PUBLISHED AND P1BTKIBUTTO UNDEB PERMIT (*a BP6S AUTHORIZED BT THB ACT OF OOTOBBt t, lfi», «w wr.« KY THE FQ8T OFFICE OF CTW YORK. H. T. By Order of ffie PresH. A. B. Burlap P. M. Cto& W aJ v ei j 1 slovenski dnevnik ▼ Združenih driavah. Velja se celo leto........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York eelo leto____$7 00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. •S* 4 • The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. IT1 75,000 Readers. SAMUEL GOMPERS SE NOČE PODATI PREDSEDNIK AMERIfiKE DELAVSKE FEDERACIJE PRAVI, DA SKUSAJO HEARSTOVI INTERESI UNIČITI FEDERACIJO. OSEMNAJST TISOČ GLASOV JE TREBA ZA VEČINO, IN . LEWIS JIH BO NAJBRŽE DOBIL. Denver, Colo., 21. junija. — Obvestilo Johu D. Lewisa, predsednik* I'mted Mine Workers of America, da bo nasprotoval Samuelu Gompersu za predsedništvo Ameriške delavske federacije pri letnih ^'litveli, ki so določene na prihodnji petek, je zasenčilo vsak drugi razvoj na včerajšnjem zasedanju ko« venci je ter ustvarilo položaj, ki bo postajal vedno bolj napet, dokler se volitve ne bodo pričele. Objava. Lewisa je prišla par minut potem ko je predsednik Gompers odstrani! z dnevnega reda predlog, katerega je stavil delegat Leheny iz "VTyo., naj se imenuje komitej, k fco preiskal poročilo, tla je bil poslu« v Denver poseben sklad, s pomačjo katerega naj bi se strmoglavilo Gompersa ter postavilo na presto! Lewisa. Voditelj rudarjev ni hotel olepšati svoje formalne objav« z ni-1 akiin komentarjem glede možnosti svojega uspeha, a ker so njegovi ožji prijatelji ponovno izjavili, da ne bo postal kandidat, raz-ven če se mn bo zagotovilo zadosti glasov, da v resnici zmaga, je iz tega jasno razvidno, da upa poraziti Gompersa. Pregled delegacij je pokazal približno 14.000 glasov za Lewisa i.: njegova najmočnejša podpora prihaja od Ivatovščin železničarjev ter gradilnih unij. Priližno 18.0QQ glasov je treba za izvolitev. Krez ozira na izid borbe med Lew i som in Gompersom je jasno, da bo imel ta boj učinek na vsako akcijo konvencije od sedaj naprej pa do volitev. Predsednik Gompers je napadel Hearstove interese ter 'izjavil, da na vse mogoče na_eine prizadevajo uničiti Ameriško delavsko federacijo. ' ■ ' DOMINIKANCI HOČEJO POPOLNO SVOBODO DIVAJANJE FAŠISTOV. BREZ MERE IN MEJ NAČELNIK AMERIŠKE SUŠE PRI PISALNI BOŽI. Slika nam kaže Roya Haynesa, ki-je postal po odstopu Johna F. Knu mera suhaški Združenih držav. KAJ BO Z RESOLUCIJO { GLEDE RAZOROŽENJA?; Porter si prisadeva uveljaviti gla- j sovaoje glede resolucije, tikajoče se razoroženja. Washington, D. C., 20. junija. Kougrefeiiik Porter je danes zjutraj zbral voditelje »voje stranke v p«*&UMU, da Npravi .skozi svojo' raznroževnluo resolucijo v d a nas-1 nji seji poganske zbornice. Oil \ ima podporo in aktivno »odelo-! vanje večinskega voditelja Mon-dtlla, ki je dal izraza svojemu na- j menu, da predloži ie danes re- j solucijo. Ta nrsolucijs. kojo bi zbornica j uveljavila na mestu načrta sena-j t«rj* Boraha, ki določa trojen do-j jfovor, katerega bi sklenile Angii-: ja, Japonska in Združene države, j naj bi htsvila celo vpra&anje raz ) oroženja v roke predsednika. Za j posledico bi imela tud, da bi se j ločilo vprašanje- razoroženja od, predloge za mornariška dovolila. . te bi priila Porterjeva resoiu- j eija akozi zbornico, se ur veruje, \ da bi jo senat zsvige), kajti de-i PARIŠKI BANDITI. V ANGORI, GLAVNEM STANU NACUONALJSTOV, JE ČISTO ' MIRNO. VANDERUP. NE BO MOGEL DOSTI OPRAVITL ' Tokio, Japonsko, 21. junija. Pred kratkim si je zagotovil W. B Vanderlip od ruske sovjetske vlade velike koncesije v Kamčat-ki. Sedaj pa izjavlja japonska vlada, da ne spada Kameatka med mornariške province ter da so vse pogodbe, ki jih je glede nje sklenila ruska sovjetna vlada, neveljavne. 1 Trocki je zadobil kontrolo v Moskovski internaeijonali H KABER UMORU. Buffalo, N. Y., 21. junija. — Detektiv policijskega departmen- ta v Clevelandu je dospel danes semkaj, da vzame s seboj Salva- tore Gala na temelju izročilnih listin, katere je podpisal gover- ner Mille. Kol že sporočeno, je Cala priznal, da je bil sovdeležen pri umoru bogatega založnika Ka- bra iz Lakewood, Ohio. "Kot zna-• . no, dolže ženo umorjenega, da je zasnovala umor. ALBANSKI SPOR PRED LIGO. Pariz, Fratieija, 21. junija. — Zunanjemu ministrstvu je brzoja-vil Henry Franklyn Bouilon, ki je- odpotoval- začetkom tega meseca v Angoro, v namenu, da sklene'francosko turško pogodbo. V brzojavki pravi, da vlada v Angori popolen mir, ničesar pa ne omenja, da prodira prof i Angori ruska boljševiška armada, ki na&erava podpirati turške nacijo-caliste. , v • j PRUSKA DRŽAVNA POMOČ ZA GORNJO &LEZIJ0. Ženeva, Švica, 21. junija. — Svet Lige narodov je nadajeval danes z zaslišanji, ki se tičejo protestov Albanije proti neprestanemu omejevanju od strani Grkov in Jugoslovanov. Pričakovati je bilo^ da' se bo tudi pričelo razpravljati o sporu med Poljsko in Litvinsko glede bodoceca statusa Vilnc in okolice. Vojaška komisija preiskuje vojaški položaj na Ogrskem v zvezi s prošnjo te dežele za vstop v Ligo, Polkovnik Ne ves, Tel zastopa Brazilijo, je načelnik te komisije, ki bo baje kmalu dovršila besedilo svojega poročila, tikajo-čega se razoroženja. ARGENTINA IGNORIRA LIGO. Ženeva, Švica,'21. junija. — Liga narodov je pozvala zveze jurist ov, ki izvršujejo svoj poklic v južno-ameriški h republikah, naj predlagajo, kandidate za mesta pri nameravanem.. mednarodnem sodišču. Povabilo, ki je bilo poslano Argent* ui in v katerem ee je flasilo, naj predlaga Argentina štiri svoje pravnike, ostalo bres odgovora. • . i. . • • • * • * Pariz, Francija, 20. junija. — i Pet , bandit ov z avtomobilom Je joplenilo včeraj izložbeno okno J nekega zlatarja na bulevardu St. Martin ter ušlo s plenom, kojega vrednost se'ceni. na 500,000 frankov. Dvd roparja'sta razbila šipo, dočim so njih tovariši Otvorili ogenj na občinstvo. Stražniki v prodajalni so streljali s* svojimi revolverji na bandite, a najbrž rfiso nikogar zadeli. Roparjem se je posrečilo pobegniti, ker so preje izpraznili in izčistili cesto s streljanjem. . Glasi se, da je policija že na sledu drzijiji roparjev. feerlin, Nemčija, 21. junija. — Pruska vlada jfe dovolila sto milijonov mark' v podporo Nemcem v Gornji Šfeziji. , .---- - ^ FRANCIJA ODPUSTILA LET-1 1 NIK 1919. London, Anglija, 21. junija, — Čjpprav so nekateri rovi zopet pričeli obratovati ter se je precejšnje število premogarjev zopet oglasilo na delo, ni bilo vendar opaziti splošnega povrhtka v rove. V splošnem' je indiistrijalm položaj prav tako. kaotičen kot je b"J, kajti pričakuje se učinka poziva premogarjev na splošno stavko unij, katerim se preti s skrčenjem plač. Premogarsld delegati, ki so se vrnili nazaj v svoje distrikte, poživljajo ljudi, naj ne odpadejo od fčderaeije, doklec ne boco izvedeli za, sklep drugih. oni j. . VELIKA EKSPLOZIJA V NEMŠKEM RUDNIKU. * Pariz, Francija, 21. junija. — Kabinet je dal danes vojnemu ministru polnomoč, da prične dne 25. junija z demobilizacijo celega letnika 1919. To je bilo sklenjeno na temelju sporočil, da sta lek nika 1920 in 1921 dosti izvežbana. ■ _! * Potni listi. Berlin, Nemčija, 21. junija. — |V nekem premogovniku pri Herne na Vestfalskem -je nastala silna eg&plozija. Kolikor se more dose-■daj presoditi," je mrtvih triindva3-pet oseb; dočim jih je nad Sto ranjenih. Po najnovejši odredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj "kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je do-, rn^. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. • 'Kdor te^aj nima' nobene tako listine, pa*1 #eli potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero, je pristojen, po do-movnicO, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski «potm list. Nikdo naj tedaj ne f*ride v New York v 'namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. .. Frank Sakser State Bank, 82 Cortlaadt St., New York, N. Y. TELEPON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post-Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 145. — STEV. 145. NEW VORK, WEDNESDAY, JUNE 22, 1921. — SREDA, 22. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. -r LETNIK XXIX. tležna je bila oborenja predsedniška Hardinga, ki bi imel rajše, da bi se ga ne omejevalo od določb Borahovega načrta. Nadalje bi se s tem omogočilo tako poslanski ! zbornici kot senatu rešiti mornariško predlogo kot zadevo zase. Voditelji v poslanski zbornici pravijo, da dodatnih sto milijonov dolarjev, katere se zahteva za mornarico, ne odgovarja obljubam ekonomije, katere je dala re-' publikanske stranka tekom volil-jne kampanje. Vse kaže, da ne bo i mogoče doseči nobenega dogovo-jra do konca fiskalnega leta, dne '30, junija. V konferenčnem komiteju so iluli senatorji pripravljeni vstraja-|ti pri Borahovi resoluciji, dočim |so bili člani poslanske zbornice pripravljeni boriti se proti njej. | Ko bodo enkrat vprašanja financ in razoroženja ločena, bo lažje !priti do dogovora, se jc glasilo. NOVA VLADA NORVEŠKE. Kristjanija, Norveško, 21. junija. — Na tr.esto kabineta, ki je >v soboto reaijrniral, je stopil nov kabinet. Nač-Mjuje mu dosedanji finančni minister Blehr. Zunanji minister je Kiestadt. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah •e potom nafta banke izvršujejo po nizki ceni. sanealjivo In hitro iVčeraj so bile nafte cene sledeče: JUGOSLAVIJA: EaspoftUja mm zadnje poftte to izplačuje "Kr. pofttnl iekovnJ urad*' in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 krcn ---- $2>40 1,000 krča ____ % 7.70 400 krcn ---- $3.20 5,000 kron ____ $38.00 600 kr>n ... $4.00 10,000 kron .... $75.00 ITALIJA OV ZASEDENO OZEMLJE: BaspoftUja-na sadnje poftte in izplačuje "Jadranska banka" 9 Trst u. . t 50 Ur .... $ 3.00 500 lir ____$26.50 100 lir .... $ 5.50 1000 lir .... $52.00 300 Ur .... $15.90 . ^ NEMŠKA AVSTRIJA: Baspoftilja na sadnje poftU In ispla&uje " Adriatischs Bank" aa Dunaju. ... 1,000 nemiko-avstrijskih kron $ 2.75 K,000 nemiko-avstrij skfh kron $ 12.00 10,000 nemiko-avstrijskih kron $ 24.00 60,000 nemzko-avztrijskih kron $117.50 Vrednost denarju sedaj nI stalna, menja ee večkrat nepričakovano; Is tega razloga nain ni mogoče podati natančne cene vnaprej Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke Kot generalni sastopniki "Jadranska Banka" to njenih podruft nie imamo zajamčene irranredno ugodne pogoje, ki bodo valike ko neti ta ona. ki se le ali se bodo poahifevaH banka. t*^ tikcar ttili Daal IfflMUi liniM 12 MMSM, Sn T«t llBi.wiiii.il . . _ IlIlMllMMll PROŠNJA ZAVEZNIKOV NA GRŠKO VUDO Zavezniki so naprosili Grško, naj odgodi napad na Turke. — Grška bo kmalo odgovorila. - Pariz, Francija, '20. junija. — Ofenzivnim , operacijam v Mali Aziji nasprotujejo Anglija, Francija in Italija, ki so poslale, vladi sporočilo, v katerem prosijo, naj Konstantin preloži svojo kampa-! lijo proti Turkom ter sprejme posredovanje, ki bo mogoče uravna-' lo položaj na Bližjem iztoku. Poslanica je bila izročena kralju Konstantinu in ministrskemu ( predsedniku GounarKu v Smirni i t^r se domneva, da bo grška vlada takoj odgovorila na to posla* | nico. C> bo ta odgovor ugoden,-bo sledila slična akcija z' ožirom1 na turške nacijonalLste. j Glasi se, da se Angleži zavzamejo za umaknite v grških sil iz Smiyne ter za zopetno ustanovlje-j nje turške suverenitete nad tem! okrajem. Plemenske in vrske manj j šine naj bi se zavarovalo, s po-, mo/jo mednarodne policije, so-' glasno z londonskim načrtom. t)o-1 govora in soglasja glede Tracije! se še ni doseglo in tozadevne raz-' prave so bile preložene, dokler j ne bo prišel odgovor Grške na' posredovalni predlog zaveznikov. I Zavezniški visoki komisarji v; Šleziji so bili naprošeni; tiaj* se*1 sta'" i jo enotno -poročilo glede meje; katero naj bi «se ustano\-ilo med: Poljsko in Xemčijo v ple-l bLscitnem okraju. Če bi,komisarji^ ne bili v stanu priti v tem oziru do. soglasja, bodo poslani izvedenci, da uravnajo položaj in tako Poljaki kot Xeinci bodo prisiljeni sprejeti odločitev zaveznikov, ki bo temeljila na poročilih izvendencev. London, Anglija, 20. junija. — Ponudba angleSko:ainerižke " intervencije bi sa z veseljem pozdravilo od najboljBega'mnenja na Grškem, da se prepreči' nepotrebno prelivanje krvi v bodoči ofenzivi. Tako poroča poročevalec londonskega '4Times" v Smirni. V poročilu se dostavlja, da je v soboto* angleški konzul oficijebio obiskal ministrskega predsednika Gounarisa. - • ANGLEŠKA KRALJEVA BVQJIGA NA IRSKEM !-- • • " .. . : -Angleški kralj in kraljica sta od. potovala v Belfast, da se vdeleži-ta otvorjenja parlamenta. London, Anglija, 21. junija. — Kralj Jurij in kraljica Mary sta bila deležna značilnega slovesa na tukajšni železniški postaji, ko sta odpotovala v Holyhead, odko-• «ler se bosta odpeljala v BelLast, kjer se bosta jutri vdeležila otvorjenja Ulster parlamenta.. Velika ljudska .množica, ki je bila zbrana na * '»staji, je ponovno' nazdravljala kralju In Kraljici ter pela narodno himno. V ln-'tervalih nazdravljanje je bilo čuti številne klice Lot: — Srečno .pot in varen pov:-atek! Postaja 1 je bila lieno -okrašena. Kralj in : kraljica se bosta zgodaj jutri zjutraj vkrcala na kraljevo jahto v Holvheadu'ter odplula proti j Belfastu. ! Najbolj podrobne varnostne od-i redbe so bile uveljavljene od fctra-'iii policije in kronskih sil v Bel-i fastu, da se zagotovi varnost-| kralja in kraljice, dočim se bosta i mudila v mestu. Uporaba streh l poslopij v katerikoli namen te-jkom ur bivanja kralja in kraljice' Iv Belfastu je bila prepovedana i in oblasti mesta so canes zaposlene z natančno preiskavo kanal-' jskega sistema mesta, da-se prepričajo, da niso angleški vladi ssovrazni elementi položili nika-I kih eksplozivnh* snovi v kanale. I Kralj Jurij in kraljica- bosta zelo zaposlena tekom svojega bivanja v -Belfastu, kajti razven otvorjenja parlamenta so -na programu še številne druge točke, med njimi odlikovanja številnih odličnih Ircev. Precej zanmanja v tem mestu je vzbudila-včeraj vest, da nameravajo Sin Feinci v Belfastu jutri staviti kralju mrovno ponudbo. Ta vest dosedaj še ni bila potrjena. - t DAVID JAYXE HILL V B£R~ rjsu. . .Berlin, Nemčija,.2L junija. — David Jayne Hill, prejšnji ame-ri|ki poslanec v Berlinu, je danep do^>el* semkaj iž Koblenca. Njegova iena je prišla že včeraj. 