Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 243.	Ljubljane 8 vin. v WM v ST* 22. oKlobra 1913.
Leto XLL
s Velja po pošti: s
Za oalo leto naprej ., K 28'— sa en meseo „ .. „ 2*20 ia Hemčljo oeloletno . „ 29'-* za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na domi
Za celo leto upre] . • K 24'-» sa en meso« „ • • »» 2"—
V	oprav) prejema) netsfito » 1*70
s. Sobotnt izdaja: s
za celo lete .....„ 7*—
sa Hemčljo oeloletno . „ B'— za ostalo tnosemstvo „ 12*—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 v za dvakrat . • . . „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zabvale. osmrtnice lil:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
■	Poslano: ■ ■ . ,j
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red,
nar Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne na sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 71 =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Izseljenimi zakon.
No, vendar enkrat! Treba jc bilo, da so sc vsled medsebojne konkurence C. P. II. in kartelirani h paroplovnih družb zvedele razne čudne reči, tičočo se judovskih agentov, obenem pa strahu, kaj bo z vojaki. Skrb za kmeta, ki je hiral vsled pomanjkanja delavcev, skrb za obrt in trgovino ni nič izdala. Leta in leta so ljudski zastopniki zahtevali izseljeniški zakon, ki naj bi čim najstrožje zabranjal vsako vabo in zapeljevanje k izseljevanju, toda vse je bilo zastonj. Zdaj pa, ko se je povedalo, da je C. P .R. krog 100.000 fantov odtegnila naboru s tem, da jih je izpeljala v Kanado, jc naenkrat dobila vlada pogum in poslanci imajo že v rokah načrt izseljeniškega zakona.
Naši libcralci izseljeniškega vprašanja niso nikoli razumeli in v občudovanja vredni neumnosti mislijo, da bi sc dalo vsled agentskih nesramnosti C. P. R. nekaj umazanega sumničenja izliti proti dr. Šusteršiču, ki jc svojčas angleške časnikarje pozdravil, in dr. Kreku, ki je pisal v »Slovencu«, da je C. P. R. družba, kakor so druge, samo cla ni kartelirana in cla je vsled tega njena konkurenca koristna. Izkazalo se je, da je imel prav!
Kartelirane družbe so gledale agentom kanadske družbe na prste in so Spravile vse na dan; nasprotno jc pa tudi ta družba pazila na druge agente. In zdaj gre vse vprek. Začeli so zapirati kanadski družbi vclinjene j ude; zdaj pa gre že reč lepo tudi do drugih družb, ki so pač delale, kolikor so mogle in kakor so mogle. Kdor hoče videti njihovo uspehe, naj gre v Belokra-jino in drugod po Dolenjskem, kjer šc ni bilo nobenega agenta za v Kanado. Konkurenca je odkrila stare, agentom običajne zvijačnosti in obenem je vslccl tega, ker sc je v javnosti več pisalo o tem, osvetlila važnost izseljeniškega vprašanja.
Izmed naših poslanccv se jc ravno dr. Krek posebno trudil, da bi bil vzbudil zanimanje za to vprašanje. Da sc je ustanovila v Ljubljani podružnica Rafaelove družbe, jc njegovo delo. V osrednjem odboru Rafaelove družbe na Dunaju, kjer je žc več let podpredsednik, j c sprožil mnogo važnih reči. V, parlamentarnih in izvenparlamentar-nih govorih jc zelo mnogokrat obrav-
LISTEK.
uporDiki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold Lena r d.
(Dalje.)
Bron j a jc pogledala nanj začudena in odvrnila z lahno ironijo:
»In vi ste se clali prepričati . . .«
»Ne s samimi besedami, toda k pomisleku in prevdarku me jc vzpodbudil današnji dogodek.«
»Kakšen?« , . ;>Ko mi je Marcelek pripovedoval o izidu preiskave, sem hotel pomoči jetnikom in . . . nisem našel načina.«
_ »To jc samo clokaz vaše nerodnosti,« se jc nasmehnila nagajivo, »toda kaj ima to skupnega z agitacijo?«
»Takoj pojasnim,« je rekel nekoliko razburjen. »Jaz nisem našel nobenega načina, Marcelek je pa vedel, ka j jc treba storiti in je šel pokosit oves zaprtega Šeloga, neka Hanuša jc pa vzela v oskrbo hišo in otroke.«
»Ah, gotovo Rcsjakova, jako ljubim to deklico . . . toda pretrgala sem vas, kaj potem?«
»Hotel sem dati denarja po Mar-celku, pa je odrekel, svetujoč mi, naj dam sam Šclogoma, a drugi so bogati.«
naval izseljeniško vprašanje. Zlasti pa je slal ob zahtevi, naj se predloži strog izseljeniški .zakon, vedno v prvih vrstah.
Zdaj je zakon predložen. Marsikaj dobrega je v njem; vidi se mu pa še strah pred vclckapitalom izseljeniških družb in pa pred Nemčijo, ki rabi in izrablja poljske delavce kot sezonske delavce pri svojem poljedelstvu. Tu sc bo zdaj pokazalo, kdo umeva izseljeniško vprašanje pravično in pošteno, in kdo ne. Zakon ne more in ne sme biti nc za eno, ne proti eni družbi, ampak proti vsem enako. »Narod« zdaj vpije proti kanadski družbi. Vprašamo: Koliko ima za to plače od nemškega poola? Naj bo brez skrbi! Ko pride v razpravo izseljeniški zakon, sc bo pokazalo šc jasnejše nego clanes, od koga jc podkupljen.
V znamenju obsinikcije.
Dunaj, 21. oktobra.
Po štirih mesecih zopet seja poslanske zbornice brez običajnega krika. Na viclcz jc ostalo vse pri starem in zbornica bi niogla mirno nadaljevati dnevni red, na katerem je finančni načrt. Toda med dolgimi počitnicami se jc marsikaj dogodilo, kar more vplivati na parlamentarno delo. Žc meseca junija so Rusini in češki agrarci pretili z obstrukcijo, in vlacla je prekinila zasedanje. Tekom poletja je morala vlada na Češkem upravo dežele izročiti posebni komisiji in s tem kršiti deželno avtonomijo. Četudi je grof Sttirgkh s pomočjo državnih prispevkov rešil bogato češko kraljevino pretečega ban-kerota, vendar so se našli v nemškem taboru žalostni junaki, ki se hočejo z intrigami proslaviti. Praški kazinotje in ekscelenca Schreiner tekmujejo z radikalci za prvenstvo. Dokazali so vso svojo politično megalomanijo, ko so zopet brez vseh stvarnih razlogov razbili spravna pogajanja s češkimi zastopniki. Vsega jc seveda kriv ces. namestnik knez Thun, ker ž njimi nc trobi v rog. Po številu najmočnejša stranka v zbornici, ki sc oh vsaki priliki in nepriliki vsiljuje kot edina opora monarhije, je danes čreda brez vodnika, ki jo zavistni in sebični demagogi in strebarji po-jajo na političnih valovih od krize do krize.
Včeraj je ta mogočna nemško-na-rocina zveza sklenila, da mora zbornica najprvo rešiti finančni načrt. To vpra-
»Čisto prav jc naredil,« je zaklicala, »ni treba miloščine, ampak pomoči.«
»Hm, kaj pa bi vi naredili,« jc vprašal zbadljivo, »na pripovedovanje Marcelkovo.«
»Jaz? Dala bi denarja, toda samo za delavce, ki bi pospravili žito jetnikov.«
»No, seveda . . . toda Maircclkova pomoč mi je vzbudila vprašanje, kako bi mogel dejansko pomagati. Vzbujamo v ljudstvu narodno zavest, čustvo, cla so samostojni ljudje, vzbujamo v njih katoliško vero . . . toda kaj pravzaprav pridobi ljudstvo vsaj za enkrat . . .«
»Množino narodne sile,« jo odvrnila brez obotavljanja, »a to jc že veliko.«
»Pri takih žrtvah je to nekoliko premalo. Treba je, da bi ljudstvo začutilo svoje sile ... a jih ima, kakor pričajo uporniki, katerih nc more j iti vlada ugnali, niti pravoslavna duhovščina s pomočjo nahajek.«
»Kaj torej?« jc vprašala, gledaje mu v oči.
