151 strmim. I UMjnl, t »MMjifc.!. iiliji 1917. I bio. .Slovenski Narod' velja po poftti: za Avstro-Ogrsko: ccio Ieto skupaj naprej . K 28 — pol leta n n . . m 14 — četrt leta „ .... 7*— i na mesec m m . . . 2-50 j za Nemajo: I celo Ieto naprej . . . K 33*— za Amerlko in vse druge deieie: I ćelo !eto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. CJpravslitFO (spodaj, dvorišče levo). Knaflora ulica it 5, telefon U 83. Imfcaia vsak da« %wb*r U*M«*i atielje ln pracnlk«. Inserati se racu na jo po porabljenem prostoru in sicer: I m-n visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vrta., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri većjih inserrijth po dogovoru. Na pismena narobila >>rez istodjbie vposlat/? naro'iine se ne ozlra. „Narodna tiskara*" teletom ct. »3. UpravaiStvu naj se ^aMlja. > nro:.i; ie, rekli ničije, msćrati i. t d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja t Ljabl(anl dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo ieto naprej . . . . K 26*40 I pol leta „ ..... 1320 | I četrt leta „ . . • . . 6-60 I na mesec M . ,' V • » 2*20 Posanezna iteviIka relja 10 vinarfev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništva: SnaHora ulica sL 5 (v pritiičja levo), telefon St 34. nenemške snaih t\\iiw i\W\ ml žq v soboto smo izrazili svoje dvome nad izvedljivostjo najnovej-šega eksperimenta za razrešitev na-cijonalnega problema v monarhiji. Foudariii smo, da izvira ideja iz cesarjeve inicijative, kar nenemški narodi hvaležno pozuravijajo kot znamenje, kako globoko je sam vladar prepričan o nujnostiin ne-obhodnosti preustroj itve države v s m islu moderne-g a narodnega prava. V tem oziru je ideja državnega sveta gotovo simplomatičnega pomena. Drugo pa je vprašanje praktične izvedbe, vprašanje sredstva, načina in obsega. OdnoJaji med cesarjem in narodi ne potrebujejo nikake revizije: cesar ve, da sta njihova lojalnost in zvestoba neomajni in sam je pro-glasil, da hoče biti demokratičen vladar. Račun med narodi in državnim ustrojem pa je drugačen. Tu sta kompaciscenta predvsem vlada in parlament in s tega vidika je treba rresojati vsak predlog, vsako idejo, ki priđe v razpravo. \a naše retorič-no vprašanje, ali bo državni svet pri-meren organ, da isče izhođa. iz tež-koč nacijonalnega problema, od«o-varjajo tuđi nenemške stranke z od-ločnim n e. O tem smo prejeli sledeče poro-čilo: g D u n a j 7. julija. Včerai se je mudil v Lasenbur-gfl nemški cesar Viljem. Ministrski pređsednik vitez Seidler je bil v av-dijenci pri obeh cesarjih — in neposredno nato je prišei v zbornico ob-Icžen z dalekosežnimi nacrti o notra-nfi uredbi Avstrije. Povahil je k sebi načelnike strank (za Ju^oslovanski klub dr. Korošca), razrravljal ž njimi o delovnem programu poletne-ga zasedanja in o parlamentarnom položaju sploh. loda to ni bil glavni smoter njegovih raz^fjvorov s rarla-mentarci, kajti pnšel je nadan z v e ! i k i m i nacrti o novi uredbi notranjih razmer in naravnost o preustroju ostave. Načelniki strank, umev-no. se nišo spustili z ministrskim predsednikom v obširne razprave, marveč spreieli le sporočene jim na-mene na znanje, da poroćajo svojim klubom. Včeraj popoldne in zvečer je bilo opažati med parlamentarci nejasnost, kaj potneni to novo prcsencccnje, je li to dobro ali slabo znamenje za skorajšnjo modro ureditev notranjih avstrijskih razmer. Slovanske politike je nekoliko motilo deistvo, da so kazali Nemci nekam skrbne obraze in nekako nezaupnost. Danes je položaj jasnejsi in slo-vanski politiki so si ustvarili že pre-cej jasno sodbo. Pomisliti je treba predvsem, da smo imeli tri leta vsernogočno vlado b r e z parlamenta, — a zdaj imamo moćan parl^nent brez prave vlade. Secfcnja vlada sama je izjavila takoj pfvi dan, in tej izjavi do-sledno tuđi Opravlja svoje posle, da je le provizorna*^ jako omejenim programom. Odkod torej nakrat tako dalekosežni programi in nacrti, za "katere bi bilo treba v današnjih raz-merah pač le jako močne vlade, naslonjene na moćan - iament?! * S dejanskim položajem se ne da aviti v sklad ideja, naj bi se dal v pomoč parlamentu izven-parlamentarni državni svet. v katerem bi sedeli strokovnjaki vseh vrst, in ta bi izdelal temeljne osnutke bodoče ustave itd. Nenemške stranke so danes za-Dored odklonile tak d r ž a v n i s v e t iz načelnih vzrokov. Tuđi Jugo6lovan*i klub se je enako izja- I viL Mi ne potrebujemo nikakih i z~ venparlamentarnih korpo-racij s tako važnim delokrogom, kajti mi imamo tu parlament, ki si je dobro svest svoje važnosti in svoje ve'jave. Ako bi trebalo polcg par-lamentarcev se kakili s t r o k o v ■ n j a k o v. bi jih pač našli v centralnih uradih in drugod tuđi. Potrebujemo pač pa nujno parlamentarno vlado, ki bi bila — ker naslonjena na močan parlament — moCiia dovolj, da bi se mogla lotiti tako velike naloge. Slovanski politiki smatrajo, da bi tak državni svet oviral raravni potek in razvoj velikih političnih in socijalnih problemov, ki silijo v ospredje in kriče po rešitvi. V Nem-č'iii prihaja na površje \r vseb zveznih urža\ ah demokratizacija vsega javnega in političnega življe nja. Avstrija se tuđi hoče razvijati v smislu tega svetovnesca stremljenja, roda, zakaj ne s parlamentom in ž njim sporazumno parlamentarno vlado. — marveč z izvenparlarr.entar-nim državnim svetom? Kakršne so razmere danes, bi vlada sestavila ta državni svet tu na Dunaju. kakor da je Diinai ćela država; in veliko večino bi sevc.ia zo-pet irneli Nemci. Da bi taka gora rodila le smešne miške, je umevno samo po sebi! Kar pišejo listi danes o pre-membi sistema, o novih zvez-dah na pclitičnem obzorju — kakor knez Schv/arzenherg. gn-»f Silva-Ta-rouca. q:roi Mensdorff. baron Trnka, baron Mussarek, dr. VVeisskirjh^er Ud. — so vse le prazne kombinacije. Predsednik Jugroslovanskcpa kluba je bfl danes popoldne pri n;ini-strskem preJsedrnku in mu je na-znanil odklonilno stališče kluhovo nasprot! ideji — državnoga sveta. Obenem pa mu je podal pozitivne nasvete, kako urediti notranje politične, ustavne ?« državnopravne odnošaje v monarhiji. Iz državnega zbora. iMinister Hofer o prehrani preblvalstva. D u n a j, 7. julija. Zbornica je danes slabo obiskana in govorniki imajo malo t>oslušalcev. Zanimanje je vzbudil le govor ministra H 6 f e r j a o prehrani prebival-stva. Poslanci so z veliko poznrnost-jo poslušali izvajanja ministra, ki ni prikriva!, da se nahajamo glede prehrane v težavnem položaju. Pred prcliodom na dnevni red je odgovarjal fml. Czapp na interpelacijo posl. Pantza radi žetvenih do-pustov. Odgovor objavljamo na dru-gem mestu. Zbornica nadaljuje nato debato o prehranjevalnih vpraša- n j i h. Poslanec Demšar poudnrja. kako huda bremena mora prenašati ziasti kranjska dežela, ki se nahaja v vojrsem ozemlju. V na^protju z zakonom o vojnih dajatvah mora Kranjska dajati mnogo več nego druge de-žele. Vojaške oblasti so samovoljno omejile gospodarski promet. Začetkom vojne so rekvirirali ogromno število živine, toda rekvirirane živine niti krmiti nišo mosli, mno^o je je zbolelo in tako ie stanje živine na Kranjskem danes hudo decimirano. Vojaške oblasti plačujcjo živino na Kranjskem mnogo prenizko — ogrski kmet dobi dvakrat toliko. Rekvizicije postajajo vedno ncznosnefše. Poljski soc. demokrat Reger in češki soc. dem. dr. W i 11 razprav-ljata o dogodkih v Vitkovicah. Posl. Rcger poudarja. da se je opasn# gibanje razširilo po celem moravsko-ostravskem in Slczijskem industrij-skeni ozemlju in da sega tuđi žc Cez meje. Prvotni vzrok tega gibanja je sicer nezadostna prehrana, vendar pa ni prezreti, da so še globokejši vzroki. Delavstvo, ki je danes pod vojaško disciplino iv kateremu s& bile vzete vse svobosčinj in pravice, zahteva ne le zvišanjc mezd. tciuveč tuđi povrnitev drzavltaribki!1 iravic. Dr. VVitt poudarja, da vlada ined de-lavstvorn brez ra^liVe stran!-: in r.a-rodnosti popolna >ol-ciarnosr. Treba je takojšnje blagi>??c;Lii3 intervencije, da se obvaruje Jržava ncfzmernc škode. Vlada na: st >r vse, kajti do-sedanja gospadarsKa l*c\1a ^' osir dobivamo tuđi iz zase-dene Poljake in Srbije, toda to vza-me armada za sebe. Položaj je bil lani vsekakor mno^o boljši. Lani smo dobili iz Romunije 10 milijonov stotov, letos komaj polovico. Zato imamo se-daj težave s kruhom in moko. Upamo pa, da smo n a j h u j š e t e prestali in da homo z novo letino sha-jali, tuđi Če se morda romunski izvoz zmanjša. Rekvizicije naj se ne vrši-jo nasilno. Oštro in bezobzirno se naj postopa le proti tustim, ki se ho-čejo rekvizicJjam odte^niti. Zloporabe pri rekvlzicijah se naj takoj na-znanijo ministrstvu. Om. Hftfer razpravlja nato q or-ganizačnih vpraSanjih ter nadaljuje Uživanje mesa sebo moralo zopet reducirati, dokler so nam na razpolajfo druga živila nove letine. Vlada je namenila za cene-n o meso 300 milijonov kron. Pr-vfh 90 milijonov Je izdala v aprilu, maju in juniju, drugih 90 izda v Juliju, avgustu in septembru, v IH. kvartalu pa bo izdala le 30 milijonov, tako da ostane za hujše čaše IV. kvartala še 90 milijonov. Posebno važno je v pr a š a n j e preskrbe s krortpirjem. Lanska letina je bila slaba, mnogo krompirja se je pokvarilo, letos smo morali poseči ćelo po semenjskem krompirju. Bati se je bilo, da bo vsled tega letošnja letina še slab-Ša. Zato smo skušali dvigniti produkcijo med drugim tuđi s tem, da smo zvišali cene od 15 na 17 vin. Krom-pirjevi nasadi so letos večji, upajmo, da borno letos bolje gospodarili in da bo letošnja kampanja boljša. Ne po-zabimo pa. da je krompir občutljivo blago. Zboljšati bo treba v tem oziru predvsem transportne raz-mere, Vto svrho je bil ustanovljen v ministrstvu za prehrano poseben transportni departement NczadovoiJIva je bila tuđi letina v s o C i v j u. Treba bo rviSati cene. Težavno je vprašanje preskrbe z maščobo. Vrše se poskusi, da bi se dobivala trda maščoba iz ko-ruznega olja. Preskrbo s sadjem ovi-rajo visoke ogrske cene. Oddati moramo nekaj sadja tuđi Nemčiji in sicer 50t;0 vagonov. Produkcija s 1 a d k o r j a je postala manjša. Za vkuhavanje sadja ne moremo prepu-ščati sladkorja privatnim gospodinj-stvom; kar imamo sladkorja na raz-polago, damo tovarnam, ki ga morajo porabiti za marmelade. Minister končno obžaluje, da ni-manio nobenih rezerv, vsled česar nastajajo časih jako neprijetne situ-vacije, kakor n. pr. v Vitkovicah. C. kr. urad za prehrano bo vse storil, da aprovizačno organizacijo čim najbolj jpopolni in olajSa prebivalstvu težke ćase. (Živahna polivaia.) Pos!. W i c h 11 (Nationalver-band) ttxži, da se Čehom boljse godi kot Nemcem ter ponavlja staro bajko, da so češki kmeti mnogo živil skrili, da bi imeli Rusi kaj jesti, kadar pridejo v deželo. Posl. dr. R e n n s r (nem. soc. dem.) slika bedo delavskih slojev v velikih mestih. Največja ovira za dobro organizacijo prehrane je naše razmerje napram Ogrski, ki je bila v mirnih časih ziasti dobaviteljica Du-naja, efenes pa je svoje meje kratko-inalo zaprla. Nujno potrebno je, da si izdelamo za prihodnje Ieto podroben . go&podarski nacrt. PcoL li r a s k y (Česky Svaz) hvali, da je minister govoril neprisi-Ijeno in odkrito. Iz njegovih besed pa izvira, da se moramo pripraviti še na nadaljno pomanjkanje. Posebno hudo bo prizadeto prebivalstvo, če bo pri-manjkovalo še premoga. Zakaj pusti vlada, da se toliko