7 ' • Carbahal, pravilno izvoljeni predsednik Santo Domingo, dvomi o dobri veri amer. oblasti Washington, D. C., 21. juni. — Ali bo dogovor, soglasno s katerim so Združene drŽave pripravljene napraviti konec vojaški j okupaciji J^anto Domrngo zopet : uveljavil popolno neodvisnost re-j pubfike ali pa pomenjal protekto- j rat nad republiko ? " i Enrijuez Carbahalu, pravilno lz-1 voljenemu .predsedniku republike To vprašanje se jc stavilo dr ' Šarit o Domingo, ki je priznan kot j tak od vsake dru^c ameriške vlade, le od one Združenih (ifžav' ne. — Santo Douiingo ne bo nikdar zadovoljen z nobeno drugo stvar- 1 jo kot z uveljavijpnjem razmer-kot so bile uveljavljene potom! dogovora leta. 1907, ^ -je od\*r-| nil — Mi smo. sprejeli pqgoje proklamacije, katero Je iztlal admiral Robinson le kot temelj za nadaljna pogajanja. ,Mi ne pri-| znavamo, da so imele Združene ( države kako postavno ali moralno pravico intervenirali leta 1916. — Ali boste kandidat' za zopetno izvolitev! - - • — To je stvar naroda Santo Domingo, da določi, — se je glasil odgovor, katerega se tudi-lahko smatra za pripravljenost, da! nastopi zopet: kot kandidat. ! ---Pazval bom zbornico, ki ima" na temelju ustave pravico izvo-l fiti predsednika, naj v takem slučaju kot je sedanji imenuje moža. ki bo zastopnik vseh strank, v namenu, da se preperči izvolitev moža, ki bi zastopal le eno stranko. Dr. Carabahal jc bil soglasno izvoljen predsednikom kot kom p romani kandidat Pri- ^.na'.-i" od strani Zdralr nili d^r^v .ie' izostalo, ker xii hotel Carabahal dvakrat privoliti v gotove zahteve okupacijskih uradnikov. Tej zahteve so dejanski izločile domi-i nikansko avtoriteto ter polag alal vlado izključno le v roke Amerl-j kancev. Njegovo prizanje je bilo j odklonjeno le- na temelju tega, kajti nikdar se ni dvomilo ,o pravilnosti njegove izvolitve. Dr. Carbahat. je rekel nadalje, da so vsi Dominikanci" za vzdrža-pje dogovora iz leta 1907, soglas-J no s* katerim naj bi AmerikanciJ ve'dili finančen ter kolektranje^ carine.-" Ta dogovor naj bi ostal; pravomočen, dokler bi republika* ne plačala zadnjega svojega dolga... • . * .. . ' — Nikdar pa-ne-bom d privoli-' Ji v 1-ako omejevanje naše suverenosti in neodvisnosti, — je dostavil. ANGIfEŠKI PREMOGARJI. MADAMA CURIE SE VRAČA DOMOV. Madama SkodloAvska C u r i e, slavna soiznajditeljica radija, bo v soboto odpotovala nazaj v Francija s parnikom Olympic, "WTiite Star. črte in na ksovu se bo nahajal tudi gram radija, Katerega so ji poklonile Amerikanke v priznanje njenih zaslug za znanost in za trpeče človeštvo.- , i -- DIVJANJE FAŠISTOV SE NE OMEJUJE NA SVOJE DOMAČE POLENTARJE, TEMVEČ SE OBRAČA TUDI PROTI ENOZEM-CEM. — AMERIKANCI ARETIRANI RADI ŽALJEN JA LASKE ZASTAVE — KAZENSKO POSTOPANJE. - 1 ■ * ■ — » Rim, Italija, 21. junija. — Brutalnost policije, kriva prisega price in ustrahovanje sodišča, vse to na škodo ameriških državljanov, — to so najnovejši razvoji v delovanju' fašistovske organizacije v Floren^i. • . . j Če bo prišlo do radaljnih takih dejanj in t-e se ne bo skušalo napraviti konca, bo ;prišla italjanska vlada v. velike težkoče z ame-|riško vlado in tudi z drugimi inozemskimi vladami. F, M. Gunther, fimeriški pooblaščenec in konzul Baldwin v Flo renči sta že storila |vse, kar je v njih moči, da dobita zadoščenje za Benjamina Cooke, njegovo ž,eno, hčerko in unuke, ki so bili vsi aretirani na temelju obtožbe, da so žalili italjansko zastavo. | Mr. Cooke-a -je italjanska policija grdo napadla, naščuvana r»d italjanskega generala (bejž!) Ringhini-ja, ko se je skušal upirati I aretaciji. Bil je aretiran, stavljen pred« sodišče ter obsojen. Resnični krivec je bil neki tolmač za neko potniško ag§nturo, po imenu I.irigi Ciantori, ki ni hotel pojasniti položaja Haljanskemu generalu in Amerikancu, kajti general ne zna angleški, Amerikanec pa ne italjanski. Pozneje v sodišču pa, je izjavil, da je pojasnil položaj v j v laku, kar je dovedlo do aretacije Amerikancey. General. Ringhini je tipičen, vzgled nacijonaListične histerije., ki prevladuje sedaj v gotovih italjaiiskih krogih in terorizira-javno življenje..Obravnava proti Mr. in jMrs. Cook£ se ;Ie vršila v atmosferi tererja. Fašisti so pretili sodniku, zagovorniku in konzulu ,Bald\vi-nu. ysled preten^ fašistov, ^o jetnike zaprli skupaj z navadnimi kriminalci, jim zanikali stavljene jamščine ter prepovedali celo čitanje. Čeprav se je obravnav^ proti Amerikanpein hitra vrrila in to vsled- pritiska- ameriškega poslaništva, so bili vendar spoznani krivim in to vsled krive prisege neke priče ter obsojeni na štirideset dni ječe. Te obsodbe- pa se ni izvršilo. Tekom obravnave so .tolpe fašistov, oborožene s krepeljci, napolnile sodno dvorano ter zahtevale obsodbo aretiranih. Mr. Cooke je bil prisiljen zlesti v zagrajeno kletko, ki je če vedno v navadi v napredm Italiji. Obsodbo' so fašisti sprejeli z odobravalnim kričanjem, ki pa se je izpremenilo v tulenje,-ko je sodnik objavil, da se obsodbe ne bo izvedlo Jetniki, konzul Baldwin in zagovornik, so biTI prisiljeni pobegniti skozi neka stranska vrata. Družina Cooke je znpustila Florenco v zastraženem avtomobilu, da uide fašistom ter se je iz Pistoje odpeljala v Švico. GLAS NARODA. 22. JON. 1921 Nauk Filipinov. Pred kratkim smo objavili članek, ki se peča z neodvisnostjo Filipinov in v katerem se je obrazložilo, da je hrepenenje po neodvisnosti sploKno in da ni omejeno na kroge domačih politikov in drugih jako dvomljivih politikov ter raznih drugih, ki npajo pro-fitirati pri proglašen ju neodvisnosti. V naslednjem pa priobčamo članek, v katerem se obrazložuje stvar z drugega vidika. — Sadovi Wilsonove politike na Filipinih so se pričeli sedaj prikazovati. Pod generalnim governerjem Ilarrisoncm je bila ame-liška kontrola zmanjšana in skrčena na senco. Nativistiena teorija je prevladovala v vseh departmental vlade na Filipinih. Mr. Harrison se je neprestano opravičeval, da ne more odnesti pri svojem od-potovanju iz Manile s seboj še zadnjih sledov ameriške suverenosti. General Wood poroča sedaj, da je vlada na otokih na robu ban-1 erota. V od pomoč se bo naprosilo kongres, naj razširi mero dolga od $15,000,000 na $30,000,000. Zakladnica v Manili nima dosti denarja na razpolago, da bi pokrila z njim svoje tekoče izdatke. Do administracije Harrisona so bile finance otočja, zdtave. Filipinska hanka, od vlade podpirani zavod, se je proevita'a in upravljalo se jo je na konservativen način. Pred nekaj leti pa je bil domačin, ge-ji»ral Venanzio Concepeion, imenovan generalnim upraviteljem te bainke. Bil je političen imenovanec ter pričel uporabljati denar banke pri riskantnih domačih podjetjih. Banka je baje izgubila dva miljomt dolarjev, ko je podpirala špekulante z domačimi pridelki ter ima baje nadalje $16,000,000 zmrznjenega kredita v podjetjih za proizvajanje sladkorja in kokosovega olja. ŠanLhai agentura poroda, da je izgubila od štiri do pet miljonov dolarjev pri špekeidaeijah z valuto. Zakladnica otočja je deponirala svoje tekoče sklade in del svoje zlate standard rezerve v Filipinski banki. Vsled slabe uprave banke je bil vladni kredit oslabljen. Domači politiki so ravno sklenili poslati nadtdjno misijo v Združene države, da zahtevajo neodvisnost. Zadeva neodvisnosti, ki ni bila nikdar prepričevalna, pa je bila popolnoma uničena vsled razvojev pod administracijo Harrisona. Domači kontroli je vsepovsod sledilo znižanje administrativnega standarda. Občudovanja vredni rtvim, ustanovljen od predsednika Tafta, je bil uničen. Kakšna bi bila vlada v slučaju neodvisnosti, se je na mučen način namignilo in pokazaio vnaprej. V domačih zadevah bi bilo opaziti povratek k strankarskim sporom, revolucijam, opustoševanju in revščini. Otoki bs tudi postali središče inozemskih intrig ter žrcev intervencije. Fili-pinci ne spoznavajo, kako dobro se jim dejsnski godi pod ameriško protekeijo. Njih resnična prilika za razvoj in varnost leži v tem, da ;■-.< poslužujejo vseh prednosti političnih stikov z Združenimi državami. je, da bodo izvrševali natančno obveznosti, ki jih vsebujejo moskovski pogoji in da bodo stopnjevali razredni boj v dobi njegovega vrhunca v svetovnem boju s kapitalom. S tem sklepom prihaja v češke socijalistične razmere jasnost in zraven se ti, ki se podvržejo diktatn iz Moskve, odrekajo svoji pravici do samoodločbe in do svobodne volje. Drugi dan sta bila pri razpravljanju očita dva- toka: tok za — kompromis, ki je soglašal s taktiko dr. Šmerala. in radikalnejši tok ki je očital dr. Šmeralu njegov oportunizem. Senzačni dogodek je bila izjava tajnika stranke in predsednika komunističnega poslanskega kluba Teskega, ki se je sicer boril 13 let v skupni stranki proti socijalnemu patriotizmu, ali kljub temu venair ni komunist, ampak časten človek, ki kot delavec ne soglaša z metodami tretje in-ternacijonale in zaradi tega odstopa od svojih funkcij in članstva v stranki. Na mesto njega je bil izvoljen za predsednika komunističnega poslanskega kluba dr. Šmeral. Slovaški komunisti so izrekli "željo, da bi se pozvala poslanca Derer in bivši minister Markovič, da naj resignirata na svoja mandata, ker st bila izvoljena na social-demokratični" program, delavstvo pa zbog tega nima zaupanja v (njn. Shod je sklenil, da naj se skliče v najkrajšem času ustanovni shod komunistične stranke vseh narodnosti v republiki. Povodom dobro uspele gospodarske razstave je priredila republikanska stranka češkoslovaških deželanov svoj manifestačni shod. Pod vplivom tega shoda je pripadala Praga te dni deželanom, ki so jPrišli iz vseh krajev in koncev širne republike. Sprevod udeležni-kov shoda je trajal polni dve uri in gotovo je, da je korakalo v sprehodu nad 100.000 oseb. Na čelu sprevoda so korakali poslanci in se-jpiatorji, odborniki stranke, potem pa gostje: češkoslovaški zemlje-|merci iz Avstrije, iz Jugoslavije, iz Podkarpatske Rusija, nadalje ^slovaški kmetje v svojih slikovitih nošah, nadalje Sloužaei in kmetje iz Hliščinjskega in Tešinjskega, potem organizacije iz Moravske in Češke. Sprevod je šel iz Vinogradov na Havličkovo namestje, — kjer so na taboru o zahtevah poljedelcev govorili s sedmih tribun. Manifestacija je bila naperjena v glavnem protiAiporom napram a-grarni reformi in pro^i dvolični igri z državnimi posestvi, zlasti bivše cesarske rodbine, in zahtevalo se je, da naj se potom agrarne reforme nacionalizira tudi zemljedelska industrija, zlasti s sladkorjem in krompirjem zadružnim potom. To je bila, največja politična manifestacija, kakršno Praga sploh pametuje. Senat se je sešel 11. maja k edini seji, v kuteri je rešil predlogo o državnem prispevku glede nezaposlenosti. Po sklepu socijalne-gn političnega odseka v senatu so se izvršile nekatere izpremembe in nredloga je bila vrnjena poslanski zbornici. Vlada se je pozvala, da bi predložila enoten vodni zakon za vso republiko in priporočilo se je sprejetje vladnega mnenja, da naj se prekliče prepoved vožnje s privatnimi osebnimi avtomobili in glede na krizo v avtomobilski industriji se poziva vlada, da bi odnehala od 12odstotnega luksuznega davka na osebne avtomobile za čas nezaposlenost?- Prihodnja seja se vrši 21. maja. nakar bo zasedal senat ves mesec julij. Kabinet je ostal neizpremenjen. Zasedanje ne bo trajal? dolgo. Rešiti se ima v njem samo takozvani mali delavni načrt, obsegajoč davčne zadeve in nekatere socijalne stvari. Na sporedu prve seje je bil tudi trgovski in carinski dogovor med Češkoslovaško in Jugoslavijo ter pogodba, s katero se med obema našima državama utrde trgovski stiki. Zdravstveno stanje g. prezidenta Masarvka se je že toliko izboljšalo, da je mogel 11. maja iti z doma in se 17. maja udeležiti gospodarske razstave. Sedaj se je odločil njegov odhod na Capri. V času njegove odsotnosti, ki bo trajala šest- tednov, ne bo treba zanj namestnika, kakor bi se ga sicer moralo po ustavi imenovati, ker bo tudi na Capriju reševal glavne državne zadeve. Peter Zgaga V kongresu je stavljen predlog, naj se prepove ženskam po celi deželi kaditi. Tisti, ki je predlog stavil, je mnenja, da ni vredna ženska faj-fe tobaka. * * * Iz starega kraja poročajo, da so kupili Angleži rudnike v Mežiški dolini. Vsi slovenski listi so polni la-mentacij. Ko so ljubljanski poli tikaš i sedeli po kavarnah ter reševali domovino, so Angleži, katerim je biznes v malem prstu, delali praktične načrte. Na stotine narodno gospodarskih Člankov izide vsak mesec v slovenskih listih. Ostane pa seveda samo pri člankih. Keko je že rekel ran j ki Cankar; Delovati za narod je prokle-to lahka stvar, toda delati zanj je težko, silno težko. * * * Poznam ljudi, ki imajo dve duši — toda nobenega srca. * * * Pojem neodvisnosti je zadnji čas jako globoko padel. Če kdo cika, je čebulo in pije žganje ter St- ne zmeni, pko njegov sosed viha nos, — misli revež, da je neodvisen. SugnalnmutHha Ustanovljena 1. 1898 2CatnL 3lrJmnta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. V raznih jugoslovanskih denarnih zavodih manjka denarja, sem-patam izgine kak tajen dokument, vsak dan se sklene pod roko kaka tajn^ pogodbica. To so dandanašnji poglavitni znaki civilizacije. Glini Predsednik: BUDOUT PEBDAN, 033 H. 18*tb St, Olerelan*. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10«, Fearl Avenue. Lormtm, a Tajnik: JOSEPH PISHLBtS, Bljr. Minn. Blagajnik: GEO. L. BRGZICH, Ely. Minn. Blagajnik nelzpiaCr.olli amrtnln: JOHN UOTEBN, 924 N. 2nd Arm.t W. Dulnth. Mina. . _____ _ Vrtova! Dr. JOS. f. GBABBK, 843 H Ohio Ct, N. 8.. Pittsburgh, Pa. __Nainral Mtor: MLAX KJORŽlSNlK, Box 872, Rock Springs. Wyo. MOHOR MLADIČ. 2003 So. lawndale Are., Chicago. ML PRANK SKRABEC, 4822 Washington St, Dearer, Oolo. LBONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176^ Black Diamond. Wash. FRANK ZORTCH. 6217 St. Clair A ve„ Cleveland. O. __Zdrnievatnl sdbor: VALENTIN PIRC, 819 Meadow Ave., Rocsdsls, Jolist. 111. PAULINE KRM ENO, 538 — 3rd Street. La Salle, IU. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELABC, 708 Market Street, Waukegan. 111. - Jednotlco uradno gladilo: .'GLAS NARODA". «=? Vie stvari, tikajoče se nradnlh xftrlev kakor tudi denarne poillja-tro naj se poftijajo na glavnega tajnika. Vse prttotbe naj se pogilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje ca sprejem novih., članov la OolclSka »pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.' Jngoslcranska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor Seli postati Clan to organize le, naj se sglasl tajnika blj!