90 Piitiioa ilafana v con la tosta) V Trite, v soboto 15, aprila 1923 Posamezna številka 20 stotinlc Letnik xum Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dSa -'V wm"~. ulica sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nadstropje. Dopis.! naj se pobijajo*'uredništvu. Nefrankira fisrr.a se ne sprejemajo, rokopisi se vračajo. Izdajatelj ia odgovorni • - — Šiefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarna »na znaša za mesec L 7. —, 3 mesece L 19.50, pol let* bO.— Za inozemstvo mesečno 4 lire več- — Telefon uredništva in uprava SL 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglas! se računajo % -šlrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ctn\.< osm tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov ) mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas1? naročnina In reklamacije se pošiljajo izkiučno upravi Edinosti, v Trstu, ultea sv"' Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 * Zopet zgrešen korak Italijo . protizahteve, s katerimi bodo kriti najmanj I vojni dolgovi. Protizahteve obstojajo zlasti iz takozvanih intervencijskih dblgov, to so one svote, ki jih zahteva Rusija od Franci- GlasUa hrvatskega bLcka v Jugoslaviji! ni kompetentna, bi prenehale so" sporočila te dni, da je predsedništvo j obveze m ta poslednja bi mogla — ako bi j je za vojno škodo« katero so povzročile v bloka zopet poslalo spomenico predsecfcni-; ji kazalo — izrabiti blokovo spomenico. Za Rusiji protirevolucionaTiie, otl Francije z štvu mednarodne konference v Genovi. To ItaKjo bi bilo veKko ugodneje, če bi imela denarnimi sredstvi podpirane vojske, bi bila torej tretja spomenica. Načrt prve v jadranskem vprašanju proti sebi ©amo j Krasili in Joiie o načrta veščakov ~ ~ Hrvatsko, ki ni mednarodno pri poznana in" je objavila belgrajska «Politika». Drugo je rečeno predsedništvo poslalo Nikoli Paši-ću, ki pa ni odgovoril nanjo. Zagrebška «Slobodna Tribuna*, ki ni glasilo nobene stranke hrvatskega bloka, ki pa vendar dosledno od dne do dne z ostro kritiko zasleduje sedanjo vladavino v Ju- ne obstoji kot posebna država, nego da je odgovorna napram Jugoslaviji, s katero je pcdpisala rapallsko pogodbo. Na to pa stavlja «Tribuna» usodno vpra sanje: kaj bi mogel storiti blok, če Italija ne bi hotela izprazniti tretje zone ▼ Dalma- gcslavifi. se bavi v zanimivem članku s ciji?! AH more prekiniti diplomatske odino tretjim izdanjem spomenice hrvatskega saje? Ali more preprečiti trgovske Tvetze: bloka. Domnevati si torej smemo, da ne Ali more'zagroziti z mobilizacijo? Nič oc čujemo tu pristranskega glasu bloku na vsega tega ne morejo gospodje storiti. Pa — ' " a___i; ___«.1____ _ o t nrt-J+i lr or on škodo in demokratsko - radikalnemu režimu v prilog, marveč da govorita pristno prepričanje in objektivna sodba. Spomenica ima — tako izvaja zagrebški list — prav za prav dva dela. V prvem de-;dreka sedanji delegaciji Jugoslavije tudi načelno ne morejo nič storiti, ker so se proglasili za nevtralno pacifistično re publiko. Stvarno ne pomeni spomenica prav nič, pač pa lahko moralno oslabi po ložaj države v mednarodnih odnošajih. Konferenca v Genovi se ima baviti s to- kompetenco za zastopanje vsega naroda in' liko vprašanji gospodarske obnove Evrope zato da ne more tudi sprejemati veljavnih in vsega sveta in ima tako ogromno nalo-obvez «za vse tri narode*. V drugem delu go, da se ne bo utegnila pečati s takimi na vendar zat'eva izvedhn ransllsketfa do- peticijami in spomenicami. In če bi se kdo vendar utegnil zanimati, kdo da pošilja to pa vendar zatteva izvedbo rapallskega dogovora^! S tem so gospodje na prvem koraku svoje «mednarcdne politike« zašli v spomenico, bi doznal, da je to 63 poslan usodno protislovje sami s sebo| in z vso j cev, ki nočejo iti v parlament, v katerega svojo politiko. ! so bili izvoljeni, ki se odtezajo aktivni po- Sestavi današnje delegacije se more cpo- j litiki ter zahtevajo, naj Evropa rešuje nji-rckati. Ali kdo je kriv, da ni drugačna? hovo vprašanje in skrbi zanje. In sodba ta-Glavna krivda pada na blok sam. Če bi so- kih tujcev more biti le neugodna o ljudeh, deloval v parlamentu, bi bil mogel aktivno ki vodijo tako politiko. Ti pač ne morejo vplivati na sestavo delegacije in povzdi- pridobiti simpatij na strani tastih činiteljev ga ti svoj glas na konferenci v Genovi. Tako ki bodo s svojim glasom odločevali - pa ostaja le pri protestih, proglasih, deklaracijah in spomenicah. Spomenica ne'priznava (v svojem prvem deduj ne današnje države ne današnje de Genovi. «Tribuna» zaključuje, da more spomenica bloka le šikodiovati narodni stvari prec zunanjim svetom. Pa tudi za notranje raz- IcJacije.