»Hm . . . sam nc vem, čutim samo, da moramo s teorije priti do dejanja. Jaz sem obžaloval usodo jetnikov, Marcelek jim je pomogel."
»Zdaj razumem« — in po kratkem molčanju: »Tako ic. imate prav, vzbu-
šanje je seveda ravno sedaj najpopularnejše v javnosti. Po finančnem načrtu. dobe vse dežele znatne prispevke in za državne uslužbence ostane najmanj še 30 milijonov. Ko pa je ta gospoda za vlade barona Bienertha imela moč in oblast v rokah, teclaj se ji ni mudilo s finančnim načrtom. Tu sc kaže politična liinavščina v vsi svoji ostudnosti. Ali pa bo finančni načrt tako hitro rešen, kakor to želi pretežna večina v zbornici, jc še vprašanje, katerega težišče je pri Poljakih in Rusinih. Ti so do zadnjega trenotka upali in pričakovali, cla vlada .skliče gališki deželni zbor in mu predloži načrt volilne reforme s potrebno garancijo, cla postane zakon. Ker sc to ni zgodilo, so rusinski poslanci clanes pričeli z obstrukcijo. Rusinski poslanec Folis govori že več ur o avtomobilih, kolovratih in motovilili. Ožji tovariši mu delajo veselo družbo. Stvar sama na sebi pa je skrajno žalostna, ker osvetljuje ves kaos avstrijskih razmer. Ko si ostala Evropa osvaja svetovni trg in tuje zemlje, ki domačinom daje dela in jela, morajo sc posamezni manjši narodi v habsburški monarhiji z vsemi silami boriti za pogoje svojega obstanka na domači grudi, na zemlji svojih očetov, ki so s svojo pestjo in krvjo gradili iu brunili skupno domovino. Ali res ni v državi moža, ki bi 7. železno roko razbil stare privilegije in bedaste predsodke ter udejstvoval narodno samoprav-nost? Priproslo ljudstvo nc razume tc nojeve politike, ki ugonablja najboljše moči v državi in uničuje njen ugled pred vsem svetom. In dobe se navzlic temu čudaki, ki ne razumejo ljudsko duše , . .
Rrvaško-slovenski klub.
Danes popoldne je v hrvaško-slo-venskem klubu podnačelnik clr. Korošec poročal o posvetih konventa. Ministrski predsednik grof Sttirgkh je izrazil željo, naj bi se clanes predloženi načrt zakona v varstvo izseljencev takoj oclkazal odseku. Temu nasvetu sta. se uprla v imenu svojih tovarišev socialni demokrat Daszyn-ski in rusinski načelnik dr. Le-w i c k i. .
Dr. G r o s s jc predlagal, naj se seje začenjajo že oh 10. uri, cla zbornica čim najprejc reši finančni načrt.
Dr. Kramar je pozval ministrskega predsednika, naj hitro odgovori na češko interpelacijo plode upravne komisije.
diti moramo sile, ki tiče v ljudstvu... ali poznate vi kmečke pravice?«
»Ze vem,« je zaklical veselo, »začnimo delo drugače. Na naših zborovanjih se je to omenilo, navduševali so nas, toda dokler se nisem spustil med ljudstvo, se mi je zdelo vse malenkost v primeri z drugimi velikimi načrti, danes so se mi pa odprle oči . . . povem vam, to delo jc ogromno važno.«
»Katero?«
»Kmetje kot občina imajo samovlado, so upravna in soclnijska enota, volijo župana, odbornike, pisarja, sami se morajo vladati in soditi . . razumete?«
»Poslušam . . . kaj dalje?«
»Treba je, cla bi razumeli to in tudi izvršili. Takšen župan, a, zlasti njegov pisar, ki so danes orodje glavarjevo in njegovi sluge, in mu pomagajo zatirati in odirati kmete, bodo poslali neodvisni branitelji kmečkih koristi ... to jc prvi kamen, prva zavora zoper samovoljo.«
»Izvrstna misel,« jo zaklicala raz-veseljena, »ali imate primerne knjige?«
»Nimam, toda poskrbim jih.«
»Preskrbite jih tudi meni. kaj nc? Takoj pričnem tlelo v Tesni.«
»Jaz pa v Nametih.«
»O čem govorita,« je vprašala mati stopivši v sobo.
»Ravno sem pripovedoval gospodični,« in nogledal je Bronjo, da gla-
Dr. C o n c i je zopet, vprašal, kedaj pride italijanska pravna fakulteta na vrsto.
Ministrski predsednik grof Sttirgkh je odgovoril, da hoče v kratkem odgovorili na češko interpelacijo. O odgo-i voru utegne biti razprava, v kateri dobi besedo tudi član lirvaškio-slovenske-ga kluba. Kar se tiče finančnega način ta, naglaša grof Sttirgkh, da vlacla nO more opustiti »iunetima« med službeno pragmatiko in finančnim načrtom.
Po daljši razpravi obvelja predlog predsednikov, da zbornica najprvo reši finančni načrt in nato razpravo o če-ško-nemškem vprašanju. Dr. Levvicki pa izjavi, da hočejo Rusini preprečiti finančni načrt, ako se medtem ne po, sreči kompromis s Poljaki glede volilne reforme za gališki deželni zbor,
Zakon za izseljence.
Umazana afera družbo »Canadian Pacific Railway« ima vsaj to dobro posledico, cla je vlada vendar enkrat predložila zbornici načrt zakona v varstvo izseljencev. Izseljevanje jc postala v zadnjih letih že huda naloga za narode, dežele in državo. Povprek sc na leto izseli preko morja nad 120.000 oseb, v Nemčijo pa ob času poljskega dela nad 480.000. In vse te osebe ne najdejo nikjer pravnega varstva proti krvosesom. Temu ncdostalku hoče vlada od-pomoči z novim načrtom, « katerem bodemo še obširneje poročali.
Istrske razmere.
Poslanec Mandič in tovariši so danes vložili interpelacijo na pravosodnega ministra, naj poskrbi, cla se bodo pri okrožnem sodišču v Rovinju porotne obravnavo vršile tudi v hrvaškem jeziku in da bodo tamošnji sodniki tudi popolnoma zmožni hrvaščine.
Obstrukcija Rusinov.
Ob 2. uri popoldne je pričel govoriti Rusin Folis an je govoril do šestih zvečer, nakar so razpravo o finančnem načrtu prekinili in rešili še en nujni predlog. Sejo so zaključili ob 7. uri zvečer. Jutri sc prične seja ob 11. uri dopoldne.
Poslava za varslvo izseljencev.
Dne 21. oktobra 1913 jc predložila vlacla državnemu zboru zakonski načrt o izseljevalni postavi. Utemeljuje potrebo tc postave zelo obširno in iz-
var želi, cla bi ve prišlo h koncertu v ruski klub.
»Nesramnež,«. je. zaklicala razburjeno, »nas se predrzne povabiti v klub? Nikdar me nc bo!«
»Mene tudi ne,« jc dostavil Tadej.
»Kako .je iznajdljiv ta okrutnež,« jc izpregovoriia Bronja, »tlači, zatira, odira, potem pa hoče, da bi se veselili na n jegovem koncertu.«
»Najbrže pošlje vstopnico, ka.jli omenil je, da je dobiček tega. koncerta namenjen za otroke stražnikov.«
»Ki nas zasledujejo in naznanjajo,« je dostavila Bronja.
