ali popolna tišina ozračja po snegu? — razvila se je tekma, kakršne Planica še ni videla. Nili naslednja dva dni je nista prekosila. Čeh Raška je s skokom 130 m postavil nov rekord planiške skakalnice; Peter Eržen je postavil nov slovenski in hkrati seveda jugoslovanski rekord Planice s 118 metri, razen tega pa sta Eržen n Zajc razveselila mlade gledavce tudi z odlično uvrstitvijo: tretje i>n četrto mesto med evropsko skakalno elito. Samo svetovni rekorder Norvežan VVirkola ni skakal, ker so se mu med vožnjo v Planico izgubile ;muči. Mladi gledavci so bili nadvse zadovoljni. Tudi poleti v soboto in v nedeljo dopoldne so potekli zelo lepo. V soboto je skočil celo komaj 19-letni slovenski skakalec Jurman 115 metrov daleč. Ludvik Zajc na je v nedeljo izboljšal slovenski rekord skakalnice na 119 metrov. Ta dan — bilo je zelo lepo vreme — se je zbralo v Planici okrog 50.000 ljudi. Organizacija pa je bila vzorna. Izmed slovnskih tekmovalcev sta bila najboljša Eržen in Ludvik Zajc. V končni oceni za vse tri dni je zasedel f* mesto, Zajc 13., Pečar pa 14. Mla- di Jurman je 32.. kar ludi ni slabo med svetovno elito. Končna lestvica je naslednja: 1. Raška (CSR), 2. Vere!-1'ikov (SZ). 3 Neundorf (VN). 4. Scharf OVH), 5. Lesser (VN). 6 Oueck (VN). 7. Wirkola (No), 8. Eržen (J), 9. Pfiffner (šv), 10. Jemelja- p°v (SZ). 11. Hub;«' (CSR). 12. Ohlmaver (ZN), '3. Zaic, 14. Peč*>- 15. Zehnder (Šv). Prvi Šved je 17. mestu (Karisson), 1. Poljak (Waala) na 20. Ml"! | , , | | T'1.1 I I I lil IITiri I I IM I I I I I I I I I I I I | I l I f HOKEJSKO SVETOVNO PRVENSTVO LETA 1970 BO NA ŠVEDSKEM? Predstavnik švedske hokejske zveze Helge Ber-glund je izjavil, da upajo, da bodo lahko priredili I. 1970 svetovno prvenstvo v lednem hokeju na švedskem. Prej io ne bo mogoče, čeprav bi Švedje želeli imeti svetovno prvenstvo že prej. Leta 1967 bo namreč svetovno prvenstvo na Dunaju (Švedje bi radi da bi bilo nekol'ko prej kot letos, ker je v začetki’ marca hokejska sezona pri njih že pri koncu), 1. 1968 bo olimpijsko prvenstvo v Grenoblu za 1 1969 r>a bo naibrž zaupano svetovno prvenstvo Pragi, ker ga ni bilo na Češkoslovaškem že od leta 1959. Tako bi prišla Švedska na vrsto žele leta 1970. Švedje tudi nimajo skrbi glede na finančni uspeh prvenstva. »Svetovno prvenstvo v hokeju da finančni prebitek« ie rekel Helge Bertflund. "Švedska hokejska orgaivzacija je tudi tako razvi-*a, da brez nadaljnega lahko pripravi tak zapleten aparat.« Tudi lednih dvoran imajo dovolj. O ljubljanskem svetovnem prvenstvu so se izražali Švedje samo pohvalno. TUDI TRDA GLAVA JE NEKAJ VREDNA V torek zvečer je bil v Torontu boksarski dvoboj med dvema »najtežjima«. Slavni »črni musliman« Cassius Clay je branil svoj naslov svetov-1 r,eKa prvaka težke teže pred Kanadčanom Geor-jjteorn Chuvalom in ga tudi ubranil, a samo po •očkah, v 15. krogih. Od tega sta dva pripadla '-huvalu. Chuvalo ie sin hrvatskih staršev in hrvaški iz-Se'jenci v