^Ves razumen svet pa ve, da je mere je škodljiva, ker daja srbskim šovini-držalva jtfrvatpv, Srbov in Slovencev med-; stom in avtokratskim centralistom povod, narodno"pripoznana. Ta država je sklepala,!da bodo podžigali strasti proti Hrvatom in sklenila "in' pcdpisala vse najnovejše med- sporazumu. Skrajni čas je, da se blok od- narodne dogovore. Zato je mogla biti edi-no-Ie ta-dcžava poklicana v Genovo! Vendar zahteva spomenica v svojem drugem delu izvršitev rapalkke pogodbe, pogodbe torej, katero jo je sklenila država, ki jo spomenica — ne priznava! Rapailsko pogodbo je sklenila Jugoslavija in edino le napram tej ima Italija obveze! Če bi torej obveljalo stališče spomenice, da delegacija reče negacije in abstinence in da se povrne k pozitivnemu delu. Mi smo si pcstaviK pravilo, da se ne vmešujemo v notranje strankarske boje v Jugoslaviji. Ali blokova spomenica je čin, ki pT.se z a na pol>e zunanje meadtoarodne politike. Zanima torej tudi zunanji svet in naravno je, da mora še posebno zanimati tudi nas. Konferenca v Genovi Uifimatym Rusiji - Ruska delegacija Se ni odgovorila Nemško in rusko vprašanje GENOVA, 14. Burja, ki jo dvignila vest, Ja je Poincare sporočil predsedniku francoske delegacije, naj ne pristane na sodelovanje Nemčije pri raznih komisijah in naj zapusti konferenco, če bi se zavezniki postavili na drugačno stališče, se je polegla, ker vest je bila uradno zanikana, oziroma pojasnjena. Francija ni proti sodelovanju Nemčije v zakonito ustanovljenih komisijah, pač pa proti ustanovitvi višjega mednarodnega sveta, ki bi izvajal na katerikoli način svoj vpliv na konferenco. Predvsem je Francija — kakor je izjavil Barthou časnikarjem — proti temu, da se vorila ruska delegacija na zavezniško spomenico. Zanimive so z ozirom na to izjave Rakorvskega: «Mi smatramo spomenico izvedencev v Londonu za najvažnejši dokument konference. Naše stlaišče nasproti spomenici je odvisno od nekaterih temeljnih načel, katera smatramo za ne odkloni jiva. Predvsem gre za načelo reciprocitete v londonskih sklepih, kjer se gofvori o obvezi držav, da odškodujejo državljane in države za škcd'e, ki jih je povzročila kakršnakoli vlada. Ta pogoj je postavljen enostranski. V spomenici se sicer govori na splošno o tem načelu, toda to se mora pojasniti. Mi uai iiiuu ua^iiiiuii cm - uivu ibiuu, ua »v i ..., . . • bi v Genovi govorilo o odškodninskem j f®? V^mo trdiir, da se morajo na pod- vprašanju in o vprašanju razorožitve, ker! N1 vzajemnosti upoetevah škode na eni vprašan e odškodnine spada pred forum j m ^ ** 86 V. odškodninske komisije in ne pred forum j P*121*, * ^^^Ll^^TJu mednarodne konference v Genovi Kar pa H.' ^ so nekateri izvedbi predlagali, se tiče vprašanja razorožitve, je Barthou se ^fj0 ^ ™?m P°- izjavil, da je Francija sicer skoz in skoz ^^t^Tl^T^^l^^0 miroljubna država — in Barthou je obžalo- odsškodnini za »kodo, povzročeno od Kolča-ka, Denjikina, Wrangela i. t. _•.ašnja seja podkomisije, na kateri je imel biti sporočen ruski odgovor. Toda v zadnjem hipu je ruska de4egacija prosila, naj se ji dovoli še nekaj časa za proučitev zavezniških zahtev. Tako je bila seja odložena na nedoločen čas. Vkljub kategoričnemu pozivu ministra Schanzer ja pa se zcH, da stvar ne bo končala tako tragično, ker ruska delegacija bi Kar se tiče pravnih garancij, ki jih zahteva spomenica, so te garancije dane po zakonih, ki smo jih izdali že pred enim letom in katerih vsebina se lahko najde v spomenici, ki smo jo mi predložili državam, povabljenim v Genovo, že pred tremi tedni. Večji del teh garancij je navedenih v Či-čerinovi noti Poincar^ju. V kaki meri bi Rusija sprejela londonske pogoje GENOVA, 14. Pričakuje se, da sprejmejo Rusi nekaj izmed pogojev, kateri se jim stavijo. Tako se zagotavlja, da bo ruska vlada pripoznala obveznosti svojih prednic, finančne obveze vseh ruskih pokrajinskih in krajevnih oblastev ter prevzela odgovornost za škodo, ki so jo trpeli tujci na Ruskem. Določbe načrta veščakov pa, katere se nanašajo na sistemizacijo ruskih dolgov, na ustanovitev mefairih razsodišč ter sploh na justični ustroj glede tujcev, bo- _______________dto zastopniki ruske vlade smatrali za aten- bila že zavrnila ultimatumrče bi n! mislila jtat suverenost Rusije ter jih bodo za- GENOVA, 14. Kakor znano, je izročil Lloyd George predloge zavezniških veščakov ruskim odposlancem. Res je, da bo tvoril londonski načrt veščakov podlago razpravam, značilna pa je tudi izrecna izjava Lloyda Georgea, da niso zavezniške države nikakor vezane po imenovanem načrtu, katerega označa Joffe kot popolnoma izdelano pogodbo. Načrt bodo tudi Rusi sprejeli za podlago, toda nasprotje med tem, kar zahtevajo zavezniki po ovinku načrta, in tem, kar so Rusi pripravljeni pripoznati, je precej široko in globoko. Nasproti poročevalcu «Neue Freie Pres-se» je izjavil Krasin, <£a se mora komisija, preden se loti posameznih točk načrta veščakov, zediniti glede suverenosti posameznih držav in glede načela ne vmešavanja v njihove notranje zadeve, šele potem sta zastopala ministra Peano in Bertone z delegati Bianchinijem, Nathanom in Conti-jem. Predsednik fe sporočil, da je ruska delegacija predložila nekatere izpremembe izvedeniškega načrta in prosila, da se ji da čas, da o njem razpravlja. Predlagala je, naj se zberejo vsi podatki, da se potem odloči, na kak način bi bilo najlažje priti do zaključitve. V skladu s tem pozivom je tudi nemška delegacija predložila dve izpremembi. Po dve izpremembi sta predložili tudi ho-landska in italijanska delegacija. Da se razume pomen teh predlogov, je treba omeniti, da obstoja načrt izvedencev v vprašanju tečajev iz nekaterih načel, ki bi morala biti posameznim vladam smernica, in ki bi bila predpostavka za dva konkretna sklepa: 1. imenovanje stalne komisije zastopnikov centralnih m emisijskih bank, ki naj bi proučila in nadzorovala splošni denarni položaj in ki naj bi ukrenila vse ukrepe za olajšanje mednarodnih