premoga izvaža? S tem da namerava vlada omejiti do-mačo potrebo premoga, zapreti sole iu gledališča, reducirati obrat v neka te rili industrijah, kriza še nikakor ne bo cdpravijeia. Govorili so na to še nekateri govorniku nakar je bila debata zaključena. Prihodnja seja v torek. Intsrn^ijB in honfmacijB. gDunaj, 6. julija. Proračnskf odbor poslan-ske zbornice je imel vceraj prav živahno, včasih prav burno sejo. — Italijanski poslanec dr. G e n t i 1 i bi irnel že dopoldne utemeljevati svojo resolucijo. ki zahteva. da treba iz-pustiti domov vse internova-ne i n konfinovane državljane in jim nagraditi vso škodo, ki jim je nastala vsled takega neopravičenega postonania. Ker pa ni bilo navzočega nobenejra zastopnika vlade, je pred-lairal. naj se razprava odloži in po-vabi k seji notranji minister. To je bilo sprejeto in seja prekinjena. Ko sta pa prišla notranji minister grof Toggenburg in ministrski svetnik dr. S w o b o d a, se je seja zopet nadaljevala. Dr. G e n t i 1 i je obširno uteme-!jeval svojo resolucijo. Opisoval je prizore, kako so se vršile aretacije državljanov in kako se je potem ž njimi postopalo. Dokazuje nezakonitost in neopravičenost takega rav-nanja, zahteva za vse popolno svo-bodo in možnost, da se lahko vrnejo v domovino. Dalje so govorili poslanci Zen-ker, dr. Korošec. Pittoni, dr. De-gasoari. dr. Diamand in vitez Halben. V razpravo sta posegla tuđi notranji minister in ministrski svetnik Swo-boda. Poslanec dr. K o r o š e c je pole-miziral proti ministru Toggenburgu, ki je zatrjeval, dagasrceboli, ker je med interniranimi in konfinira-nimi državljani toliko nedolž-n i h ž r t e v. Toda ministrovo srce dancsnivrazpravi, ali zahte- vati moramo od njega, d a s p o š t u-jezakon. — Ker je minister izrazit prepričanje, da noben uradnik ni krivično postopal proti osumljenim dr-žavijanom, navraja govornik slučaj takratnega koroškega deželnega predsednika Fries - Skeneja, ki je 6. avgtista 1914. poklical k sebi škofovskega kancelar ja dr. Ouitta ter mu povedal, da namerava vprizo-riti gonjo proti slovenski duhovščini na Koroškem, in ga je prosil. naj bi tuđi on sodeloval in s tem olajšal no-vemu škofu stališče nasproti Slovencem. — Baron Fries - S k e n e je naznanil kancelarju, da bo dal slovenske duhovnike zapirati ob belem dnevu in ob nasajenih bajonetih, — in dolgo bodo morali sedeti, čeprav ne priđe dosti iz vsega tega. Ako je torej deželni predsednik dal znamenje za preganjanje, je samo po sebi umevno, da šo imeli denuncijanti lahko delo. Nagibi za denuncijacije so bili osebno sovraštvo in narodnostna nasprot-s t v a. Navaja slučaje slovenskega pisatelja M e š ko t a in župnika Ra-ž u n a v St. Jakobu v Rožni dolini, ki je pač moral biti odstranjen, da bi se ugonobila tamošnja slovenska šo-Ia. — Potem navaja preganjanje na Štajerskem, Kranjskem in Primor-skem, zahteva, da se vendar že enkrat konca s takim krivičnim prega1-njanjem državljanov, k i morajo dobiti primerno odŠkod-nino. Odpravijo naj se tuđi vse po-sledice, ki so jih trpele nedolžne žrtve, ki jih mora Čutiti narodno hrvatsko učiteljstvo pri dokladah, urad-ništvo pri avanziranju, duhovščina pri kompetencah m vsi oni, ki so pri vojakih, z onim slovitim »p. u.« (po-litisch unverlasslich). Zahteval je posebno pri teh zadnjih, naj se vsak slučaj temeljito »prelustrira« in naj se odstrani ta označba, kjer je neutemeljena. Ko je prišei Fries-Skenena Primorsko, so se tam . nadaljevala preganjanja Slovencev in Hvatov. Kako je hotel Fries-Skene oško-diti našo narodno stvar na Primor-skem, se more razodeti iz gimnazijske afere na Voloskem. Za večino uradniških otrok je bila ustanovljena nemška gimnazija, — a da se tamkajsnja gimnazija ugonobi, so morali konfinirati ravnatelja in nekaj profesor-j e v. Izreka se za izpustitev vseh še interniranih in konfiniranh, zahteva povmitev vse škode in posebno od-pravo famozne označbe »p. u.«. Razprava se bo nadaljevala pri-hodnji teden. Pričakuje se z gotovost jo, da bo taka resolucija sprejeta. Preganlanjte koroških Slovencev. gr Dunal, 6. julija. Poslanec dr. Korošec in tovariši so danes po^ dali temeljito interpelacijo o prega-njanfu koroških Slovence v. — Ta interpelacija je zelo obsirna; napolnjuje celih 86 strani kancel. oblike, pisanih s pisalnim strojem, ln navaja ćelo dolgo vrsto kričečih sluča-jev do najnovejšega časa. Nagodbenl odsek. V petek se je konstituiral nagod-beni odsek, kateremu pripade velika naloga, da preizkusi med avstrijsko in ogrsko vlado doefovorjeno novo nagodbo. Za načelnica tega važnega odseka je bil izvoljen poslanec dr-Krek. Restituclja redneca sođstva. Parlament je razveljavil cesar-sk'e naredbe glede odprave porotnih sodišč in podreditve civilnih oseb pod vojaško jurisdikcijo. Vlada je iz tega sklepa že izvedla konsekvence ter je v »Wiener Zeitung« z dne 7. julija razveljavljenje publfclrala. Z dnem publikacije morajo biti torej vsi procesi, ki bi se morali vršiti pred poroto, pa se nahajajo pred takpžva- Stran 2. „SLOVENSKI NAROD*, One 9. julija 1917. tttrsm^ &----------------------------------------------------■ frimi izjemnimi senati, nadalje vse kazenske zadeve proti civilnim ose-bam pred vojaskimi sodišči ustav-I j e n i. Slovenski kmet in vpra-šanje prehrane. g Dunaj, 7. julija. V včerajšnji seji poslanske zbornice je govoril tuđi štajerski poslanec B r c :i č i č (Jugoslov. klub), iz kate-rega zanimivih izvajanj posnemamo sledeče: Posl. B r e n č i č je pričel slo-.vensko in dejal, kako težko prona-Šamo grozote triletne vojne in kako ječimo pod težo strašnega nedosta-janja živih' Nemško nadaljuje pravi, da vlada hoče vzeti kmetu ves priđe-1 e k, S tem utegne doseći ravno na-sprotno tega, kar namerava. Vlada naj s takimi nacrti sploh ne prihaja na dan. Kmečka žena z etroci in starci na vratu se vendar ne bo mogla nastavljati, kakor delajo po me-stih. — Biča posebno sistem štajer-skega namestništva, kako nastavlja nakupovalce živine in žitne komisarje. V Mariboru je žitni komlsar neki S e i d 1 e r, ki okraja ne pozna in o ćeli stvari njma niti pojma. V Ljutomeru je pa neki celjski postopač Vanko, ki počenfa same ne-umnosti in ljudstvo nadleguje. — V Ptuju je za žitne^a komlsarja neki Zid R e i c h, ki straši žene in starce z vojaki in bajonetf, če bi ne dali vse-ga, kar imajo. Lani so morale občine oddajati neoluščeno koruzo na kolodvor v Ptuju, kjer so jo skladali v blato. Župan Rižner je opozoril na to komisarja dr. Steffana, da se tako vendar ne srne delati, nakar je ta odgovori!, da pač vso odgovornost nosi Reich (zato on ničesar ne ukrene!). V Mariboru je rekvirira! živino neki W e b c r, ki je č e v 1 j a r, ki naj bi sodil konita. ne živino. V Soštanju pa je neki \V u 11 i. ki svoje življenje se ni imel repa v hiši, zdaj pa je na-enkrat — strokovnjak. Pri vseh teh ljudeb je edina stro-kovna sposobnost ta, da so s 1 o-venski renegati in nemško- naći jonalnega mišljenja. Nato opisuje, kako so lani na Siajerskem rekvirirali živino. — Na Spod. i>tajerskem so morali daiati po 1500 glav v e č, na Srednjem ^tajer-skern 1000 glav v e Č, — a n a Z g o r. Stajerskem po 5flO glav manj nego je bilo od poljedelskega ministr-stva določeno. — Pod I e t o stare in breje krave bi morali kmeto-valcern pustiti. V živinskih klavnicah na bojnem polju vladajo čudne razmere. — V Z I o č o v u je lani bil poveljnik klav-nice neki budimpeštanski odvetnik, ki se je razumel na posle kakor zajec na boben. — Živina ni dobivala prl-merne hrane, ne vode, zato je postajala suha in mršava. Pri odjemanju konj bi morali gosnodarju plaćati ceno, ki je zdaj običajna. Plačujejo čCH>—lonn K. ko je danes cena se enkrat tolika. Potom okr. glavarstva v Ptuju so Šle prošnje na V. armadno povelj-stvo, naj bi vojaška uprava dala na spomlad vsaj 100 parov konj za ob-delovanje. Odklonjeno. Ko so pa bila polja kolikortnliko obdelana, je pri-šel neki polkovnik z adjutantom, k i je ponudil — 500 konj za ob-d e I o v a n j e. Konji za dirko naj se sploh r.-* vlaške potrebe rekvirirajo; ta-kL.va luksusa v teh težkih časih ne potrebujemo. Saj kmetu, ki mora vendar obdelatl polje, časih vzamejo iz hleva zadnH rep! Letos hoče imeti vlada 'O^ć sena y primeri z 1 a n s k i m pridelkoin, toda to je strašna odredba, k a j t i letošnje košnje dajejo ko-maj polovico lanskega sena. Cene kažejo strašno razlike. Producenti morajo oddajati blago centralam po nizkih ali zelo zmernih cenah. konsumenti pa drago plačujejo. Za pšenico đa:2jo 34 K, rnoko prodajajo po 120 K; fižol plačujejo po 40 vin., — prodaja se pa po 4 K do 4 K 50 vin. Kam gie ves ogromni dobiček? Opozaria vlado in posebe ministra Hoferja, naj se te kričeče raz-tnere vendar urede in naj se plačuje producentom v Avstriji tako, kakor na Ogrskem. Ali ni čudno to, da imamo v Avstriji nižje nakupovalne cene, prodajne pa višje In malo živeža. Značilno je tuđi dejstvo, da je na-jela N e mč i j a na Cgrskem ogromna posestva, ki jih obdeluje z r u -skimi vjetniki. N!č pa še ni sll-Šal. da bi Avstrija kaj podobnega izvršila- Zato pa gladujemo, civilistf, kakor vojaki! Govornik je žel opravičeno po-bvalo. Za vpulavitei ostavi razmer i ROSli li U2TOII8L V imenu Jugoslovanskega kluba so podali poslanci dr. K o r o š e c, profesor Spinčič in dr. Bal jak dne 3. julija sledečo interpelacijo na ministrskega predsednika: V zmislu zakona z dne 22. febru-arja 1SS0 drž. zak. št. 1S je c. kr. av-strijska vlada upravičena in dolžna vplivati na principe uprave v Bosni in Hercegovini. Oprti na ta pozitivni zakoniti predpis in izpolnjujoč svojo narodno dolžnost, smo smatrali za absolutno potrebno staviti in utemeljiti to interpelacijo. Cesar Franc Jožef 1. je 17. febru-arja 1910 dal in razglasil ustavo za Bosno in Hercegovino. V Najvišjem lastnoročnem pismu z dne 5. oktobra 1903, s katerim se odreiajo preddela za bosansko-hercegovinsko ustavo, se nahajajo izraženi ti-le principi: »Kot nepremieni cilj mi je pred očmi in to je moja trdna volja, da se deželanom Bosne in Hercegovine dado in zajamčijo državljanske pravice v polnem obsegu. Poleg svobode osebe in vere, varnosti Iastnine, časti, šeg in na-vad, poleg čuvanja hišne pravice in svrobode časopisja, kar je zajamčeno že z obstoječimi zakoni, naj se postavi svoboda potovanja in naselje-vanja, pisemska tajnost, kar se tuđi /e sedaj strogo vpošteva, pravno varstvo pred pristojnim sodnikom, reticijsko pravo, društveno in zboro-valno pravo pod izrecno zakonito zaščito. Prcšinjen prepričanja. da je po-delitev ustavnih naprav nujna za-hteva kulturnega stanja prebival-stva, potreba uspešne garancije zakonito priznanih državljanskih pra-vic. ki naj se še podele, odrejam, da se zadosti potrebam prebivalstva po primerni udeležbi na deželnih zade-vah potom deželnega zastopa.« Prišla je aneksijska kriza, ki je pomenila ogroženje svetovnega miru in ki je velika većina bosanskega in hercegovinskega prebivalstva (moz-limi in pravoslavni) ni z veseljem sprejela. Meseca februarja 1910 je bila dana ustava in državljanske svobo-sčine in se je razglasila ustava. Maja •stega leta je obiskal cesar Bosno. Pot cesarja skozi vso Bosno in Hercegovino ie bil triumf vladarja, okra-?en z navdušenjem, Ijubeznijo in hva-ležnostjo vsega prebivalstva brez razlike veroizpovedanja. Redko je bil ka vladar tako prisrčno od prebivalstva sprejet. Sabor se je otvori! in je deloval z izredno požrtvo-valnostjo in voljo za delo. Mnogo pomanjkljivosti v upravi je bilo od-pravljenih, narod se je z zaupanjem in pričakovanjem oziral na svoje za-stopstvo, in oba ministra Burian in Bilinski sta mogia v delegacijah po-ročati najboljše o saboru. Prišla je vojna. Takratni dežel-nl šef, ki si je stekel žalostno slavo, je odpravil v.