£aega drn&va J. S. K. J. Za nstanr^ltev novih droitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo draštvo se lahko v stanovi s 8. dani all wmiMii, Slovenske novice. Mandati. Stališče, katero «ta zavzela prejšnji državni tajnik Colbv in sedanji, Hughes, glede mandatov, katere je pripisal Svet Lige narodov, posebno pa z ozirom na otok Yap, bodo polagoma vendar sprejele velesile zavezniške vlade. Namignilo se je, da ni Francija popolnoma neprijazna našim naziranjem in da razmišlja o njih tudi jXnsrlija. Sedaj pa je M. Da Cimha, brazilski poslanik v Parizu ter predsednik Sveta Lijte narodov objavil pismo, v katerem daje iz-taza upanju, da bodo prišle velesile do dogovora in sporazuma z Združenimi državami še pred naslednjim sestankom sveta, kajti razdelitev mandatov morajo uveljaviti velesile same, predno more Liga uprizoriti kako akcijo. To je natančno stališče, katero so zavzele Združene države. V svojem ^poročilu glede tega predmeta je drža\ni pravdnik zahteval, da je treba prejšnja nemška posestva potom mandatov ali drugače razdeliti med zaveznike in z njimi združene sile kot enakovredne tovariše v boju in zmagi, kot določeno v pogodbi sklenjeni v Versailles. Te pravice izvirajo dejanski iz zmage same, ne pa iz katerekoli akcije, katero bi vprizorila Liga. Ker je dobila mandat nad otokom Yap Japonska, ne le brez pnv«*ljenja, temveč celo v očigled protestu Združenih držav, smo napadli pravomoeuost tega mandata ter izjavili, da je treba priti do r.ovega dogovora od strani interesiranih sil, vključno Združenih držav. To je tudi, kar pomenja pismo poslanika Da Cunha. Ker je Japonska že pokazala znamenja, je eventualno pripravljena umakniti se, ker sta dobili Francija in Anglija s tem prosto roko, da prosto l'anovo razmišljata o celi zadevi, kaže zaenkrat, da se bodo naše pravice priznale. Pismo iz Prage. Cleveland, Ohio. Dva slovenska para sta dobila 17. junija poročno dovoljenje, in sieer: Vincent Vidmar, star 35-let, 3504 St. Clair Ave., in Annie Kastelec 25 let, ter John Ivanšek. 32 let. 6701 Schafer Ave., in Mary Tomšič, 22 let. Bilo srečno! Dne 17. junija Gertruda Levstik, stara 74 let, stanujoča na 16615 St. Clair Avenue, doma iz Stavce pri Ribnici. Tukaj zapušča soproga in ©nega sina, kateri se nahaja v Wooster, Ohio. Pogreb se je vršil dne 20. junija zjutraj iz Grdinove mrtvašnice, Milwaukee, Wis. V nedeljo 12» junija je nepri čakovano premnula v vsej naselbini dobro poznana Mrs. Mary Ocvirk. po "poklicu izkušena ba biea. na svojem domu 440 South Pierce St. Ob pol 6. popoldne jo je zadela srčna kap, da je obležala na mestu mrtva. Pokojnica je bila stara 53 let in rodom z Rečice ob Savinji na Štajerskem. Po greb se je vršil 14. jnnija dopol dne na Holy Cross pokopališče. Bila je članica dveh ženskih dru štev in sicer Napredne Slovenke št. 6 J. P. Z. Sloga in društva Bal kan S. S. P. Z., kateri društvi sta jo spremili korporativno k zadnjemu počitku. Zapušča žalujočega soproga, eno hčer omoženo Novak in dva sina tukaj ter teto v Port Wash ing tonu, Wis. Kako priljubljena je bila v naselbini, nam je priča velikanska vdeležba pogreba, kafkoršnega še ni bilo v naši naselbini, ter mnogobrojni venci od prijatelje-v. N. v m. p.! Hibbing, Minn. Rojak John Čebul in John Gua-ranitini, ki sta bila obtožena umora prve vrste, ker sta v prepiru po nesreči ustrelila Mrs. Čebul, sta bila od porote spoznana ne-krivhn, ker se je dokazalo, da je strel po nesreči ubil Mrs. Čebul. Velika porota je prisodila Jakobu Skala $900 odškodnine, katero mu mora plačati občina Chis-holm, ker je pri prenavljanju ulic poškodovala njegovo lastnino. Virginia, Minn. Po izjavi prič je >bil Iiowis Ora-škoviČ spoznan od porote krivim umora prve vrste. Kot smo že poročali, je ubil Garo*iea. Prič* ao izjavile, da je OraškoviČ prvi z nožem napadel Garoviča, da je slednji potem ranam podlegel. Nashwauk, Minn. 391etni Mike Vulotič je z dina-mitom izstreljeval štore, da bi les porabil za kurjavo. Ne ve se pa, kako je nastala razstrelba, ki ga ,l'e raznesla na ikose. Polovico trupla so našli 135 čevljev proč E- J*** tut Za >■■—Itvo U cmU> trjm mm mm_tfc—__mm mmi mm ts.it """ 1 ™™1 i ii^ t L A i N A R • I A ' - _____(Vol«« ar th« PmpI«) n MBM Wiry mmw moemot cuntfayt ani WMa* _»lifca«-te>tli■ pot^n Ib teifcimU w mm vriabtejejo. Debar mJ h bla-aovoU po-KUatl *o Mom7 OrO«r. Prt cprcjnamtit kriim nmročnlkor oroatma, da M wmm _tmči »fHOo MwUUB« aamun. da. kitraj« najdamo naalcrmntju__ • LAtNAROOA ■ MWMI MM Bmrmtwlh «f Menhattan. Mm* Yarfc. H. Y. TaMphooa: CwtUwtt Cm Meseca maja 1921. Letošnji binko&tni prazniki so služili političnim shodom, katerih najzanimivejši je bil komunistični, največji pa manifestačni — •agrarni shod. Komunistično zborovanje, ki se imenuje oficijelno; zborovanje socijal - demokratične levice, je trajalo tri dni. Druki daj je bil sprejet sklep, ki se je dejansko že izvajal. Sprejeta je bila resolucija o brezpogojnem pristopu k tretji moskovski interna-eijonali in o spremembi naslova stranke. Ob tej priliki so izpreme-nill naslov stranke socijal-demokratične levice v naslov Češkoslovaška komunistična stranka" ter so dali tako izraza, razporu in razkolu • aocijalno patrijotično stranko. Proti preHogu je bilo komaj flfltM" BlC.^11 Delegat je so ae slovesno zavezali za svoje organizacij - * * — Za božjo voljo — je stokal | zakonski mož — moja žena ne zna| niti peti niti klavirja igrati. j — Le potolažite se — mu je re-i = kel prijatelj, — Boga zahvali, daj r.e zna. — Seveda bi bilo dobro, toda! kaj hočem, ker vseeno poje in vse-| eno igra klavir 1 * * t To je bilo v tistih časih, ko je! tekla kri za domovino ... j Pek je kupil od kmeta osem funtov masla. Domov prišedši ga, je stehtal ter videl, da kaže kaza-, lec na vagi na šest. Ves ogorčen gre h kmetu ter se pritoži. Kmet pa pravi: Vaga je j }>ila poštena. Ko si kupoval od j mene osem funtov masla, so mi i otroci nekam uteži zamešali. Na vago sem dal osem štruc kruha pc funtu ter maslo zvagal. Kot veš, sem kupil tiste štruce prejšnji dan od tebe. * Otroci in norci so edini, kateri govore resnico. So pa tudi edini, katerih ni mogoče zgrabiti za besedo. * * * Denver, Colo., je za Samuela Gompersa jako nevarno mesto. Izza svoje prve izvolitve leta 1892, je bil enkrat potolčen. In potolkli so ga na neki konvenciji v Den- j a erju. Oni, ki je najbolj udrihal j po njegovih plečih, je bil MeBride, uradnik United Mine Workers of America. * * * Včeraj je bil v nekem listu sle- f deči napis: Šest jih je zapustilo j S'ng Sing, a mesto njih je pa šest-j Eaj§t novih prišlo. j To je na las podobno izseljeva-j nju in priseljevanju v Jugosla-j vi j o. * * * Včeraj se je začelo poletje. Toi poletje bo izvanredno dolgo tra-j jalo. Najbolj vroči dnovi bodo septembra in oktobra, ko bodo volitve. • _ » tona SvetluKča, ki je dne 8. junija padel v reko, kot je bilo že po-ročano. Truplo so našli v reki pri mestu Morris, 311., kakih 25 milj južnozapachio od Joliefa. V višji šoli imamo letos 3 gra-duantinje, ki »o: Gertrude Brtra- skol, hči Johna Bnmskol, ter Marion in Vida Zalar, hčeri Josipa Zalarja. Vida Z^lar je dobila prvo nagrado in odlikovanje med vsemi učenci in učenkami te šole ,(800 po številu; kot najboljša dijakinja za telovadbo in športne igre. ■ Druge državljanske papirje so 'dobili sledeči rojaki in rojakinje: I Frank Kc*, Geo. Veselič, Michael I Tomažu-, Victor Tornae, Louis iPasdertz,, Geo. Božičevič, Miehael iKolenc, S. Bjekič, Anthony Barbie, Miehael Papež. John Jurrčič, i John Gerl, John Starasinič, Law-I renče Vičevič, John Ž logar, Dan. 'Ski-tič. Joseph Cop, Frank Ker-linič. Math. Vranešič, Agnes Ster-[nad. ilartin Žugel, John Drago-van, Martin Cvenk, Goo. Canko, Jos. Vlašič, John Suhadok*. Ani h. Pezelj, Jacob To mac, Joseph Ju-hant. Frank Patpež, John Petru-: 5a. Anthony Stonič. Jos. Petan, 'Andr. Gerl, Alois Pucelj in drirgi. I Soudan, Minn. Dne 8. jnnija se je vršil pogreb pok. Johna Lovšin. Bil je star 60 let. doma rz Ribnice; v tej okolici je bival nad 30 let in je bil dobro poznan po vsem minneaotskem železnem okrožju. Zapušča ženo. Ironwcod, Mich. Štorklja je dine 4. junija obiskala družino Mr. in Mrs. Jr»s. Ko-izaiK 206 Lincoln St.. ter je pnsti-I la za spomin čvrstega fanta. Družina Kozan šteje sedaj 5 fantov !in 5 deklet. Od tukaj je odšel v staro domovino v Tribuce Miha Dragoš. Šel je brez slovesa od svojih «o--'sedov. J Delavske razmere so zelo nepo-• voljne. Na tisoče je brez dela. Sacramento, Cal. V bolnišnici je preminul rojak Mike Stefanič, redom iz vassi Jan-ča gora na Dolenjskem. Bil je sa-Jjnec.. star 35 let. V ('al u t nt-tu za-!pušča enega strica, v starem kraju pa mater in sestro. Ijposlen je bil v zlatorudniku v Phnnouthu, '('al., kjer se je ponesrečfl. Nad' njim se je utrgala plast kamenja J in prsti ter mu je zlomilo nogo na dveh krajih. Podvreči se je [moral operaciji. Ko so ga orna-i mili, da bi izvršili operacijo, se tii potem več prebudil. -mlaju "pa je med celo procesijo veselo plapolala v splošno zadovoljstvo zavednega naroda. Popoldne p;i se. je nad trobojnieo pričel zbirati vihar. Vsa dežela je bila alarmirana o uporu v Cerknem in o nevarnosti, v koji «e nahaja tamo.šnja posadka. Iz vseh krajev, tako iz Tolmina, Sv. Lucije. Šentviške gore, Idrije in kdo ve še kod f»o se jeli vsiipnti v uporno Cerkno vojaški m karalbi-njerski oddelki. Ko jih je bilo za-(dosti zbranih, sf) jK^s-dkali mlaj, Irobojnifo txluesli na karahinjer-sko postajo ter aretirali nad 20 oseb. Od teh so jili 6 odpeljali i vklen jene v Gorico, ostale pa po-,zneje izpustili. Ko je bilo že vse pomirilo, .privozil i so ob 11. uri ponoči z avtom/Vbili fašisti iz Gorice. S seboj so imeli poleg | bomb tri sode bencina, hotec 'Cerkno kaznovati in zažgati. Xa odlotV.n migljaj karalbinjerjev pa so inoi-ali f>l»j-niti in odpeljati svojo v bombah spravljeno kulturo nazaj v Morico. V spomin teh slavnih zmag pa molita na trgu v 'crknem sedaj že dva natl meter visoka mlajeva parobka iz tal. Projitora za take .spomenike pa je na trgu še dosti! Enak, dasii malo manj razburljiv dogodek z mlajem in zastavo je >bil v Cerknem na isti dan pred dvemi leti, ko je bila tam nastanjena še cela ita-Ijanfitka brigada. Idrijski komunisti so izstopili iz italjanske komuni-stiene stranke. Uvideli so, da so samo sužnji italjanske centrale, zato so jej eihj-nili hrbet. Dobri so bili za plačilo, njihovih koristi pa ni nihče zastopal. Na istrskih otokih, pripadajočih Italiji, se je mudil par dni generalni civilni komisar iz Trsta, senator Mosconi. Oblast je poskrbela povsod i za svečan sprejem italjanskega značaja, tako da morejo sedaj njeni listi poročati. da sc je Mosconi prepričal o italjansko-ifitrskih otokih tji tako sedaj sam natančno ve. kake so potrebe tamkajšnjega prebivalstva. Tako se hoče na široko italjanizirati jngoslov. otoke. •GLAS NAKOPA. 33- .TCX. 1081 Pregled izprememb, ki se danes vrše na Ruskem. Piše kapitan Ptancis M'Cnllah. ,——— • i Eno najbolj vain i h vprašanj, na katero koče najti vlada Združenih držav v sedanjem času odgovor, je naslednje: — Ali je Lenin vedno komunist? Številni dobro informirani Amerikanci odgovarjajo na to vprašanje z Da. če pa dovoli angleška vlada svojim podanikom sprejeti velike koncesije v Rusiji in če dovoli Lenin angleškim koncesijonarjem potdužiti se teh koncesij v smislu kapitalističnih principov, potem ga ni mogoče še iiadalj^-wuatrati komunistom. To je, kar se sedaj dejanski vrši. Tako vsaj pravijo vsi neboljševiš-ki ruski listi, ki izhajajo v indtemstvu. To so listi, ki brez dvofna boljše poznajo resnični položaj v Moskvi kot pa katerikoli inozemec. Uredniki teh listov so Rusi, ki natančno poznajo ruske razmere iti ki dobivajo neizmerno množino informacij slede Rusije, ne le iz sovjetskih listov, katere dobivajo vsak dan in ki jili znajo boljše citati kot najbolj prebrisani ameriški izvedenci giede ruskih zadev, temveč tudi iz pisem, kolere prinašajo njih dobro informirani prijatelji. Ta pisma so prinašali iz Rusije na tajen način vsak dan. — Xadaijne infcrmaeije pa prihajajo od neboljševiškili Rusov. ki si znajo na ta ali oni način priboriti pot iz Rusije v zapadno Evropo. * Leninovi beli nasprotniki, ki zagotavljajo ,uskeiuu narodu, da je Lenin prodal Rusijo angleškim kapitalistom, da se ni Lenin prav liič izpremenil, da je večji komunist kot je bil kdaj poprej in da bo-tio surovine, katere namerava poslati v Anglijo, obstojale v glavnem i/ orožja in boljševiške literature za angleške komuniste. Številni izmed neizpreobrnjenili tovarišev Lenina bodo t>:ez dvoma skušali' storiti kaj takega. * Cilj, katerega zasledujejo beli Rusi s tem, jc zelo jasen na prvi pogled; — Preplašiti hočejo angleške kapitaliste tako, da ne bodo s!i še naprej, in prestrašiti hočejo tudi ameriške kapitaliste, da bi stopili v trgovske stike s sovjetsko Rusijo, kajti v takem slučaju bi. bila upanja belih Rusov pokopana za številna bodoča leta. « * * * i'e bo ljubila to ali ne. se bo Anglija polagoma nahajala v položaju. d^nasprotuje v svojem lastne minteresH vsaki izpremembi sta-| tus quo v Rusiji, to je vsaki izpremembi bol jševiškega diktatorstva v Moskvi. Angleži lahko nasprotujejo na še tako odločen način tej domnevi, a politika, katero zasleduje sedaj angleška vlada, ne more dovesti do ničesar drugega. Protiboljševiski ruski uredniki, zelo izvedeni opazovalci, soglašajo v trditvi, da je sklenil Llovd George dejanski kupčijo z Leni-niin za izrabljanje Rudije od strani angleškega kapitala in da se je Jienin na skrivnem odpovedal komunizmu nam« mi. da bi bilo tako izkoriščanje mogoče. • ^ * * Boljše v i ki se pritožujejo nad politiko Japonske na Daljnem iztoku. Pravijo, da je japonska admiraliteta pospešila svoj morna-i4ski program, ki je bil potrjen tekom preteklega leta in da posveča prav posebno pozornost povečanju japonske pomorske sile v kitajskem vodovju. V mestu Sleksandrovsku na Sokolinu so bile vse ruske jiaprave zaprte in ceste so dobile japonska imena. S trgovino se smejo pečati le Japonci in Rusi ne smejo niti govoriti o politiki. Japonske bojne ledje obvladujejo prostor. V kratkem času bomo videli, kako bo žol-to pleme izvajalo politiko nasilja nad belim plemenom, ki je pred petdesetimi leti izvajalo isto politiko nad rmenim plemenom. * * * Eden izmed belo-ru>kih listov je pred kratkim objavil frazo, ki j« bila. bolj važna kot pa so vse fraze, ki se jih je priobčilo v tem pogledu v zadnjem času. Ta vest nosi naslov: — "Kapitalistična pomoč" ter se glasi: — Kontrakt zalaganja Moskve in Petrograda s kruhom je bil j • • • j Na skrajnih mejah boljševizma je že opažati znamenja vračajoče sextreznosti. Armenska je progla-, sila splošno amnestijo in Sibirija je odpravila smrtno kazen. Bolj-; ševizem v republiki Daljnega iz-; toka je zelo mil v primeri z bolj-' jševizmom v Moskvi. Vladivostok j j je prosto pristanišče. Če bi priče-jli ameriški kapitalisti delovati od > ifeeifika naprti v notranjost, bi Imogoče laliko izpiemenili celi tok' iboljševiškegj. razvoja. Pri tem pa