denarnih transakcij, izogibajoč se čim bolj prenaglemu rastenju in padanju tečajev. Drugi sklep obstoja v predlogu, naj se sklene mednarodna pogodba, ki naj bi ime- bo mogoče dalje razpravljati. Za sedaj pa;Ia namen, da ustvari pogodbne vezi med pogodbnimi državami za dosego ozdravljenja denarnega položaja. O tem načrtu pogodbe se je dolgo razpravljalo tudi v Londonu, ker če gre na eni s/trani za to, da se izenači zlata veljava denarja, stoji na drugi strani dejstvo, da to za mnoge države ni mogoče in da bi moglo se opaža samo nezdružljivo nasprotstvo dveh svetovnih sistemov in nezmožnost evropskega zapada, da bi stvari v Rusiji nepristransko presojal. Spomenica veščakov — je dejal Krasin — vsebuje ugotovitev, da je vzpostava Rusije mogoča le s pomočjo tujega kapitala ter da je podlaga ruskega gospodarstva po-! cel>ci. zelc1 škoditi, ker bi moglo imeti za po- o njem razpravljati — znan ji je bil že pred prihodom v Genovo — in zavezniki bi bili tudi drugače postopali, če bi tudi oni ne bili pripravljeni na popustitve. Izjave Rakovskega o londonski spomenici Vprašanje, od katerega je odvisen nadaljnji razvoj konference, je. kaj bo cdgo- vrnili. Glede vnanjih dolgov prejšnjih vlad bo ruska vlada bržkone zahtevala moratorij, kajti vpričo sedanjega gospodarstveoega in finančnega položaja na Ruskem ne more biti govora o kakem plačevanju dolgov. Čiče rin bo najbrž zahteval 20 do 25 leten moratorij. Gotovo pa bo stavil tudi znatne ljedelstvo. Veščaki dalje ugotavljajo, da je vzpostavitev Rusije s tujim kapitalom le tedaj možna, če S8 zavezniki lahko zanesejo na dobro voljo Rusov. Kako pa si hočejo zavezniki zagotoviti dobro voljo Rusije? Od ruske vlade zahtevajo, da pripozna dolgove, ki so jih napravile ruske vlade, pokrajine in občine pred letom 1917.; dalje terjajo, da povrnejo Rusi vse imetje, ki so ga zaplenili tujcem, oziroma da plačajo primerno odškodnino za tujcem zaplenjeno imetje. Da se vse to izvede, predlagajo veščaki, naj se ustanovita komisija za dolgove in mešano razsodišče pod izvoljenim ali od Zveze narodov imenovanim predsednikom. Vse premoženje ruske vlade, naloženo v bankah, naj se preda upnikom, torej izroči komisiji za dolgove. V spornih primerih naj komisija imenuje razsodišče. Komisija na; izda obligacije, ki naj stopijo na mesto anuliramh rubeljskih posojih in s katerimi naj se poravnajo tudi odškodnine. Komisija za dolgove naj določi tudi one davke, ki naj jamčijo za obresti obligacij; dalje naj komisija'nadzoruje tudi dohodke. Obligacije naj se izdajo v valuti države upnika, katerega se tiče. To je popolna «det-1:e publique» (mednarodna uprava državnega dolga), ki se ponuja veliki državi, državi, ki je ohranila doslej svojo samostojnost in v štirih letih ni zgubila vojne. Rusi zahtevajo vzajemnost. «Ako naj mi plačamo — je rekel Joffe — tedaj morajo Uidi naši dolžniki vse plačati, kar nam dolgujejo.* Krasin spominja na ladje, ki so se vzele iusosn. Posebno ostro pa sta se izrazila €rasin in Joffe o predlogih, ki pomenijo pravcato kapitulacijo. Spomenica zahteva, naj Rusija uvede urejeno pravno postopanje, naj loči justtčno obfaM od izvršilne, naj >odo sodniki neodvisni in neodstavljivi Pri inczemcih se smejo vršiti preiskave samo s )rivolenjem pristojnega konsulata, ravno-ako se smejo razsodbe ruskih sodišč proti inozemcem izvršiti samo s sogiašanjcm consuia. Radi političnih pregreškov se sme-fo inozemci edinede izgnati. K temu je pripomnil Joffe: «Ti predlogi izhajajo iz predpostavke, da je Rusija barbarska država, v kateri sploh m nobene pravne varnosti. Mislimo, da se bodo zavezniki tem garancijam odpovedali, kakor hitro bodo naše razmere na tem polju bolje proučili.* Krasin je pripomnil, da a« pripravlja v Rusiji justična preuredba, ki bo brez dvoma zadovoljila tudi inozemstvo. Proti drugim točkam spomenice bodo ! Lusi malo ugovarjali. Dogovori gospodar-stvenega, tehničnega in pravnega značaja, d so jih sklenile prejšnje ruske vlade, naj se proglasijo za zopet obvezne. Inozemcem naj se dovoli, da ptivažajo živež. Za transporte, ki služijo vzpostavitvi, naj se dovolijo olajšave, v nekaterih ruskih lukah naj se ustanovijo proste luke. Davki in carinske postavke na inozemsko blago in inozemska podjetja naj se določijo tako, da omogočijo primemo obrestovanje. Proti tem predlogom nimajo ruski delegati mnogo ugovarjati. Ruska delegacija se še ni odločila GENOVA, 14. Danes ob 15.30 se je imela sestati podkomisija prve komisije, ki se bavi z ruskim vprašanjem. Na prošnjo ruske delegacije je bila seja odgodena, da se omogoči ruski delegaciji« da še natančneje prouči vprašanje. Dan novega sestanka ni bil še določen, toda v konferenčnih krogih se izjavlja, da 6S odgodite v te konference niti določitev dneva sestanka ne sme ta smatrati za znak, da so pogajanja zadela na nepremostljive težkoče, in še manj za znak možnosti prekinitve pogajanj. Ta odgoditev se mora nasprotno smatrati za znak možnosti sporazuma, ki se bo lažje dosegel potom privatnih pripravljalnih pogajanj med raznimi predsedniki delegacij, katera so že v živem teku. Ssfa finančnega odbora GENOVA, 14. Evo večjih podatka? o včerajšnji sen finančnega odbora. Italijo sledico prehitro deflacijo. V tej^ razmerah bi se morale poizkušati določiti podlage zu dogovor, v katerem bi se moral upoštevati