»Ako pošljejo vstopnice,« rekla je mati mirneje, »jih plačam, toda na noben način nc pojdem.«
»Čemu plačati?« se je razburila, hči, »ali ni med nami dovolj (nesrečnih in potrebnih, a mama prostovoljno tlači v njihove žepe.«
»Moja Bronja, kdor beži pred volkovi, jim vrže svojo obleko in vse, samo da bi si rešil življenje.«
»Toda volkovi ga dobite in snedo,<t se je nasmejala zbadljivo, »ali bi so ne. bilo bolje braniti? Zadavil bi vsaj enega volka.«
»Drugi bi ga pa raztrgali v istem trenotku,« so je nasmehnila mati, »sicer pa, ko boš samostojna, delaj, kakor hočeš.«
vaja, da se jo že leta 1904 zbornici predložila predloga o varstvu izseljencev. V socialno političnem odseku je zborovala v tej zadevi tudi enketa, a poročal odsek ni in predlog se ni rešil. Vlada se nato peča z vzroki izseljevanja in na-glaša, da imajo malone že vse evropske kulturne države postave, ki se pečajo pred vsem s socialno obrambo izseljencev med potovanjem. Tudi na Ogrskem so žo leta 1909 tako postavo izdali.
Koliko se jih Izseli?
Potrebna je taka postava tudi za našo državno polovico, ker je izseljevanje tako naraslo, da jo mora glede na narodno gospodarstvo in na moč armade postavodaja vpoštevati. Slabe gospodarske razmere, osobito v Bukovim in v Galiciji (juga ne vidijo in ne poznajo!) so dovedlc, da se v ccli Evropi največ ljudi iz naše države izseljuje. Izseljujejo se deloma čez morje in v Nemčijo. V Nemčijo gre na začasno delo do 480.000, čez morja se pa vsako leto izseli približno 120.000 oseb.
Koristi izseljencev se ne čuvajo.
Dejstvo je, da se glede na izkoriščanje naši izseljenci tako med potjo kakor tudi v inozemstvu ne branijo dovolj in da je izseljevanje prekoračilo okvir obstoječe gospodarske potrebe. (Ni res. Ljudje morajo živeti. Če doma ni zaslužka, gredo s trebuhom za kruhom.)
Dosedanja postavna določila se niso iz-vajala.
Dosedanji predpisi niso zadoščali, da. se zlo omeji. Po ustavi (člen 4., 3. odstavek) o splošnih pravicah državljanov je priznano državljanom, da se smejo z omejitvami brambne postave izseljevati. Izseljevalni patent z dne 24. marca 1832 smatra za izseljenca le tistega, ki se izseli z namenom, da se več ne vrne. Tudi postava z dne 21. januarja 1894 (glej »Slovenec« z dne 21. oktobra str. 2), ki obseza glede na izseljevanje kazenska določila, ne zadošča kakor tudi določila obrtnega reda ne morejo uspešno ovirati propagande za izseljevanje. Predpisov o izkoriščanju izseljencev med transportom v inozemstvu ni.
Načela nameravane Izseljevalne posta-ve.
Že več let je vlada to postavo proučevala. Sedanji zakonski načrt namerava čuvati koristi delavca, ki sklepa delovno pogodbo s poverjenikom v inozemstvu in ga tudi med potovanjem pred izkoriščanjem čuvati. Pravno varstvo države v inozemstvu naj vzdrži trajen stik z domovino in omogoči, da bodo lahko denar domov pošiljali in da se bodo tudi izkušnje v inozemstvu doma izobraževalno na delavce vporab-Ijale.
Nameravana postava pa hoče tudi tako izseljevanje preprečiti, ki krši dolžnosti podanikov in koristi države. Ohraniti se mora vojna moč armade, da se zabrani izseljevanje vojaščini podvrženih oseb, čuvati se morajo mladoletni pred nevarnostmi brezsmotre-nega izseljevanja. Postava mora nastopiti proti velikim zlom, ki so sc pojavila pri propagandi za izseljevanje.
»Da ne bom dajala podkupnin in lie bom kupovala vstopnicv klub, to vem,« je zamrmrala jezno.
»Jaz tudi ne,« je dostavil Tadej.
»Ker sta mlada,« jc vzdihnila gospa.
Začel se je pogovor o sosedih, o gospodarstvu, o cerkvi, potem je pa Ta-
*dej opazil, da je gospodinja zmučena in se je poslovil.
Jahal je na polje in je ne samo konja, ampak, tudi svoji domišljiji pustil prosto pot.
Slednjič je našel dejanski cilj svojega dela. Slišal je, da se bližajo volitve župana, razviti liočc agitacijo in silo občine protipostavni glavarjevi samovolji. Dasiravno je v občini večina prebivalcev katoliške vere, je doslej po glavrjevi odredbi župan bil vedno pravoslaven, on hoče to izpremeniti in začel je prerešetavati gospodarje, ki bi bili sposobni za to čast.
Za enkrat se je čutil zadovoljnega |-.i ponosnega na svoje prihodnje delo. Šc danes piše tovarišem, naj mu pošljejo knjig o občinski samoupravi, pojasniti, raztolmačiti, razdati jih hoče va-ščanom.
On v Nametih, ki spadajo k občini Tesna, ona pa v Tesni sami . . . Gotovo se jima posreči volitev, prišel bo nov občinski pisar, a tak zgled samostojnosti kmetov je nalezljiv.
Nasmehnil se jc zadovoljno.
Čez nekaj let se bo cela gubernija, cela dežela uprla samovolji glavarjev, a samo začetek je težak . . .
In potopil se je v sanje prihodnjo-sli « , » a okolica je bila za to ugodna.
Tiste osebe, ki so jih goljufive vabe spravile na misel izseljevanja, so morajo s postavo čuvati pred negotovo bodočnostjo. Propaganda so mora omejiti in izvajati lo pod strogim nadzorstvom policije. V prvi vrsti so mora preprečiti pospeševanje izseljevanja vojaščini podvrženih oseb in zapeljevanje žena in deklic k prostituciji in druge spletke mednarodne trgovine z deklicami.
Posredovanje dela.
Izpopolniti se mora tudi popolnoma nezadostno posredovanje dela v inozemstvu. Brezposelnim sc mora pred vsem doma delo preskrbeti.
Glavne določbe nameravane postave.
S § 1. se določa pojem besede izseljenec. Varstvo izseljencev obsega vse izseljence ne glede na to, če so avstrijski državljani ali ne, ker tako določajo za varstvo izseljenca tudi inozemske izseljeniškc obrambne postavodaje.
V § 2. sc opozarja na določila brambne postave glede na omejitev izseljevanja. Lahko sc izdajo tudi prepovedi za izseljevanje v posebno dežele, čc tam obstojajo razmere, ki so nevarne zdravju, nravnosti ali gospodarskemu napredku izseljencev. '
8 3. določa, da sc izdajo posebni predpisi glede na take mladoletne, ki ne potujejo s svojim očetom.
§ 4. določa, da je izseljeniški potni list važna listina, s katero se v inozemstvu dobi podpora pri c. kr. zastopstvih.
Zasebna dbrodelnost.
Zasebno dobrodelnosti (§ 5.) tudi izscljevalna postava ne more pogrešati. Na tem polju so se že lepi uspehi dosegli. S § 5. se določajo pogoji, pod katerimi sme kako društvo sodelovati pri izseljevanju.
Obvestila o izseljevanju
ureja 8 6. Brez dovoljenja notranjega ministrstva ne bo smel nihče dajati svetov glede na izseljevanje.
Naseljevanje se ne dovoli.
Ker se osebe, ki se kot kolonisti v inozemstvu naselijo, navadno ne vrnejo, se prepove nabava kolonistov, izvzemši naseljevanja v Evropi, kar se s posebnimi odredbami določi. Dninarji se bodo smeli iskati za inozemstvo pod gotovimi pogoji le z dovoljenjem notranjega ministrstva in le gotovo število.
Določila o prevažanja izseljencev.