I je Jpoonska vznemirljivi faktor J ,Mogoče ^i nasprotovali vsaki koncesiji. katere 1 i se ne dalo Japan-J cem. Navzočnost Japonske ob Pacifiku pa le pospešuje boljševizem. Čimpreje bo odšla Japonska iz ,Sibirije, tem boljše bo. kajti njen jedini namen je koristiti sami sebi ter oslabiti Rusijo. • • » Ruski listi, v katerih se splošno žigosa boljševiškega carja, da je postal kapitalist, navajajo fraze iz njegovega govora na dese tem komunističnem kongresu v' Moskvi, ki se glasi: — Vladni kapitalizem. — Mi ustanavljamo državo, v kateri bodo kmetje lahko ustano-|vili veliko socijalistično industrijo. — Koncesije v obliki kapitalizma nas ne strrsijQ. Neki beloruski list pravi, da se Lenin oči vidno ne zaveda, kako liitro se oddaljuje od komunistič-; nega stališča, ko se je vendar to-, liko tisoč Rusov pokopalo v večjo slavo komunizma. Na stotine ti-sočev svežih grobov bo izkopanih, za Ruse na povelje "vladnega ka-pitalizma", kateremu bodo nače-lovali gospodje iz velikih trgov-! skih his in bank v Londonu. —1 Slednji pa bodo dobro zavarovani pri sfojem delu in delali bodo v| vrč jo slavo in prosperiteto svo-1 jih mojstrov, milijonarjev sveta, j In celi ta protinarodni in p roti so-! cijalistični jezuitizeiQ %enina, ki je zavarovan pred ljudsko jezo z, rdečimi vojaškimi in oklopnimi vlaki, nima za svoj cilj rešitve delavskih mas. temveč le ojačenje Leninove sile. • ^ • Boljše kot vse govorniške fraze je dejstvo, katero so objavili' i boljševiki sami v svojem oficijel-|nem glasilu, Izvestjih. ki izhajajo v Moskvi, da je namreč najvi-l šji svet za narodno ekonomijo — j sklenil ne - vacijonalizirati tek-! stilne naprave Dnjeprovskih to-' varen v Dubrovka, gubernija Gu- i melskoj. Če nacijonalizirs Lenin gotove tvornice, dočim pušča druge X pjivatnih podjetnikov Brezuspešne revolucije. — Sovjetska republika se ne sme več zanašati na hitro zmago svetovne revolucije. — je rekel Lenin na marskem vseruskem komunističnem kongresu. Kapitalisti so vzhieeni. Zakaj tudi sam Lenin ni opustil nade v pro-| pad svetovne vladavine kapitala? Zakaj to ne dokazuje ponovna uvedLa svobodne trgovine v Rusiji, izročite*- ruskega rudne-ga zaklada inozemskim kapitalistom. mirovna pogodba s Poljsko in odpoved revolucijonarni politiki v prednji Aziji? Zakaj se ni' g. L1 ovfV George predrznil poliva-1 liti Lenina, ker je vodja ruske re volucije pričel računati s podaljšanjem življenja kapitalizma"* in ker se mu klanja? Kar se pogostoma dogaja v revoluciji je postal tudi to pot poraz na bojišču izvor revolucije. Samo premairi-.ne dežele objema ■revolucija; v i.mcgujočih deželah 'kjer razpolagajo s surovinami, življenjskimi potrebščinami, rad-inim zakladom, kčferih brodovja obvladajo-svetovna morja, a — i vojske kontinente. — vlada kapitalizem. Njegova svetovna vla-jda drži revolucijo premaganih |držav v njihovih mejah, j Toda celo v samih revolucijo-narnih državah je zadela revolu-cija ob strahovite zapreke. Vsled nasprotij med mesti in vasmi — tmed industrijo in poljedelstvom, jmed delavei in kmeti, je prišla revolucija h koncu svoje moči. V Rusiji je mordl proletariat izkoristiti uporniško razpoloženje kmetstva proti^ še pol-fevdalne-mu režimu, da je osvojil državno i oblast; toda činv je kmet razdrl ostanke fevdalizma^, in si je prisvojil spahijevo zemljo in se na svoji zemlji ustanovil kot svoboden državljan, je vsilil, kiir jasno dpkazuje ponovna uvedba svo-j bodne trgovine z žitom, z nepre-i magljivo močjo svojega pasivnega odpora svo;o voljo državni si-li. katero je ustvari proletarijat.! 1V srednji Evropi je revolucija že •v začetku zadela na konservativ-j nega duha in s kapitalističnim! duhom navdahnjeno kmetstvo. Mestna buržuazija je. ker je bodo napori, tla se napravi konec boljševizmu, kmalu kronani z u-spehom. • * • "Poslednja Izvestja". skrajno protiboljševiš-vi list. katerega izdajajo beli Rusi v Revalu. je mi-;sli, da je Ler.in opustil ves svoj .komunistični program. List navaja naslednje primere njegovega strateigičnega umikanja : j — Delna prosta trgovina in od-stranjenje mestnih straž, ki so jo preprečevale. — Odpravljenje regulacij, ki omejujejo delavce na določene tovarne. ' — Poziv na nestrankarske ljudi. naj sodelujejo z vlado, j — Odpravljenje rekvizicij živil ter nadomeščen je z davkom v bla-gu* Isti list navaja veliko število izjav, katere je v zadnjem času podal Lenin, ki bi pa prav tako lahko prišle iz ust profesorja Milju-j j kova. Nekatere teh izjav so nas-| jlednje: — Komunisti, ki mislijo, da bo mogoče v teku treh let strmogla-j viti stari socijalni red, ki je delo j stoletij, so naivni sanjači. Nova j stoletja bodo potrebna, da se —j ! zgradi nov ekonomski sistem. I — Izpremenite svojo politiko.J ali pa se odpovejte sili. j — Komunizem v Rusiji pomenja bolj raznoliko razdelitev posla, konstruktivno delo je bilo popolno izjalovljenje. ^ bila preslaba, da bi se piia upirala proletai-'jatu. našhr v kme-| tjli močno oporo proti delavski revoluciji. Tu se je zgodilo drugače nego v Rusiji. Revolucija je že v začetku naletela na edinstvej no reakeijonarno množico, mestno in^Jtmečko buržuazijo. pr»>ti (kateri so se morali vsi poskusi, da se delavci in kmetje združijo v boju proti kapitalu, pokazati zaradi skupnih interesov pos**dujo-eih rarredov r mestih in na kmetih. I Revolucija v vzhodni Evropi je razrušila fevdalnf red zemeljske lastnine. V srednji Evropi je razrušila nap?« fevdalne vojaške monarhije in ustanovila buržua-zijske republike. Vse to je brez sumnje značilne napredek. Ali to ni cocijal izerc. Sam Lenin je po-tidil, da moramo predvsem raču-,nati s podaljšanjem življenja ka-' pitalizma. Kakšno čudo je potem če kapitalizem trinmfira ? Toda vseeno kapitalisti prezgodaj triumftrajo. Poglejte samo po kapitalističnem svetu. V jAngliji rudarji že osmi teden ne delajo, zato, ker. lastniki rudnikov ne morejo' prodati promojra. jv Avstriji pa pomanjkanje pre-mojra duši celo ekonomsko življenje. V tekstilnih industrijah I Angleške. Amerike, ' Francoske in nevtralnih držav odpuščajo več desettisoč delavcev od dela. zato ker se v njihovih skladiščih po celi kopni Evropi hodijo milijoni ljudi v etmjaii, ker ne morejo kupiti ne malo blaga, da bi .pokrili svoje telo. Ameriški po-jljedelei so nejevoljni, ker leži nji ^lova žetev neprodana v žitnicah, j a po eel i Evropi vlada pomanjkanje poljskih pridelkov. Tam je visoka vrednost denarja, zato pada poraba in raste nezaposlenost pu je preveč Tiizka vrednost «!e-j uarja, iz česar izhaja draginja, k^ svobodno davi. 1 tam i tukaj isti kontrast med bogastvom, .ki is( neprimerno hitro množi, preo-.bilieo. lukfiuzom in strašno bedo j m« se, vedno večjim padanjem v j bedo duševnega dela. propadan-!jem in ugonribijanjem skupne višje kulture. Toda na tem svetu, na katerem so se notranja ekonomska protislovja kapitalizma rezvijala jačje in strašuejše kot kdaj prej, so tudi razredna na-sprotstva ogfjrčertejša kot kdaj: j np njem pripovedujejo razredni (br.ji kakor nedavno v srednji — Nemčiji tako sedaj dnevno v Ita-I liji do krvavih spopadov, po-j ostrivši vse druge nasprotnosti,j ki so v telesu kapitalističnega si-J stema vladanin: neprestan spor med Francijo in Nemčijo radi od škodnine, konkurenčno oboroževanje na morju me Angleško in1 Aemriko, odkrito sovraštvo med Ameriko in Japonsko, komaj pri-1 krito med F'er.cosko in Italijo, vedno večja ?-esogTasja v skoro1 ivseh vprašanjih med včerajšnji-1 mi vodečimi zavezniki. Angleško * |in Francosko odpor premaganih jv Evropi in Mali Aziji, upor pod-| j«* rmljenih od Irske do Indije. | medsebojna sovraštva in notran-1 jjc krize v novoust varjeni h drža-1 Ivah Evi*ope, — povsod ognjišče kriz, vojnih nevarnosti, kal revo-j lucije! Kdo mfsli. da bo ta sve-l to^hi red trajen? Toda vsaka no-1 va kriza, vsaka nova katastrofa' daje socijalni revoluciji novo —' ;moč! Ne. kapitalisti nimajo raz-' |loga. da bi ♦riumfirali! Socijalna1 [revolucija ni mrtva! Je samo za-' idržana v svojem toku! Socijalna1 j revoluci ja se je zaustavila samo z a korak, dva. Ona diha! Toda prišel bo ča«, ko se bo ponovno vnela. J Komunisti so razočarani. Sodi- Velesrbija. Stvorili smo po medsebojnem sporazumu državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sedaj pa. ko se tej državi polagajo temelji, en del pogodbenikov noče več slišati o tem sklenjenem sporazumu, marveč majorizira drugi del pogodbenikov v vprašanju ustave in sicer v protivnem smislu'sklenjenega sporazuma. Zakaj to * %Je-li to treba 1 Je-li to za državo dobro? Ne eno, ne drugo. Ko bi se od strani seda t: jih vladnih strank odklanjal sporazum z Radičem. bi bilo to še razumljivo; toda vladne stranke odklanjajo sporazum s strankami, kater-h jugoslovanstvo in državno mišljenje je bilo v najtežjih čas h preizkušeno kakor zlato v ognju, vse drugače kakor naprimer Pribičevo jugoslovanstvo v vojni dobi, o katerem poučeni krogi marsikaj šepetajo, človeku vočigled postopanja viadnih^ strank zastaja painet. Oe pa pogledamo v vladno taktiko malo jrloblje. pa se takoj prepričamo, tla leži jedro te dejansko protidržavne vladne politike v stremljenju, (istvarit; iz države Srbov, Hrvatov in Slovencev Veh srbijo. Igra vladnih strank je sieer precej prikrita, pa vendar ne tako, da bi se ne <',ala pregledati. Xko bi sedanjim državnim krmilarjem re«s šlo. za državno edin-stvo, ki je za nas itak izven vsake dVknsije. ne Ki se bili tako brani-'l; državnejra naslova "Jugoslavija**. Saj izgleila naslov Srbov. Hr-jvatov in Slovencev veliko bolj separatistično kakor naslov Jugoslavija. Parlamentarni klubi, ki jim vladinovei očitajo — po krivici sicer. — separatizem, so glasovali v konstitua.iti za naslov Jugoslavija. patentirani "Jugoslovani" in radikalei za pa SllS. Upravna praksa sedanje vlade 11am razvozlja to navidezno uganko in razkrije. da je "Jugoslovan" Pribičevič ravno tak Velesrb kakor Velesr-bi okoli belgrajskega dnevnika "Balkana**, ki (lanes javno 111 na shodih zahtevajo Vele.srbijo. D«jansko bosta na podlagi "edinstveno" zamišljenega vladnega načrta ostala zadnj i dva slova naziva SllS samo še na papirju, v praksi pa bo veljal le oni prvi S. Kateri resen politik more opoziciji zameriti, da odklanja tako laži-edinstvo in se zavzema za resnično in pravo državno ediastvo vseh treh enakopravnih kompomentov države ? Vprašujemo, jeli bilo re* trko nujno, da j«* kazenski zakonik ■/.v kraljevino Srbijo potom ministrske odredb? razširil na območje cele države? Ali je ta zakon res tako moderen, d:* <>a brez skiepa parlamenta uveljavi kratkomalo ministrski svet .' Tega pač lfoben jurist ne bo trdil. Naj si im;i mortia svoje »lotire ima pa tudi do-l«-ebe. ki jih bo vsak nejurist. ki se je navzel vsa i nekoliko moderiie-ga svetovnega naziranja v kazenskih vprašanjih, odklonil. Načeloma smo proti reakcionarni praksi sedanje vlade, ki uvaja zakone z ministrskimi odredbami. To diši po strašnem absolutizmu. Pi. če bi ministrski svet odredil enotni davčni sistem, da ne bi nekateri deli države plačevali dvojne ali trojne davke, ki se v d ni gill delih države sploh ne pobirajo, bi vsaj vsebinsko potrdili taki vladni odredbi. Ta najnovejša odredba pa določa naprimer v paragrafu U. da robija ne sme biti daljša od dvajsetih in ne krajša od dveh let. — Na to kazen sme biti krivec obsojen z okovi ali brez okovov. Okovi so ali lahki do dveh kilogramov in 560 gramov, ali težki 5 kilogramov in 120 gramov; katero vsoto naj obsojence nosi. določi sodišče v razsodbi itd. More li kdo verjeti, da bi parlament odobril tak nekulturni paragraf? Zato ga ministrski svet uvede potom uredbe, ne morda, ker v drugih kazenskih zakoikih. ki so veljali dosedaj v drugih pokrajinah, ni boljšega tozadevnega paragrafa, ampak '/ <". t o. ker je bil v veljavi v kraljevini Srbiji. Ne diši to po velesrbstvu? Ministrstvo za pošto in brzojav je te dni objavilo; — Ker se je primerilo, da so poštni uradi v krajih izven Srbije nekolikokrat zavrnili pisma, ki so bila pisana v eirilici. se opozarja osobje vseli po-štnih in drugih uradov, da je cirilica z latinico enakopravna, katere se morejo posluževati vsi državljani naše kraljevine. Proti drugačnemu postopanju se bo proti odgovornim organom kar najostreje postopalo. — Ta obiava ministrstva za pošto 11 brzojav bi bila popolnoma v redu. ako bi se ravnopravnost obeh pisav in jezikov upo-šrevala tudi od istega ministrstva. Nismo morda proti cirilici, čeravno se nam ne zdi praktična in je na javnih napisih v Sloveniji nepotrebna. Toda če bratom Srbom ugaja in jo smatrajo za potrebno, zi.kaj bi bili proti njej? Toda ee stoji vlada na stališču, da morajo biti povsod napisi v eirilici in la-tžniei. potem naj izvrši to po celi državi! No poštnih znamkah imamo sieer še napis v latinici in cirilici, toda zadnji S od SHS je tu že izginil. "Slovenfc" li so namreč, da more revolucija I samo z enim močnim napadom j I zrušiti kapitalistični svet. Da je j I vojna povsod, pri zmagovalcih in I pri premaganih, ustvarila mož-1 !nost za revolucijo, da jo je mogn-J če z električno hitrostjo zanesti! iz ene države v drugo, da se 1110-,rc povsod izvršiti _v sličnih obli-! kali in s sličpim tempom, ko v .Rusiji: to je bila osnovna pred-|postavka komunizma. Danes po-| jtrjuje sam Lenin iz svojih ust.! .da je bila to njegova temeljna) (zmota. Mi soeijalisti nismo nikoli podlegli tej viziji. Nas jeV-godo-(vina naučila in mi tudi letos pojavljamo, da je vsaka socijalna (revolucija neprimerno dolgotra-j jen in raznovrsten proees. a, ne i I to, kakor jo razume komunistič-j na basen za deeo! Buržuazna revolucija je držala Evropo v svo-, Ijem tiru dolgih osemdeset let. — j Revolucija je v teb osemdesetih v letih prešla v najrazličnejše faze ,in zavzemala najrazličnejše obli-^ke. Za nekaj časa je skrahirala. (za nekaj časa. je bila zadušena, dc se je potem ponovno zopet —! ,dvignila. dokler ni izpolnila svo-| je zgodovinsko naloge. Niti pro-letarski revoluciji sedanje dobe, .niso postavljene ne manjše ne la-j j ž je naloge. Njen tok ne bo prav r.ič krajši, prav nič nerazmernej-š:, a tudi ne brez majhnih pre-Ciemb. S Moremo trd'ti. da je ena doba jKOcijalne revolucije končana: to-.da sama revolucija se razvija da-Jje. Prva doba svetovne revolueije 'je prinesla proletarijatu močan (priraste k in moči: koliko je danes močnejši nego leta 1917» — Ce nismo morrlntano v stanu iz-, [vršiti novih napadov, potem je naša dolžnost, da pridobitve pr-fvc dobe revo!ueije žilavo učvrstimo. da se bojev, ki bi nas mogli pripeljati v nesrečo in nevarnost pametno izognemo, da zavzete .pozicije izkoristimo za zbiranje, organiziranje in izobraževanje