različen položaj raznih držav in vzroki, od katerih je odvisen. Ne bi se smele torej ustvariti v njihovo škodo obveze, ki jih ne bi bilo mogoče praktično izvršiti in ki bi škodile njihovemu gospodarstvu. Zato so tudi londonski izvedenci sprejeli postopne izpremembe k prvotnemu načrtu glede časa uvedba denarne paritete na podlagi predvojnega stanja ali na podlagi novega denarja. Predlagane izpremembe se nanašajo na ta načrt. Nemčija stoji na stališču, da je treba upoštevati razen državne bilance tudi druge faktorje, kakor bilanco plačil vojnih odškodnin L t. d. Rusija je zopet spravila na dan vprašanje troškov za vojsko, toda na prošnjo predsednika ni vztrajala na tem in je priznala, da tu ni primerno mesto za razpravo o tem vprašanju. Predložila pa je nekoliko drugih predlogov glede tehničnih vprašanj, kakor so uvedba stalne paritete za nekatere vrste denarja, koncesija kreditov in rezerv za ustanovitev in ojaČenje emisijskih bank v slabotnejših državah L t. d. Peano je poudarjal v imenu italijanske delegacije, da bi se marali sklicati razen zastopnikov emisijskih zavodov tudi zastopniki državnih zakladnic. Pripomnil je tudi, da bi obveza pokritja izredne inflacije denarja z rezervami mogla v praksi ustvariti velike potežkoče pri nekaterih državah, če se ne dovole nekatere olajšave. Spričo čisto tehničnega značaja razprave je predsednik sprejel predlog nemške delegacije, da naj se zaslišijo o teh podrobnostih merodajni tehniki, ki se sode j nahajajo v Genovi, a se ne udeležujejo dela konference. Ta predlog je bil sprejet. Sestavljen je bil odbor strokovnjakov za proučevanje tega in drugih vprašanj, ki bi prišla na dnevni red tekom razprave. V uobor so bili imenovani prof Cassel, Havenstein (Nemčija}, Dubois (Švica), Cattier (Belgija), Avenal (Francija), sir Elaket (Anglija), Bianchini (ItaKja), Straskoch (Južna Afrika), Brand, Pospišil (Cehosiovaška). Facta se je vrnil v Genovo GENOVA, 14. Predsednik konference v Genovi Facta, ki je bil cdsel v Milan, da se udeleži kraljevega sprejema, se je vrnil v Genovo. Lloyda Georgea v vili Albertis. Lloyd George se je dal natanko poučiti o političnem in gospodarskem položaju v Avstriji. Na kanclerjevo zahvalo za dovoljeno posojilo' je izjavil, da se bo tudi nadalje zanimal za Avstrijo. Pripomnil je, da potrebuje Evropa mu- m izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je avstrijska politika ubrala pravo pot in vzpostavila dobre odnošaje z vsemi sosednimi državami. Nocoj odpotuje kancler na Dunaj, odkoder se bo vrnil po Veliki noči Na konferenci ga bo zastopal minister Grunberger. Madžarske zahteve. GENOVA, 14. Madžarski ministrski pred-sedmk grof Bethlen je iznačil kot cilj madžar-ske delegacije na konferenci predvsem odgo-ditev reparacijskih plačil. Nadalje bo madžarska delegacija skušala doseči, da se bodo tr govmske pogodbe sklepale na podlagi popoln.-enakopravnosti. Ker pa §§ 200 in 203 mirovne pogodbe temu nasprotujeta, bo Madžarska delovala na to, da se razveljavita. Delegacija bo nadalje priporočala, naj se izvedejo sklepi konference v Portorose, na ka. teri je bilo sprejeto ukinjenje vseh sedaj obstoječih omejitev zunanje trgovine. Zahteva nadalje, naj se Madžarska popolnoma vpo-števa pri mednarodnem osebnem in tovornem prometu ter se ji omogoči direktna železniška zveza z Italijo preko Pragerskega. Odposlanstvo saarske kotline v Genove. Genova, 14. V Genovo so prišli zastopniki političnih strank saarske kotline, katera se nahaja, kakor znano, pod upravo Zvez.e narodov. Odposlanstvo ima namen, da stopi v stik z državniki na genovski konferenci zastopanih držav ter jih pouči o položaju v saarski kotlini. V spomenici, k! jo je odposlanstvo razdelilo, se poudarja, da slabe posledice uprave pod nadzorstvom Zveze narodov škodujejo namenom in idealnemu poklicu Zveze same. Jugoslavija Kraljeva poroka. BELGRAD, 14. Kralj je izjavil Pašiču, da želi, da država ne bi veliko izdala za svečanosti o priliki njegove poroke, katero hoče obhajati na skromen način. Ministrski svet je zato odobril izmed obeh predloženih mu načrtov onega, ki predvideva mnogo manj izdatkov. Volilni zakon BELGRAD, 14. Na seji ministrskega sveta je bil v razpravi tudi načrt novega volilnega zakona. Razprava o tem zakonu se nadaljuje. V političnih krogih smatrajo za verjetno, da bo zakon v najkrajšem času od narodne skupščine sprejet in potem sankcioniran. Pričakovati je novih volitev. Devizni promet zopet prost? BELGRAD, 14. Finančno ministrstvo pripravlja naredbo, na podlagi katere se bo trgovina z devizami in valutami bankam zopet dovolila. Ugotoviti se da, da se je dosedanja tozadevna uredba, po kateri so smele z valutami in devizami trgovati le nekatere banke, izkazala za nepraktično. Trgovino z devizami in valutami bo nadzorovala belgraj« ska borza. Obnova diplomatskih stikov z Albanijo. BELGRAD, 14. V Tirano je odšel jugoslo-venski odpravnik poslov Ivič s tajnikom Simičem. Odhod Italijanov iz Albanije. DRAČ, 14. V prefekturi se je vršila pojedina v slovo italijanskemu oddelku. Udeležila so se je vsa meščanska oblastva, vsa inozeni' ska zastopništva in komisija za razmejitev. Rapallska pogodba GENOVA, 14. Razgovori med jugoslo-venskimi in italijanskimi delegati glede izvršitve rapallske pogodbe se vrše več ali manj vsako dopoldne in