«e državljanske in člo-veške pravice. Popolnoma nedolžne državljane so zapirali in tirali v ka-semate v Aradu. Izredno veliko šte-vilo deželanov so vzell kot tale in mnogo izmed njih so brez vzroka nostrelili. Potiorek je ustanovil takozvani varstveni zbor; v ta zbor so sprejeli najbolj dvo-mljive individuje. nekate-ri so bili radi tatvine, goljufije, ropa večkrat kaznovani, in jih oborožili. To, kar je prebivalstvo trpelo pod grozovlado teh band. ni mogoče popisati. Kjerkoli so se pokazale, je bilo na dnevnem redu nasilje, umor. rop, tatvina in zaziranje. Umevno je pač, da tnkemu deželnemu šefu ni bila po v.i.i; kontrola deželnega zbora in je on odredil, da bi se z zvija-čami razpustil bos. herc. deželni zbor — ali cesarja Franca .ložefa 1. ni bilo mogoče pripraviti do tega. da bi ljudstvu omejeval njegove pravice. Proti deželnemu zboru je bil tuđi oni del uradništva. ki je hotelo brez kontrole v svoj prid delovati po svoji volji. Deželni zbor je bil raz-puščen in uprava je mogla brez kontrole deiati, kar je hotela. Posledice tega stanja brez kontrole so bile zlorabe, poneverjenja in goljufije raznih organov. Sedaj se nahaja znatno šte-vilo višjih uradnikov v kazenski pre-iskavi radi gori navedenih zločinov. Ova uradnika sta izvršila samomor. Vodi se še več preiskav zaupno, ne da bi kaj prišlo na svitlo. Treba le omeniti skandalozno trgovino s konji v Banjiluki, v katero so bili zapleteni višji uradniki. Konkretna dejstva borno podali v prihodnji sesiji delegacij in državnega zbora. Po obstoječih upravnih zakonih je v Bosni in Hercegovini vlada vezana na budget, ki ga sprejme deželni zbor in cesar sankcijonira. Ona ne sme po § 44. ustave ne preleti, ne izdati več neizro jej Je bilo dovoljeno po budgetu. Ako se proračun v dežel- Inem zboru pravočasno ne resi, ostane v veljavi budget tekočega leta, dokler ni novega, postavnim potom sprejetega budgeta. Kaj se godi dandanašnji? Vlada je dobila budget samo za prvo polovico leta 1914. Ona bi morala dr/ati se budgeta strogo v vsakem oziru. Tega pa vlada ne stori v nikakem oziru. Ona izdaja mnogo več in se ne drži pri izdatkih budgetne postave in proračuna. To je protiustavno in škodljivo ugledu države. Tekom tega brezkontrolnega in protlpostav-nega časa brez deželnega zbora, ki bi bil moral biti sklican po šestih me-secih, je bilo vse prebivalstvo od strani uprave odtujeno in vsled po-manikljivih protipostavnih r^zsodeb sodišč je bilo zaupanje povsem oma-jano. Enostranska uprava birokratov z zelene miže je provzročila zlasti v prehranjevalnem vprašanju težke neprilike. Vsled napačnih odredb in pomanjkanja potrebne previdnosti se je dogodilo, da so morale v Bosni in Hercegovini ćele pokrajine trpeti la-koto in da jih je na tisoče umrlo la-kote. Dandanašnji se odvzema kmetu rekviziciiskim potom Še ono malo, kar ima. To je vse posledica brezkontrolnega stanja. V Bosni in Her-cergovini velja še danes, kakor se kaže, v nasprotju z velikim duhom časa princip, da obstojt umetnost vladanja v izvrševanju moči in sile. V modernih pravnih državah obstoja vladna umetnost v pametnem prilagodenju javnemu mnenju, ljud- skemu občutevanju In v upošteva-nju vseh potreb ljudstva in dežele. Bosna in Hercegovina sta edini deželi na zemeljski obli, kjer se ljudstvu ne da udeležba pri deželnih za-devah. Vlada je hotela kot surogat sabora sklicati od nje imenovan svet. To bi bilo v darjašnjih časih smešno in bi se moralo absolutno odklonitl. To je težka krivica, ki jo vse ljudstvo čuti tem bolj boleče, ker je ravno ljudstvo v Bosni in Hercegovini na krvi in blagu, izpolnjujoč državljanske vojaske dolžnosti, ras-m erom a storilo več, kakor katerikoli drugi narod monarhije. Temu protipostavnemu stanju brez kontrole bi se dalo napraviti konec samo na ta način, da se pre-kliče dekret o razpustu deželnega zbora in da se vpokliče na peto za-sedanje. Novim volitvam bi se morali absolutno ogniti. Na tej podlagi vprašamo v imenu Jugoslovanskega kluba: 1. Ali je g. ministrskemu pred-sedniku znano, da vlada v Bosni in Hercegovini brezustavno in proti-pravno stanje? 2. AH hoče gospod ministrski predsednik napraviti temu stanju konec in delovati na to, da se vrnejo ljudstvu v Bosni in Hercegovini ustavne in državljanske pravice? 3. Ali hoče gospod ministrski predsednik vplivati, da se bosansko-hercegovinskl sabor takoj skliče. Dunaj, 28. junija 1917. Podpisi. lii rtu poii. Dunaj, 7. julija. (Koresp. urad.) Uradno se ra::&hša. VZHODNO BOJIŠĆE. Na več točkah fronte v Karpatih je včeraj sovražni ogenji občutno o/i-vel. V okolici Dome Vatre, KirHbabe in v pokrajini ob Ludovi, poteni na obeh straneh prelaza Jablonice Je dosegel časih najvecio silo. Naša artiljerija }c odgovariala z moćnim raz-diralnim ognjem in dobrim uspehom. Pri Kirlibabi jte opuščal sovražnik svoja kritja iarek za jarkom. Sovraž-ne izvidne oddelke, ki so poskušali na več točkah prodreti, smo zavrnili. Pri Stanislavovu so izvršili Rusi po izredno silni artilierifski pripravi več moćnih, a brezuspešnih napadov. Glavni sunek ie zavrnil tu hrabro vztrajaioči ojrrski armadni pešpolk št. 65. Tud! pri Huti in Soiotvini so se pozno popoldne ponesrečili ruski napadi. V prostoru pri Brzežantti je prišlo včeraj Ie do sovražne^ra kratkega šunka, ki smo sa zavrnili. Kako uspe-šna je bila obrani ha tu se borečih nemških in otomanskih čet ter hrabro sodelujočih honvedskih pešpoikov št. 308, 309 in 310 v preteklih dneh, do-kazujem mrtvi sovražniki na pred-polju, Katerih število cenimo na 13.000 mož. V neupravičenem precenjevanju svojega omejenega slučainega uspeha z dne 2. julija, so upali Rusi, da hodo včeraj dosegli s šunkom v masah od-ločitev jkigo • zapadno od Zborova. Pripeliali so en fjardni zbor, nadaljh rje <^ie in močne r^ase konienice ter so postavili na fronti 16 km kakili 19 divizij, mestoma 15 valov v ponovni napad. Ob iuna^kem njstopu nem-ških polkov so se vs! po večumem pripravliainem otjnju od rane?:a jutra do opoldne naprej gnani napadi v ma-sah brez uspeha in krvavo izjalovili. Hrabremu zomborskeniu pp. 23. in izborno sodehijoci c. in kr. artilieri?! jn*e Slaven de'ež na veHkem nspehu včeralšnjega dneva. V opo!d«:iskift Firah je bila napadalna sila nasprot-nika tako zloml.tena. da ie moral, za-sledovan od ognia strojnih nušk ne-ke^a lovskcea oddelka, valoviti na-zai. Sovrazno konjenico, kl so jk> bili pripeliali tia z namenom, da jk> unara-bijlo za zasledovante, smo z ogniem razpršili. Sovražne izdube so izredno težke, naše ostajalo v zmernih mejah. Enako brezuspešen |e bil proti 8. do-poldne tik fugo - zapadno od Zborova obnovljeni ruski napad. Pri Batkovu - Zviž'nu se le popoldne ponesrečHo več proti avstro-ofirskim četam izvršenih napadov. V kar na}boli hrabri obrambl in v silno ljuti borbi le gydrskl in szombathel-skl pešpolk St. 83 sovražnika popolnoma vnrel nazal Avstro - oprska in nemška artilieriia sta tudl tu izborno sodelovaJi ter prizadehill skupa] s pe-hoto sovralnHiu kar nafvečte izgube. ITALIJANSKO BO.flSCP. Ražen o zvlianem delovanlu p«-trtiH v pokrajini Forno, ničesar po-ročarl. JUGO - VZHODNO BOJISCE. Nobenih dogodkov. Sei generalnega štaba. Dunaj, 8. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠČE. V Karpatih le zmeren sovražni artiljerijski ogenj in slabotno iz vidno delovanje. Pri Stanislavovu |e sovražnik včerai in danes zjatraj z veliko žila-vostjo ponovil svoje napade. Po po-nesrečenem slahotnejšem šunku ie poslal proti 1. popoldne premoćne čete v odločilni napad proti našim pozi-cijam na obeh straneh ceste Stanisla-vov - Kaluž. Vsl napadi so se zlomili ob hrabrem nastopa in izbornem skupnem deiovanju vseh vrst orožja naše miškolške divizije. Sovražnika, ki je bil na malo točkah vdrl v naše najsprednie jarke, smo z moćnim protinapadom zopet vrgli ven. Na-dalnt? napad v večernih urah smo že s svojim artiljteriiskim ogniem zadržali. Tuđi Je ostal danes ziutraj brez pripravljalnega ognja izvršeni sunek brez uspeha. V dolini Bistrice Solot-v;««v? blizu Bute fe sovražnik tuđi postavil moćne sile v napad. Prerz-ku^eni šlezijski pešpolk »Cesar in kralj Franc Jožef I. št. 1.« Je obdržal v žilavem bohi vse svojte postojanke. V davnih nap2dalnih prostorih pretek!ih dni ?e ražen brezuspešnega sovražnega šunka jugozapadno od Zborova ni vršil noben večji boj. ITALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BOJIŠČE. Neizpremenjeno. ?ef generalnega štaba. liiiko nradno pronio. Berolin, 7. julija. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. . Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Dobre razgledne možrosM so sropnjcvale včeraj artiljeriiski boj v nekaterih odsekih flandrske fronte In fronte v Artoisu do precejšnje sile. Armadna skupina nemškc-ga prestolonaslednlka. Skozinskoz živahni ogen] se Je zgostil zlasti pri CernvJu, ob kanalu Aisne - Mame in v zapadni Cham-paf;ni. Po artiljferijskem učinku, kl se je pričel kakor na en mah, so Fran-cozl napadi! z moćnim i silaml od gore Cornillet do Visoke gore. Jugo* vzhodno od Nauroyja smo napad z ogniem in v bližinskem boju z gard-nimi četami zavrnili. Ob Visoki gori snio sovražnika, ki ie bil vdrl v dele spredniega jarka, z moćnim proti-šunkom nekega hanoveranskega pol-ka pregnali. Tu so Francozi iznova izvršili sunek ter še enkrat vdrli. Zopet smo jih s protisunki in v ljutih bojih moža proti možu popolnoma vršli naza]. Izvldni sunkl ob Brimon-tu in pri Cerny)u en Dermois so nam prinesl! veliko števflo vjetih. Armadna fronta general-ffeldmaršala vojvode Al« brehta Wurtemberškeg4». Pri večkrat oživljafočeai ognju aobenib večjib bojnih čiaov. Dan m noč ie bilo letalsko delovanje zelo živahno, 8 sovražnih leta/ in en priveznl balon srao zbili. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna skupina gener. feldmarsala princa Le- opolda Bavarskega* Bitka v vzhodnB Galiciji Je do-vedla včeraj do izredno krvavega poraza Rusov. Po večurnem močnem iiničevalnem ognju se je rano zjutraj pričel ruski napad med Koiijutai in Lavrikovci. Z vedno novlml, globo-ko razporedenimi silaml so jurišale ruske divizije proti naši fronti. Vsi napadi so se s kar najtežjdmi Izguba-mi ponesrečiU. Tuđi uporaba oklopnih avtomobilov Je ostala za Ruse brez haška. Razbili smo jih. Nazaj valoveče mase so napadle naše lov-sKe flotiljje iz zraka. Pripravljeno konjenico je razpršil dalekosežni ogenj. Pozneje je napadel sovražnik, ne tneneč se za žrtve, bolj prot severu do železnice Zločov - Tarnopo! in med Batkovom in Zvižinom. Tuđi tu ni prišel naprej. Povsod smo ga zavrnili. Pri Brzežanih In Stanislavovu ter na nekaterih točkah v predgorju Karpatov so se tuđi močni ruski napadi z Izgubami ponesrečili. Vpleniena povelja v franeoskem jeziku kažejo, kdo je rusko vojsko pognal v napad, ki ft ni prinese! no-benega uspeha, pač pa krvave žrtve. Renske, badenske, turinške, sakson-ske in avstro - ogrske čete si dele čast današnjega bojnega dneva. Armadna fronta generaln obersta nadvoj. Jožef a. V Karpatih na mnogo mestlh živahno bolno delovanje. Na več toČ-kah smo zavrnili ruske šunke. Pri armadni skupini generalfeld-maršala v. Mackensena in ob makedonski fronti je položaj neizpreme-njen. Prvi generalni kvartlrnl mojster v. Ludendorff. ■ ■ Berolin, 8. julija. (Kor. urad.) Wolfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina presto* lonaslednika Ruprehta* Ob obali, v odseku Ypres in Wytchaete ter pri Lensu in med Sommo in Oiso menjajoče se močen strelski boj. Dočim smo vzhodno od Ypresa zlomili angleske izvidne šunke, se je posrećilo našim izvidnim od-delkom vjeti severozapadno in zapadno od St. Quentina več mož. Armadna skupina nemškc-ga prestolonaslednika. Po čez dan močnem artiljerf}-skem učmkovaniu so izvršili Francozi proti večeru z močnimi silami v napadu vzhodno od Cernyja naprej. Naskok se je v našem ognju in v boju z roenimi granatami z velikimi iz-guba mi zlomu1. Z istim neuspehom se Je končalo po noči več sunkov proti našim jarkom južno od pristave La Bovelle in jugozapadno od Aillesa. Našim napadalnim četam se je po* srečilo nenadno napasti sovražno stražo pri pristavi Mennejean, južno od ceste Laon - Soissons. V zapadni Champagn! smo včeraj zjutraj zavrnili nadalnB napad Francozov pri gori Cornillet. Na levem bregu Mose se Je stop-njeval zvečer artiljerijski ogenj do večje sile. Po noči so izvršili Francozi močen napad ob visini 304 In na zapadnem pobočju Mort Homma. Sovražnika smo zavrniti. Za nekaj ko-sov jarkov se boji še vrše. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode Al-brehta VVflrtemberškega. Ražen včasih ožlvljajočega se ognja v lotarinškl ravnini m ražen brezuspeŠnih bojev v pred polju ob kanalu med Renom in Rono nobenih posebnih dogdkov. V noči od 6. na 7. t. tn. so se izvršili poleg metanja bomb blizu fronte tuđi napadi iz zraka na nemško ozemlje. Sovražni letalci so vrgli na westfasko industrijsko ozemlje, na Trier in okolico, nadalje na Mann-heim, Ludwigshafen In Rodalben skupa j nad 100 vžigalnih bomb. Vojaške škode ni bilo. Eno sovražno letalo smo vjelL Dne 7. julija zjutraj }e nato na-padla neka naša letalska flotilja London. Proti 11. dopoldne |e izdatno metala bombe na doke, pristaniške in skladiške naprave ob Themsi. Opazovali smo razstrelitve in požare. Neko angleško letalo, ki se Je dvignilo v obrambo, smo nad Londonom zbili. Tudl na Margaće ob vz-hodni obali Anglije smo metali bombe. Vsa naša letala so se vrnila iz-vzemši eno, ki se je v sili spustilo na morje in katerega naše pomorske vojne sile nišo mogle več spraviti. V bojih v zraku bi vsled obramb-nega ognja na fronti so izgubili nali nasprotnikl včeraj 9 letal. Eno Je zbO poročnik Wolf, ki Je s tem dosege! svojo 30. zmago v zraku. i 01. srev. .SLOVENSKI NAROD", dne 9. julija 1917. Stran 3. VZHODNO BOJISCE. Krmadna fronta general- felđmaršala princa Leo- polda Bavarskcga. Armadna skupina general- oberstav. Bohm - Ermoiliia Na bojišču med Stripo hi Zlato Lipo Rus! niso mogli po brez us posnih žrtvah prejšniih dnf obnoviti svojega napada. Danes zjutraj se ie napad brez strelske priprave pri Zborovu z izgu-baraf zlomil. Pri Stanislavovu so se vršili včeraj in danes zjutraj boi!. Avstro-ogrski poJki so tam v bUžinsketn boju zavrnfli več ruskih divlzil, katerih napadahu valovi, zredčsni od našega uničevalnega ognja, so bili prodrli do mihovih poziciji. Tud* pri Huri v gorenji dolini Bistrice Solo*vinske, smo zavrnHi napad Rusov. Pri ostalih armadah vzitodne fronte ie ostalo bolno defovanje v zmernih mejah. Ob makedonski fronti je položaj neizpremenjen. Prvi generalni kvartfrni raojstcr v. Ludendorff. Ruska ofenziva. Rusi so priče!i s svojo novo ofenzivo na isti točki, kjer so morali vsled te/kili svojih izgub dne 2. julija prekiniti boj. Gorišče ruskih bojev dne 1. julija moramo iskat: v prostoru pri Brzežanih. Klub silnim naporom pa se Rusom ni posrećilo doseći tu kak uspeh, pač pa so bolj proti severu pri Konjuhih nekoliko vpognili našo fronta. Vsled tcc:a slu-čajnega uspeha so Rusi dne 2. julija nadaljevali s svojimi glavnirni boji v prostoru Konjuhi - Zborov ter se jim je res, posrećilo, iztrgati nam kos ozemlia. vrzeli v naši crti pa vcndar niso mogli razsiriti ter so si Rusi na-kopalf samo nove si!ne izgube. N'ato je rastopila pavza v bojih. med katero so se tako napadalci. ka-kor branitelji pripravljali na nove boje. Pri Zborovu Rusi niso mogli ničesar več opraviti. Poskusili so s šunki pri Brzežanih in Stanislavjvu, a povsod zaman. Dne 6. julija •■ j je nato bitka raz-vne'a do skrajne sile. Boji so se vršili Tla fronti Brzežani - Zborov. pa tuđi pri Stanislavovu in v Karnatih. O poteku boja in zavrnitvi vseh silnih rnskiii napadov porocata dosti obzirno naše in nemško uradno po-ročilo. Kakor je razvidno iz teh po-rocil. so zastavili Rusi svoje glavne sile v prostoru pri Zborovu. kier so Rusi o6i vidno precenjev^li svoje za-četne usnehe ter so bili mnenja. da jim bo mogoče z zadnjim odločilnim stmkom omajati in pred reci naše vrste. Rusi so bili v pavzi od 2. julija sem zbraii na tem mestu kar najvecje mase, zlasti rudi čete. ki prej se niso bile v boju. med njirni en . gardni zbor. Za napadalnimi divizijami je stala pripravljena moćna konjenica, da izpopomi doseženi uspeh. Oklopni avtomobili so podpirali delo pehote. Od ranega Jutra sem so valovile ruske divizije proti našim pozicijam, zlasti ob cesti Zborov - Zločov, vsi naskokl pa so se razbili ob odporu branireljev. Na fronti, široki manj kakor 10 km, \e prodiralo tekom dopol-dneva ° do 10 ruskih divizij. Večji ael teh čet pa je oble/al na boiiščn. pokošen od artirjerijskega ognja in ognja pušk in strojnih pušk. Niti carska Rusija ni pripravila svojemu ljudstvu takega klanja, kakor dne 6. julija revolucionarna Rusija, seveda pod pritiskom entente. Temu naspro-ti pa so naše izgube majbne. Boj pa se je raztegnil tuđi proti nevera od Zločova na crto Batkov-Zvižin. Nekaterim ruskim oddc.lkom se je posrećilo vdreti v dele naših po-zicij. naši polki pa so jih povsod zo-pet vrgli ven. Tako se je konca! tuđi ta dan s popolno raso zmago. ker se Rusom ni nikjer posrećilo prebiti naših črt. Da pa s tem boji še niso končani, je jasno. StockhoJm, 7. julija. Glasom pc-trograjskih poročil se je zahvaliti za dejstvo, da se je ruska ofenziva posrećila, desetdnevni artiljerijski pripravi. Ruski listi pravijo, da se še nikdar ni porabilo toliko municije, kakor to pot. Zadnje dni ni odšlo na fronto nič manj kakor 530 železniških vozov municije in 250 vagonov strojnih pušk. Lugano, 7. julija. »Corriere delia sera« poroča. da je ofenziva stala Ruse nad vse krvave Izgube, da pa bo bitka trajala se več tednov. Petrograd, 7. jutija. Vse petro-šrajsko časopisje govori o tej novi ruski ofenzivi. Gotovi socijalisti cm časopisi vidijo v tej ofenzivi novo zrnato revolucije ter pravijo, da temelji ta ofenziva na demokratičnem Jjestu za mir, ne za separatni mir, Pač pa za splošni mir svobodnih na- RUSKO »JRADNO POROClLO. 4. julija. Zapadnafronta. V smeri na Kovel na obeli straneh artiljerijski ogenj. V smeri na Zločov so naši izvidni oddelki v okolici vaši Godova vplenili 11 nemskih strojnih pusk. Nemški oklopni avtomobil. ki je skusal suniti v smeri na Viške, je naša artiljerija pognala. Na vzhodu in jug^ovzhodu od Brzežanov artiljerijski boj menjajnče se sile. Naša ofenzivna skupina ni izvršila danes nobenega napada. Z ognjem pušk in iz vaši Miečvščov smo zavrnili so-vražne protinapade. Med boji dne 1. julija so naše Cere po Josedanji ce-nitvi viele .^O castnikov in 18.000 mož ter vplcnile 29 topov in 33 stroi-nih pušk. — Kavkaska fronta. Naše čete so po boju zavzele niesto Pepdzavin. — Crno ni o r j e. Neka naša torpedovka starega tipa je za-dela 30. junija ob mino, ki jo je bil par dni prej sovražnik položil. Z ostalih boiišč. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 5. julija z v e č e r. Artiljerijski boj severno od Aisne v okolici Hur-terbise in spomenika« ter v sever-nem delu gozdiča Beau Marais. v Lhampagni v okolici zoro Comillet in na ievem nrepru Mose v okolici visine 304. Na Reims je bilo vrzenih 4CJ0 granat. Z ostale fronte ni ooročati ničesar. Belgijsko porcnjiJo. *. juli j a. Po noči in po d-ievu običaino artiljerijsko delovanje na ćeli fronti. Lens v planierrn. Haag. 7. ju!na. .•> Associated Press« poraća, da rnc^to Lens vrori. ITALUANSKO LRADNO POROClLO. 6. j u 1 i j a. V noči 4. na 5. julij so pomaknili drzni oddelki z neiuidno akcijo neki odsek naše prve crte se-verozapadno Sela na Krasu, pri če-mur so so vratniku v nekaterih izpo-stavljenih postoiankah vzeli vjemi-kov. Pržali so se v pazicijati rroti neposredno pričetim ljutim protina-padom sovražnika. V nastopni noći je poskusil sovražnik po ljuti artiljerijski pripravi znova, da bi zopet osvoji! izgubljeno ozeinlje. Naš za-porn; ogenj in o^enj strojnih pušk ga je pobil. da se je v neredu umaknil, pri čemur je vtrpel občutne izgube in pusti! v naši roki nadainje vjetnike. Tekom včerajšnie^a dne so bombardirale naše baterije z očitnim učinkom sovražno Ribanje čet in ^ovraž-ne transporte, opažene v Adižki dolini, v dolini Travenanzes, v gorenjem koncu Jezerske doline, na cesti v Cepovan in proti Ajševici vzhodno Gorice. 7. j u i i j a. V odseku na Pasubiju (na pobočjih male ara Lasrazuoia) in v pokrajini Vodila na Tolminskem smo zavrnili sovražne iz vidne oddelke. ki so se hoteli približati našim crtam. Na Krasu je bilo delovanje naših iz-vidrrih patrulj uspe^no, čeprav sta jih ovira 1a ogenj in zbiranje sovražnih čet. Naša artiljerija je razpršila so-vražne pri hribu Sellu^e'•> korakaio-če kolone \n voje v dohn; Jalmara, je zadela delav«;ke skupine v prorenjih dolinah Bele in Jezera, ie vstavila močn^ koncentracijo sovra/nega nejnja na pozicije na Vodicah in ]e opetovano učinkovito obstreljevala sovražne crte vzhndno Fajtjesra hri-ba in zapadno Sela. V Albaniji so poskusili v noći na 6. t. m. sovražnt aeroplani napad na Valono, nas odbijalni o^enj pa jih je zavrnil in morali so se odstran;ti, ne da bi se ;im bilo posrećila napraviti kako škodo. BOLGARSKO URADNO POROClLO. 5. jul. Makedonska fronta. V loku Crne in zapadno od Dojran-skeea jezera živahnejsi ogenj sovražne artiljerije. Neki napadalni oddclek ie izvršil v loku Crne posrečen napad na sovražni strelski jarek ter je pripeljal iz njega franeoske vjetnike. Na osta-lem delu fronte zelo slabotno bojno delovanje. — Romunska fronta. Med Tulčo in Mahmudijo ogenj topov, strojnih pušk in pušk. Fraticosko uradno poručilo. 4. j u li j a. Ori jen tska ar-m a d a. Sovražnik je poslal po moč-nem obstreljevanju moćne patruije proti desnem krilu i talijanske fronte. Zavrnili smo jih. Zmerno obojestran-sko artiljerijsko delovanje na ceK fronti. DELO PODMORSKIH COLNOV. Berolin, 8. julija. Uolffov urad poroča: V Atlantskem oceanu je neki naš podmorski čoln zopet unfcil 23.000 ton bruto. V Sredozemskem morju so naši podmorski čolni zopet potopili 11 parnikov in 39 jadrnic s skupaj 50.000 tonami bnita Razne vojne vesti. Bivši grški kralj. 