Kanadi in v Združenih državah močno ^nika jo« zanj. Clav ie dejal po boju, da še ni 'niel opraviti z nasprotnikom, ki bi imel tako ,rdo glavo (zaradi tega je imel vse otečene pesti) n. tudi noben njegov boj še ni trajal celih pet- a.ist krogov. , Torej je tudi Irda glava nekaj vredna, kar lah-0 služi za tolažbo nekaterim šolarčkom (gotovo Da ne uč teljem). Najbolj razveseljivo je to, da se slovenski skakalci enakovredno uvrščajo med svetovno skakalno elito in da razpolaga Slovenija z lepim številom kvalitetnih in talentiranih mladih skakalcev izenačene vrednosti, česar ne premore niti mar-s;katera dosedanja skakalna velesila. —■— »INIZIATIVA ISONTINA« Te dni je izšla 26. številka goriškega obzornika »Iniziativa Isontina-<, katerega izdaja že osmo leto študijski krožek »Rizzatti« v Gorici. Kulturno-politična revija, usmerjena v duhu krščanske demokracije, ima namen tudi poglabljati stike s sosednimi slovenskimi in nemškimi pokrajinami in tudi s srednjeevropskimi. Na pobudo tega glasila in deželnega odbora za kulturne povezave bo v Gorici od 19. do 22. maja sestanek pesnikov in kritikov iz Avstrije, češke, Zapadne Nemčije, Ogrske, Italije in Jugoslavije. Posebno v ta namen določeno tajništvo bo povabilo iz vsake teh dežel po 7 do 8 pesnikov in 2 ali 3 kritike izmed znanih kulturnih ustvarjalcev. Kulturni zbor bo razpravljal in predstavljal določeno temo »Današnja poezija«. Moralni namen teh sestankov, ki bodo imeli svoje prostore v salonih goriškega grada, pa je: ustvariti kulturno sožitje med sosednimi narodi. Druga pobuda, ki je izšla iz »Iniziative Tsontine«, pa je proučevanje stikov med italijanskimi in slovenskimi sodeželani. V drugem članku pričujoče številke je govor o študentovskem sestanku, kjer so mladinci razpravljali o odnosih med Slovenci in Italijani v Gorici. Osrednji članek je Maco-rjev o geografsko-kul turnem ambientu Te-rovega porečja. Izpod istega peresa je že v prejšnji številki izšel podoben opis Posočja, tudi bogato opremljen s slikami. Na koncu revije nas pa razveseli nova pobuda »Iniziative«, in sicer kratki posnetki člankov v slovenskem in v nemškem jeziku. To je najlepši dokaz, da ta goriška revija stvarno nakazuje zbližanje z obema narodoma. ŠTEVILO TRAKTORJEV: MOTORIZACIJA NAPREDUJE Italijanski seznam traktorjev je narastel v 1. 1965 za 46.157 enot, to je za toliko traktorjev, kolikor jih je prišlo iz tovarn. V celoti obsega seznam 418.000 traktorjev, kar je sorazmerno precej v razmerju z mnogimi drugimi državami. Če pa upoštevamo, da je od celotnega števila kar 36°/n traktorjev pokvarjenih ali zastarelih. potem jih ostane okoli 270.000, kar je že zelo malo v primeri z milijonom francoskih ali milijonom in 200 tisoč nemških. Letno število novonakupljenih traktorjev pa se v Italiji stalno dviga. Vsaj tričetrtine vseh italijanskih traktorjev je znamke FIAT. RADIO, TELEVIZIJA IN TELEFON V ITALIJI 31. januarja letos je bilo v Italiji 10 milijonov 710 