popoldne. Jugo-slovenski delegati informativno razgovar-jajo z državnim tajnikom Cantarinijem in Totstijem. Verjetno je, da se oficielni razgovori med dr. Ninčićem in Schanzerjem ne vrše pred izpraznitvijo tretje dalmatinske cone. Memorandum hrvatskega bloka GENOVA, 14. Tekom zadnjih razgovorov je jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčić prejel od italijanskih delegatov memorandum hrvatskega bloka. Po izjavi delegatov fe prejela italijanska vlada ta memorandum direktno od strani hrvatskega bloka. Avstrijski kancler pri predsednikih francoske in angleške delegacije GENOVA, 14. Avstrijski kancler Scho-ber fe imel danes dolg pogovor s predsednikoma francoske in angleške delegacije. Predsednik francoske delegacije Barthou je sprejel avstrijskega kanclerja v svoji vili Raggio. Pogovoru sta prisostvovala tudi francoski poslanik Barrere in avstrijski trgovinski minister Grunberger. Kanoler je izrazil v imenu svoje vladle zahvalo za posojilo, ki ga Je francoska zbornica 2e odobrila. Izrazil fe tudi svoje zadovoljstvo nad tem, da se Francija z veliko simpatijo zanima za avstrijska vprašanja. Avstrijski kancler je bil sprejet tudi od Grška Grčija in odgovor angorske vlade zaveznikom ATENE, 14. Listi komentirajo odgovor angorske vlade na predlog za premirje in poudarjajo, da niso bili zavezniki in Grki oni, ki so prekršili dogovor o premirju, sklenjen 1. 1918., in mirovno pogodbo sklenjeno 1. 1920., temveč da sta Turčija in Mustafa Kemail zgrabili orožje. Če se torej morajo določiti garancije, se morajo te določiti proti Mustafi Kemail paši in njegovim pristašem, ki so 1. 1920. napadli zaveznike, dočim je bila zakonita vlada v njihovi državi prevzela svečane obveze in podpirala mirovno pogodbo. Listi pravijo tudi, da angorska vlada navaja neupravičene pritožbe, ko govori o domnevnih grozodejstvih s strani grške vojske. Nasprotno je res, da je Turčija že v mirnem stanju večkrat zaukazala poklati Grke in Armence, katere bi bila morala braniti in ščititi. Sedanja zahteva, naj se ščiti turško prebivalstvo proti Grkom, pomeni, da se hočejo menjati vloge; zahteva se pač zaščita krvnikov proti njihovim žrtvam. Listi zaključujejo, da je nezaslišano, da država, ki je bila premagana v vojni in kateri so bile vzete nekatere pokrajine na podlagi dogovorov, katere je podpisala, da ta država zahteva danes posest teh pokrajin, katerih ni mogla ubraniti z orožjem in ki so ji bile vzete na podlagi prava in pravice. Maloazijska fronta ATENE, 13. Neko uradno poročilo vrhovnega poveljništva pravi, da se je vršilo v noči od 9. na 10. t. m. na več krajih maloazijske fronte nekaj spopadov v manjšem obsegu, ki so izpadli vsi za Turke neugodno. Anglija Pogajanja med pristaši In nasprotniki angleško-irskega dogovora odgodena DUBLIN. 14. Pristaši in nasprotniki angleško - irskega dogovora so imeli sooči seetanek, na katerem se pa niso mogK sporazumeti. Konferenca ye> bila odgodena, Nosim čitateljem v mestu! Ker bodo futri zaprte vse tobačne trafike, bo na£ list na prodaj na sledečih krajih: V prodaji listov na južnem In državnem kolodvora; V uDd Spiro Xydl«s (prej Via deile Kcqoe) nasproti kavarna «tdiscn >; v veži Via Roma št. 26 (prej Via delle Poste) blizu peline palače; v gostilni «A1 bnon Arrivo» ulica Ghega H 9«, v gostilni «Andemo de Franz» ulica Gep-pa št 18; v gcstilni «Konsumnega društva» pri Sv. Jakobu (nasproti cerkvi). V tobakarni Bevk Piazza Goldool in v gostilni Obrtnijskega društva v Bar-k ovij ah; Dnevne vesti Istra za avtonomijo) Kakor smo poročali že preteklo nedeljo, je bilo na dnevnem redu Cdnje seje istrskega izrednega deželnega odra tudi vpraianje avtonomije. V nedeljo ni bil izčrpan ves dnevni red In v pondeljek se je seja nadaljevala. Glede ohranitve avtonomije »o bili stavljeni trije predlogi. Prvega je •tavil ožji izvršilni odbor. V tej resoluciji se Izraža zelja, naj se «v mejah, ki so v skladu z državnimi interesi, ohranijo avtonomna defekta in občinska oblastva tudi v bodoče, dokler se ne izvrši splošna preuredba uprave Za «DfyaŠko Matico*. Živahno razpravljajo šolo. V Mottjo našli učitelja F. Rubefc in nfe- v «Edinosti* že nekaj časa, kako bi se pomagati Dijaški matici Razvidno je, da je našla stvar v srcu vsakega dobromislečega. Saj je res potrebno, da se poprimemo dela vsi brez izjeme in ne samo v Trstu, ampak po vsej naši Krajini. Zone, dekleta, tudi nas vabi dolžnost in ljubezen. tudi me smo poklicane v to, da pomagamo našemu naraščaju. Saj smo ustvarjene zato, da gladimo pot do vsega dobrega, da blažimo, kar je ostrega in ternjavega. Naša naloga nI samo doma v ožjem krogu družine in svojcev; dolžnost nas vabi, da se po primemo dela v širši družini, v narodu našem, med našim ljudstvom. Najsvetejši in najlepši smoter je vzgojevata ter pomagati pri vzgoji in naobrazbi naše mladine in mi hočemo in moramo pokazati, da se tega zavedamo ter da smo ponosne na to, da nam je dano storiti kaj v ta namen. Ena izmed bučelic. Lonjer. V nedeljo 16. t. m. ob 10 predp. sestanek v prostorih Konsumnega društva v Lonjerju. Predvsem se opozarjajo na ta sestanek upravičeni posestniki in mladina. Padriče. «Prosveta» (odsek za soc. izobrazbo). V ponedeljek 17. t. m. ob 4. pop. se bo vršilo v gostilni gosp. Jos. Grgič-a na Padri-čah javno predavanje. Predmet: Gospodarska organizacija