proletarijata. Tako moramo izko-l Izza kulis londonske konference. Pariški dopisnik praške "Tribune" poroča iz ust udeleženca J zadnje londonske konference nastopni razgovor med Llovd Geor-gem. Briandom in Sforzo: ' Lloyd George: — Francoske !zahteve so tako težke, da se brez I vsake razlage vsemu svetu neizvedljive. — Vsied te izjave je postala debata silno živahna. Bri-and je rekel: — Ah, čt. bi šlo le za vinograde, in ne za premog! I— Llovd Georjre: — Vi nastopale 'zelo zvito. — Briand: — Le zato, ker sem vai prepogosto obiskal. '— Nato je rekel J asp ar: — Go-1 spod je. ne smemo pozabiti, da i-'majo Nemei na Bavarskem tisoč kanonov. — Da. — je odgovoril j angleški ministrski predsednik, '— toda jaz bi priporočal, da se ne pozabi, da ima Belgija in Češkoslovaška petkrat več kanonov. — 'Nato Sforza : — Pustimo kanone, j prosim, pa rtaj se pomisli, da se nahaja Italija v žalostnem položaju. Angleškega premoga ne moremo plačati, nemškega premoga pa ne moremo dobiti vsled gospodarskih odredb. Italija je sploh brez premoga. — Lloyd George: — Gospod kolega, ne smete pozabiti. da ima Italija zelo mnogo solnca! Zavezniška konferenca v Bon* logne jd časopisje. "Petit Parisien" poroča, da ne bo dovoljen nobenemu novinarju pristop v poslopje, kjer se bo vršila konferenca, ki se pa ne sestane pred lii. julijem. ristiti ta zastoj revolucije. Naš čas zopet pri^e! Revolucija zopet pride z burno razmršenimi kodri in s podkovanimi Čevlji na svojih nogah. — (Iz Social. Radničkih Novin). -JflLAS- NARODA: 22 JTN! 1921 JUGOSLOVANSKO D0BR0V0USTV0 Vitomir F. Jelene. f>d svojih zaupnikov suio dobili porotna, da se nahaja v Italiji io na Francoskem večje št^vib trv*trijskih ujetnikov, ki bi stopili \ dobrovoijee, da pa v t a mošnji h merodajnih krogih bote ali nehote ni prav« pa razumevanja za dobrovoljski pokret. Zato smo takoj organizirali propagandno akcijo in odšli na delo. Kot tipičen slučaj raj navedemo s>amo Italijo. V raznih italijanskih taboriščih, poseb-t.o \ Sardiniji so se nahajali avstrijski vojni ujetniki, ujeti v Srbiji, a ki so jih zavezniki prepeljali v Italijo. Po vstop i Italije v vojno so ]>* prihajali tudi novi avstrijski ujetniki v italijanska ujetniška taborišča. Med novimi italijans. ujetniki laška vlada ni dovoljevala nobene propagande, med ujetniki iz Srbije pa je |f> dolgem posredovanju Nrliski'«ra poslaništva v Rimu in po dolgotrajnih intervencijah pripustila zbiranje dobro vol jcev. Toda to zbiranje dobrovoljcev je imelo samo teoretični piiut-u. Ko so bili formirani dobrovoljski odreci in ptjpravijeni za pot, j»* italijanska vlada uporabljala vse trike, * i ,1 tu prepreči : zarlai'evala je pri javljanje, metala pod noge polena i*mšj m organizatorjem ; zakaj, tega ni težko razo »net i. a iz sledečega slučaja bo r; zvidno v>e: v ujetniškili taboriščih lia. otočiču Asinara na s»*Vrm**in koueti Sardinije je bil formirau dobrovoljski (nlred, ki je »tel ~»»o Italijani debelo gledali, kajti od 500 prijadjeiiili dobrovoljcev jih je l>i1o riJ več in nič manj r.ego ravno 4:17 iz onih krajev, ki so nanje ref?lktirali Italijani po zloglasni londonski flogodbi. Tako je razumljivo, da je službena Italija ati'ri'a vsi-, da s« ti dobrovoljci priklopijj srbski vojski, ita-lijantka diplomacija je podzvela vse korake in nazadnje vendarle iz-dejsl vovalu. da se je odpošiljali je dobrovol jcev preložilo. Ker pa Italija ni mop I a prehranjevati tolikega števila ujetnikov, je francoska >Jada sprejela te ujetnike, med njimi tndi dobruvoljee, prepeljali so jih v Francijo, kjer >'» imeli mši organizatorji dosti dela. da so od-vojili dobrovoljre, ki ko po velikih težavah vendarle odšli na solunsko fronto. Enako kot z bivšimi avstrijskimi ujetniki i/ Srbije, je postopa-l i Italija litdi s svoj ini Ko se je po vneli taboriščih pojavil dobrovo-Ijski pokret, bili so ravno Jugoslovani oni, ki so občutili moč itali- janskega sovraštva. Org:nizirale so >>e češke in poljske dobrovoljske legije, samo jngoslovrnski dobrovoljci so jm:;-al; ostati po ujetniškili taboriš« ih. le par izjemnih reznatnih slučajev je bilo. Tak oso jugoslovanski dobrovoljei i z Italije prišli na solunsko fronto, ko je bila /»• razbita, ko so jugoslovanski dobrovoljci s srbsko vojsko nastopili svojo zinagonosno pot naprej v svojo domovino. Skoro ivtotako je bilo v za<-etku v Franciji, kjer Francozi niso mogli razumeti našega |>okreta. niso si mogli predstavljati, kako je mogoče, da se « vstrijski ujetniki prijavljajo v borbo prostovoljno proti Avstriji. Francozi so poznali le Srbe in s;uno Srbe. mi Sloven-c' in Hrvati smo jim bili sovražniki — bodies. Kilo je treba mnogo propagandnega dela. preden smo razjasnili pojme. Od tedaj pa nam je francoska vlada kot tudi francoska javnost š';; vedno na roko. Celo v daljno Avstralijo je prišel naš glas; tam so se zbirali dobrovoljci i t vrst jugoslovanskih naselnikov, zbirali so se prispevki, jugoslovanska kolonija je prevzela formiranje dobrovoljskega odreda in poleti 1 i* 1T se je izkrcal v Solunu jugosU.vaiifki d ob rovol jski odred iz Avstralije. Res. da smo povsod in na vseh straneh imel: ovir in zaprek, deloma iz nerazumevanja in nepoznavanja razmer, a največkrat pa so bile te zapreke posledice, laških dipl« matičnih razmer, a mi nismo ob 1'pali. nismo ><• ustrašili dela. s trdno in odločno voljo smo posvetili svoje delo cilju, ki nas je peljala do njega sicer trnjeva pot, a bili smo preprič; ni. da nas vodi do konen'e zmage. Sistematično in organizirano se je pa razvijalo dobrovoljstvo v Rusiji. Res. da -o bile v začetku tudi tam mnoge neprilike. ki so prihajale dHorna iz i>einformiranosti, d« loma pa — :» to v veliki večini — vsled zunanjih vplivov. Dobrovoljstvo je n>;šlo velikih nasprot-stev v najvišjih odločilnih krogih, u tudi tu ;"c zmagala volja in dobrovoljska moč. naš pokret je vatel svoj razmah in nikdo ga ni mogel zaustaviti. Spoznali so nas tudi Rusi, spoznal nas je narod, ki je cenil in spoštoval našo borbo. Odtod tolika ljubezen jugoslovanskih dobrovoljcev do velikega ruskega naroda, do one plemenite zemlje, ki je postala dobrovoljeem nova domovina: jugoslovanski dobrovoljei so našli v ruskem narodu svojega najboljšega prijatelja, ki jih je razumel. Takoj ob izbruhu svetovne vojne leta 1914 ustanovili so Čeho-alovaki ki so živeli v Rusiji, — "Češko družino"', ki si je vzela za nalogo zbirati češkoslovaške vojne ujetnike. V vseh večjih ruskih poveljstvih in štabih so bili predstavniki družine, ki so zbirali Češke ujetnike in jih pošiljali v skupna taborišča. Toda komaj so se pojavili č< skoslovaški ujetniki na ruskih tleh. zmetali so raz sebe znake suženjstva in ponosni izjavili, da se hočejo borifi v vrstah ruske armade za osvobojenje vseh svojih bratov in svoje domovine. To je bil začetek češkoslovaške . i vojske v Rusiji, vojske, ki se je borila na ruski fronti proti Avstriji in Nemčiji, ki se je po Sibiriji borila za f.vobodo ruskega naroda, V češko slovaške* dobrovolj-no vojsko pa ,ie stopilo tudi veliko število jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Po vseh velikih ruskih taboriščih se je čulo o formiranju češkoslovaške dobrovoljske legije in jugoslovanski omladinci so se takoj oprijeli ideje in poskušali ustanoviti tudi jugoslovansko dobrovoljno vojsko. Toda komaj se je začelo organizirano delo, pojavile so se na vseh straneh teikoče. Germanski vpliv, ki je prevladoval v najvišjih ruskih krogih, ki je imel svojo odločilno moč celo na samem dvoru, zastavil je ves svoj vpliv, da se onemogoči dobrovoljski pokret. Iz vseh taboriščno rotuale prošnje na vlado in vrhovno poveljstvo, srbsko poslauištvo je interveniralo na vseh koncih in krajih** povsod so bile obljube in samo obljube, ali rešitve nobene. Po taboriščih so bili formirani še celi dob rovol jski polici, ki so f-amo čakali končne odobritve, ki se je pa od dne do dne zavlačevala. Jugoslovanski dobrovoljei so bili l^pofttavijeni vsem mogočim šikanam avstrija-kantov, ki so zbirali imena dobrovoljcev, da jih na ta ali oni način javijo v Av«*fijo. da uničijo rod- fciise onih, ki so se irvtvovali z • s» obodo svoje domovine. Tudi ruski komandanti ujetniškili taborišč niso bili naklonjeni dobrovo-ljskemu pokretu, ker so dobili od germanofiLskih krogov migljaj, da "zgoraj" dobrovoljski pokret ni v milosti. To neznosno stanje je trajalo I skoraj vse leto, dokler se ni za dobrovoljce zavzela velika knegi-nja Jelena, hči kralja Petra, ki je zastavila na dvoru vse svoje moči in izposlovala, da je vlada v septembru leta 1915 dovolila, da se sinejo po vseli ruskih taboriščih zbirati jugoslovanski dobrovoljci. Srbska vojna misija v Petrogradu je takoj razposlala v vsa taborišča poziv na jugoslovanske ujetnike. Odziv je bil že prve dni velik, prijavljali so se tisoči in tisoči, ali še vedno so bile povsod in na vseh straneh zapreke, ovirali so prijavljanje dobrovoljcev, sprečavali in zadrževali na vse mogoče načine njih *odhod Iv koncentracijska taborišča. Toda zmagala je dobrovoljska volja ! Že v oktobru je odpotoval prvi dobrovoljski oddelek preko Romunije in Bolgarske po Dona-Jvi v Srbijo, sledila sta še dva eša-jlona. toda. ko se je imel vkrcati četrti, pridružila se je Bolgarija našim sovražnikom, j I'sodo teh prvih dobrovol jskih ešalonov sem že opisal , komaj so stopili na srbska tla. morali so si še krčiti pot orožjem. Dostojno so proslavili dobrovoljsko ime in dostojno se pridružili hrabri srbski vojski. j Četrti ešalon pa, ki ni mogel več v Srbijo, se je vrnil v Odeso, kjer je pozneje tvoril začetek organizacije dobrovoljstva, j**dro poznejšega dobrovoljskega korpusa Srbov. Hrvatov in Sloven-; cev. Odesa je postala sedaj center, .jugoslovanskega dobrovoljstva, iz vseh strani neizmerne Rusije so se stekali v Odesi dobrovoljski kentigenti. Kmalu so bili formirani polki in zlruieni v divizijo, ki je takrat sprejela naziv I. srbska Kako se hlade bostonski otroci na ulici. dobrovoTjska divizija. Ko se je pa začelo smotreno vojaško delo, videlo se je takoj, da primanjkiije- ofieirjev, in to zlasti višjih oficirjev. Na tem mestu moram ugoto-1 viti sledeče, za jugoslovanske višje oficirje žalostno dejstvo, dokaz njihovega nerazumevanja narodne misli. Izmed oficirjev so se javljali v dobrovoljee v prvi vrsti rezervni oficirji od kadeta do o-nih pe.r kapetanov, od aktivnih o-fieirjev se ni javil niti en višji kaj šele generalštabni oficir! Češkoslovaški dobrovoljei so imeli v s\ oji sredi celo generale - dobrovoljce. a od jugoslovanskih višjih oficirjev se ni mogel niti eden odločiti, da bi stopil v dobrovoljske vrste, vsi so preveč močno verovali v zmago Avstrije, preklinjali so nas. ki smo stopili med borce zz svobodo svoje domovine. . . . Ali, kako smo se začudili jugoslo-! vanski dobrovoljci, ko smo se vrnili v domovino, ko smo videli o-ne. ki so nas denuneirali. preklinjali. kako hite polagat ravno oni isto prisego r\ est obe, ki so nas radi nje obsojali nedavno na smrt Takrat je šlo za idealno borbo, za svete žrtve — danes pa za jugo-j slovansko prepričanje in zvestoba j vprašanje kruha in življenja. Ker je primanjkovalo višjih o-fieirjev. obrnila se je takratna srbska misija na srbsko vlado na Krfu. da naj pošlje za dobrovolj-j sko vojsko primerno število višjih oficirjev. Žal. da izbira oficirjen, ni bila taka, kot bi bilo potrebno; in umestno, 7ato so se pojavili po | zneje nemili *n nepotrebni dogod-i ki, ki so toliko škodovali do]»ro-l voljskemu pokretu. Pod vodstvom polkovnika Steve na Hadžiča — sedaj generala in poveljnika IV. zagrebške armi-je — je prišlo v Rusijo okoli 100 srbskih oficirjev. Sedaj se je šele moglo začeti s pravim vojaškim delom, delalo se je neutrudno in brez odmora. Dnevne vaje. priprave, vse je l-.azalo, da se divizija pripravlja na oni veliki trenutek svojega krvavega krsta. Pa tudi v času vojaškega dela ni prenehalo organizacijsko delo; propagandni odbori so bili vedno na nogah, vzdrževali so stike z vsemi taborišči, začel je izhajati' propagandni list — "Slovenski j Jug*', ki je zastopal eksluzivno' jugoslovansko stališče osvobojen-\ jp. in ujedinjenja, ki je priprav-] Ijal teren za skupno delo in eno-1 ten nastop. Propagandno delo je! rodilo uspeh, število dobrovoljcev je bilo vedno večje. I. dobrovoiiska divizija je bila kmalu pripravljena in sposobna 7A\ vsako akcijo stroga disciplina. ne prisilna, ampak zavedna in samozavestna, le družila oficirja in moštvo v eno celoto. Ruski vojaški krogi so s spoštovanjem gledali na našo vojsko, rusko časopisje je pisalo o nji in vzbujalo splošno zanimanje v vseh krogih. Meseca maja 191C je prišel pozdravit divizijo srbski premijer g. Nikola Pašič. pozneje bivši ruski car Nikolaj v spremstvu svojega štaba in vojaških predstavnikov vseh zavezniških krajev. Dobrovoljska divizij.-, je takrat žela — splošno priznanje vseh vojaških strokovnjaških krogov. Vse zawz niško časopisje je pisalo o našem dobrovoljskem pokretu in priznalo upravičenost našega dela. priznalo naši ideji pravico do obstanka. Svečan je bil trenotek, ko je srbsko vrhovno poveljstvo izročilo dobrovoljski vojski bojne zastave onih hrabrih srbskih polkov ki so imeli v bojih za svobodo toliko izgub, da-so morali nehati dejstvova,ti; te krvave in prestre-i Kako dela fašizem škodo laškim trgovcem v Trstu, i --- I "II Lavoratore Socialista" priobčuje pismo nekega tržaškega italjanskega veletržca, iz katerega je razvidno, kako škodo prizadeva fašizem tržaški trgovini. Italjanski veletržec piše: Vrnil sem se iz Belgrada in Zagreba, kamor sem bil odšel z gotovostjo, da izvršim že pričete kupčije Slo je le še za podpise. Veliko pa je bilo moje razočaranje, ko se mi jc vrglo v Bel gradu v obraz: Ne sklepamo kupčij take vrste z vami! Razžaljen sem vprašal po vzrokih, in dobil sem ta odgovor; V rlrstu in Julijski pokrajini se izvi-Sujejo nad Jugoslovani nezaslišna r.asilstva. 