Predpiše se, kako da morajo biti opremljeni medkrovi, v katerih se večinoma izseljenci vozijo. Kdor sc bo hotel vozili z izseljenci, si bo moral dovoljenje izposlovati, ki se bo le za eno leto izdalo in se lahko vsak čas prekliče. Podjetniki bodo morali kavcijo založiti. Izvzeti so tisti potni uradi, ki že obstojajo, dasi so se tucli v teh ponovno zlorabe opazile. Brez veljavnega potnega lista se ne bodo smeli na ladje izseljenci sprejemati kakor tudi ne brez zanesljivega spremstva osebe, ki še niso 16 let stare. Posebni izseljevalni komisarji bodo ladje nadzirali; duhovniki in ženske zaupnice bodo spremljale večje transporte.
Cela okolica, valovita, obdana s črnimi gozdi, v svitu polnega mateeca, je izgledala, kakor da bi bila s sveta sanj in domišljije.
Polje jc bilo kakor srebrno; drevje se je tako čudno družilo s svojimi dolgimi sencami; vsak grm jc v tej svetlobi zrastel v velikana, ki je v sebi skril skrivnosti. Nekje se je oglasila jerebica, pela je prepelica, brez šuma jc zletel mimo nočni vran in netopir. Vonjava zrelega žita, zvenelega cvetja se je razlivala v nepretrganih valovih, in vse je bilo tako nepojmljivo, skrivnostno, velikansko . . .
In Tadeju sc je zdelo daj to delo v občini komaj skromen začetek, neznaten osnutek onega, kar je želel in kar bo izvršil.
Sanje prihodnjosti so dobivale vedno bolj določene oblike. Izpreminjale so »e takorekoč v izklesane postave, a vsaka izmed njih: slava, velikost, sreča, je dobivala čudno mil in znan izraz. Z očmi svoje duše jih je ogledaval marljivo in iskal v spominu kaj podobnega. Vsaka izmed njih je imela nekaj od Bronje Zveličeve, njen pogumni pogled, ponosni smehljaj, jasno čelo, oblika las, in slednjič se jc vse to strnilo in zlilo odiiole v njeno postavo.
Vsak njen pogled, kretnja, beseda in njen zvok je oživelo na novo ... in pred njim je stala lepa na duši in na telesu, mamljiva, krasna, vabljiva kot sanje; silna in odločna, kot duh probu-jajočega se naroda; mila in ljubljena, kol rodna zemlja.
I
Davek za izseljevanje.
Da se dobe sredstva za nadzorstvo izseljevanja, bodo morale družbe plačati za vsakega avstrijskega izseljenca davek, in sicer 10 kron za vsako celo, 5 kron za polovično in 2 kroni za vsako četrtino voznega lista.
Kazni
se bistveno strinjajo s predpisi že vloženega kazenskega načrta. Sodnija bo kaznovala napeljevanje k izseljevanju, nevarnosti proti mladoletnim in trgovino z deklicami ter prestopke proti tej postavi in odlokom, ki se z ozirom na njo izdajo.
Politične, policijske in mornariške oblasti bodo morale nadzorovati, da se nameravana postava izvede.
XXX
Nameravana postava je precej ojstra, a škoda, da prihaja vlada ž njo tako pozno. Koliko gorja in solza bi no bilo, če bi so bila vsaj žc leta 1904. sklenila...
Proračun za prvo polovico iela 1914.
Vlada je predložila proračun za dobo od 1. januarja do 30. junija 1914. Avstrijska, ogrska in skupna vlada so namreč sklenile, da bodo od 1. julija 1914 nadalje predlagale proračune od 1. julija do 30. junija. Anglija, Nemčija, Danska, Švedska, Norveška, Rumunija, Japonska, Italija, Španska, Portugalska in Združene države sc tudi ne ozirajo glede na svoje proračune in a koledarjevo leto. Upajo, da ko ta način uvedejo, da končajo z večnimi začasnimi proračuni.
Polletni proračun za leto 1914 izkazuje izdatkov 1.564,458.879 K, dohodkov 1.564,528.620 K in izkazuje 69 741 K prebitka.
S kreditnimi operacijami bo moral finančni minister dobiti 141,831.330 K.
Kar tiče podrobnih izdatkov, se določi proračunski prispevek za skupne izdatke s 117.849.903 K. Notranje ministrstvo preračunava izdatke s 30.592.955 K, ministrstvo za dež. brambo s 60 milijoni 065.710 K, naučno ministrstvo s 59,152.390 K.
Za umetnost in arheologične namene dobi Koroška 13.500, Primorska 14.000 K. Verskemu zakladu doplača naučna uprava na Štajerskem 80, na Koroškem 7050 in v Trstu 485 K. Za vzdrževanje gozdov in posestev sc pro-računava na Štajerskem 48.750. na Koroškem 2850 in na Kranjskem 32 500 K. Za laško fakulteto se proračunava 65.000 K. Za ljudsko šolstvo se proračunava. na Štajerskem 181, na Kranjskem 260 in na Primorskem 1250 K. Za povzdigo ljudskega šolstva na Primorskem pa 80.170 K.
Finančno ministrstvo nakaže deželam iz direktnih davkov 10,035 000 in od davka na žganje 10,550.000 K.
Skupno se. proračunavajo izdatki finančnega ministrstva 433,746.934 K.
Trgovinsko ministrstvo prispeva za varstvo izseljencev s 70.500 K, za regulacijo Soče pa z 11.430 K. Izdatki trgovinskega ministrstva sc s 121,746.930 K proračuna j o.
Železniško ministrstvo proračunava izdatke s 373,890.330 K. Za nadaljnje izboljšanje gmotnega stanja železničarjev se je vzelo 5,000.000 K.
Poljedelsko ministrstvo izkazuje izdatke z 32,244.156 K. Za agrarne operacije se proračunava za Štajersko 20.000, za Koroško 20.000, za Kranjsko 37.500 in za Primorsko 6000 K.
Justiž 10 ministrstvo proračunava izdatke s ,<4,843.716 K.
Ministrstvo javnih del proračunava izdatke s 56,010.899 K.
Za pospeševanje obrti se proračunava izredna podpora za Štajersko s 3000, na Koroškem z 39.750 in na Kranjskem z 11.000 K. Za cestc jc v celi državi proračunanih 8,992.164 K; za izredne zgradbe in potrebščine za cestc se proračunava na Štajerskem 469.348. na Koroškem 121.000, na Kranjskem 108.800 in ra Primorskem 506.000 K.
Redni izdatki za vodne zgradbe se proračunavajo z 2,026 589 K; izredni stroški in prispevki za vodne zgradbe se proračunavajo na Štajerskem z 205.000, na Koroškem s 146.000, na Kranjskem s 74.000 in na Primorskem s 94.000 K.
Nove zgradbe in investicije bodo stale v plavžu pri Celju 88.000, v Idriji 37.000 in v Ra j blu 137.000 K.
Za upravo državnih poslopij, za novo stavbe in za nakup posestev se proračunava 9,419.642 I\.
Notrnnje ministrstvo izda v te namene na Štajerskem 2790, na Kranjskem 7550 in na Primorskem 54.074 K; naučno ministrstvo na Štajerskem J 11.347, nn Kranjskem 13.229 in na Primorskem 120.000 K. Zn zgradbe ptbnč-» nc režije sc izda 450.000 K. Trgovinsko
ministrstvo izda v stavbne namene na Koroškem 18.500, na Primorskem pa 96.200 K. Justično ministrstvo proračunava stavbne stroško na Koroškem z 41.884, na Štajerskem s 185.140 in na Primorskem s 720.000 K. Za kaznil/ ico se stroški proračunavajo na Štajerskem s 17.000 K. Ministrstvo javnih dol proračunava stavbne stroško na Štajerskem s 30.020 K.
Pokojnine se proračunavajo s 67,250.000 K.