in izobrazba. Predava ing. J. Rustja. Dramatični krožek r Škednju. V pondeljek 22. t. m. skupen izlet v Devin. Javiti v dvorani v nedeljo od 11. do 12. — 23. t. m. ob 8. vaje za «V niža vi «Prosveta*. Danes ob 19, važna odborova seja. govo leno. FaSisti ae ftane grodU ta zahtevali, naj jim povesta, kje se nahaja očitali Deprato, katerega so hoteli nabiti. Preiskali ao vse uči. teljevo stanovanje In so pfi tem vse razmetali. ao vsa pisma« vse knjfee, šolski denar, denar učitelja Deprato in nekoliko njegovih stvari. Šolski denar, knjige in pisma so drugi dan povrnili, toda Deprato ve stvari so izginile. Kakor po navadi, ni bilo orožnikov ne blizu ne poleg. MDP — Boršt. Namerovana vrtna veselica, ki se je imela vršiti.na Velikonočni pondeljek 17. t. mM se prenese radi tehničnih zaprek na 30. t. m. Odbor. DOBREGA kovaškega pomočnika sprejme takoj Vekostav Vilhar v Postojni. 731 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 19Q0 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 K Fr Kmetijska zadruga v Trsta vabi vse seda-vsem kraljestvu.« Drago resolucijo je pred- i nje in bivše odbornike ter člane nadzorstva, gal odbornik Ventrella, a tretjo odborniki! da se gotovo udeleže skupne seje, ki se bo vr-_ rausin, Mrach in Benussi. Ta poslednja re-! sila na Velikonočni pondeljek točno ob 10. solucija predlaga, naj se kratkomalo raztegnejo uri dopoldne v zadružnih prostorih v ulici Italijanski občinski in pokrajinski zakoni tudi Raffineria 7. na nove pokrajine. Pri glasovanju je bila spre-! I* trlaikesa iivllenia da je prvi cilj in najvišje hrepenenje Istre, ki Književnost In umetnost Dve novi mladinski knjigi: I. V kraljestva palčkov. Ta lepa mladinska igra, ki jo je napisal Josip Ribičič, je izšla v založbi «Juga» v Ljubljani. Splošna sodba je, da je to najlepše opremljena mladinska knjiga na Slovenskem. Posamezni izvodi se dobe v knjigarni Stoka, broširane po L 6, na fin karton tiskane pa po L 9; večja naročila pa sprejema uredništvo «Novega Roda?, v Trstu ul. Fabio Severo 25; kjer se dobe broširani po L 5, kartonirani pa po L 8. D. Sest mladinskih iger. Izdala «Prosveta» v Trstu. Tudi ta knjiga je nadvse okusno opremljena. Vsebuje Sest iger za mladinske odre — dvoje trodejank, eno dvodejanko hi troje eno-dejank. Petero iger je napisal pisatelj Josip a Ivan Vouk. Ribičič, eno pa Ivan Vo knjigarnah, Via rabio I po L 5, elegantno vezane pa po Razprodaja jo se v ter v abio Filzi 10 (od 3—7 po^.J, io pa i knjigarnah, Stoka in Tranr, ter v «.Prosvetia, Via Tabii broširane posamezni snopiči, po L 1'50, Obe kufigi toplo priporočamo, ker so gotovo najprimernejše darilo za naše malčke. Borzna ooroOla. Taja valuta na tržaškem trga; Trst, dne 14. aprila 1922. ogrske krone Ukradena zelema blagajna. Včeraj pri be- avstrijsko-nemške krone . . . -- - -- 1 češkoslovaške krone ***••• nafe vse orzave, napram Kateri se mora si. i. i am so naiozin na voz, katerega so pri vsaka žrtev zdeti lahka in pred katero se j peljali s seboj, železno blagajno, v kateri se je mora skriti vsako partikularistično strem- nahajalo 12.000 lir, in so jo odpelaj?i. Dozdeva ljenje; naglasa načelo, da je za utrditev skup-J se, da je bila blagajna — seveda že prazna — nih vezi med odrešenimi pokrajinami in ostalo pozneje zaplenjena v bližini mestne plinarne, državo potrebno, da so upravni ia politični i Tatovi v delavski zadrugi. V noči od četrtka zakoni skupni in da je torej tudi potrebno, na petek so vdrli neznani tatovi v trgovino da se ti zakoni čim prej izenačijo; naglaša, da delavske zadruge v ulici Carlo Combi in so se čuti vsa država živo potrebo, da se čim prej polastili za 4000 lir raznovrstnih živil. Izvede decentralizacija uprave in s tem do- Dolžnik in vrh»itega še tat- Nekako pred seže večja elastičnost javnih uradov, s tem dvema mesecema se je pojavil v stanovanju Matije Smerzove v ulici S. Sergio št. 10 neki Rudolf Chervin in je prosil, naj ga vzamejo na Ft javn di se razširi oblast sedanjih pokrajinskih svetov; naglaša dalje sledeče: ako bi se takoj v celoti upeljali sedanji upravni zakoni starega kraljestva, ki bi morali v kratkem dinarji le j i . . marke • dolarji • ••••• • • • • • • • • • • • • švicarski franki . • . angleški funti papirnati • ••••• • ••••• ntpoleoni -v 2.27 2.37 —.26.— —.30 3/!—.— 37-50 24.—.— 24.50 13.50.— 14.50 6 20.— 7.20 18.26 — 18.45 170 75.- 171.50 356,—.-360,— 30.00- 81.25 93.75— 95.75 75.- 75.50 Županstvo Zagorje na Krasu poživlja vse v to občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da predložijo tukajšne-mu obč. uradu najkasneje do 25. aprila t 1. družinske fcste izstavljene od občinskega (župnijskega) urada one občine, kjer sedaj bivajo. Te liste rabi županstvo v svrho sestave imenika občanov, ki zadobijo v smislu kr. naredbe z dne 30, decembra 1920 št. 1890 italijansko državljanstvo po polnem pravu. ZAGORJE, 12. aprila 1922. Župan: FATUR. Županstvo občine Sv. MM pri Št. Petru na Krasu poživlja vse v to občino pristojne a v dragih občinah bivajoče osebe, da predložijo najkasneje do 25. aprila L L tukajšnjemu občinskemu uradu družinske liste, izstavljene od občinskega ali župnijskega orada one občine, kjer prebivajo. Te liste rabi županstvo za sestavo imenika občaaov, ki zadobijo v smislu kr. naredbe z dne 30. decembra 1920 št. 1890 italijansko državljanstvo po polnem pravu. Sv. MIHAEL, dne 12. aprila 1922. Župan: SMRDEL. Velika zaloga vina, žganja In llkertev JAKOB PEBHAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xydias št. 6, tefoFo* 2-86, Vedno v zalogi m po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lastni Iztieiki : šumeča vina kakor Šampanjec, šumeči istrski refožk Lacrima Crtrti in druga. SpecIslfSeta : Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. (50) ali o^iasi NOVE POSTELJE za L 65.