2eneva, 6. julija. »Progres* poroca \7. Londona: Kljub nasprotnim vestern iz Aten velja za gotovo, da kralj Konštantin ni nodpisal svojega odstopa. \ enizelos hoće zato, da novi parlament formalno izreče odstav-lienjc kralja. Nizozemci in krompir. Amsterdam, 7. julija. >^Nieu\\ s van den Dag* piše: Naša trgovina z Nemčiio je normalna, ker dobimo od tam premog, železo in drugo, kar plaćamo 7 izvozom krompirja, sira in drugih pridelkov. Temu nasproti pa izvoz krompirja na Angleško ni v našem interesu, ker za to ne dobivamo ničesar neizogibno potrebnega. Izvoz je samo učinek od Anglije nam vsiljenega dogovora. IBrez te pogodbe bi Nizozemci lahkp sami Dojedli ćelo svojo žetev namesto polovico. Če se dogaja tu. da tepo možje svoje žene. ker te ne prinašajo krornpirja domov, poroča Reuterjev urad s tri-umiom, da imajo na Angleškem krompirja v izobilju, za kar se imajo zahvaliti samo nizozemskemu uvozu. Rusija in Amerika. New York, 6. julija. (Kor. urad.) Petrogradski poročevalec »Associated Press? poroča, ma. je od trgov-skega ministrstva postavljena komisija ^riporočala, da naj se velik del ruskih in sibirskih rudokopov prepusti anieriškemu kapitalu v izrablja-njc. Otok Sahalin naj se prepusti ameriški finančni skupini, da dvigne petrolej in premog. Pogoj je. da se Amerika zaveže, da bo vporabljala čim več ruskih delavcev in inže-nirjev. Pol»aki za vsesJovansko državo. Praga, 7. julija. Poljski jezuit Pa-velski dokazuje, da se je pričelo med Poliaki gibanje za ustanovjtev državne cerkve. Bajc ima tuđi dokaze, da so izdelali Poijaki v Svici prn-vrram vseslovanske dr/avo, ki naj bi obscgala Ruse, Poljake in Čehe. Parada v Parizu. Zeneva, 6. julija. ^Jounial« poroča: Pne 14. t. m. se vrsi v Parizu velika parada čet. katere se bodo ude-ležili rudi TtalUani. Revolucionarna kriza na Spanskem. Ženeva, 7. julija. Kakor poro-čajo iz Barcelone je, špan-ska zbornica zapustila Madrid in nadalj uje svoja posve t o v a n j a v K a t a 1 o n i j i. Novi d e 1 n i parlament je bil otvor.ien v Barceloni. Madrid, 5. julija. (Kor. urad.) Agence Havas. f>evetindevetdeset liberalnih poslancev in senatorjev je podpisalo iziavo. v kateri odobravajo politiko Romanoncsa. Pred krizo. Basel, 6. julija. ^panski vladi zvesti krogi opisujejo predz^o^iovino krize tako-le: Agitator]} iz Katalonije in rcvolucijonami agitatorji se hočejo okoristiti z notranjo špansko krizo. Njiitj se pridružujejo franeoski emisar ji. ki delajo tam podobno propagando, kakor svoj čas v Romuniji in na Orskem. Spanski republikanci ob-Jjubljajo tem emisarjem pomoč Špan-ske v slučaju triumfa revolucije, zato dobivajo od njih denar. Denar se je razdeljeval tuđi med vojake v Barceloni, revolucfjonarni agUatorji so nagovarjali vojake v vojasnicah. Poločen je bil že dan izbruha revolucije in sicer ?stočasno v Madridu. Barceloni in Sevilji. Vlada pa je to preprečila s tem, da je odpravlla ustavne garancije. Francozi so si obetafi od intervencije snanske repuMTke 200.000 mož čet. franeosko brodovno opori-šče v Mahonu in angleško v Las Pal-masu. Po končani vojni naj bi Angli-ia odstopila Spanski Gibraltar proti Ccuti. Francoska pa nemški Kamerun. Med tem pa skuša AngHja z^šesti na niaroški obali najsevernejšo točko. Ksar e! Scsrner. da bi tako resnično obvlodala morsko ožino Gibraltar. PrekHc ustavnih garaneft. Madrid, *. iuJija. (Kor. urad.) Po ministrskern svetu, ki je sklenil pre-klic ustavnih garancij za vso špansko, je razglasil notranji minister noto, v kateri pravi, da skuša v raznih provincijali Španske od upornih ele-nientov vodena agitacija in nebrzda-nos4 gofovegra časopisja napasti tc-mclje države* rn vsakega reda, spod-kopati vojasko disciplino ter napraviti na inozemstvo vrisk, kakor da je Španska razdvojena vsled revoluci-jonarnih strasti in da se .bodo v krat-kem vršili tam največji atentati in nasilja. Zato predlaga ministrski svet razveija vije nje ustavnih ga ran ci j. OkBc prepoveduje časopisju prina-iali vesti o sUvkah, shmfilu gibanju čet, vojaskih imenovanjih in o ladij-skem prometu v teritorijalnih vodah. Prepoved se razteza ćelo fta vojaške komentarje o svetovni vojni. Semite kriza oa iMtM. Na Nemškem je izbruhnila težka notranja kriza, ki je v neposredni zvezi z zunanjim položajem. Kakor so se avstrijski drža\Tiiki vedno bolj prepričali, da je reorganizacija države v smislu samodoločbe narodov neobhodni predpogoj srečnega miru, tako je tuđi med nemškimi demokratičnim! strankami vedno bolj zmago-vala misel. da je na eni strani nujno potrebno izvršiti demokratično reorganizacijo sistema, na drugi strani pa treba, da se Nemčija oficijelno odre-če jrsem imperijalističnim težnjam. Nemške demokratične stranke so prišle do prepričanja. da je mir nemo-goč, dokler ostane nemška politika v dosedanjem tiru. Nemški socijalisti, ki so bili v Stockholmu, so se vrnili* demov pod vtisom. c?a je mogoče skrajsati vojno in doseći časten kompromisni mir s sovražniki Ie s po-polnim preobratom nemške notranje in zunanje politike. Ko se je koncem preteklega ted-na zbral proračunski in nato glavni odbor nemškega državnega zbora, je prišlo do odfočilnega razgovora. Za-stopniki nemškega centra (klerikalne stranke) in socijalne demokracije so oštro napadli politiko vodilnih dr-žavnikov. Znani poslanec Erzberger se je energično lotil vprašanja pooštrene podmorske vojne, ki se zdi radikalnim nemškim krogom naiza-nesljivejša garancija konečnega poraza Angležev in njihovih zavezni-kov. Socijalni demokrati so proklamirali sledeče zahteve: Neinčija se mora postaviti na stalisče strogo obrambnega boja. akceptirati mora torej demokratićnD formulo o miru brez aneksij in kontribucij napram v s e in so vratnikom: na zno-traj se mora čim preje izvršiti demokratizacija državnega ustroja, uvesti se mora v vseh nemskih zveznih dr-žavah predvsem ra Pruskem splosna in enaka v o 1 i! n a pravica in vodstvo državne politike mora prefti iz rok neodgovornega državnega kanclerja v roke odgovornega par-lamentarne^a ministr- stv a. Zdi se nadalje, da so socijalni demokrati podpirani zlasti od centra proglasili tuđi gotove zahteve glede podmorske vojne V glavnim odseku nemškega državnega zbora se je vršila o vsen teh vprašanjih jako oštra debata. Pristaši korrrpromisnega miru so se hudo spo-pacHi z aneksijonisti in propagaiorji takzv. nemškega miru. Pr/avni kaneler. ki je v soboto povzei besedo pa je ene in druge razočaral: ostal je pri svojih »nanih nejasnih izjavah in se zlasti ni hotel brezpogojno izreci za mir brez aneksij in kontribucij. Zato se je razsirila vest, da so mu socijalni demokrati konečno stavili formalen političen ultimatum. VVolffov urad to vest dementira, gotovo pa je, da so demokratične stranke odlocene energično izvojevati boj za svoje politične zahteve. Informacije, ki so jih prinesli socijalisti iz Stockholma, sluŽijo demokratičnim strankam kot jako uspešno agitačno sredstvo. Nevtralni krogi sodijo. da je položaj tako dolgo brez-upen. dokler se centralne države ne reorganiziralo v demokratičnem smislu in dokler ne zriznajo ruske formule o miru brez aneksij !n kontribucij. Zdi se tuđi. da igra vprašanje podmorskih čolnov še posebno važno vlogo. Vse to so po mnenjn nevtral-nih krogov predpogoji, katere je treba izpolnrri. da se zajcrie lahko v sovražnih deželah sistematična agitacija za kompromisni mfr s cen-tralnimi državami. Proti tej argumentaciji se kar najostrejše obračajo nemšfci konzervativni krogi. ki so sovražniki vsega demokratičnega napredka ter pristaši impernalistične politike. Ali je na Nemškem danes demokratična struja že močnejši, kakor reakcionarna — to se ne da reci. O debati v proračunskem odboru nemškega parlamenta nimamo nobenih podrobnih poročil. ker je bila raz-prava zaupna. Stranke bodo v osta-lem še Ie danes označile svoje ofici-jalno stališče napram izjavam državnega kanclerja. Gotovo je, da stoji nemška politika te dni pred usodepolnimi odločit-vami. To je raz\idno že iz dejstva, da }e dal cesar Viljem poklicati feldmaršala Hindenburga in sefa njegro-vega gen. Štaba Ludendorffa. da se ž njima posvetu je o vojnem položaju in da je včeraj 8. julija obiskal državnega kanclerja, s katerrm se je posve-toval poldrugo uro. Od poročifa, ki sta ga podaTa ce-sarju Hindenburg in Ltidendorft. bo pač v mnogem oziru odvisno, ali se vladar nagne na desno ali na levo. Ni tuđi isključeno, da bodo merodajni faktof^iska^i kompromiia medzahte- vami demokratičnih strank in statf-šcem imperijalističnih konzervativnih krogov. Vsekakor moramo nemati r vsemi možnosemi. F* izjave z dne 4. a v gr u s t a 1914L da torej vodi Ie obrambeno vojno In da je vsafi či| pripravljena, avestf splo-šna mirovna pogajanja tt^ podlagi s t a 11 s a q u o. I!a d jl? Ije je zahtevalo odposlđS stvo uvedbo parlamentij rjćnegasistema. takoj^đ^a imenovanje vndflnih p o s I at fa-cev vseh strank za mfn^-3 stre in državne tajnike ter takojšnjo uvedbo dr-žavno^borske volilnepra* viče na Pruske m. DržavijansKa vojna na titaistn. London, 7. julija. fKor. urjjdd »Morning Post« poroča \z TieiiMflg z dne 5. julija, da bo vlada dfnasttB Mandžti najbrže v kratkem BO0el cw pravljena. '. Pričakuje se, da bo Tuan St Ju| 5. rulija nekako do pornoči zbral tneS Pekingom in Tientsinom 20.000 mđt Ob liankovski žele^nlci procfiwiid močne čete z juga proti severu.^I celem priliaja ka klh 5O.QKfa mož iz raznih smeri prot| Peking u, kjer raapola %& Tsjang Hsun % 20.000 možmt' Tuan Si Ju i je tem četam pojdfeS ultimatum, v katerem jim obljufiuE milost, če odlože orožje. Zatrjuje Je^. da so čete v Haucufuju že flapiifetitei cesarja. Petnajst provincij sfcoji na, strani novela revolucifonarnega ift-nistrskega predsechiika, ki je preva^j pc>veljn-i§tvo nad kazensko ekspedicijo. »Dafly Mail« izve, da je Tsjapej Hsun, ki sedaj uvideva, da je bila qIk novitev dinastije Mandžu usodna, rmota, zagfrozil, da bo Pekfng opusfc-šil ter fažgal cesarsko palačo in od-pelja! cesarja na Mongolsko. Isti dan je dospela s Kitajskaga vest. da so se boji že p %{* čeli v mestu Langfang, i?i( p o t i P e k i'n g - T i e n c i n. V Nankingu so baje progfajjtf provi zori čno vlado. Peking, 7. julija. (Kor. umđjfc Cesar je zopet odsfopilv Šangaj, 7. julija. (Kor. ur.) Pebna čast nedotaknjena in da sta le žrtvi sedanjili težkih ča-sov. Zvećcr so prišli v zbornico ob-srjena poslanca Vojna in N e t o -Mek y ter urednk Emil J p a t n f. Prva dva sta Hla obsojena le načuo !eto. y oj n a bi jutri opoldne že pre-*ta! kazen in mu ni bil odpuščen niti cei dan. Neto!icky bi moral sedeti se pe: in pol meseca. — Spatny je bil obsojen na 14 let radi nnt'-rn'lItaristiC-nil: agritacij. Že prej enVrat je odsedel Tri lei^ iz i? tega vzroka. Vsi tri je so bili zaprti v .MoUersdorfu. V posian-•\\ zbornici so bili prav presrčno ~?rejeti. = O čgško - slovački brigadi, ki je zbudiia toliko škodoželjnega veselja med Nemci, nam poročajo z Pifiiaja: Stvar je sedaj docela pojašnjena. Brieada je sestavljena iz samih ruskih državlianov češke "n slovaške narodnosti. Ruska vlada je že s početka to dejstvo pojasnila in pribHa. da hi se :e brigade ne smatrale morda za. zločinske jskuke, niar.ee kot regularna vojska, ki uživa vsa mednarodna prava. M Iz raif tM. Zakaj ie omedle! Pit toni v seji hegun^ega udseka? Porncal: shk. o incidentu v hegunskeni odseku. Trža-ski italijarski soc\ia!no demokratični posiiT^c Pitani je bil omedlei. Govorno se je o razmerctli v barakan in ^ovorniki so peciajali strašno razbur-.i»\e «jpi^c teli razmer. da se je Pitto-nf. ki je drucače zmeren človek, raz-si do najvisje mere, bil s pestmi po rnizi in psoval navzoče zastopnike \ iade. Fiaonila je prijela omotica in riiorali so ga nesti iz dvorane. Oroi Lasccki je pripovedoval, kako je bilo ki\r nenadno na stociscj« begui*-ccv ^■'Jjfnanih proti 7^padu. kako d-. ilne oblasti sploii nišo biie ntt obve-ščene o odredbah vnjaskih oblasti in so bile zadnji hip popoinoma zmede-ne. Spraviti jih pod streiio ri bilo mo-sročc, po?krbeti za obieko in higije-n'čpe odredbe v rabDriŠuh ni bilo poskrbljeno. kakor :udi ne na poti. Posledica te?a je bila v Vagni strašna umrli:vost otrok in starčev. Leta 19H>. je bilo tam od povprečno 12 ti-soč 6^n beguncev 26^0 pokopanih. V Chocmi ra Češkem so bile civilne oblasti tako malo podučene o vsein, da so v strahu pred pe'rasiim legar-jem ukazovale dekletom in ženain, da se morajo sleči v mrzlih prostorih ?n nioški so jim ofcrili sramne lase, da so uhnvje ženske omedlcvale sra-; note in gnjeva. Dva dneva so sledili taki opisi, eden groznejši od drugega. To je Pittonija, ki j-ozna delavsko hedo že iz mladosti, tako razka^Ho, da ga je prijel krć in '>niediele^a so odreci 'z dvorane. Tužna Istra. Političnega značaja ?e bi! pridevek »tužna«, sedaj je za-uobil še neki drugi značaj: istrski seljak je gladen in glađu umfra. 