Dnevne novice,
+ Zadoščenje deželnemu glavarjh
dr. Iv. busteršicu. Duhovščina novomeške dekanije je soglasno izrekla deželnemu glavarju dr. Šusteršiču svoje zaupanje. — Deputacija občine Tomi-šolj (gg. župan Svete, župnik Knific in veleposestnik Kosler) se jc te dni oglasila pri g. dež. glavarju dr. ŠustersiČu in mu kot dokaz neomajnega zaupanja izročila diplomo častnega občanstva tonušeljske občine. Zastopniki občino so ob tej priliki tudi čestitali g. dež, glavarju k njegovi 501etnici in izražali željo, naj ga Bog dolgo časa ohrani na čelu dežele in siranKe. Dež. glavar je obljubil, da bo vestno, kot doslej, nadaljeval delo za ljudstvo.
r Kandidaije S. L. S. na Gorenj* skem. Bohinjska Bistrica. Pri nedeljski občinski seji so so vsi odborniki z največjim odobravanjem zavzeli za kandidaturo naših dveh za ves BoLmj zaslužnih bivših deželnih poslancev gospoda Pogačnika in gospoda Pibra. Delovali bodo tudi na to, da bosta izvoljena z ogromno večino.
+Javen shod je priredil v nedeljo popoldne v Ljudskem domu v Cerkljah pri Kranju, državni poslanec J are, ki je poročal nad 300 zbranim volilcem o delovanju dež. odbora. Sprejeta je bila tudi soglasno njegova, kandidatura za splošno kurijo Kranj—škof j a Loka.
+ Kandidaije S. L. S. na Vipavskem. Št. Vid pri Vipavi: V nedeljo dopoldne, dne 19. t. m., se je vršil tu volilni shod ob precejšnji udeležbi vo-lilcev. Na shodu jc poročal deželni poslanec gospod Perhavec o delovanju deželnega zbora, za njim jc govoril tudi gospod kaplan Kapš iz Vipave. Sprejeli sta se soglasno kandidaturi gospoda Perhavca in gospoda dr. Pegana.
-f-Shod v Velikih Laščah se jc vi* šil v nedeljo popoldne. Na shodu ju poročal drž. poslanec Jaklič. Govorila sta tudi gg. Š k u 1 j in Hafner.
-f- Zveza Orlov in Kranjska Pod-zveza imata skupno sejo jutri, v četrtek, točno ob 6. uri v posvetovalnici Kat. tisk. društva, I. nadstropje. Prosj se polnoštevilna udeležba.
+ S. L. S. za pravice Slovencev. Liberalno časopisje dan za dnem kriči in laže, da naša stranka ni narodna, cla nič ne brani narodnih koristi: sploh, mi smo narodni izdajalci in zlomek ti vedi, kaj še vse. Tc liberalne laži vse-savajo v sč celo nekateri tudi naši ljudje, ki osobito v kavarniškem dim.i liberalne papirje radi čitajo in jim verujejo. Kdor liberalce pozna, ve, da jo narobe res, kar o naši stranki čečkajo. Kako pa li sodijo o »narodnem izdajal-stvu« S. L. S. tisti, ki to najbolj znajo, Nemce namreč mislimo, nam pa povo glasilo najzagrizenejših kranjskih Nemcev in nemškutarjev, »Grazer Tagblatt«, Dno 22. oktobra objavlja ta list daljši, iz Ljubljane mu doposlani članek, ki se peča z zadnjim zasedanjem kranjskega deželnega zbora, Člankar napada našo stranko, kar more, ker po njegovem mnenju Nemce in nemškutarje na Kranjskem zatira. Predvsem milo plaka in joka, ker je pritisnila ob steno nekdanjo večino v kranjskem deželnem zboru, ki so jo slovenski liberalci, zvezani z Nemci, tvorili in nas tako spominja na tiste čase, ko jc slovenski liberalec v zvezi z Nemci vladal Kranjsko deželo tako, da je dajal Nemcem in slovenskim liberalcem groš, »klerikalcem« pa knof. Pove tudi, da jc vsaka obstrukcija v kranjskem deželnem zboru po poslovniku nemogoča. Nato pa javka, kako da je naša stranka Nemce in nemškutarje ob steno potisnila. Toži, ker nima po zaslugi in po delu naše stranke v dež. šolskem svetu vlada več večine in ker odločujejo po zaslugi naše stranke v deželnem šolskem svetu zastopniki ljudstva. Nemci javkajo, da za nemško šole to ni dobro. Verujemo, za kulisami ne morejo nemškutarji na vlado preko Dunaja glede na šolstvo pritiskati, kakor so prej. Najhujše pa Nemce jezi, ker jc novi občinski volilni red oslabil premoč nemških kapitalistov: veleposestnikov in industrijccv v več občinah na deželi. Zlasti jih boli, ker so po novem občinskem volilnem redu več občin na deželi in Tržič izgubili. Nadalje se kranjski nemški »Volksrat« pritožuje, ker jc naša večina odvzela
podporo nemškemu gledališču, rešila vprašanje samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani, razširila slovensko uradovanje pri kranjskih deželnih uradih, ustavila nemške ofertne razpise in razglase deželnega odbora itd. Nič niso zato zadovoljni s poslovanjem naše stranke in končno člankar resignirano prizna, da se tudi v bodoče položaj .za Nemce na Kranjskem ne ho izboljšal, ker bo itak S. L. S. zopet večino imela. — Tako mi delamo za pravice našega rodu. Liberalci naj pa lc naprej lažejo in naj poginejo v močvirju svojih laži, da mi izdajamo pravice slovenskega ljudstva.
,+, škodljivci našega naroda, liberalni časnikarski mazači, ki brez premisleka mažejo po papirju, so liudi, ker smo njihovo brezsmiselno pisarijo o tipski proslavi zavrnili tako, kot je bila naša dolžnost. Kaj menite, cla bomo pustili, da bi res ves narod trpel radi neumnih izbruhov nekaterih neodgovornih mazačev in naivnežev, ki pri iipski proslavi niso imeli nujne j šega opravka, kakor v najrazličnejših oblikah izražati obžalovanje, da nismo pod Francozi. In sedaj vpijejo ti ljudje o »denuncijacjji«, ko so sami tiskali naj-neumestnejše opazke, ki bi lahko Slovencem več škodile, kot nam more koristiti desetletno vztrajno narodno delo. Na vpitje teli ljudi se oziramo s prezirom, ker slabo bi bilo za nas, če bi moralo biti za nas merodajno mnenje takih ljudi. »Slovenec« je .zavzel na vse strani korektno stališče, noben list ni lipskih slavnosti tako pravilno osvetlil kot naš list, ki je tucli patriotizem tistih nemških kričačev, ki Slovence hočejo učiti patriotizma, postavil v pravo luč.