31i ličemo zaradi tega bojkotirati trge v hi o s Trstom. Gospodarska vojna tudi nekaj velja. Potreben materijah ki ga dobivamo iz Italije, bomo liaroeevali v Benetkah, Genovi in Milanu ali v kakem drugem mestu v Italiji, samo v Trstu no. Ako bi kdo delal drugače, bi ga ožigosali vsi iisti v Jugoslaviji. V Zagrebu sem slišal skoro isto. v Ljubljani pa se nisem upal ponuditi svojega blaga. Povsod sem slišal najostrejše kritike o delovanju fašistov. Povsod ogorčenje in zaklinjanje za osveto. Vsled take situacije imam škode okoli 420.000 lir. Tržaški veletržec izvaja, da je pač zadnji čas, da se izreče resna in jasna beseda, ki bi pomirila duhove. Kdo ne vidi. kako ogromno škodo povzročajo tržaški trgovini fašistovski ekscesi. Izprememba sistema in postopanja z Jugoslovani bi prinesla splošne koristi obema narodoma, in tržaško pristanišče potrebuje v s vrh o svojega pro->-vitanja neobhodno mir med rodovi, ki prebivajo tu in med zaledjem. Tržaški veletržec dostavlja še. da pričakuje Trst miru in dela in da treba irledati na njegovo bodočnost. Pomembno omenja, da se Cehoslovaška že poslužuje rajši hamburškega pristanišča, ker je ko-modnejše in cenejše, nakar zaključuje z pominom: Tržačani, v prvi vrsti oni. ki še le malo časa tu prebivajo, naj ne oponašajo ptiča noja. ki skriva ^vojo glavo v pesek, da ne bi videl, kaj se godi okoli njega. Precej poguma je imel ta italjanski trgovec, da se je oglasil v j javnosti s taku resno besedo. Fašisti najbrže že stikajo za njim, kdo da je, in ako bi ga dobili, bi se mu gotovo ne godilo dobro. Glas te-ga trgovca pa nam je znak, da mogoče počasi vendar le skozi faši-stovsko strahovanje tržaškega prebivalstva prodre glas pameti in treznosti, na kar se bodo mogle urediti vzdržljive razmere med ita-' ,1 lanskim in jugoslovanskim narodom v Italiji ter potem med Italijo in Jugoslavijo. Razne vesti. Umor Tisze. Nad obtoženci v procesu umo-1 ra grofa Tisze je vrhovno honved-1 sko sodišče izreklo končnoveljav-' no obsodbo. Glede Štefana Dobo-j sa, ki je bil, kakor znano, obsojen na smrt in je pred nekaj meseci v 1 ječi umrl, jo bila prva obsodba kasirana in zadeva izročena civil-, nemu kazenskemu sodišču. Glede j Tiborja Szamovskega se je. smrtna obsodba I. instanco izpremeni-1 La • in jc bil obtoženec obsojen na I 17 let prisilnega dela. Glede Huet-nerja so bili predloženi ničnostni razlogi zavrženi. Lenin — desničar. Moskovsko poročilo pravi, da je Lenin na kongresu sovjetov predlagal, naj bi se v vlado sprejeli pristaši drugih strank in si-,cer tudi meščanskih. Troekij se je temu upiral, kar je dalo povod za burne debate. Vprašanje se bo še obravnavalo. - i Vojno stanje med Kitajsko in I Nemčijo končano. ' Iz Pekinga poročajo da sta — Nemčija in Kitajska, katera ni podpisala versaillske mirovne po-l*zo*f>e dne *20 maja sklenili dogovor. po katerem se smatra vojno stanje med Kitajsko in Nemčijo za končano. ! i Rusija — Commonwealth. Izvršilni odbor sovjetov ruske federativne republike je proglasij Krim za avtonomno republiko. Centrala je odposlala na Krim posebno komisijo, katera se bo z avtonomno vlado krimske republike! domenila glede ureditve medse- Ijene zastav/* so dobili dobrovoljci n delali so- jim čast. boj nih odnosov. Načrt moskovskega centralnega sovjeta je sploh I vso državo razdeliti v posamezne republike s skoraj satnodržavno oblastjo, vpoštevajoč narodnostne, gospodarske in zgodovinske razmere po primeru britanskega commonwealth! ali Združenih držav. Medsebojno razmerje je do-j ločeno v obliki pogodbe. Francija išče ?veze z Rusijo. Iz Revala .-e poroča: Tukaj se nahajajo francoski emisarji, ki se pogajajo z zastopniki sovjeta glede trgovinske pogodbe Teh poga-ijanj se od frapcoske strani vdele-žuje okoli 200 francoskih uradnikov in trgovcev. I Analfabeti v čehoslovaški vojski. j Po ravnokar izdani štatLstiki je v čehoslovaški vojski samo 2.5 od-■stotkov analfabetov. Pri vseh četah, kjer se nahajaja analfabeti, so se osnovali posebni tečaji, kjer se tiče analabeti citati in pisati. Cene y Rusiji. Po poročilih iz Rusije tamkaj j draginja silno narašča. Za navad-'no obleko se zahteva najmanj | pol miljona, za par čevljev pa 200 tisoč rubljev. Orgije avijatika. Zadnje čase vzbuja v Berlinu veliko senzacijo aretacija znanega avijatika Emila Hanina, v Nemčiji nat'valizirantga Alzača-ha. ki. je za časa vojne igral med nemškimi avijatiki veliko vlogo. Jeanin je bil aretiran v trenutku, ko je bila pri njem neka 16-letna hčerka.poznanega bogatega ber- Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INK0RP0RIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. - GLAVNI ODBOBt Fredsednik: JOHN PBKBK3. 4459 Wash. 8L, Dum, Oote. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Bar m, Leadvll* Odo. Gltfrni tajnik: FRANK SKRABEC, 4822 Wa*h. St. Denver, Colo Zftplanikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 5, Pueblo, Colo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 448F, Logan St., Denver. Ool«. Zaupnik: FRANK ZAITZ, 514 W. Oeatnnt 8t, Lead vil«. Ool o. NADZORNI ODBOR: rretlsetlmk: JOHN GERM, 817 East C. St. MIHAEL JLAPSCH, 508 N. Spruce Colo. rinrlnRa, OoU. GEORGE PAVLAKOVICH. 4717 Grant St. Denver. Ool* POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTOf" KOCHFVAtt, 12?6 Berwlnd Ave.. Pneblo. Oo»o JOHN KOCMAN, 1203 Mabren Ave., c>uei>lo, Colo. FRANK CANJAR. 600-601 — 46 Ave.. Denver. Colo. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANU BOYTZ* RR. 2, Box 132, Pueblo, Cols. nUNK MARTIN JAK, Box 3C9, Ely, Minn. »ETER GESHELL. 4464 WaslL St. Denver. Ool«. _ VRHOVNI ZDRAVNIK: t. R. S. BUBKETT, 4487 Washington 8L, Denver, Colo. •LAB NARODA. 82 Cortlandt Street New York. H. I. vme druiroe nakailce in vse uxadue stvari se poilljajo s« |1. taj-prftotee u predaednlka gl. nadzornega, odbora, praplnu aadeve Sa ?»redssdnlka glavnega porotama odbora. Vprašanje agrarne reforme v Italiji. Volitve za rimski parlament so prinesle takozvanim k(»nstituci-jonalnim strankam samo 36 novih mandatov. 8«»cijalistiena opozicija skujiaj s komunisti je izgubila le 18 mandatov, popolari so pa pridobili S sA 9 novih mandatov. Treba pa je zraven tega imeti še pred očrai. da konstitneijcsaJrie stranke ne tvorijo nobene kompakt-i:* enote in da Giolitti ne bo mogel na noben način sestaviti vlade, ako ne ustvari neke koalicije s katerokoli iz opozieijonalnih strank. Vladno časopisje razšširja vest. da se more računati s sodelovanjem socijalistov. kar pa je za enkrat še jako problematično. Isto velja za partito popolpre. Znani francoski publicist An puste Gauvain pov-clnrja, da je glr.vno .-praSanje, oko katerega se bo sukalo bodoče parlatnentarno delo. agrarno vprašanje in da bo mogoča le taka \lada in koalicija, ki bo to vprašanje postavila v ospredje in se ze* dinila na podaji njega radikalne rešitve. Piše; ''Prišel je čas, da to ta program moral predvsem vsebovati agrarno reformo. Kandidati. ki oso to reformo sprejeli v svoje politično veroizpovedanje, so zelo številni in znano je. da so popolari najbolj goreči zagovorniki ideje, da se mora zemlja nanovo razdeliti. Vrjetno je. da se. bo XXVI. zasedanje italjanske zbornice moralo zelo resi. o ha vit i z rešitvijo vprašanja, ki se ho rešilo s silo. ako se ne bo na>!a zakonita pot". linskega veleindustrijalca, s katero je imel ijubavno razmerje. To dekle je dovajalo avijatiku razne nedorasle devojke v njegovo luksnrijozno stanovanje in so se tamkaj d-ir. za dnem odigravale prave orgije. Vsaka od teh mladih deklet se je morala zakleti. da ne bo ničesar pravila, kaj se vse godi v tem stanovanja. Mnoge svojih priseg niso držale, pa je prišlo včasih do burnih scen v stanovanju avijatika, ko so prišli k njemu stariši deklet. Po večini stariši niso hoteli prijaviti, siamote svojih hčerk policiji, a' je končno le prišlo vse na dan. i Kazensko postopanje proti bivše-! mil bolgarskemu poslaniku Čapra-šikovu. O aretaciji iu kazenski preLska-ivi proti Čaprašikovu v Sofiji, ki je bil pred vojpo bolgarski poslanik v Belgradu, med vojno pa bolgarski guverner v Nišu, smo že poročali. O tej stvari piše sofijska 'Zora". "Na ukatf ministrskega sveta je bil aretiran g. Štefan Čeprašikov. Ni istina, da bi to zahteval Belgrad. Kot pooblaščeni minister in poslanik v Belgradu je bil Čaprašikov proti (temu, da bi Bolgarija vstopila I vojno na strani Nemčije. To dokazujejo raporti, ki jih je pošiljal Čaprašikov iz Niša. V belgradski "Epohi'? je bil priobeen članek proti Čaprašikovu, domneva se, da ga je inspiriial neki Bolgar.'* 1 Regent Aleksander, bodoči rnski car? Rus-ki in po njih bolgarski listi pišejo, da obstoja med ruskimi emigranti močna struja, ki se zavzema za to, da bi bil izvoljen, ko se strmoglavi boljševiako go-spodstvo v Rusiji in se obnovi velika mogočna Rusija, za ruskega carja prestolonaslednik regent Aleksander. Na čelu te straje baje stoji general Wrangel s svojim generalnim štabom. Ta vest je seveda samo muzika bodočnosti. Dosedaj še ni opažati nobenih znamenj, da bi se bližal konec boljševišfcega gospodstva. A tudi v slučaju, da bi vstala iz groba Velika Rusija, je dvomljivo, da bi regent Aleksander sprejel kandi-orturo za ruski prestol. i Obsojeni starinarji. Iz Gradca poročajo: Pred kratkim je stalo pred tukajšnjim deželnim sodiščem 25 graških stari-narjev, obtoženih radi veriženja. Dognalo se j?, da so pri javnih dražbah tvorili posebno družbo, ki je onemogočala privatnim kupcem licitacijo, tako. da so vsi li-citirani predmeti ostali v rokah te družbe po zelo nizkih cenah. Po končani javni dražbi se je vršila vedno v kaki gostilni privatna dražba in se je čisti dobiček j razdelil med člane te družbe, 18 starinarjev je bilo obsojenih nh 1 do 6 tednov zapora in na globo 8000 do 10,000 kron, ostali so bili .oproščeni. I Negovanje otroka tekom poletja, Jako mlad dojenček prespi večino svojega časa in velika vročina ga ne moti. ako je primerno oblečen. Tak dojenček trpi le jako malo vsled vročine, ako ga mati doji z lastnim mlekom. Ali dojenček je večkrat nemiren in se počuti neugodno. Eno leto staro dete potrebuje 14 ur spanja, in, da se mu to omogoči, treba potruditi se, da bo njegova spalnica hladna, toliko ponoči, kolikor podnevi. Električna pahljača je jako primerna, veranda (porch), omrežena proti muham in komarjem. je jako ugodna spalnica sa dojence. Kopel pred spanjem dostikrat pomiri nemirnega dojenčka ter mu ohladi ogreto kožo in isti vsled tega lahko zaspi. Matere naj nikar ne dajejo dojenčku nikakih uspavalnih sredstev. Ako dete ue more spati, pomenja. da nekaj ni prav in da zahteva njegovo spanje posebno pozornost, ali nikakor ne gre rabiti lekov v to svrho. izvzemši če sc predpisani ed dobrega zdravnika. Ako mora spati dete v hiši, tedaj naj vedno "spi samo v svoji lastni postelji in — po možnosti — v lastni spalnici, tako da ga nič ne moti od trenotka, ko je zaspalo, dokler ne vstane zjutraj. Nočno oblačilo in spalne vreče so opisane v knjižici "Infant čare'* izdani po Children's Bureau, U. S. Department of Labor, Washing on, D. C., ki se vsakemu na zahteve pošlje zastonj. SLAS NAKOPA, 22 JUN 1921 Pueblo Jugoslav Relief EXECUTIVE COMMITTEE. N. Radoviuac, Pre*.; Rev. P. Cyril Zupan O. S. B., Vioe-Pres.: Peter Cultg. Xee'y; J. M. Stebley, Ass't-Sec-'y; Frank Gruhek, Treas.; J. D. Butkorii'h, Joe Culig, Andro Petros and John Drakulich INVESTIGATING COMMITTEE — Louis Anxir-ka verira. ki d<«*eie pontv k'»d 14 000 »-eTi^ev v riiini nad itorj*m Na Hnjji v t rani, v razdalji i«"steio in weer skoraj v duu kotline. Na četrti strani nagega me«, t a »e pa o-zemlje znižuj* vea«ii rwiroiiia proti vzhod«. Skozi ta velikanski; <*el» te< e'^jrk.iniva« reka. Reka Arkansas te»"-e skoraj na-i ravnost skozi Pueblo, potem pa se( zavije nekoliko vstran ter mefttoj obkroža — prttMor, kjer je mesto, obkroženo od reke, se imenuje —, "Grove". V Grove j*- pa puebeKka jugo-dovan»ka kolonija. I>rujra reka. Fountain po ime-' nu, te/*e skozi vzhodni de! me-stai ter se izliva v Arkansas malo p«»d 1 mestom. Ta reka izvira severno' ckI Pueble v Pikes Peak okraju, j Sedaj »i eitatelj lahko približ-' no pretiiktavlja kaj se je zgodilo v Puebli in Arkansas dolini v ntv {'< po v od nji. Ni gorah, ki treh strani obkrožijo Pueblo, je zače-' lo deževati. Deževalo je že dva dni prej in voda je neprestano naraščala. Voda je polnila stmsre, obenem pa tudi topila sneg, na- kar je vodovje hitro prestopilo bresrove. Temu je pa sledil grlavni vzrok, strašne katastrofe. Kot da bi se vsi naravni e'ementi zarotili pro-j ti nam. se je trgal oblak za obla-! kom Stmgr»* s ■ b>le mahoma napolnjen^. in voda je pretrgala dva na j v »V-; a 'fJoradska jeza. —• Je« *ta ariti'a velikanske re/er-' varje. iz katerih se je uporabljalo vod** za namakanje. Vsled teh tiM-h kombmi.snih al « je začela valiti proti dolini voda v visokosti dvajsetih do tridesetih čevljev' V l*ueblo je prihrumela kot po-, šast. Gotovo sie čitali zgodbo o' [tej povodnji. poslali* sem svoje najboljše poročevalec.! ,da jo opisali. | Pripovedovali so o strašnem u-j ničenju. tnf» in mn«v»i dovolj, da nine m nosil sam svojo bol in nisem' obremenjal ž njo tujih src in tujih duK. Sam stojim v življenju, a dovolj sem sarn sebi in ne klonim se pred pakomur. .. " Dvignite se in pridite, in ko govorim take smele besede, mi zalučajte naravnost v obraz, naravnost v oči: "Laznkk!" —- Ne vstane nihče, nihče ne pride? — Da, r.e pridejo, ker nisem prosil nikogar, nikdar in ničesar, ker sem bil vedno sam sebi dovolj. .. Prišli ste sami. Svoja wca ate mi jlriueedi na rokah naproti in ste me prosili: "Sprejmi!" Tn sprejel sem jih in «em vam postal drug in prijatelj. A to vam ni bilo dovolj; hoteK ste več, vise ste hoteli m globlje: v moje mv&\ ste o . •**". i"' "' "i t ""i ■■, ' ' > : ' ^ hoteli vriniti, prodreti ste hoteli v velike in mnoge skrivnosti mojega srca. Zakaj ste mi storili to? Moja duša je močna dovolj, da nosi sama v*e svoje velike skrivnosti, dokler jih sprejme molčeči grob v svojo temo in v svoj mir. A vi ste jih hoteli poznati. Videli Ste od daleč, kako je težka pot mojega življenja. In ne da hi vas prosil, ste prišli prijazni, s sočutnim smehljajem «te pristopili k meni. ki sem stopal samoten svojo pot, in ste m: govori'i ljubeznivo: "Pešaš, omaguješ? Dovolj, da te podpremo mi s krepkimi svojimi rokami, s sočutno svojo ljubeznijo. In mojo bol ste videli. Tožil vam je nisem, tožim jo le svojemu Bomi. A videli ste jo plakati v mojih očeh. na mojih licih ste jo vrdHi drhteti in tnpeti, slišali ste jo zveneti iz mojih In prišli ste: "Žaloste ^t, isal: Ivan Cankar Te "Podoba iz atnj" wm bile napisane v letib strahote 1914—1S17 Zato je razumljivo, da marsikatera beseda ni tako postavljena, kakor bi po vsej pravici morala biti, in da je marsikatera zastrta in zabrisana. Vendarle pa naj ostane vrs. kakor Je bilo: za ogledalo teh teZlcih dni ln za spomin. . IVAN' CANKAR. Jeaenl 1917. EDINA BESEDA. Med najbolj zigodnjimi in najbolj razločnimi spomini izza otroških let mi je spomin na Smrt. Bila je velika, prazna sofca, morda le v spominu tako velika in prazna: v kotu kraj peči je stala postelja, zastrta od stixxpa d» tal 7. zelenimi eunjanii; tam je ležal naš stari oče ves čas. kolikor sem ga poznal. Živega vidim komaj še za meglami; čemeren obraz, siv-kasta, zgrbljena lica. debela spod-jnja U^tin. od katere je kapalo na 'krožnik in na odejo, kadar je po-jčasi. s tresočo roko nesel žlico k |ustom. Njegovega glasu ne slišim i ve,- in zdi se mi. da ga zares ni-niseni slLšal. Zdaj je ležal na belih rjuhah in se ni ga-,!?il: sre* »rele k aj postelj.