tisoč radijskih naročnikov ter istočasno 6 milijonov 329 tisoč televizijskih naročnikov. število telefonskih anaratov v Italiji je januarja preseglo 6 milijonov ter se je v primeri z letom 1958 podvojilo. Telefonskih naročnikov pa je bilo 4 milijone 564 tisoč. Iz Trsta SLOVENSKA AKADEMSKA LISTA ADRIA Zaradi upravnih nerodnosti bodo vsakoletne volitve na tržaški univerzi namesto v maju že v prvih dneh meseca aprila. Dne 1., 2. in 4. aprila bodo odprti volilni sedeži v novi in stari palači univerze. V nedeljo, 3. aprila, pa bodo odprti volilni sedeži v ostalih glavnih centrih pokrajine lurlanije-Julijske krajine. Za goriške študente bo sedež v Gorici v akademskih prostorih Corso Ita-lia 44. Kot že nekaj let, se bo na volitvah tudi letos predstavila slovenska akademska lista ADRIA. Zaradi tega je bil prejšnji teden sklican sestanek njenih volivcev in prijateljev, ki so se ga udeležili v zadovoljivem številu. Na sestanku je prišlo do zanimive in razgibane diskusije. Ker se je letos povečalo število vseh volivcev, so nastale no \e težave z višjim volilnim quorumom. V prejšnjih letih je imela ADRIA, kot je razumljivo (ADRIE namreč ne volijo vsi slovenski akademiki), marsikakšno težavo z glasovi in zato je letos nastalo vprašanje, ali naj sc še predstavi samostojno. To vprašanje je bilo rešeno v pozitivnem smislu, vendar se je poudarila nujnost, da se ustanovi nov odbor, ki bo stalno sledil dogodkom na univerzi in bo sploh postavljen na konkretnejšo in trdnejšo osnovo. Sledile so volitve, s katerimi je bil ta odbor ustanovljen in ki ga sestavljajo Miran Dolhar, Karel Mezgec, Matjaž Schart, Mateja Peterlin in Igor Tuta. Odbor se je sestal v naslednjih dneh in je pripravil vse potrebno za volitve, predvsem pa je sestavil programske točke, ki jih tudi navajamo, da se z njimi seznani širša javnost. Akademska lista ADRIA: 1. se zavzema za mimo sožitje slovenskih in italijanskih akademikov, osnovano na izmenjavi medsebojnih kultur; 2. odklanja načrt ministra Gui-a, ker ga ima za nepopolnega in neprimernega za rešitev sodobnih problemov univerze; 3. zahteva možnost polaganja izpitov izven treh uradnih rokov, po možnosti vsak mesec; 4. hoče pospešitev gradnje nove menze in njeno bolj funkcionalno poslovanje po zgledu univerzitetnih menz v drugih krajih Ttalije in inozemstva ; 5. si krepko prizadeva, da se omogoči večjemu krogu zaslužnih in revnih študentov izdatnejša podpora v obliki štipendij, brezplačnega posojanja učbenikov, deljenja bonov za menzo in učinkovite zdravniške oskrbe; 6. zahteva strnjenje urnikov, olajšave pri pobiranju podpisov za izpile, zlasti za študente v službah in pisane tekste vsaj v obliki skript za vse predmete; 7. želi, da se dodelijo ustrezni prostori za re-kveacijo študentov, zlasti okoliških, ki v opoldanskih urah nimajo kam iti. Minimalni program ADRIE v tem smislu je, da ostane knjižnica odprta tudi v opoldanskih urah; 8. se trudi za ustanovitev stolice za