2e nad dve ieti je masa naroda brez kruha, pomanjkanje je v dveh letih tako na-rartlo. da so liućh'e segali po travi in počas' umirali glađu. Glad gospodujc po istrskih selih. žene, otroci In starci strašno trpe, mladeniči !n možje se h#re in padajo za domovino; v strel-skih jarkih z britkostjo v srcu mislijo rta svoje drage doma, katere peha slad proti srobu. Te dni so se pojavile po Dolenjskem tu je ženske v lićni •arodni nosi. med njimi kak nioški. in prosile so, iiaj (^jJLfcjjflmpll. za kup potrebnih živil. Mar&ikdo je premiiljeval, ali bi dal ali na, ko pa je trdo življenje ie tuđi donu. ali ko je čul iz ust istrskih žen bridko tožbo o strasnem pomanjkanju in smrti glađu, so ga pretresle iskrene besede m dobile so bedne istrske žene marsikaj potrebnega živeža. Blagrujejo kranjsko deželo in hvalijo dobre ljudi, ki to jim pomagali res v skrajni bedi. junaške »mrti je umri na t'Oji-šču l\ in kr. ntmoj^ier v 5. ulaiukem poiku dalmatinski rojak Mitko Kova č e v i ć. Tragične smrti ie umri dne 6. Ju-lija v ^kednju pri I rstu KSletij^-Aloj-zij S a n c i n. 27 sSučajev Ičgaria ie Vilo v Trstu v cas>u «>d ^». junnh df> 7. iulija t. 1. Nesreća i ročno granato. Marija Carii iz Ponikev na Tolminskem je dne 4. iulija grabila seno na polju. Pri Itrahljenju naiđe ročno granato, kate-ro riekaj časa ogleciuk*. nato pa potegne za vrvico i-i granita eksplodira. Ne.^rečnici jc hiia po par rninu-tah mrtva. Umri \slecJ iaKote. Prim. Novine* poroćajo, da >o našli v Kukulja-nih. v selu kasta vske obćine v Isti i, na polju mrtve^a ^rana K 1 i č u. ki je orii dan pomivjal i ri nekem kmetu kositi. Klič je hi! preče] moćan ćlo-vek, ali vedno rastoče jionianjkanje in stradanje ga ie usmrtilo. Kmetijski !n ^ospodiniski tećaii v Steinklammu. \ begunskem taho-risču v SteinkUmiint (pošta Raben-steui) se ustanove !»rnetijski in kospo-dmjski tečaji. Strokovne nčne moči, ki žele prevzen pou-v na teh tečajih, naj se prijavijo pr^ deželnem odboru goriškem (DiiTiaj, VIH., Schlesrnger-platz 2 IH). 'strianer Bettler«. Oel gladnega istrsketra ljudstva je dobil dovoljenje, da srne iti na Kranjsko iskat si živil. lstriiar: rtrsliio to proti zameni in za nakup. Ne vemo, Čemu se jim je izdalo rudi dovoljenje. prosjačiti. Ko se je odpeljala neka skupina z neke postaje v Istri, je bila na dotični uradni spremnici kratkomalo označena za »Istrianer Bettler*. Rekord draginje. Na L>uaaju se dobi srednja večerja za 5 K, v Inomo-stu za 3 K 50 v. v Pragi treba dati za srednjo večerjo v hotelu 6 K. £a dobro 7—8 K. v Splitu, v Dalmaciji pa stane slaba večerja 7—8 K. nekoliko boljša 1A—12 K. Rekord draeinje ima Split. Kdo kaj ve? Kana Medijot. sedaj Steinklam Bar. Nr. 9. prosi pojasnila, kje se nahaja nien brat Izidor Franc Gerbec iz Kanala, ki je bil prej v službi na postaji v Kanalu. — Na naslov: Angela Peršič, Sv. Pavel pri Preboldu na Štajerskem. naj blago-voli sporočiti. komur ie znano, kje se zddj nahaja Karei Hiede. ki je bil začetkom vojne z Italijo pri 26. domo-branskem polku. 9. maršbataljon, 3. stotnija. Išč« ga njegova sestra Pie-rina. ki se nahaja zdaj v Italiji. Kdo ve kaj? Franc Pahor, Sam-nielstelie fiir Genejpne 93 T. D., ^vojna posta se izve v uredništvu), poiz-veduje m svojih stariših. JotJefu in Ani Pahor iz Opatjegasela št. 4. J^četa se Mihael MarušiČ in nie-Rova hči Marija, pred vojno stanujo-Ča v Tamljah št. 12. Kdor bi kai ve-del. r.aj blagovoli sporočiti na naslov: Stepančič Vincenc,Wagjna r>ri Lipnici bar. 103. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Stotnik general-nega štaba Viktor Franke je odlikovan z vitežkim križem Fran Josi-povega reda. Rezervni višji zdrav-nik dr. Anton L a v r i č, neŠp. 17., je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje z meci. S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hran-rostne svetinje sta odlikovana orož-niška stražmoistra Anton Bohte in Fran C e b u 1 a r. Petič je odlikovan računski podčastnik Janko Rani o v Š iz Borovnice, sedaj pri nekem hrvatskem polku. in sicer s srebrno hrabrostnr^ svetinjo 2. razreda, narednik Ivan Šimnovec 17. pp. četrtič odlikovan in sicer s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. — Tretjič * bil odlikovan Ljuh-liančan za hrabrost pred sovražni-kom četovodja 17. pp. Emi! Sar-t o r i i. Prvič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo, potem Karlov četni križ. tokrat pa si je zaslužil srebrno hrtbrostno svetinjo 1. razreda. — Kranjsko drmštvo c. kr. av*trU&keia zmkimdm za vojaike vdove In siroi# im za otroiko vaf-stvo in mladinsko skrb je imelo danes d opol dne ob 11. v »Uvnostni dvorani c. kr. deielne vlade ob na-vzoćnosti Njegove c. in kr. Visoke-sti nadvojvode S&lvatorja svoj ustanovni občni zbor. Obširntjt po* ročilo o tem občnem zboru priobčimo v em prihodnjih ^tevilk. — Draginjftka doklaio državnim undnikom in dalavcam. Kator it utrjuic, priđe sredi tcfa ttdna na vrsto đraginjska doklada državni« na- stveno zvišane draginjske in rodbinske doklade se bodo ižplarevale z vHjav-nostjo za nazaj od 1. julija 1917 kot mesečni dodatki k plači Dosedanje doklade, ki so znašale 16 do 20° '„, se hodo z v i š a 1 e na 35 do 40"',,. Dosedanji štirje razredi osta-nejo. Neoženjen državni uradnik XI. razreda bo dobil torej za 162 K več dragirjske doklade, kakor do sedaj. Vsega skupaj bo dobil srednji uradnik nekako 45% temeljne plače. Draginj-ske doklade ostanejo tako dolgo v veljavi, da se bo po vojni z zakonito reformo plar končno uredilo vprasanje uradniških piač. — V dobi, ko se država nri-pravlja dati svojim narodom avtono-mijo, se njeni organi s podvojeno silo trudijo dokazati, da s tem nikakor ne soglasajo. Tako nam ie sedaj že tuđi c. kr. kranjska deželna vlada začela pošiljati uooise „an uie Rcdaktion des „Slovenski Narod11 in Lainach. Naj go-spodje na Durfaju le govorijo, mi bo-demc« ijubim Kranjcem že pokazali . . . Kranjski fantje pešpolka Ce-sarievlč 17. nam piSU-jo: Spominjajoč se tu v snegu in skalovju veselih uric, ki smo jih uživali v beli Ljubljani, se obraćamo c \ljudno prošnjo na mestne gospice in gospe, ako bi se našla dobra duša. ki bi podarila hrabrim kranjskim .Janezom za kraj-sanje uric v strelskem jarku in v podzemeijskih votlinah. barmonko. — Podčastniki 12.'17. stotnije. — Naslov v našem uredništvu. — Imenovanje. Vi«5ji kontrolor v tukaj^ni' tohačni tovarni Ivan M a n-d e 1 j je imenovan za nadzornika. — Umri je v rezervni bolnišnici št, 4 na obrtni soli v Ljubljani pod-polkovnik Av.srust Richa rd z Du-naja. član geueralštabnega zbora, r>o-veljstva soške armade. vsled oslabe-losti srca pri vRetju trebušne mrene in slepič*. — Promet vojnopoštnih zasebnih zavitkov je pod obstoječimi pogojf dovoljan tuđi na vojnopoštne urade št. 136. 230. 426, 436. 455, 518, 637 in 645. — Umri le v^erai v deželni bolnici g. Mihael Baver, bivši drtižabnik tukaišnje tvrdke F. Vidic h Komp. in Fr. Kalmus, v visoki starosti 74 let. Pokojnik si je tekom dolgega bivanja v kamniškem okraju in v Ljubljani pridobil vsled svojega odkritega in vedno veselega značaja obilo znancev in prijateljev. Bodi mu zemlja lahka! — Prodaja bombažastega blaga in perilnih prednetov. C. kr. trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se sme v času od 2. julija do 15. avgusta 1917 v nadrobni prodaji oddajati na-daljnja 2"/n pod zapor© dejanega bombažastega blaga in perilnih predmetov in sicer po stanju z dne 2. septembra 1916. To dovolilo ne obsega onega bombažastega blaga in onih perilnih predmetov, za katere je bila odrejena prisilna ponudba. V ostalem so prodajni pogoji sledeči: 1. Prodajati se sme samo posameznim, neposrednim porabnikom v množinah do največ 20 m, oziroma pol tucata pri perilu. 2. Nadrobno prodajne cene za'dopu-ščene množine ne smejo nikakor pre-segati cen, ki jih je posestnik dosegel v nadrobni prodaji, predno je stopil v veljavo ukaz z dne 31. avgusta 1916. 3 O teh prodajah se niorajo voditi posebni zapiski, v katere se mora kontrolnim organom, ki jih postavi c. kr. trgovinsko ministrssvo, vsak čas dovo-liti vpogled. Opozarjamo posebej, da je za navedeno dobo dovoljena od-daja le 2*4 zalog po stanju z dne 2. septembra 1916 in ne 5% kakor v predtdočih mesecih. — Pošilanje petroleja pod na-pačno navedbo vsebine. V posled-njem Času se je često opazilo, da se v poštnih zavitkih pošilja petrolej pod krivo navedbo vsebine. Zato se daje v sploSno znanje, da so vsled § 27M 2., skupina III. poštnega reda izleta 1916. (drž. zak. št. 317/1916) izključene od prevoza gorljive tekočine, med njimi ravno tuđi petrolej, zaradi ogrožanja poštnega obrata. Kdor take stvari od-da na pošto vzlic prepovedi in pri tem zamolči vsebino ali jo navede nepravilno ali netočno ali pa drugače zvodi pošto, se kaznuje v zmislu točke 3. imenovanega paragrafa ražen s kaz-nijo po dotičnih predpisih tuđi z de-narno globo 50 K. Ražen tega je pošiljatelj odgovoren za vsako škodo na osebah in stvtreh, ki je nastala \z posebnih lastnosti vsebine, ter mora jamčiti za vse tozadevne tolbe in lahteve do poštne uprave. — Oposoriio lovoem. Ker je dtvjačina v sedanjem času za ljudsko prehrano velike važnosti, se lovci nuj-no opoiarjajo, da take pse, ki brez gospodarja love in so osobito mladim zajcem, jmrebicam in iaranom nevarni, v zmislu zakona o varatvu divjačine pomore. Kranjski dUetaatJe naznanjajo. da ie prinesel glasben večer, prirejen dne 27. juniii t. 1. v Kino Talija v Kranju, čistega dobička 26?