-, v s<»bi dišalo po loj«, vse je 5«ilo prazurško; tn rekli ^ia je Tirtev. st*>n i nisem bil. ker nš^m vedeL kaj da > strah in žalost ; le radoveden setn bil *i!a. kaj da se bo nenadoma prikazalo js^etmega na tem 'sivka stem ol»razn. kaj da bo ma-Ihofua presekalo in na ob*» straui prevrnilo ta čudni mir in to po l°ju diš«č«. tišino, in kdaj bo i Zdanila ta debela spžnež, ki se mu še na mrtvaški postelji pozna,-da se ni bil spra-, vil ne s tem, ne z onim svetom^ pravili so, da mu je obraz od sile j trrd in ^pačen in da vsakogar obide groza, kdor ga pnide kropitJ Šel sem tja. da bi ga videl. Sam' j«* ležal v izbi. ki je bila gola ka-j kor s-ke oklepale razpela kakor itarabljene dedwine: temveč strmela je name z usten, teh stisnjenih. pod '•strim zobom zgrizenih. ki bi na ves glas. povedal*-. *ba; mnogo let je že ta:n, zmerom na en^in mestu, mojim očean solze in me je polila kri... "Kaj sem vam storil, 'brafje. da me su-| jete in me bij^te in mi režete siw. : ki vam je zaupalo in vas je ljubilo i tako vdano m nesebično?" — A j niste pi noč ob tebi, spe lesovi, njive! in le he in dobrave spe. .spe hribi i in spe doline jK>d teboj — le belci megle se kuhajo v njih in se dvi-' ga jo ob lesih počasi navzgor ka-( kor v lahkem snu. A te ne drami-, jo tihega spanja vsemira, saj so le njegove sanje. s Spi vse in vse molči, le peketi konjskih kupit zveni v tiho, dre-1 majočo noč. Siuje nebo zre s sto- I terimi in tisočerimi očmi na noč-| nega popotnika in mežika s svet-j limi ocesci, kakor bi se čudilo aLi' se smehljalo nagajivo in v vese-i leiu pričakovanju. Tupalam se odpre hipoma plani teče oko kje ob I popotniku — malo korakov od ce-l ste strani ali pa kje tam preko, gozda, na hribu kje onkraj doline.! Strmi venomer in mirno v zapoz-, nelega jezdeca, kakor bi ga pričakovalo, ga vabilo in klicalo k se-, bi: luč v kmetiški hiši je. A jezdiš mimo, speš dalje, ne meniš se, da te pričakuje, vabi in prosi: "Vstopi in počij!" Speš znano pot in misliš, a daleč blodijo te misli, daleč od te poti, ki jezdiš po u jej. Ničesar ni ob tebi, zabijaš na vse ob sebi. zabijaš še na samega sebe. Je ti. kakor bi plaval v polsnu po neskončnosti vsemirski, lahak in prost kakor angel nebeški. Plavaš prijetno in prosto in nalahko datje, k nekemu lepemu cilju, ki si želi k njemu tvoje srce in tvoje -hrepenenje, ki hite k njemu lahkokrile misli tvoje___ "Xela!" — V srcu se je spo-čelo nenadoma, globoko tam doli, kjer so dremali spom.ni izza nekdanjih dni. In dvignilo se je i« srca, zakipelo je navzgor, više in više, veliko in mogočno, in nevede in proti volji sem razodel tihi noči sanjave svoje misli. Komaj sem izgovoril in že sem se zdrznil, kakor bi izdal skrivnost, ki bi naj počivala na veke v grobu mojega srca. Lahkomiselno sem jo izdal... kabilica je privzdignila ušesa in je posluhnila radovedno, na drevju ob poti se je zganilo, zatrepetalo je, zacsuštelo. (Dalje prifcodnič.) Srečo lovimo «po svetu vsi. ali' sreča je čudna ptica. Vsi jo enako1 imenujemo, ali vsake oči jo gledajo visoko v nedosežnem višku sodečo v različni, drugačni podobi. Josip Jurčič. } zmerom enaka, čeprav bi morda kdo drugi sodil, da je že začrnela in da Ie moje srce vselej posebej ustvari po svoje njen prvotni Obraz; malokdaj se ozrem nam jo, pa vendar vem, da bi brez nje bila pusta in gola moja izba: in ,če bi šla od hiše, bi šel ž njo božji I blagoslov. To je tista noč, ki sem I jo prebdel ob mrtvajški postelji I svoje matere. Zdai se mi dozdeva, da sem bil vso tisto noč popohio-ma vdan in nriren. mirnejši nego j kdaj poprej: nikakšne potrtosti, .nikakšne tesnobe niseni občutil, začudo lahkotno in svetlo je bilo I v moji duši. kakor osvobojena je bila, od nekr*d z višine je grhnlala na tn mračno izbo. na tenke, dolge piamene sveč. na beli materin obraz in name. Nikoli nisem bil tako blizu tisti zadnji, edhsi b--sedi. ki se ustavi človeku na ustnicah. kadar pretopi p rac na ono stran. Materin beli obraz se smehljal: njene tenke, ozke ustnice niso bile čisto zaprte, v sjk«1- II jo s#* i" hil vsesal en zr-.h; in pniv ta zoh. mi je zdelo, da j*" podelil iiatnieam i:i njih smehljaju tisti ^»osebni izraz ko človek komaj še strpi. da bi v zmedi trpljenja. slepote in zmot zaklieal l»e-sedo. ki bi z enim mahom obsvet-lila. prenovila, odrešila vse. kar je. od konca do kraja Tis^o noč sem slišal te besede rahlo trkanje na duri svojega srca. slišal že njeno nerazh»čiio šepetanje. Slutil in občutil sem jo zdaleč, kakor sluti človek že za meglami jutranjo zario in občuti s sla<)kim trepetom njeno toplo sveti«»bo. ko ne vidi oko še ne kapljice luči. In vselej, kadarkoli se ozrem na sveto podobo v svojem spominu, sliši m v*x»tanj<* neiz^ovorjene !»e-sede. kakor se je utrrila svetla iz čeznaturnega spoznanja, ki nam ni cn>deljeno. iz vesoljne ljubezni. ki je ne poznamo; in milo in gorko mi je pri srcu. oi^vobojeno je. — \"se. kar je človek govoril v svojem življenju, od prvih jecljajočih vzklikov, preko mladoniškcr ga vrisikanja in moškega mirovanja do betežnih vzdihov in stokov starca, vse to. mislim, je le neprestano, nerodno in prazno poskušanje. da bi povedal, kar se ne da povedati, da bi odklenil, kar ostane neizprosno zaklenjeno do 'poslednjega trenotka. V njem kljuje slutnja onega, kar je tam, na drugi strani: slutnja, ki ne da počitka ne srcu. ne pameti, ki je ; začetek vsega žlahtnega in vsega | nizkotnega, dobrega in hudega, pravice in krivice, lepote in odur-nosti; in še te slutnje same. ki je j njegovo življenje lie more vtele 'siti v trdo besedo. Pa pride ura, j ko leži utrujen na visoki blazini, i ko mu prižgo blagoslovljeno sve-,čo. ko mu sle-po strme v strop Josteklenele oči: tedaj se sunkoma |razmakne silni zastor, bliskoma plane luč iz višin, v trpljenju in I zmotah zaželjena luč, sijajna dopolnitev slutnje; in vse je jasno; i ustnice se odpro, da bi naglas po-Ivedale vse živim ljudem, kar edino je vredno in potrebno povedati ; odpro se in utihnejo... Sanjalo se mi je zadnjič, ko so bdele oči. pa niso videle dneva, da grem trudoma po položnem brdu vkreber. Jutranje solnee je sijalo toplo in prijetno, prav kakor je sijalo prejšnji dan in že mnogokdaj. Od vznožja pa do vrha je bilo brdo posuto s trupli Ijddi, ki so ležala vsepočez in vse-križ, kakor razmetano snopje na žitnem polju; in kolikor je bilo še trave, je bila povaljana in krvava. Na vsakem obrazu, na vseh tisočerih je molčala beseda, ki se je bila ustavila na robu usten. Pokleknil sem, pristavil uho prav do teh posinelih usten, da bi slišal zamolklo trkanje, razločil vsaj šepet tega zapoznelega vzklika, ki bi enkrat za vselej vse raaodel. Ustnice so ostale neme, se niso ganile; le nebesa so atitcale njih edino, strašno besedo; človek, ki |bi jo slišal, bi ne slišal nikoli nobene več. ADVERTISEMENTS IŠČE BE ALOJZIJ PEC1Č iz Veržeja pri Ljutomeru na štajerskem, kaleri je odpotoval v Ameriko 1. 1908. Njegov zadnji naslov je bil Box 218, South Bethlehem, Pa. Njegovo bivališče želi izvedeti njegova žena. Kdo bi vedel za njegov naslov, je naprošen. da sporoči podpisanemu konzulatu, oziroma naj se javi sam. Consulate General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 443 W. 2*2. St., New York City. NAZNANILO in PRIPOROČILO. Naš stalni zastopnik Mr. JANKO PLEŠKO pobira naročnino za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasni)a glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in' sploh v vseh druprih zadevali. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. . Upravništvo Glasa Naroda. Rad bi izvedel kje sp nahaja JO-J ŽEP ZALA K Doma je iz Gore l nje vosi pri Rakeku. Cenjene čiiat e! je vljudno prosim. ak«.| kameri ve za njegov naslov, naj mi blagovoli; če pa on sam tt. čita. aaj »e mi nemudoma •javi. saj lahko v*-, zakaj. — Joeepb Jan-ar, U"X 2:i6. Davis. W_ V a Iščem svojo sesfrično TONČKO GI.ASIv". ki je pr»-d par meseci prišla iz star*-ea kraja in baje nahaja v \Yauket;anu. III. Če kateri rojakov ve za njen na slov. prosim, da ira mi naznani, ali naj se pa sama javi na naslov; Frances Zadnik ''rojena Delavec llf> W. 111. Plaee. Chicago. III. (1S-24— Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni li stek iz stare domovine za Vasr iruiino, sorodnik* ali prijatelja Pišite za eene in druga potrebn*' navodila na najstarejše in akuae no slovensko bančno podjetje: RANK BAKBKR STATE BANK (potnISki oddelek) m (Mkadt IL Inr Tort m T i 'Advertisement' ' Prijatelj delavca PAIN EXPELLER Trornitki znnmk* re-g. t p»t. ur. Zdr. dr. Slaven že več kot 50 let. Glejte za trorni&ko znamko SIDRO. Dospelo je novo suho grozdje. MuSkatel zelo sladke debele Ja- 1 gode, boksa 50 funtov .. $9.— • Clpar grozdje največje ln naj-sladkejSe jagode, boksa 50 funtov ....................... Malo Črno grško grozdje, zelo ! sladko, boksa 50 fantov $7.— ■ PofiUite $3. na račun vsake bokse-ki naročite in poslati bomo takoj BALKAN IMPORTING CO. 51-53 Cherry St., New York. N. Y. smtal CAPSULES .MIDY; Lahko se namp — hi trn pomaga pri t VNETJU j MEHURJA ' VmJck pilula (m!0V n—i ime DT~ vL Varujte »eponaredi Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK OS P« Ave. KttsW*k.Pa. Dr. Kotar S* aaj-«Cmre«ai dnr«Mkl ■dnvnik tpecja-Hf* ¥ Pltt^ui ^ha kf Ima M-Mv prmkao v >T!>- Mart. ■u*..-vpljeaje kr-adnvl » gla.-MI(||««1 «0«. k| n M (šumel dr. praL i>ilch. Cm taaate mowWj« all mekur-rm tetMu. ▼ rHu. i^prnOm.^ laa. SoMMm ▼ ko«tfe pridite la l*«!«t11 na bom krt Ne k« tm bo fesen naleae. v« bolemnl adrtrta po o krajlanl actodl Kakor hitro rtulli te vam prenehaj* sirtfK m oakaj te. t»mrrf pridne la Ju ran ca b«a ■op<9* povrniL Hrraaoie aU rodno kilo aadrarlia .r orali tn rtcer kras operacija. Bciesul mahnrta. ki povxrofiajo bo leHna r krita ta hrbtu ta včarih tadl pri puManja Toda. oadnvte m aatc nmtjo ^^ Revmat^em. trsanje. boMtn* o takllna arbe««». Bkron* In drug® ko buentl. k: sutaaejo nl«d - krvi. oiararlrn r kratkem Caau fci al potrebno l«ta*l i Nekateri drnat xdr.mikl rabijo tolmače. da TU raiti»te)o. Jas mam ■e la stareva kraja, sato raa latje ■dravlni. ker tu runaeo aloTsnakl Uradna ura: cb delavniku od S. do K. Ob nedeUak od I do L ZASTAVE Bec&lUe lo ne draft**-ne potrrbfifiu. Garantlra&o dela la Ua So. bdelnje pc nwnih cenah raš rojak VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., CONEMAUGH, PA. Frank Sakser State Bašik 82 Cortlandt Street, New York ■GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih codružnic. Jugoslavija: Becgrad, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj. LjoMjana; Maribor, Metkovift, Saraiivo, Split, fiibenik, Zagreb. Italija : Trst, Opatija, Zadar. NecSka A,y»trlja: Dima j. Ixvrsujs hitro in poceni denarna^ izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železn-škg vožne listje na vse kraje ir. sa vse trte. Izstavlja tudi čoke plaŽljive v efektivnem zlatn pri Jadranski banki in njenih podi*užnieah b pridržkom, da Be izplačajo v napol^onih ali angleških šterlingi.h, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banko. Slovenci, prijatelji tn poaiavalci naša banke so vljudno naprošeni, da oposorijo na ta nai oglas svoje znance is Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. FRANK BAKfVRn STATE BANK FRANK gAVflg? predsednik. SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI ROMAN. Francoski spisal Smile Gaboriau. — Za O. K. priredil O. P. 18 (Nadaljevanje.) Osmo poglavje. / Dr. Gendron je ravnokar zavrsil svojo žalostno nalogo v bi-Ijardni sobi. Slekel je svojo dolgo suknjo ter si zavihal rokave preko komolcev. Njegovi inštrumenti so ležali na mizi poleg njega. Pokril je truplo z dolgo belo rjuho. Not je prišla in velika svetilka, je osvetljevala turobni prizor, zdravnik, sklonjen preko umivalnika, si je ravnokar umival roki, ko \ stopila stari mirovni sodnik in detektiv. — A, vi ste, — je rekel zdravnik presenečeno. — Kje pa je sodnik? _ — Odšel je. | Zdravnik ni mogel zadižati nestrpne kretnje. — Na vsak način moram govoriti žnjim, — je rekel. — Neobhodno potrebno je . . . Cim preje, tem boljše. Mogoče namreč nimam prav, mogoče se motim ... Lekok in Planta sta t»e mu približala, potem ko sta skrbno zaprl« vrata za seboj. Zdravnik je bil bledejši ko*, truplo, ki je ležalo pod rjuho. Njegov ponavadi mirni obraz je kazal veliko razburjenost. Ta irprememba ni mogla imeti svojega vzroka v nalogi* s katero je bil zaposlen. Ta naloga je bila seveda mučna, a dr. Gendron je bil eden onih izkušenih zdravnikov, ki so obtipali žilo slehrne člove-ike bede in ki so vajeni najbolj strašnih prizorov. Očividno je moral razkriti nekaj izvanrednega. — Hočem vas vprašati nekaj, kar ste vprašali vi mene pred nekaj časa, — je rekel gospod Planta. — Ali ste bolni in trpite! Dr. Gendron je zmajal žalostno z glavo ter odgovoril, počasi in s povdarkom: * * — Odgovoriti vam hočem kot ste storili vi: nič ni in že se počutim boljše. . » ... Oba ta moža, enako globoka, sta obrnila, vstran svoji glavi, kot da se bojita izmenjati svoje misli. Go-pod Lekok pa je stopil naprej ter govoril: — Mislim, da poznam vzrok gibanja zdravnika. Ravnokar je ua-N l, da je bila madama Tremorel umorjen z enim samim sunkom in da so morilci pozneje razmesarili truplo, ko je bilo že skoro mrzlo. Oči zdravnika so se uprle v dektektiva z velikanskim presenečenjem. — Kako ste mogli uganiti to! — je vprašai. — O, tega nisem uganil sam. Deliti moram ča.st teorije, ki nam je omogočila videti vnaprej to dejstvo, z gospodom Planto. — O, — je zakričal doktor ter se udaril po čelu, — sedaj se opominjam vašega nasveta. Moram reči, da sem v svojih skrbeh popolnoma pozabil nanj. — No, — je dostavil, — vaše sumnje so bile potrjene. Mogoče ni poteklo toliko časa med prvim udarcem ih ostalimi kot domnevate vi. Prepričan pa sem, da je grofica prenehala /iveti že tri ure, ko je bil zadan zadnji udarec. Dr. Gendron je odšel k biljardni mizi ter j^rčasi dvignil rjuho, f ri čemur je razkril glavo ter del prsi: — Prepričajmo >e sami. Planta, — je re\;el. Stari mirovni sodrik je vzel svetilko v roko ter šel na drugo stran mize. Njegova roka se je tako tresla, da je skoro izpustil svetilko. Trepetajoča luč je metala temne sence na zid. Obraz grofice je bil hkrbno omit ter kri in blato odstranjena. Znaki udarcev so bili \sled tega še bolj vidni, a še vedno so zasledili na tem mirnem obličju sledove nekdanje lepote. Gospod Lekok je stal ob vzglavju mize ter se sklonil naprej, da boljše vidi. —. Grofica, — je rekel dr. Gendron, — je dobila osemnajst sunkov z bodalcem. Od teh je bil le eden smrten. To je udarec, ki vodi skoro direktno navpično — malo pod ramenom, saj vidite. Pokazal je na rano ter podpiral truplo s i;vojo levico. Oči mrtve grofice «> ohranile preplašeni izraz. Vse je kazalo, kot da so hotela napol odprta usta zakrivati: — NTa pomoč! Na pomoč! Planta, ki je uael srce iz kamena, se je ob.