—, vzmeti L 55.—, žimnice rz morske trave L 45.—, popolne sobe od L 950.— naprej. Prodajajo se tudi posamezni kosi. Via Fonderia 3. 46 hrano in naj mu dajo prenočišče. Smerzova Času je ustregla želji. Toda ko je minul prvi mesec ::opet izpremeniti kakor je bilo zgoraj razo- in ko je zahtevala ženska od najemnika, naj ji HIŠE in posestva od L 8—100 tisefi, vse v bli- Jeto, bi se zakoni dvakrat izpremenili in pri plača hrano in najemnino, jo je možakar de-' žini Trsta in okolice, imam vedno na pro- fem bi nastala delna škoda, ki bi se ne dala belo pogledaj, nakar je dejal, da bo plačal j daj. Ferdinand Štolfa, Scorcola S. Pietro nikakor odvrniti. Upoštevajoč vse to, izraža stroške jutri. «Jutri» so potekali in ženska je, žt. 1 (Rojan), 732 istrski izredni deželni odbor želio, da se v še vedno čakala plačilo. Končno se je pa na- ertr.r , ... . , T rsr»A r^t rl-no^' ! ^UDfc. vseh velikosti, iz prvovrstnega slavon- skega hrastovega lesa, solidno, domače delo, priporoča Scdarka zadruga. Tacen pod Šmarno goro, p. Ši. Vid nad Ljubljano. Sodi vseh velikosti vedno v zalogi po najnižjih dnevnih cenah. 45/7 Istro čim prej uvedejo zakoni o občinski in'veličala čakanja in je pred par dnevi nagnala pokrajinski upravi, ki bodo skupni vsej drža- Chervina od' hiše. Možakar y* sicer res ubo-vi, in sicer v duhu zgoraj omenjene decentra-1 gah Toda pred odhodom je prebrskal vse pre-lizacije. Do tedaj in samo izjemoma ter za- dale v ženskinem stanovanju in se je polastil časno naj se ohranijo zakoni o deželni in ob-J štirih zastavnih listov vrednih 1000 Kr. Mož je činski upravi, kakršni obstojajo v dežela se J dvignil z listki zastavljeno blago in ga je prodaj, a kolikor bi ne bili v skladu z najvišjimi dal. Sedaj počiva v zaporu Coroneo. interesi države ali s temeljnimi načeli skupne j Aretirani žepor. Včeraj zjutraj je bil areti-zakonodaje, naj bi se primerno izpremenili.» ran na trgu Ponterosso neki Coslmo Paladino^ Kakor se vidi, je to nekak posredovalni pred- brez stalnega bivališča, ker je izmaknil neki log med prvo resolucijo, ki je zahtevala brez- ženski na istem trgu manjšo svoto denarja, pogojno ohranitev avtonomije, in med tretjo, Prod^alci s kokain o. Včeraj »o bili areti-ki je zahtevala njeno brezpogojno odpravo, V rani trije prodajalci kokaine, in sicer Dunaj-svojem bistvu pa vsebuje tudi ta resolucija od- čan Oton Weiselbaum, trggvec Josip Ste-ločno zahtevo, dasi v obliki priporočila, da se paneh iz. Vidma in Marija certech, stanujoča mora deželna in občtnska avtonomija Istre v neki hiši v ulici del Sale št. 8. Pri trgovcu , . , ohraniti. Pri glasovanju je dobil predlog sa so našli ekoii 300 gramov kokaine, katero so P«ODA SE takoj iz proste roke posestvo, ob PRSNI SIRUP za kašelj, «Reumazan», švedske kapljice in vsakovrstna domača zdravila ima vedno lekarna v IL Bistrici. 28 Žiipcnstvo Veliki dol pozivlje vse v to občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da predložijo tu kakšnemu obč. uradu najkasneje do 10. maja t, 1. družinske liste izstavljene od ob&ns&ega (župnijskega) urada one občine, kjer sedaj bivajo. Te liste rabi županstvo v svrho sestave seznama občanov, ki zadebijo italijansko državljanstvo po polnem pravu. Župan: Mrkuža. lj« 19 lili! reg. zadruga z o. z. Trst m deir Oimo m 6. PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibaldi št. 20 Via Friuli št. 614 IM In delavnica ntajollSnlii peti In štedilnikov. Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. Prevzema se deio v okolici. © v POROČNA SOBA iz težkega, spaljenega bukovega lesa samo za lir 1280; druga psihe sijajna, solidno slavonsko delo za Lr 1450; velika izbera, močno znižane cene. Turk, ulica Rossini 20. T M v Mariboru v najpromotnejsi ulici, dvonadstropna z 2 trgovskima lokaloma, pripravna za vsako trgovino se proda, za 3,000.000— jgsL K. Ponudbe pod »Trgovski lokali« na Anonč-ni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 45/8 odpravo avtonomije le tri glase (Frausin,' seveda zaplenili. Mrach, Benussi); resolucija za brezpogojno Roparski napad v ulici della Media. Zidar p hranitev je zbrala 5 glasov (Breg^to, De Marijan Rcfch se je vračal včeraj okoli 2. ure Franceschi, Sambo, Sbisa in Vernier). Obe po ulici Media proti domu, in sicer v ulico " po z 8 glasovi trife tolovaji in so mu vzeli uro in verižico stoječe U 4 ha zemljišča, velike nove hiše, v kateri je dobro idbča gostilna m trafika. Tik bi§e je mtfn, kovačija, stružnica in žaga na vodno sflo, vse v najhotj&em 6tanju. Po- uro nahajalo 718 resoluciji sta vsled tega propadli in nato je dell^remo 3t. 969. Med potjo so ga napadli | ***** PH ^mditva pod «VeUk promet^. bila sprejeta resolucija Ventiella z 8 glasovi trife tolovaji m so mu vz< (Bregato, Davanzo, De Franceschi, Fonis, ter listnico, v kateri se je nahajalo okoli 30 tn>vrvi/wcTirTa „u^u n Sambo, Sbisa. Ventrella in Vernier). Na* od- lirJWm, so se tolovaff odstranili, so prem- blago, svetovne znamke, . oesd Jos. Terpin čt Komp,, Rakek. Spretni zastopnik* se URSejo prof! dobri proviziji. 