> K 30 v. Vsou se je kročila odboru xt ^ori-ske begunce na Krmju. P0i» r OotvImii Jcicm 29: pr. ^•i; pogorele so tri hise in IS gospodarskih poslopii in poginilo več ko-madov go\ eje živine in nra?ičcr" Tuđi celjsKa plinarna zaprta. Celjski magistrat objavlja, da bo mestna plinarna dne 9. julija ustavila svoj obrat. Mariborski iužni železničarji so izročili pred nekaj rinevi Južni želez-nici ultimatum glede raznih mezdnih in prehranjevalnih vprašanj. Ultimatum je potekel v petek opoldne. Južna že-leznica se je vdala in železničarji so se vrniii na delo. V splošnem so dosegli mariborski železničarji, da bodo dobivali ravno toliko, kakor nastavljena državnih železnic. Z^ubJla se. ]e zlata broža z 4 biseri v sredo zjutraj na poti Rožna dolina, Nunska nlica, Miklošičeva c^sta, Južni kolodvor, gorenjski vlak. Pošteni najditelj naj jo odcU proti nagradi v uršulinski bolnišnici. Aprovisaeija. --- Iz sele mestnega aprovizačne-j»a odseka, dne 6. juli ja 1917. Po- manjkanjezelenjavena liub-ljanskem trgu je postalo z vsakim inem bnlj občutno in si jo prebival-Stvo niti za najnujnejso prehrano ni inosflo preskrbeti. Tuđi drugih živil ni bilo moč dobiti na ljubljanskem trgu, ko so veliki kupci pokupili vse, do-čim ni ostalo za nadrobno prodajo skoraj nič na razpolago. V varstvo kupujočega občinstva se bo vsled tega odredilo sledeče: Dogovorno z vojaško oblastjo je odslej vsem naku-povalcem vojaških formacij prepove-dano na Vodnikovem in Pogačarje-vem trgu kupovati blago pred 9. uro zjutraj. Mestni župan bo s posebnim razglasom strogo ukaz-al, da moraju biti prodajalci najkasneje do 8. ure zjutraj z blagom na trgu. Če se dokaže, da je prodajalec iz spekulativnih namenov pripeljal na trg po 8. uri Mago, se bo proti njemu najstrožje postopalo. — Kakor ie bilo že objavljeno, prevzame odslej vse za Ljub-ljano namenjene p r a § i č e mestna aprovizacija. Prašiči se v aprovizač-iii režiji zakoljejc. Prodajo špeha bo izvTŠila aprovizacija. dočim se meso odda mesarjem. Ce bi se mesarji branili prevzeti meso. se bo tuđi meso prodajalo občinstvu v aprovizačni režiji. — Prihodnji teden se bo ođda-jalo na močne rzkaznice po Vs ^ 4 krone kilogram. Doloca se naslednji red: od 4. do pol 5 popoldne št. 1—150, od po! 5. do 5. št. 151—300, od 5. do pol 6. št. 301 do 450, od pol 6. do 6. št. 451—600, od 6. do pol 7. št. 601 do konca. Družine do 3 oseb dobe */2 kg, od 4 do 5 oseb */4 kg in več kot 5 oseb po 1 kg. Pripraviti je drobiž. ■4- Ljubljanski prodajalc) slad-korja se vabijo, da se zanesljivo zgla-se v torek, dne 10. julija v sladkorni centrali pri gosp. ravnatelju Lille&u, kjer bodo dobili nakazilo za slađkor. Oporarja se. da je nakarani sladkor določen le za zasebne stranke ter se sme oddajati le na one številke slad-koniih izkaznic, ki so odkazane dotični prodajalni. Obrtniki inza-vod! naj predlože svoje sladkorne prejemnice oneinu trgovcu, pri kate- jm b^cin lHinwaa^ladtoa^fayaLJ trgovec pravf>easno r»reikrbi sladkoi iz sladkorn^ cenr1!?. ''brtniki in zavodi, ki so Jospda, dobivali slad* kor v slaviivon'i centi aii, lahkn dobiva jo sladkor -»e v n;iprcj v slaakorui centrali brez posredovanja prodajal-ca sladkor^i r Siadkone izka/nic& za iulil niurajo trgovci vrniti inagisiratu sele po končani prodaji, t. j. 1. avgusta ;Med nic!:?ceni naj jil1 dobro shranijo, ker jim bodo služile /a dokaz o odda ji sladkoria. f Prodaja siadkorja za sirankc se vrši od četrtka iiairej do konca tega meseca. Opozarja se, da *je ni-komur ni treba drenjatt, ker mora vsakr. stranka dobiti sladkor v oni trgovini, na kojp je nakrcana po 5te-vflki na sladkorni izkaznici. - Med prebivalstvom je §e vedno raznrjeno impačno mnenje, da ima podružnica tvrdke .1 u 1 i u s Metci še vedno kavo v zalogi in da Ko prodaja. Pribito pa bodi. da je označena tvrdka dobila le izjemoma enkratno količino kave od urada za prehrano, ki jo je preteklo sredo razprodala. -I- Češnje v Celju se prodajajo po 60 vin. liter, pa tud! po kroni kilo-sram. Dobiti jih je dovoH. - Uredba nakaznte na milo. Vlada uvede £e ta mesec nakaznice na milo. Kvota bo znašala za dva meseca 350 g toaletnega ozir. pralnega mila oziroma praška. DariSa. UCenke 1. razreJa c. kr. obrtne 5«fe v Ljubljani so darovale .dežeini komisiji za preskrbo vmčajočih se vojnikov* inesek 15 K za oslepele vojake iz Kranjske. Za slepe vojake. V ta nameti je prejel dcželni odbor od upravniltva .Slovenskega Naroda" iz listove zbirke v II četrtletju 1917 svoto 410 K 16 h. Bog plačaj darovalccm in nabiralcem! Posredovalnici la goriške begunce je daroval gosp. A. Drufovka, trgovec iz Gorice ponovno preeejsnje Število otroških čevljev. Blagemu darovalcu izreka .Posredovalnica" svojo najtoplejšo zahvalo. DruSb! Cirlia in Metoda je darovat ne-menovani 2 K pri gr. Zalazniku. — Neimenovani iz Tmovega je pokloni! C M. družbi 8 K, — Nepoza.bnemu H. Franzlu na Prulah v spo-min je podar?! gosp. dr. Janko Šlebinger družbi sv. Cirila in Metoda 20 K. — Iskrena hvala! Prostovol'.ni prispevki za ▼dOTBM in siroiinski sklad c. kr. ćmovojniškega okra nega poveljstva it. 27 v Ljubljani: Glasom poročila unravnega odbora so došli temu skladu sledeči prispevki: XII. izkaz: JoŽ. Bartoli, med. a!:ces. 10 K, Aug. Fischer, najdenina, major, K 1006, Henrik VIČek, nad-poročnik, 10 K, c. kr. okraj. sod. iz neke kaz. zadeve, Ilir. Bistrica 10 K, Fr. Kovač, provizor Lipie ob Vrbskem jezeru K 2.20, Moštvo c. kr. črnov. poveljstva Št. 27 Ljubljana, 10 K, Uradništvo c. kr. okraj. sod. in davk., Franc E. pl. Garzarolli. župan iz Senožeč, namesto venca za pokojnegn c. kr. sod. svet. Edvarda Plcek-a, 75 K, Karl Bone, četov. 3 K, Mestna hranilnica, Novo mesto 2^0 K, Moštvo želez. obramb otic. oddelka, Št. Peter na Krasu K 49 6^ Kari Maver, štetnik. 10 K, Fr. Župančič vele-poses., Rakovnik 10 K, lv. Vahčif, trg. Cerklje 10 K, Ant. Strauss, poses. Koštanjevicn 5 K, Karlina VfolavSek. poses. Krško 20 K, Karl ČernetiĆ sedK mojster Krško 2 K, Iv. Mausser, asist. domobr. razvid. Krško 3 K, Vinko Bon, posestnik, Raka, 100 K. Neimenovani po uprav. .Slovenca* 9^ K Kranjsko dežeino druStvo c. kr. av-strijskega zaklada za vojaške vdove in sirote, ler za varstvo otro-< in oskrbo mU* dine v Ljubljani: Društvu so nadalje priste- pile n3slednje osebe, društva, korporacije in tvrdke kot ud|e: 1. mestna občina Ljubljana kot ustanovni ca z zneskom 1000 !<, nadalje kot ustanovnikl z jednokratnim prispevkom po 500 K: J. C. Mayer, bankir v Ljubljani, Hugo Veriind knez Windi5ch-Graetz, grajščak v Haas-bergu, Krist:na kneginja Windisch-Oraetz, roj. princezinja Auersperg, v Haasbeigu, Hugon baron Wambo1d pl. Umstadt, grniščak Hmeljnik, častniiki zbor c. kr. 2. gorskega strelskega poika. 2. kot u temelji te Ij i z jednokrat. prt-spev. po200K : Fr. Križaj pos par. žag v Št Petru na Krasu, Edvjrd Hajek, trg. v Kranjski gori, Friderik baron Rechbach, c. in kr. komornik in in grajščak, v KriŽflb pri Dobu, Ludviga baro-nica Wambolt pl. Umetadt, roj. grofica Hanach, d^ma reda zvezdnegi križa v Hmeljniku, Abbatia Ord. Cistercier.sis, v Zatični, Ivan Janesch, zasebnik v Ljubljani, Josip LončariČ, podjetnik v Ljubljani, Dr. Tv. Tavčar, župan stolnega mesta Ljubljana, Mestna hranilnica v Rudolfovem /po 250 K). 3. kot prispevajoči člani: Dr. Sebastian Flbert. Inful. proŠt v Rudolfovem, Dr. Fr. Papež, odvetnik v Ljubljani. Ekscelenca Theodor baron Schwarz, c. kr. pćred* sednik v p. v Ljubljani (po 20 K): Anton Ulm, grajščak v Klevevžu, društvo .Dobrodelnost" v Ljubljani, Anton Merkun, župnik na Hofncu, Hranilnica in posojilnica na Homcu, Živinorejska zveza na Horacu, Janei Kalan konsistoriialni svetnik na Homcu, Društvo sv. Vincencija Pavlanskega v Ljubljani, Alojzij Kliment, c. kr dvorni sveinik in ffnančni tav, v Ljubljani, Albert pl. Levlčrik, c. kr. deželni sodni predsednik v p. v Ljubljani, Društvo za otroško v arstvo in mladinsko oskrb za sodnijski okraj Ljubljanska okolica v Ljubljaui, Dr. Rud. Thomann, c. ki. finančni nadsvet. v Ljubljani, Tvan KremenSek, c kr. deželnl vlad. svet. v Ljubljani, Slovenska trgovska šola v Ljubljani, KaTol Dermastija, vodja slov. trgovske sole v Ljubljani, Gustav de! Cott, c. kr. okraj. glavar v p. v Ljubljani, Dr. Alfred Mahr, c. kr. okraj. nadzdravnik v Ljubljani, gospa Beti pl, Laschan, sopr. c. kr. dvor. svetnika v Ljubljani, Al. Stroj seminariški spiritual v Ljubljani, Društvo roko-delskih mojstrov v Ljubljani, KatollSko društvo rokodelskih nomočniUov, Katoiiško društvo za mladeniče v Ljubljani, Emil Tdnnies, tovar. v Ljubljani, Marian Tonnies, tovarnar. »oproga v Ljubljani, Ivan Subic, vlad. svet in ravnateli c. kr. obnne sole v Ljubljani. ' Kotdarila so odposlali društvo, odnosno kot taka zagotovila: Nastavljene! pre-mogokopa Zagorje 2.000 K, Gustav Nfulley, in-ženir v Gradcu K 257n6, Slov. trgov. šola v Ljubljani 50 K, Gabrijel PiccoH, lekarnar v Ljubljani 100 K, Solsko vodstvo na Raku pri Krfikem K 1225, Okraj. §od. v Ouomljtt 50K. Vodstvo osemrazredne dekliške ljudske Šolc v Lichtenturnskem zavodu v Ljubljani K 57874, * 154. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 9. julija 1917. Stran 5. Upravništvu naSih Hstov so poMa?!: Za „Chil - Metodovo družbo* Pr. PoctUkk iia N. V. ladjt, .Rađecki* iz Pulja 100 K, zbral med tovariši Slovenci na tef lađjt, šentja-kobski prijatelji pokojne ga gosp. Hcnrika i Franzla K 25 40. kot preostane k sa venec na njegovo krsto. J. Poč mornariškl uradnik iz Pulja 2 K mcs. prisp., rodbina pl. Gle*čić v Liubljani 10 K mesto venca na krsto gosp. H. T'anzi, .Neimenovani • 20 K mesto venca na krsto pok. g. H. Franzl-a. Fr. Staut zbra! v ve-•eli družbi pri .Nacttu* na Mirtinovi cesti ob obfrodntci kapelnika gosp. Masi-ja iz Postojnc K 450. Jože Kurent z ženo 10 K v sporain na trmrlega £. H. Franzl-a \n lo«. Serbee okr. živinozdravnik iz Fehringa na Sta^erskem 10 K. Skupaj 181 K 90 vin. Za «**▼•* ma v w#fal oaltpcl« to- fakt** L. Parsa^er iz Radovljice 20 K, rodbina pl. Gle5čW v Ljubljani 10 K, mesto venca na knto g. H. Franzl-a, Ant, Sterlekar 10 K. mesto cvetia na krsto nepozabnemu prijatelju g. H. Franzl-u in Pr. Staut zbral v veseli dražbi pri .Načetu* na Martinovf cesti ob odhodnlci ka-r*ln!ka gospoda Masi-ja iz Postotne K 4 50. Skjpaj 4* K 50 vin. Z* „gorlake beTonce" L. Fttnager iz Radovljice 20 K. Za „vđova in siroto ▼ vojni padlia »•falto** L. Ffirsager Iz Radovljice 20 K, Jože Kurent z ženo 10 K v spomin na umrlega g. H Franzl-a in Val. Sajovic Iz Tacna 20 K rnesto venca prijatelju -gosp. Heniiku Franzl-u. SknptJ 50 K Za ^DoBOTioo" vesela družba pri Stenicu zbrala 10 K in rodbina pl. Oleščić v Ljubljani 10 K mesto venca na krsto gosp. H. Franzl-a. Skupaj 20 K. Srčna hvala! Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasfalna In tfek »Narodne tiska me c. Pouk v ioraniu na otre ; daftt tsrelno fonrjen citrar>dijak s po-polnlm intnjem Ecs'eiaove, Paschin- i gasjeve,Eobeiiove, Maverieve in >otelj-skega iola, ter i dvtlttno prakso v pOttčevantu. — Poučevat hudi na dom. — Honorar za uro zna?a 1 K. — Ponudbe ie ! ttaviti pod „Zlthermelster 2232" na upravništvo »SiovensKega Naroda«. 