-f »Vsenemčija bodi geslo!« Listi prinašajo obširna poročilo o dunajski vse-nemški slavnosti v stoletni spomin bitke pri Lipskem, katere se je udeležilo nad 5000 ljudi. Celi slavnosti je vtisnil svoj pečat stari Georg Schonerer, ki je po dolgem času zopet prišel med svoje in tudi govoril. Omenjeni list piše, da te sreče in tega navdušenja, ki ga je vzbudil Schonerer na tej priredbi, navzoči ne bodo nikdar pozabili. Samo zaradi kurijoznosti navajamo (po navedenem listu) nekatere podrobnosti. Na slavnost je prispelo mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov v vezani in nevezani besedi. Neki Otto Stol-lowsky (!) je iz Draždan poslal gromeče verze, katerih zadnja vrstica se glasi: »All-deutschland soli die Losung sein« — Vsenemčija bodi geslo! Neki drug pozdrav iz Gradca, želi, »da bi zlato svetile zvezde, ki vodijo osodo Nemčije« in konča z vzklikom: »Hura, Alldcutschland!« Dr. Ursin se je v svojem pozdravnem govoru obrnil predvsem na Schonererja, »ki je la dan kljub svojim 71 letom prihitel med nas, cla zavzame stališče proti črno-rmenemu sistemu in oznani, da je med črno-rmenim in črno-rdeče-zlatim postavljena neprodirna stena. Tudi mi hočemo danes obljubiti, da je in ostane naš ideal plavica in da je in ostane ta ideal v nepremostljivem nasprotju s črno-rmenim sistemom.« Slavnostni govor je imel Franc Stein, ki jc po-vdaril, da morajo sedanjiki z vsemi silami in vsem idealizmom stremiti za tem, da srečni zanamci dožive zaželjeno »Vsenem-čijo«. Nadalnje poročilo pravi, kako silno ogorčenje je povzročila »breztaktnost« vladnega zastopnika, ko je pri Heil-klicu na cesarja Viljema II. »motil« zborovanje. Svoje poročilo pa zaključujejo vsenemška glasila z geslom; »Nadelo za V s e -ne m či jo!«
L+ So že začeli. Komaj je minulo par dni, odkar se je zatvoril deželni zbor, in liberalni žurnalisti so prišli zopet na svetlo. .Zaslužene batinc, ki so jih odnesli iz deželnega zbora zaradi polletnega nespametnega laganja in obrekovanja, jim torej niso čisto nič koristile. So že .zopet začeli, in sicer oba naenkrat, »Dan« in »Narod«. Današnji »Dan« piše: »Ljudje, spreglejte, krščanski ljudski zastopniki so pomagali prodajati naše ljudi v Kanado, kjer morajo delati kot živina. Slovenski klerikalni mogotci so sodelovali pri podkupovanju s strani družbe »Canadian Pacific«. Poženite tc kreature slovenskega naroda s poslaniških mest, kamor so prišli potom slcparstcv in laži.« iV Ljubljani imamo družbo sv. Rafaela. .Vzdržujemo jo mi; dela za boglonaj za vse izseljence. Ljudi svari pred izseljevanjem; če so pa enkrat žc na poti, jim da priporočilna pisma, poskrbi za njih varstvo, cla sc jim nc godi kaka krivica. Ampak, kaj to, mi ljudi prodajamo! Naši poslanci sc že leta in leta trudijo, da bi sklenil parlament izseljeniški zakon, uredil izseljevanje in preprečil vsako agitacijo in. nered pri izseljevanju. Amkaj kaj jc to »Danu« mari, mi ljudi prodajamo! Nekaj bi pa prav zares radi prodali, ampak žalibog cla nima nobene cene, namreč »Danovo« neumnost.
+ Koliko smo dobili. Sobotni »Narod« piše: »Cisto gotovo jc, da klerikal-
na stranka ni zastonj delala reklamo za izseljevanje v Kanado. Morda bodo zaplenjene knjige »Canaclian Pacific«-clružbe tudi pokazale, koliko denarja je dobila klerikalna stranka na Kranjskem. Prav nič ne dvomimo, da izvira marsikak stotak, s katerim se bodo delale deželnozborske volitve, iz blagajne »Canadian Pacific«- družbe.« Kaj nc vedo gospodje, koliko denarja smo prejeli ocl »Canadian Pacific« - družbe. Ravno štiri milijone. Enega je dobil clr. šusteršič zato, ker jc angleške tujce na Gorenjskem pozdravil. Enega jc dobil dr. Krek, ker je pisal, da je čisto vseeno, čc se pelje človek s to ali ono barko, z eno ali drugo družbo. En milijon je dobil »Slovenec« zato, ker je to bilo v »Slovencu« napisano. En milijon bo pa dala družba za naše deželnozborske volitve, to pa iz usmiljenja za liberalce, da bodo imeli vsaj nekoga, na katerega bodo zvrgli krivdo, kaciar bodo jeseni pri volitvah propadli. Tako, da bo na vse strani prav in ne bo treba še. gledati v tiste bukve »Canadian Pacific«-družbe, ko jc čas za volitve tako dragocen.
+ Iz mažarske korupcije. »Arbei-ter Zeitung«, letnik 1908, je priobčila uvoclen članek (7. sept. 1908) pod naslovom: »Ein Verleicliger der magya-risehen Kultur«, ki tucli marsikoga utegne zanimati, ker se tiče ravnokar glavnim urednikom »Pester Lloyda« imenovanega dvor. svetnika Veszi-ja. .V prevodu slove članek: »Pisačem, ki v inozemskih listih koruptno mažarsko sivovlado poveličujejo, je treba prištevati tudi »Gesinnungllump«-a Josipa Veszi-ja, preje Weiss-a. Početkom je bil liberalec, prismolil se je pozneje na Kolomana Szella in postal njegov konservativno- liberalen »Leib«-journalist; po porazu liberalne stranke sc jc vdi-njal ministrstvu Fejervary - jevem in postal ministerialni svetnik in načelnik tiskovnega urada. Ivo jc bilo tc slave konec, jc pobijal koalicijo, ki je prišla na krmilo, tako dolgo v svojem listu, dokler list zaradi pomanjkanja naročnikov ni opešal... Nato je vstopil v službo koalicijske vlade, katero je prej tako srdito napadal, za letnih 30.000 K, dobil je pa nalog preseliti se v Berolin in ocl tam zagovarjati ogrsko vlado.« Tako »Arboiter Zeitung«. (Kot glavni urednik »Pester Lloyda« ima mož 80 tisoč kron letne plače. Baje je bil Veszi kandidat Tisze za izpraznjeno mesto našega tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu).
-f Nadškof Stadler — kardinal. Zagrebški listi poročajo, da postane nadškof Stadler v kratkem kardinal.
—	Stare cerkvene umetnosti. Iz Ribučega pri Bledu: Dne 30. sept. t. 1. je g. Jožef Pavlin, kipar v Radovljici, po naročilu c. kr. centralne komisije za ohranjenje starih umetnin, renoviral ter postavi dva stranska oltarja v podružnici sv. Lenarta v Bodeščah. Država jc prispevala 480 K, dežela 450 K, Boclešče 100 K, torej skupaj 1030 kron. Delo jc izvršil mojstrsko, nc da bi stari slog kaj izgubil na svoji umetnosti. Cerkev jc zdaj zelo mična. Fresko-slikc so odkrite, veliki oltar prenovljen žc preje, zdaj pa šc stranska oltarja dajeta kras stari, zgodovinsko znameniti cerkvici.
—	Agrarske ceste na Notranjskem.
Trasni obhod agrarskili cest Iška vas-Rakitna—Ulaka—Korošce—Podslivnica Zales—Št. Vid— Laniščc — Otavc—Sel-šček — Begunje — Rakek s stranskimi progami in predlaganimi alternativami bo 27., 28. in 29. oktobra t. 1.
Poizkušen vlom. Iz G o r i j , ckne 21. oktobra 1913. V noči med 14. in 15. t. m. so predrzni zlikovci ulomili v spodnjo liišo gostilno Vinkota Jana v Spodnjih Gorjah. Z močnim hlodom so pretrgali železno omrežje. Biti jili je moralo več, ker .en sam bi nc bil mogel izvršiti tega dela. Eclen vlomilcev se je utiliolapil skozi predrto omrežje, stikal po hiši ter odnesel puško. Skušal ,ic vlomiti denarno omaro, a se je morda prestrašil, ter jc pobegnil in ž njim vsi drugi tovariši.
—	Huda žena. Gostač Jožef Tomšič iz Hrastja jc svoji sosedi trn v peti. Pred kratkim sc jc Tomšič v precej pijanem stanu vračal, nič hudega sluteč, po cesti domov. Ob tej priliki sc ga je pa lotila soseda Marija Skul in ga precej pošteno z neko fižolovko na-klcstila. Pa tudi Tomšič ni držal križem rok, kajti namahal jo jc s polenom ter ji prizadal več lahkih poškodb. Kdo ima prav, bo sodišče odločilo.
—	Kolesarje s kamni obmetavali.