729 borniki dr. Vratoveč, prof. Matejčič, Flego in latili udarja do krvi. Fangerc se seje niso udeležili. j Blazen miačenšč. Pred ^aočnikn so pripeljali Na Slovane je pozabiL Gospod Francesco v opazovalnico mestne bolnišnice nekega 22 Nstti je postal — ko ni več miittsirski pred- letnega Marij&na M., brez stalnega bivališča. sedrnk-strog sodmknadvso evropsko diplo- M. je zblaznel v ulici Pordare^. Pamet se muj^^^ ^ prodajaJo macijo. V knjigi .Evropa brez miru, obsoja je meida, ker * zaufcval kokamo ccni c BeWere 1, iladišče. Eeusmiljeno vse sldenjene mirovne pogoU.be Po^-eb zelezmearja 5araoca, o katerem smo r 73q ot krvavo krivico. Posebno jemlje nemški poročali v četrtkovi Številki našega lista, a;* j narod v svoja zaščito. Odločno odklanja «ved- je prišel pod vatfon na nabrežinskem kolo-j POZOR! Srebrne krone, zlato, platin in no opetovano trditev, da sta v Evropi dve dvoru, se je vriSl včeraj popoldne ob 4 uri iz fcovje po najvišjih cenah plačuje etiini skupini narodov: ena, ki je nagnjena k na- mrtvašnice mestne bolnišnice. ^ BelleliVRa, via Madonnina 10, I. siiju in barbarstvu — namreč nemška skupina, Ženska z razbito črepinjo. Ženskot katero so Madžari in Bolgari — dočim druga — anglc- našle neke okolieanke na £aveH&ki cesti z saksonska in romanska — časti kulturo. G. razbito črepinjo, niso še identificirali. Francesco Nitti torej nič ne ve o slovanski skupini, ali pa je v ognju svoje sedaj vzklile' l^GStl Z OOPi^lC^&SfS pravičnosti in miroljubnosti — pozabil nanjo. Pr. i. D'Osvaid© Specialist za očesna boSe^ni perfekcioniran na dunajski kliniki 60R1CA, Piflzzn žs'.!b Uittoria (Travnik) št 6 se le preselil ^ h Ceno G. Verd! šle?. 24 „TRGOVSKI B8H". Sprejema od 9—11 in nd 3—5. Trst, Ceno Uiti. Em. Z6 (nasproti zastavljalnici) □□□ Velite iMm oMoit m mM in MM, po-i/rInfKoy, perila pletenin io nogeit, Nd dreim ffa d^slo. Edina zsloss drobnarije na de&sto 20- SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jihl drugi ne premorejo. Pondares 6, L SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefcmtane 1. 195 miro.juu^ , _ ^-.inauju. Rihemberk. Na V«fikonočni pondeljek 17. In vendar je v Evropi - ce se ne motimo ^ t L ob 3 url ^^ ^KrtTsoc. izobraž. -----------menda tudi - — - - - ye menaa moi ^^ v Ri^^erku veseloigro *Pri belem' menda tuđi pri prire^tvi sodeluje tudi društ-j nekaj miljonov Slovanov in nekaj slovanskih držav! In to je skupina, ki ji gre mesto v Evropi! Mari ne, : ^ ^ Kdor hoče počenega razve- spoštovani gosp Francesco Nitti?! drila in neprisiljenega smeha, naj aT zamudi Trzaško-kcprski skvrnil v Trst po daJjsem dopustu. Ub enem ^^ yse Odbor, je prišel z Reke v Trst škof Mons. Costantini. ♦Pučki Prijatelja pravi, da je doznal iz zanes. ljivega vira, d.a prihod tega cerkvenega dostojanstvenika ni v nikaki zvezi z vestmi o spremembi na škofijski stolici v Trstu. Vesti Iz Istre Iz Zameta. (Fa&stovske bravare). V nedeljo' dne 2. aprila so napeli reški fašisti našo; loboztMšbi atelje R. KOVAČIČ ! ^^^ lull voda ^pp Spralama od M2 in od 15-19 Via VabDHvo 33 Ml Imm „losa") PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči HoEandec Roman (116) Filip, ki je hotel zvedeti kaj je z Amino, Je nagovoril vojaka, ki ju je privedel semkaj, V portugalščini. «Moj dobri prijatelj, prosim vas —» *— tucfe jaz vas,» je bil odgovor nakar je voiak odšel in zaklenil vrata za sabo. Filip se je mračno naslonil na steno; Kranc pa, ki je bil živalinejSi, je hodil gori m doli, kolikor je pač imel prostora v tej tri korake dolgi celici • Veste, kaj ma je prišlo na misel?» je pripomnil Kranc po kratkem ostanku. «Kadta sreča, da imava še ves denar pri sebi. C? naju ne preiičejo, lahko podkupiva stražo in iddeva.* «In jaz mislim,» je odvrnil Filip, «da bo kmalu v naši družbi tudi oni odvratni Schrif-ten, čigar prisotnost me že spravlja v obup.» • Zunanjost poveljnika mi ne ugaja preveč, toda r1'^"^ xLa izveva u tri Več.» Tu j uje prekinilo rožljanje ldjuča, vstopil ie vojak, ki fe prinesel vrč vode in veliko kledo riga. Bil je drugi kot oni, ki ta je Filip napove ril in aato ma je Filip dajai. •Zadnju dva dni ?te imeli v ironjavi težko de!o?» «0, da, signor.» «jHvjaki na otoku so naju prisilili s sebojt nrfdva jif »va jsn odibu« •T^kej s9tn čut, da, tigaor.» •Skoro tiaoč mož so fzgab&i,* je pripomnil v. Frančišek! To me ve«4i» o, prepričan sen) da ne tttdo spet talio kmalu skmli napasti Portugalcev,» dodal Kranc. «Tudt sem tega mnenja,» fe odrrntt vojak. •Ati ste mali velike tzgabe?» se ie drznil Filip vprašati, ko )e videl, da je vo^k postal zgovoren. «Od našjh Bli ni ićti deset ostalp. V naselbini ffe bilo kakih sto domačinov z ienami in otroci; tddb to ne pride v poŠto v.» »Kot sem ČiA te nahaja tn tam neka mladn Evropejka,* je Rfa> plaJno vprašal, «pone-:nkz k & H tu4» ona tted mrvimt» O. krtii Ftefikk! Di sre da, spomMaon tako —» «PedipU se Mož je šel m ze «Moj ] nO Fflip, •Jotri se. S stvarjo je namreč za£tji glas od zgoraj. ^ pojoval prst na usta, od- > tn n^etfov orifeteH sta se rade voljno odrvida tem« n^ričakovanemo povabilu. Stopala sta po