2232 Spreime se pri dna in pošteno dekle za pospravlfanfe sob !n druga blšna đela v večio hiso, prosta {prsna tu stanovanje ia 30 kron plaće mesečpo* 2234 VpraŠa se pri upravi »Slov. Naroda«. IV" Preda se malo rabljene moško KOLO Opetaha cBSta štev. 6. Kdor svojih kurj h oJes ne odpra»l, napravi si v>ako pot za trpljenje in slabi z bolfčino tuđi tko truplo. /dsa , Paaster Odprava kurjih oces brez bolečin je za v?akega prizadete^a rrs b!a^o-deina. Ne more se dovoli naino svariti pred rezanjem kurjih očes. L?hko se pre^loboko vrere, ne da se tn opaH, na nego priđe vedrio prah io umaranost, ta vsili v rano in nešteto s smrtjo končanih za-truplienj krvi je ttko nastalo. Kurja o£esa dajo se brez noža lahko, sigurno in hitro odpraviti s Fellerjevim tunstovskim flajstrom z zn. »Elsa« (ilajšter zoper kurja očeša, cena 1 krono, ▼ ikatMicah 2 kroni) ali s Fellerievo turistovsko tinkturo * zn. »Elsa« (tekofa tinktura zoper kurja očeša, ceca 2 K). Zavojnina in po^t-nina 2 K 3^ ve6 Tisočero turistov I orožnikor, p'smonoš, vo^akov, km^to-Talcev in dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor tuđi vseh, ki so ie rabili, pnpo-roča to sredstvo kot najhitrejše in sigurno uČ nkuioče za radikalno otpravo kurjih očes, Medtem ko veČina sredstev loper kurja očeša, tako tuđi rezanje, pi!jen;e itd. samo z^crnii del kurjih očes odpravi, jedro pa pusti, tako da kurja očeša hitro zopet narastejo, od-pravita prele imenovana prenarata kuria očeša temeljito z jedrom. Naroči se oba preparata, kakor tuđi prašek zoper^pot in potenie ncjticena 1 kartonu 1 krona 6 kartonov 8 K 30 v) od E. V. Feller, e ka mar Stubica, Elsa-trg st 238 (IHrvatsko). «bstoieče iz cne ali dveh sob. kuhinje in drugih prittklin v mestu ali zunaj mesta. Najraie z električno razsvetljavo. Pniazne ponućbe ..nsmesi. sianovan}a 2216" na upravn. »Slov. Naroda«. 2216 PEHZiJOIII^ lfi&e slatba občinskoga tajnika. Vcšč je slovenskega in nem. jezika ter vajen de!a v obč. pisarni. Dopisi pod ,,R. A/818711 na upr. »S'ov. Naroda«. išV~ Proda ae lep zanesljiv mlad ^©nj težkih voženj vajen, cena po dogovoru. Ogleda se pri gospodu Josipu Berffmanu v Ljubljani, Poljacska oesta št«T. 87. 2233 ===== Kupim ===== kontrolno blagalno novo aH staro, dobro ohraa|eno. Natančen opis in cena pod f9KOfltrol/ 2232" na upravn. »Slov. Naroda«. == Sprejmo so ==■ Plina \ otrokom za podn6e7anie lfnd. solskih prsdmetov to IV. r. ter klavir, In sicer na detelo na Spodniem Štajerakom. 2236 Kje, pove upravniStvo »Slovensk. Naroda«. Prodajo 39 dobro obranjene cit ir& in več novih strun. I Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2196 Čedno, meblovano, snažno »orao x dvema posteljama In vporabo kuhinje, eventnelno sobo s kuhinjo, v blizini Mari]e Tereslje ceate, se viame ▼ na;em. PonuKlbe pod „Praga 2235" na upravmitvo »Slovenskega Naroda«. 22 35 Od da se tafcoj ¥ najem dobroidooa ^ouaeniea na Dolenjskesif z vsem potrebnim orodjem, stanovanjem, tuđi z njivami, pod selo agodntzni pogoji- 2231 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. St. 9532. _______ C. kr. urad za Hndsko prehrano bo dodelil prođuoentom sadja cekaf sladkorja za vkahavanje aadja. Mestni magistrat pozivlja vse one osebe in zavode, ki so v posesti vrtov » sadnim drevjem ter nameravajo ukuhavati sadje, da se tuuradno zglase. Zcjlasitev se ima izvršiti s praviloma kolkovano pismeno vlogo, katera mora obsegati sledeče točke : 1. Natančno ime in natančen naslov prosilca z navedbo, kje leži vrt (v tjubljanskem mestnem pomerju). 2. Navedbo, koliko sadnih dreves in katere vrste ima dotičnik ter koliko sadja v kilogramih je pridelal leta 1916. 3. Množina sladkorja v kilogramih, katero se zahteva. 4. Potrdilo odčinskega okrajnega načelnika, glasom katere ga se prosilec bavi s sadjerejo. Tako opremljene prošnie vlagati bo pri mestnem magistratu, mestna hiša, I. nadstropje, soba št. 5, od 9. do 12. ure dopoldne in sicer pridejo na vrsto: Dne 10. julija prebivalci 1.—6. kruŠnega okraja, „ 11. „ „ 7. in 8 rt n ^ 12. „ n 9. krašnega okraja in morebitni zamudoikf. Xa prošnje, ki bodo vložene pozneje ali ki nišo praviloma opremljene, se ne bo oziralo. Zasebne stranko, ki nimalo vrtov in ki bi moralo sadje kupiti, ne prihajajo v po&te7, in naj se ne oglašajo- Opozarja se izrečno, da se bode vsakemu prosilcu z dodelitvijo sladkorja tuđi Še naložila dolžnost, da ima one množine izdelanega blaga, katere prese-gajo njegovo lastno potrebo, obdati v javne koristi (političnemu oblastvu, ob-čini i. t. d. Mestni magistrat ljubljanski, dne 5. julija 1917. A 119/17 16 2241 Prostouolina dražba nepremičnin. Na predlog dedičev po Uršuli Bohinc iz Dol. Dobrave štev- 12 se prodado na javni dražbi spođal zapisane nepremičnine za pristavljano izkliono eeno dne 20. julija 1917 ob U, dopoldne po parcelah. Draiba so vrst na Dolenji Dobravi. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Izkupilo prodaje je tekom enega meseca po dnevu domika s 5% obrestmi od dneva dražbe plaćati pri sodišču. Ostali pogoji prodaje in plačevanja se sraejo vpogledati pri sodišču med navadnimi uradnimi urami. A. Zemljlšio vi. št. 23 kat. obč. Dolenja Dobrava: 1. stavb. paro. At 13 s hiio št. 12, s hlevom, svinjskom, drvar-nleo In kozoleom, mora 2 a 07 m2 in vrtna parcela st. 36, mera 10 a 30 m2, skupna lzkliena eona 5300 K | 2. gozdni pare. st. 137 in 138, mera 1 ba 37 a 07 m, lzkliena eona 800 E; 3. zemlj. paro. št. 221, pre] njiva, seda| travnik, snera 16 a 26 m2 in zenU|. paroela it 224 2, travnik, mera 14 a 22 m, skupna lt> kliooa eena 1000 E. B. lomljjUUt vloi. It. 24 kat ob*. Doloaja Dobrava: 4. zorni}- paro. št 342, nliva9 mera 39 a 46 m\ izklicna cena 2000 kron. C. atonUlUio vloi. it. 181 kat ob«. Gorenja vas: 5. zemlj. paro. št 531, travnik, mora 45 a 71 m, izklicna cena 1300 kron. C. kr. okrajno sodišče v Skofj! loki, odd. I., dne L iulija 1917. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD*, dne 9 julija 1917. 154. štev. Mizarski delovodja veW atrojaega obrata la atavbno mfzaratvo. mm takof lifta. Pooudbe na „Erste Triester m*>oh. Holzwerke", Trst, Rojano, Vi« Gelsomini 10. 2230 I Srbežico, izpuščaje I I odpravi Icar najhitrejše „Dr. Flescha originalno rutavo I mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3—, druž>nska 1853 I porcija K 9"—. Dobiva se I v tekami „pri zlatem jelenu", Marijin trg, Liubljana. ! Potom javne dražbe te bo prodmlo dno 12. folija 1917 o>» 9. ori dopolda« na lica meita, na Bočici v hiil *tev. 64 (Bled) gesesfvo iL št. W. U. i. Rečka. Prodala se bo velika, !spa bUa (vila) % vrlom ln Itcps-liščem, dva mliaa s stopami !n vodno moćjo, fravnik. gozćovi ln eventualno tući dve siavbenl parceli. 2-00 Ctnilna vredaest K 35 65V75, najrr:*Tv>i pooudek K 24 436 50. Dražbeni pogoji so razvt-'n pri c. kr. okra|oe«i aodi&ču v Sadov- ljicl. Pojasnila pa da:e tudt PoSOJilnica V Radovl)ioi. I miT Proda se ~Wl leoo večje gosislvo u tajskei z gozdO7i, travnlU, poijt in stavbiiči, ležeče v ravnini in ob hribu, pripravno za ekonomijo, ribištvo, sanatorij Kra&ua lega, divna razgledima. I Vprašanja pri upravništvu „ Slovenskega Naroda44. I Tam se izve tuđi naslov xa dve vili, ena z vrtom, druga z gospodarskim poslopjem in travniki 222b SIFON in drugo belo blago zopet v večjih možinah na razpolago! Tako je bilo Čitati v raznih listih, žal đa }e to nemn^oče. ker eo bile vse zaloge za drugo nujno porabo oblastveno zase-žene; vsaka nadaljna nabava pa je tuđi izključena, ker se to blago ne izdeluje ve<5 Vgled tega se priporoča, si preskrbeti go-tovega perila, katerega ima še veliko zalogo tvrdka A. & E. Skaberne specijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo- Izređno lepa izbira vsakovrstnega damskega perila iz sifona, batista in platna, fino in solidno delo. Zelo ugoden nakup perila za gospode. Vse perilo je izdelano samo iz dobrega in solidnega blaga kakrŠno je bilo pred vojno. Perilo za gospode se oddaja vsled posebne odredbe samo v omejenem številu! Fran Maroltt Ljubl|anaf Slovenske 1085 volaške narodne pesmi sa E 1*50 ali 1*80 »e dobe 4«. Fo »oiU 20 y. tcč, NajtepSe darllol Trgovi pomoćnica dob? a prodala ha MT ~e sprejme JOS. ERRATH. trgovina mei blaga v Mo&roaoga, Dolen^fko. Ena ali dva sobi op; m fiie ati tuđi i rei o Tave v sre-d'n ps-a nr't'»A" a>f r«o nad tooip, Uče slao) bsi'si ro^-od. /m P ^u ^*- n u > a "S )V Nar « pod tvbol'ši cros^od 22^2". Spreirne se ta^oj i ko¥aški panioinil. : Janez Kapus : ___kovač na Bledu. Spreime se takol fn pod ugodnim! pogojl učenka za speceri) ko trtfoviao v večj«m mestn na Garentskem Ponudhe pod stro f|J. K- 2164'* na unravmštvo »5^'ovf-n-ke »a Naroda« 1 Prostorno skladišce se vzame takoj v najem. ( Ponudbe pod „aldidišče11 na unravn »S^v Naroda« Xupu:em in prodajam: hoHisi pohlštvo, aieklealnoy io- lezo, io:lcef porceHan, orot{e, podobe9 star denar, sploh Me, kar (o oafmaof 50 let staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemliišfa itd. Albert Oerganc brivec in koticosMon rani starinar Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. | Zenit na po n ud bal Jfrjat nm-kai. 4? ta mora biti Slovenka btage in mirne nravt, vešča nemsiegra jejika, dobra gospo-diri'a ter da ima smtsl* ?« prirodo, JcnjiSe'jnost glazbo in perje. | Cenjene ponudbe j fotografijo, je pozlati na uoravnisivo „5/ou. Jtaroda* vod „Piemenrta duso.J2f9fi !Diskrecija jaram 'sna 2191 Haiister, magistra ali nefiiliiirao asistent •• lito za takoiira nastop sa lokarno v Stnbloi. — Obilrnejio ponndbo ]o aaslortti na ■• V. Poller, Zagreb, Jurjevska 31-A, —^------------------------------^^—M-----------------------------------._____________________ Pisama dr. JOSIPA FURLANA odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica št 1 ie med sodnimi poCitnicami, to je v času on 15. juliia do 25. avgusta 1917 odprta samo od 8. ure zjutraj do 2. __________ ure popoldne. »>« r w ' "■' »iuhi '^Mf^ippsavavananavnanBBBBBavBBai I I*-,, kažipot ^ sa bolnikell Sestavt ^em vpiS, k v n em nsočm troečim kažem š^ e n-> možni pot do o^dravljema. Ta kažipot ne ^ stan \ narja in gi DoSliem vsakomur, kdor se ^. <*ut bulnega, slar ga m obupanega, zastonj Moj »-- bpis je lezuitat Soletnega Studija In premišljanja, ^S vsebuie ceio množ'co praktičnih izkušenj in do-kazov od odl'fnih moi! znanost Kdor se hože reJiti bo slcdil mojem poukj, Kt e Že tfsočim pomagat. Nai je na-st^la bolezen vsled skrbi, tuge, prenapora. ali vsled lahkomiselnoiti in nezmernosti, vsem troef m dei^ nevoltnt ■ jn neenergičnrm pokažem znanstveno in naravno pot k ozdravljenju živčnih bolezri, nesranca, delainržnosti, tel-sne in duševne osIabelosH, trgania % udih, glavobola, ovir piebave in Želodčnih težkoč ter mnogo drugih bolečin. Pišite 5e danes dooisnico in zahtevajte gratis la Iranko = mol kažipot! = Dopisnico naslovite: E. Pasternack, Berlin, N. O., Michael-kirchplatz 13, Ab*. 456. Zahvala. Viem ceo], oblikovalcem In goftom „narodnoga domac< v Coljo tokom oaliaoga livriovaii|a gostlloliko obrti tototaa^ so tom potom Ukreso xabwal}ajova I ■ m ji m i Hajnanilo ln priporofilo. SpoMovaaomv oMtaatTn Iz Colfa in okolico naznaojava, da a*a gostilno ,mesto Gradec' na Graški cesti probala • 1. fnlljom v lastno oikrbo9 tor mm bova trudila cenjeae goste vsostraniko ladovolJUL V ta namon so najtoplojo prlporoiaTa. CEUE| dne 3. julija 1917. ,,, Anton in Anu Rotek. __ JADRANSKA BANKA __ Dclniška glavnica: K 12,000.000— POPRUŽIIICA LJUBLJAliA. Rezerve; okrog K lf000.000_. SPSrJ^MA: VIogo na knjlilc© in jih obrestaje po čistih 4 • Vlogo na tokoćl In ilro raftnn proti najugodnejšerau obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE Dl PRODAJA: Devize, valute, vrednostoe papirje itd. in srećke c. kr. razredne loterije. Brzojavni naslovi JADRANSKA. Centrala: Trst. Fodraialca t Dubrovnik Dunaj Kotor Metković Opatija .Spl|.t Šlbonik Zmdmr B8K0HTIBA: Menice, devize, frednostne papirje itd. UDAJA s Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tn- in inozemska mesta. DAJE PUDUJMBs na blago, ležeče v javnib skladiščih. PBETUMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Telefon *t. 257.