slovenski jezik na tukajšnji univerzi z namenom, da sc razširi v deželi poznavanje slovenske kulture; 9. se zavzema za ustanovitev informacijskega urada Tribunala, ki bi nudil vso pomoč študentom zlasti brucom v njihovih študijskih proble-nrh in v njihovih odnosih s profesorji. Istočasno zahteva finančno podporo Tribunata slovenskim akademskim društvom; 10. si prizadeva za resno delovanje Tribunata brez kakršnegakoli vmešavanja političnih strank. ADRIA hoče tudi navezati stvaren, konstruktiven in odprt dialog med akademiki raznih političnih prepričanj. Slovenske akademike pozivamo, da s svojim glasom dokažejo razumevanje do slovenske manjšinske problematike in v znak soglašanja s programskimi točkami slovenske liste VOLIJO LISTO ADRIA. ODBOR !z Gorice GLEDALIŠKI NASTOP V nedeljo,3. aprila, bo gostovalo v Gorici gledališče iz Nove Gorice. Izvežbani diletanti bodo nastopili ob 16. uri v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 z Linhartovo šaloigro Županova Micka. V drugi polovici nastopa bodo predvajali igravci šaljivo Garzick-Smoletovo enodejanko »Varh«. Obe bodo podajali v narečju. r n v_ "i j ni TJ 11 e © k Miki Muster 3 TO la o - 3 a p p — to ^3 3 3 N *d 0» « p o *d *-s 3 d a £ {S o 3 - S.6 n» ^ y ao ^ - 3 d ff° 6 “3 * o ‘3: ?r ^ |g K o_ p o N< w ° I p p ?r C- O o H • o 3 3 3 ^ F“ 3' " «2.iw g g-O rT« 3 3 o. O 0< Q3 3 >—* — —■ • o -d • g 3 n< O 'Tn’ ^ f0 M 0 3 TO p . ■—• f-r1 O >—■ £3 (V 3. N O) Srt CL □.c/) J- — P N F 3 Sre S-^N1 £. §■ « g O «_. a pr ~ co rt p i o «-•. 3 o P w u tJ — c p rj o< p n p o< r" p ?r a> £ p i—» P C/K rt £ ?■ Q C/J< P 3 rc rt ^ 3 gf P o P PT* N O n< P d c/j CA P TD P *3 rt ro 3^ r3.? rt 153 fJQ — j m T1 3 *d NJ 3 rj O r° p‘to P M P rn '■—•• O rt < & ti 3 * - g n 3 N jj -1 p p 0< C/5 p 'd ti c _3 r* C/) O I 2-a rt 3 ^ '7S' o P rt N< *-'g 3. S. P 3 3 c/)(§ P rt^ rt*>™1 tj o 8< (Jv, /3 5. rt, to CL m’ . O P ? ~ d* ^ N F O P n' o ■ sle lo a — c j/* 8< £L rt n> «— • c/) - ■9 i S n aq CL p O "3 3 rt u.; rt § 3 D- 0< NJ P 2-S p PC ° S-P TO 3 c rS ** 3 BL 3 5- ^ 7? --TO • N 3 _. o V o *a d m p ^ /=r (D o — <-• n> a o T3 •3 2L 5' R' g ^ p ro £ rt cr. ™ x- a Z 2-a-° bxj o n> rt “•3 31 P K £*d dr. P o p -• £sa N 3 ^ 3 »od S ^ nj 3 ° £ i.s-1. (D T3 3 O P- a> <. B. o rt CL N P 3^5? « w< ^ N< (D ^ rt — O < CL • Sro M p -o o p TO N<^ ? P n< TJ CJ rt P N (/> :-*a p o *-*■ L Q T3 ^ k ^'3 S )' p » g »r S o' j ■d g ^ ! 2. 3 ; p 'd: • 3 P . 3 rt p-r — o P 3 N Cj< » S < •oo.g- a &-a 7T O £f. CA< tsj p o >—■ -sj S o 3 P O H- o p 5. c’ 3 O TO 3’ C TO t) J TO^ P rT cl o <; JiJ N< — a> y rt 3’'—• 2, m pr 5'*S o 2. £ N< ‘ rt - C/5 D- S'S ° P 0<^, P 2- II " 3 ° C/3 rt ►—i "3 CL o <; rt -jb r 3 rt N< 5 o< o •- CL g-3 rt. P rt P 3 rt’ CL • e N (?< N » . rt 3. tJ t3 *d SC TO Sg rt rt o rt rt rt r5 cl oo a P * ^3 C-o O »-pi P - r Tr- O n 3 Wri o I o P ‘V™ ° 3 rt rt 3 3 P T3 3: ^ p c/i - 3 -3 3 rt N g 3. TO P -• c a* N g. O 5Č c ^rt’^- rt NP.? 3 n< p CL P ca a rt