-nil vstran in zdravnik. ki je nadvladal svoje prvotno ginjenje, je nadaljeval s profesionalnim. brezbrižnim izrazom: — Bodalee je moralo hiti en inč široko in osem inčev dolgo. Vse druge rane, na rokab, prsih in hrbtu so sorazmerno lahke. Morale so biti zadune najmanj dve uri po oni. ki je povzročila smrt. — Dobro, — je rekel gospod Lekok. — Zapomnite si, da nisem pozitiven, — je hitro pripomnil zdravnik — Jaz 1«* ugotavljam možnost. Fenouitni, na katere teme-1,'im svoje prepričanje, so preveč izbegljivi, preveč kapricijozni po fcvoji naravi, da mi me mogli delati^ popolnoma gotovim. — To je očividno vznemirilo gospoda Lekoka. — Od trenutka naprej, ko ... Kar morem potrditi. — ga je prekinil dr. Gendron, — kar bi potrdil pod prisego, da so bile vse rane na glavi, z izjemo ene, zadane pjjf smrti. O tem ne more biti nobenega dvoma. Tukaj, nad očmi, je udarec, ki je bil zadan, ko je bila grofica še živa. —- Meni »e zdi.*doktor, — je pripomnil Lekck, — da lahko skle pamo iz dokazanega destva,, da je bila grofica po smrti zadeta od topega inštrumenta in da je tudi prenehala živet:, ko je bila prehoden« s uožem. - - - Dr. Gendou je pomišljal en trenutek. — Mogoče, da imate prav. Kar se tiče mene, sem prepričan o tem. Zaključki v mojem poročilu pa ne bodo vaši. Zdravnik, katerega vpraša za svet postava, se mora izjaviti le na temelju očividnik dokazanih dejstev. Ce ima dvom, tudi najmanjši, bi moral držati svoj jezik zaz obmi. Hočem reči še več. Če je kaka negotovost, bi moral imeti obtoženi, ne pa pravica korist od nje.. To gotovo ni bilo prepričanje detektiva, a bil je toliko previden, da tega ni povedal. Sledil je dr. Gendronu z napeto pozornostjo in njegov obraz je kazal napeto duševno delo. — Meni se zdi sedaj mogoče določiti, — je rekel, — na kak način in kje je bila grofica udarjeia. Zdravnik je zopet pokril truplo in Planta je postavil svetilko na majhno mizi. Oba sta vprašala Lekoka, naj se izrazi. — Dobro, — je pričel detektiv. — Smer rane mi dokazuje, da se je nahajala grofca v svoji sobi pri Čaju, da je sedela, z nekoliko naprej sklonjenim telesom, ko je bila umorjena. Morilec je prišel aa njo z dvignjeno roko. Izbral si je hladnokrvno svojo pozicijo ter ilaril s strašno silo. Sila udarca je bila taka, da je padla žrtev naprej ter pri padca zadela s čelom na rob mize. 8 tem si je sama za-dal* udar«, katerega ste našli na čelu. __________ 1 Dr. Gendron se je ozrl na tovariša, ki sta izmenjala med seboj pomemben pogled. Mogoče je uganil igro, katero sta igrala, i — Zločin je moral biti očividno izvršen kot pravite vi, — je rekel. I Nastal je nadaljni mučni molk. Trdovratna molčečnost Lekoka je dražila l*lanta-ja. ki ga je koneeno vprašal: — Ali ste videli vse, kar hočete videti ? — Vse za danes. Potreboval bom dnevno inč za to, kar je še cstayo. Prepričan sem, da imam z izjemo ene posameznosti, ki mi dela sitnosti, ključ k tej skrivnosti. — Potem moramo biti tukaj zgodaj jutri zjutraj. — Hočem biti tukaj ob vsaki uri, katero določite. % — Ko boste zaključili svojo preiskavo, pojd-imo skupaj k gosco-du Dominiju v Corbeil. — Popolnoma sem vam na razpolago. Nastal je nadaljni odmor. Gospod Planta je zapazil, da je Lekok uganil njegove misli ter ni mogel razumeti kapricijoznosti detektiva. Malo poprej je bil zelo zgovoren, a sedaj je dir Zal jezik za zobmi. Lekoka na drugi strani pa je veselilo nekoliko podražiti starega moža in sklenil je presenetiti ga naslednjega jutra, ko bi mu podal poročilo, ki bi verno zrcalila vse njegove misli. Medtem pa je vzel iz žepa svojo škatljico ter zaupal slik: pač sto skrivnosti. (Dalje prihodnjič,) orožniku dal dostaviti ukaz,, da mora drugo jutro zapustiti svoj dom. Nemški orožnik je sam ču-j f til brezmejno moralno propadlost ^ j in surovost, ki je bila izražena s | tem ukazom, in je Slovencu pri v izročitvi ukaza rekel, brisoč si z robcem solze v očeh: "Obžalujem. toda ne morem nič narediti, če so oblasti o vas tako poučene." Rainer je izvršil, kar je Helmat-dienst in nemškutar Hus^ podo-mače Pavkar, ukazal. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YO&EA. Koroške novice. Vzrok nemirov v Egiptu. O vzrokih protievropejskih izgredov v Aleksandriji in Kairu, ki so zahtevali mnogo človeških žrtev, se izve: Angleška vlada namerava dati Egiptu neke irate samoupravo. Te dni se je določila egiptska komisija, ki se poda v London, da se % angleško vlado dogovori glede bodoče ustave E-gipta. Ker .predsednik egiptskega ministrskega sveta Aldi paša ni. hotel za člana te komisije nazna-. čiti tudi vodjo egiptovskega na cijtfnalistienega gibanja Žugal pa |šo. so pristaši slednjega povzro-, ili nemire, pri katerih niso bilij toliko prizadeti Angleži kafcorj ;Grki. ki so največji nasprotniki I egiptovskih do-mačih nacjionali-jstov. — Tako se seveda poroča z angleške strani. PARIS 25 Juni. — Havre AQUITANIA .27 lull. — Havre KROONLANO M luni. — Cherts o uro PARIS f 21 julr. — Trst OLYMPIC » luni. — Cn«roouro CALABRIA ' 27 Juh. — Trat CALABRIA 27 juija — Trst KROONLAND 30 lull. — Havre COLUMBIA 29 juni. — Trst WASHINGTON 3w jull. — wherbouro BERENQARIA SO lun. — Cnerbourw ROUSILLON 2 avq. — Havre POCAHONTAS 80 Juni. __ uenoa ADRIATIC 3 avg. — Cherbourg RYNOAM .2 Jul«. — Boulogne LAFAYETTE 3 avq. — Havre LAFAYETTE 2 lull. — Havre FRANCE 4 avo. — Havre ZEELAND 2 lul. - Cher-oura MAURETANIA 11 avg. — Cherbourg AQUITANIA 5 lul. — Cherbourg LA LORRAINE 6 avg. — Havre LA LORRAINB • lulL — Havre CANOPIC 9 avg. — Genoa ADRIATIC • lull. — Cherbourg i melv'ID£RI 11 aug. — . >* FRANCE T lull. — Havre BERENGARIA 18 ave. — Cherbourg pres. WI lion I iullja — Trti i BOURDONNAIS 9 avg. — Havre FINLAND « lull. — Cherbourg t AQUITANIA 23 avg. — Cherbourg CRETIC 12 lull. — Qertea ZEELAND 6 avg. — Cherbourg MAURETANIA lul. — Cherbourg OLYMPIC 13 avg. — Cherbourg LA SAVOIE 14 lull. — Havre LA SAVOIE 13 avg. — Havra P. MATOIKA *4 lull. — Genoe LEOPOLDNA 16 avg. — Havre LAPLAND 1« Jull. — Cherbourg PARIS 17 avg. — Havrj OLYMPIC t« lull. — Cherbourg LAPLAND 20 avg. — Cherbourg ARGENTINA 21 luli. — Cherbourg LA TOURAINE 20 avg. — Havre SAXONIA 23 lull. — Cue. ooure AQUITANIA 23 avg. — Cherbourg AMERICA 23 lull. — Cherbourg AMERICA 24 avg. — Cherbourg FINLAND 23 lull. — Havre FRANCE 25 avtj. — Havre ROCHAMBEAH 25 Jull. — Havre WASHINGTON 27 avo. — Cherbourg LA TOURAINE K — Cherbourg ADRIATIC 31 avg. — Cherbourg Glede cen za rosne listke In vee <5«uge pojasnila, obrnite ce □« tvrdkj* TtANfi S4KSEB STATE BANS _ 8» Osrtlanrft St„ New York. Lahka stvar je dobiti mir. Vse. kar je treba storiti, je pustiti drugim ljudem njih lastno voljo. Domača vas. Zložil J. Kostanjevec. UC mjm I ■ STEAMSHIP l¥IM 1 !■ COMPANY IS Direktna elužba Iz New Vorka In Bostona v NapoU in Ofi.ov«. Karte do Palermo In Mealne. VELIK PARNLK NA bVA VIJAKA. POCAHONTAS" odpluje sredi julija Cene za Napolj in Genovo: Kabine »150 naprej. 3 razred |S5 In S3 voj. d -vka. 1ZBORNA SLUŽBA — KRASNTT UDOBNOST! Oddelek za potnike: 46 BROADWAY. NEW YOWK. Oddelek za prtljago: 120 BROADWAY. NEW YORK, NAREDBA GENERAL. JUGOSL, KONZULATA CKM^POR V«&k bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da j 3 v resnici jugoslovanski podanik. ADVERTISEMENTS. In dalje zdaj v domačo vaa Oa spremlja pesmi diviie glas. Doma pa jim pripoveduje Od zemlje* daljne, zemlje' fcuje. Od velikih in lepih mest, Prijaznih in širokih cest, Da vsem oko se. v željah sveti. Da vsak-želi z očmi to* zreti! Pripoved svojo ko konca, Besede pa jiiiak doda. . Besede, ki iz srca grejo, ~~~ In srca sama jih ume jo: "Naj lep le bo mi tuji svet. Očarljiv naj njegov je cvet. Pred teboj, moja domovina — Vsa daljna skrije se tujina!" Soglasno s zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo kbfizulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list pri težili. tudi zadostna dokaze o ju goslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da so predloženi dokumenti pristni jb radostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastati kaki poia«sleki, bo izdan potni list žele z dovoljenjem ministrstva. Ker je število prosilcev ogromno in. z vsakim dnem narašča, ni kcnznlatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bode priOi vsi na vrsto. Nihče naj ne knpišifkarte prej, predno se osebno ne zglasi sa konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku, iz< če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljansfva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. Največji, najhitrejši parnlkl na svetu. Izborna postrežba rotntke.-n. V vašem mestu ali bližini je lokal- ni coent. V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUNSKO IN - BOLGARSKO. CALABRIA 27. JULIJA Voxni Ust zn Dubrovnik. Trat ali Reko »100. Vojni davek $S.«>0. Pr-ko Cherbouroa : BKRF.VGARIA ........ 30. *MnlJa AQUITANIA .......... 5. julUa MALRKTANIA ........ 14. Julija HAMBURG NARAVNOST Z ORBITA .. OROPESA ORDUNA . NOVIM! PARNIKI .... 2. julija ... 16. julija ... 39. julija Zaprte kabine za ženske in otrok«. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York ali lokalni potniški agmitl. French Line COMPAGNIE GENERALE TRAKSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE CHICAGO PARIS _____ LORRAINE FRANCE .. SAVOIE ... 25. Juntfa £5. Itinlla . e. Julija . 7. Julija 14. Julija Direktna Zeleznlftka zveza Iz Pariza v vae glavne točke Jugoslavije Hitri parnlkl e itlrlml In «vema vlleke-mm. Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade bo orl£akal Dotr Ike eb prihodu na. lih oernlkov v Hnvru U-r Jth tofino edJ prem II kamor eo namenjen U Parnlkl Francoske C rt« e« tranaportlraV , tekom, vojne na tisoče Ceheetavaiirl** ve, »aov bras wmm neprtllka Za itfkerte tn eene »srtHHr v DRUŽBIKf PtSARNi, 19 Stil« St„ N, Y. en ea pri lekeluM aeentlh. ROJAKI IN ROJ AKINJK, BERITE! PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pišite naj-prvro za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAXSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York ( Advertisement) NOVE COLUMBIA PLOSCE •» 85c Slovanske* E4232) Drummers parade mar*. .,,„ __ . .. j )Miller dauihter of tbe forest. B4 1U1I avonCek. petje euee«) d„j„l. „(!1,v. > Naprej ustave »Ia-re. E4998) Radeckj mar«. vojaAka. B4tt») Na tujih tleh. petje. ' } Oeaterrelch mllltaer mar«. ) Ko bi moj ljubi vedel. E7WW) M BeRlment, mar«. 1SM4S) Se enkrat Te objamem. j > Grenadier mar«. vojaBsa. ) NedoBfao oko. pet le ' : E:i6S4>. Holib«ckerbaum mar«. E4M«) Haurmajatcrca v tejatru. i ) Hoch vora Dacha telo mar«. _____> *>*a*,?k10 l^™1]™- E2117) Stolerlleder mar«. vojaAka. Mmn?^fitnln > Hop. hop. SchnelpoUta. E40*) ^ut^GtrK poUuu ) Od kod je Špela doma. Šaljiva. I > SltT Rocket &rai0v~ 22184) Auf der a »Trt v&loer Nemika vojaška oodba. , ) PoatUkm »ar«. voJaJka. KI iti) Itos—tsr mar«. voJa«ka. B2t€0) Na sdravl pohod. amr*. > Aim dam Hochaeblnc. valcer ) jeste se pozidam, mar«. Po dolgem Časa mmo dobili pravo nemSke ploSQe, roJaSka godba prvo varata, krasni vojaSkl marfii In nknJL Dobili' smo Jih por tisoč. Pravi glasni-Columbia gramofoni od $30.00 do $375.00. Cenik v vseh Jedkih Vam pošljemo brezplačno. Ko narofite bl&go, nam dajte točni expreaeni naslov, da blago prej dobite. Naročho In denar (menej order) poSlJlte na: IVAN PAJK, CMlLSrmmUm 24 Main St, Conemaugh, Pa, GLAS NARODA, 22. JUN. 1921 ADVERTISEMENTS. Nemška podivjanost. Tz Borovelj poročajo: Pouooi 1. maja so podivjani in pijani nem-ikutarji tulili in razgrajal^ po Dnienijo sramoto i za vsako pravno državo. Ko pa 'so dekana Slovenca Limpla znani ' uemčurji na mfernalen. peklen.sk način pont^či izvabili iz njegovega ■ stanovanja in na lijega in na njegovega mežnarja streljali ter pr-jvega smrtno nevarno ranili, so se ti nemški listi zadržali čisto drugače. Pisali so, da je bil dekan zagrizen Jugosloven in da je sam končno kriv. ker ni pravočasno zapustil svoje domovine. Oblasti pa So navidezno nekaj preiskova- jle. a nikogar kaznovale, ker se 'obče'znanih morilcev niti prijeti ne upajo. Nemška pravičnost! Fo polju cvetnem gre junak; l I.aliko srce,- lahek korak ^a v vas domačo danes nosi, : Oko žari se mu- v ponosa. I - . - . . . "Oj, sveta vas. domača vaa*, Kako srčno, srčno te jaz Domu se vračajoč pozdravljam, Kako srčno te blagoslavljam! L. . i i moj ponos si, moj uzor. Ti sreče moje si izvor, hiše med zelenjem bele. Pozdravljam vas iz duše cele! Dekleta oj domača ve, I Ve dika ste zemlje; Da zopet z vami se radujem, I Hitreje adaj naj še potujem!'' i Ob palici zdaj starček siv Prihaja zmed zelenih njiv; . Za njim dekleta pevajoča, Kar jih premore vsaka koča. To se glasi čez cvetno plan, ^ez cvetno plan v nedeljski daai! I Vesel je vsem srea navdaje — j Kje iščem naj si sreče slaje? 'Po polju cvetnem naš junak Se bolj pospeši si korak, In kmalu vse roko mu stiska, Da solza mu v očeh zablaska. Nemška kultura. Tz Resnika poročajo: Glavar i Rainer je dal izgnati Slovenca 'Rutarja, ki je prišel obiskat na 'dom smrtno nevaHio bolnega bra-! ta. Ko je potem prišel na bratov| 'pogreb, mu je glavar o polnoči po Jugoslovanski konzulat naznanja, da se vlada avstrijske republike neprestano pritožuje, da dobiva iz Amerike mnogo pisem, na katerih kuvertah stoji zapisano "Austria", dasi je pismo namenjeno v Jugoslavijo. Mogoče ne boste vrjeli, toda dejatvo je, da je v Ameriki najmanj 20,000 Jugoslovanov, ki še danes ne vedo, da njih domovina ne spada več pod Avstrijo, pač pa je samostojna država Jugoslavija. Nad 20 tisoč pisem je avstrijska posta prejela iz Amerike, ker je Ml o aa kuverti zapisano "Anstria", dočim se je pome je dognalo, da ao vsa ta pisma za Jugoslavijo, Avstrijska poita ima "taditega veVce stroake. Jugoslovanom v Ameriki pa se fwiporoža, da le vendar ve-d6f Odkod so doma. Cosulich Črta i Direktno potovanje v Du- j brovnik (Oravosa). in Trst. \ COLUMBIA ...... 29. junija j PRES. WILSON ____ P. julija J Cene za Trst, Reka In Dubror- i nik--$100.. Li S110. | Potom listkov Izdanih za v« kra- i • J« v JuBoalavlif_ ln_Srbiil. . Xukoin« usodnosti prv«o«. druo«- ! aa In tretjeaa razreda. ' Potniki tretjeaa razreda dobivalo f orezplačno vino. | PHELPS BROTHERS.. & CO. Paasenaer Department | 4 .West Street New York J KnMnAnnMLmmmmmnstf 4