Dne 10. in 17. t. ni. je 14 letni deček Franc Tihelj, goslačev sin, metal kamenje v družbi petih mlajših tovarišev na štiri kolesarske vajence, ki so se vračali na kolesih domov iz Ljubljane. K sreči ni bil nihče zadet, čeravno jc kamenje frčalo mimo njih glav ter so
bila tucli. kolesa zadeta. Porcdnež Tihelj ne odide kazni.
— Kje jte pošta Dovje? Človek nc bi verjal, da liodi pismo iz Gorij na Dovje štiri dni. Pismo z natančnim naslovom jc romalo v Beljak, tam je dobilo signaturo .Villaeh 18. oktobra 1913 ter pripombo Retour Post unbekant. Potem je romalo na Bled in od tam srečno na Dovje. Dobra je pripomba ina naslovni strani, warum retour! Pošto Dovje pač najdemo v vsaki knjigi zabeleženo; le, nemški šovinizem jc noče poznati in razume samo Lcngenfeld.
U deželnozborske volitve.
»Zakon v varstvo volilne in zboro-valne svobode« in »Poduk za letošnje deželnozborske volitve« sta tiskana. Dobita se v tajništvu Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani. Poslopje »Ljudske posojilnice«, II. nadstropje.
Zaupnikil Agitatorji! Na delo za častno zmago Slov. Ljudske Stranke! Sezite po knjigah »Poročilo deželnega odbora« in »Dejanja govore«, kjer je popisano ogromno delo in velike zasluge Slovenske Ljudske Stranke« za našo deželo in naše ljudstvo! Brošuri se dobita v »Katoliški Bukvarni« ali pa v tajništvu Slov. Ljudske Stranke v Ljubljani.
ALBANSKE ZMEDE IN ANGLEŽI.
Iz Londona: Tudi Angleži so večnih liomatij na Balkanu precej siti. List »Pall Mal Gazette« daje duška temu razpoloženju in pravi: Srbi so avstrijski ultimatum takoj sprejeli; to je znamemje, da so vladni kabineti na Balkanu začeli uvidevati položaj, katerega so si sami ustvarili. Balkanske vlacle se dado izključno od sebičnosti voditi, nimajo nobene pravice, da bi jih zunanje države podpirale. Druga balkanska vojska je ugasnila vsako iskro sentimentalnosti za narode, ki so bili za Gladstona (slavnega angleškega državnika) tako interesantni.
O avstrijskem posredovanju glede na to, cla Srbi Albanijo zapuste, piše »Westminster Gazette« sledeče: Avstrijsko posredovanje na lastno nest sc je vzelo na tj.ianje s popolno ravnoduš-nostjo.
Samo Francija, sc zdi, da se vznemirja. Končno izvršuje Avstrija samo sklep velevlasti glede Albanije in če bo posredovanje imelo uspeli, nimamo nobene pravice za pritožbe. Javnost si želi miru, ki naj napravi clobi krutosti in grozovitosti konec. Sedaj, ko je Srbija popustila, bo glavna naloga velevlasti, da napravijo v Albaniji kakšno civilizirano vlaclo, da sc preprečijo vpadi in neredi, katerih se Srbija boji.
BULGARI ZASEDAJO ZAHODNO TRACIJO.
Iz Sofije: Bulgarske čete zasedajo zahoclnoTracijo, kraj za krajem in v najlepšem redu. Mohamedanci se vračajo zopet nazaj v svoje domove. Danes so zasedle bulgarske čete žc Mastauli. Gumulclžina sc je udala brez vsakega nasprotovanja. Suleman bej, član pro-vizorične vlade v zahodni Traciji, sc jc izjavil, da se-je proviaorična vlada po-hotcla z Bulgari mirno na podlagi dale-kosežnih koncesij in tako preprečila prelivanje krvi. Siccr pa tudi grška vlada ni držala svojo besede in nam ni dala orožja, kakor je obljubila. Grki so sc pa izselili, namesto da bi sc bojevali.
ANGLEŠKA BANKA V BELGRADU.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza: V Belgradu sc osnuje angleško-srbska banka s 5 milijoni kapitala. Ministrstvo je pravila in štatut banke že odobrilo.
RUSKI ZUNANJI MINISTER V BEROLINU.
Včeraj so ruski zunanji minister Sazonov, kancler Betliman Holhvcg, državni tajnik Zinnnermanii in člani ruskega poslaništva v Berlinu v palači ruskega poslaništva skupaj dinirali. Zastopnikom listov nasproti je dejal, cla jc potoval predvsem iz zdravstvenih ozirov. V Berlinu kakor tudi v Parizu jo prišel skupaj z voditelji nemške in francoske politike, s katerimi je izmenjal svoje misli o raznih aktuelnih političnih vprašanjih. Nemškega kanclerja da zelo spoštuje, ker je zaupanja vreden mož.
LjuiHjaosKe novice.
lj .sentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani opozarja na igro »M a t i — s k r L,v, katero uprizori dne L novembra v »Ljudskem domu«. Vstopnico sc dobe v predprodaji v »Katoliški bukvami^ in pri trgovcu Ivanu Podboju na Sv. Petra cesti.
lj šentpetersko prosvetno društva v Ljubljani priredi običajno predavanje v četrtek ob pol 8. uri. Predava č, gospod stolni vikar in katehet Ivan Cegnar.
lj Kako so se imeli v Gradcu pri lip« ski proslavi. Na kako visoki stopinji je bila lipska proslava v vsenemškem Gradcu, kjer se polnijo predala nemških listov proti Ljubljani, posnemamo iz nepristranskih nemških virov doslovno ta-le lep opis. »Pri včerajšnem mirozovu povodom vojaškega praznovanja stoletnice bitke pri Lipskem je v Gradcu prišlo do velikih kravalov. Pred vojaško godbo je marširal številen mob, ki je na Francoskem trgu mecl vriskom in vpitjem udri v prostor, omejen z vrvjo, kar je povzročilo panike. Ocl vseh strani so se čuli klici na pomoč, otroci so pričeli jokati in vpiti; številni otroci so dobili težke poškodbe. Trije otroci so bili v veliki nevarnosti da bi jih zadušili. Neki policijski stražnik je rešil nekega otroka, ki je padel na tla in je bil v nevarnosti, da ga pohodijo. Nekemu policijskemu stražniku so raztrgali suknjo in jopič ter ukradli uro. Načelnik straže si je v boju z mobom zvinil roko. Straža jc bila napram divji množici popolnoma brez moči. V trenutku največje nevarnosti je poslalo več častnikov proste vojake, ki so šli z godbo, straži na pomoč. Končno se je posrečilo, odriniti mob od nevarnega kraja proč in razkropiti.« To podobo vse-nemške kulture naj si ogledajo pri »Gra-zer Tagblattu«!
lj Delavci v Ljubljani in okolici! Za volitve v obrtno sodišče so imeniki v Ljubljani in po občinah, ki spadajo v področje ljubljanskega obrtnega sodišča, razgrnjeni v občinskih uradih. Prepričajte se, če ste pravilno vpisani in poskrbite, da Vas vpišejo, čc niste. Vpisan mora biti vsak, kdor je bil 26. avgusta v delu. Zaradi eventualne re-i klamacije vzemite potrebne dokumente, zlasti delavsko knjižico, s seboj!
lj Liberalci v Ljubljani poslušajte svoje generale! »Slovenski Narod« je pisal tc dni? »Kamorkoli pogledamo, povsod vietmo, da delujejo najbolje in najuspešneje tisti parlamenti, kjer nima nobena stranka sama zase večine, ampak jc za vsak sklep potrebno, da se vsaj nekatere stranke med seboj sporazumejo.« — Pojdite in napravite tako z — ljubljanskim magistratom.
lj Vse gre v Ljubljani z liberalci. Tako radi pišejo liberalni listi. Sedaj precl volilno borbo za kranjski deželni zbor pa vidimo krčevite priprave liberalne stranke za njene pozici.jc v Ljubljani. Napravili so kar dva volilna odbora za Ljubljano iz obeh pa šc cen-.talni odbor. Mi to z največjim veseljem beležimo, ker to znači — naš napredek. In tucli pri prihodnjih volitvah v Ljubljani bo storil na tej poti vsak naš somišljenik svojo dolžnost. Ljubljančan jc naj si ogledajo dosedanje »delo« svojih poslancev, ya. jih bo morda sram, da hoče bojno geslo za »naprednost« v Ljubljatni prikrivati najhujše nazacl-njaštvo in plitvo frazerstvo.
lj Slavlje stoletnice bitke pri Lipskem na ljubljanskih srednjih šolah. Na c. kr. I. državni gimnaziji sc je vršilo povodom lOOletnice bitke pri Lipskem slavlje, ki spada brezdvomno med najlepše slavnosti zadnjih let na imenovanem zavodu. Po sveti maši sc je zbrala mladina s profesorji v telovadnici, izpremenjeni v gledališko dvorano. Kulise in garderobo je dal oder »Ljudskega doma«. Pevski zbor je zapel pocl vodstvom gospoda profesorja Bajuka »Lepo našo domovino«, ki jc elektrizirala mlada srca. Gospod ravnatelj clr. Požar je nato v kratkem, a v srce in duha segajočem govoru osvetlil nepristransko pomen Ncpoleonov za naše kraje. Prosvitljcnci v Ljubljani so ga proslavljali, a ljudstvo o blagim francoske vlade ni vedelo mnogo in veliko veselje jc zavladalo po deželi, ko se je Kranjska zopet .združila z Avstrijo in s Štajersko, ocl katere ločeni bi Slovenci kot narod ne pomenili ničesar. Današnjo slavlje jc praznik zvestobe Slovencev do države in cesarja. — Nato je zapel mešani zbor slavnostno pesem, ki jo je zložil za ta dan gospod profesor clr. Debovec, ki se jc v zvezi z gospodom profesorjem Koba-lom bil podvrgel nalogi, oskrbeti iu izvršiti slavnostni program. Skladbo je spremljal na klavirju skladatelj sam, gospod Slanko Premrl. Nato jo nastopil v zgodovinski noši kranjski »prolog« —r po vzorcu starih komedij — in v šaljivem govoru v verzih razjasnil spored nastopnih ločk. Živa slika jc predstavljala »Ilirijo oživljeno« po znani sliki v Rudolfinu. Slavnostni govornik gospod profesor dr. Debevec jc utemeljil psihologično slavo in padec titana Napoleona in dalekoscžni pomen, ki ga je imel ta mož za duševni razvoj sodobnih genijev vseli narodov. Omenil je živo sliko »Ilirijo oživljeno«, kjer Napoleon podaja roko Iliriji, in
vzbudil v dijakih željo, biti tudi pomočniki in rešitelji svoje ožje in širje domovine. S slava-klici cesarju je zaključil svoj duhoviti govor, ki je bil večkrat pretrgan s frenetičnim odobravanjem in ki zasluži, da ga gospod profesor objavi v celoti. Govor je fin vzorec za navdušujoče nagovore na dijake višjih razredov. Živa slika; Slovenski narod se klanja cesarju v zvezi s cesarsko pesmijo jc zaključila slavnost. Obe živi sliki je preparator deželnega muzeja gospod Dobovišek tudi fotografiral in se dobita pri gospodu prof. Ivobalu kot razglednici.
lj Novela k pokojninskemu zakonu zasebnih nastavljencev. Sinoči sc jc Društvo slov. trg. sotrudnikov posvetovalo, kakšno stališče je zavzeti napram predlaganim premembam zakona o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev. Sklenilo se je, poslati socialno političnemu odseku drž. zbora, v katerem se bo v kratkem obravnavala ta važna zadeva, spomenico z zahtevo, da je sprejeti v zakon določbo, po kateri je pritegniti pod omenjeno zavarovanje tudi trgovske sotrudnike. To akcijo sta sklenila podpirati organizaciji odvetniških in notarskih uradnikov in Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Naprosili se bodo tudi slovenski poslanci, ki so člani socialno - političnega odseka, da se zavzamejo za želje trgovskih sotrudnikov.
lj Umrli so vLjubljani: Ciril Mali, sin knjigovodje, 18 dni. — Drago Perhavc, sin davčnega upravitelja, 12 let. — Karol Žo-har, sin topničar. ognjičarja, 7 dni. — Elizabeta Jerše, dninarica-hiralka, 82 let. — Rudolf Cizej, desetnik c. in kr. topnič. polka 7, 23 let. — Kračman Fran, hiralec, 59 let.
lj Aretovan tat. Policija je areto-vala Miha Wolgemuta, delavca v Novi vasi pri Glincah, ker jo na sumu, da je pri konjaču Weithauserju v Smledniku ukradel okoli 45 K denarja. Ko ga je policijski stražnik hotel aretovati, se mu jc zoperstavil in skušal pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo.
lj K shodu c. kr. državnih nastavljencev. Na shodu c. kr. državnih nastavljencev dne 19. t. m. v »Mestnem domu« so po neljubi pomoti izostale solidarne izjave nastopnih strokovnih organizacij: g. Brzobohaty za društvo uradnikov c. kr. tobačne režije, g. Lavrenčič za društvo vojaških cer-tifikatistov. G. Knez za društvo poslovodij in paznikov c. kr. tobačne režije in g. Zorko za podporno in pra-vovarstveno društvo državnih uradnih slug in poduradnikov.
lj Smrtna kosa. Dne 17. t. m. je umrla v Kranju v 83. letu starosti ga. Marija Kopač, soproga c. kr. voditelja zemljeknjižnega urada in tašča ces. svetnika g. Antona Orelika, c. kr. naddavkarja v pokoju. Pogreb se je vršil dne 19. t. m. ob številni udeležbi.
Ij črnovojniki se imajo vsako leto zglasiti tekom meseca oktobra, kakor jo to predpisano v črnovojniški knjigi. Ker je mogoče, da je marsikdo pozabil na. to svojo dolžnost, se črnovojniki vnovič opozarjajo, da se imajo šc tekom tega meseca zglasiti, ker sicer bi bili kaznovani v smislu obstoječih predpisov. V Ljubljani se je doslej oglasilo razmeroma malo črnovojnikov, gotovo nekaj sto manj kakor lani v. istem času.
lj Stopnjice in dohodi pri novih na« breznih zidovih. Med šentjakobskim in šentpeterskim mostom bodo izpeljane ob novih nabrežnih zidovih do Ljubljanice stopnjice in dohodi. Med posameznimi mostovi bo ob nabrežju po dvoje ali troje stopnjic. Na več mestih bodo pripeti tudi rešilni čolni. Vsega tega v Gruberjevem kanalu do zdaj še ni.
lj Semenj. Na današnji semenj je bilo prignanih 21 volov in 8 krav.
lj Nezgoda. Ko je dne 14. t. m. 19-letni delavec Jožef Tome v skladišču na južnem kolodvoru vozil s samotež-vozičkom z žitom napolnjene vreče, sta po nesreči skupa j trčila s tovarišem in ga je pri tem vozičkovo oje tako sunilo v prsa, da je morai iskati zdravniške pomoči.
ADMIRAL BURNEY NA ČRNO-GORSKEM DVORU.
Cetinje, 21. oktobra. Admiral Bur-liey, ki sc iz Skadra vrača v London, je prispel v Cetinje, kjer ga je kralj Nikolaj sprejel v avdienci. Zvečer so njemu na čast priredilig dvorni obed.
VOJAŠKA SLUŽBA NA RUSKEM.
Peterburg, 21. oktobra. Vojni minister predloži dumi zakonski načrt, tla so vojaki, ki bi sc imeli ravnokar odpustiti, ufodrže v službi do i. januarja 1914,
IZ ALBANIJE.
Valcua, 21. oktobra. Prvi seji mednarodne kontrolne komisije jc predsedoval najstarejši delegat velesil, ita-janski generalni konzul Leoni. Sklenili so, da bo vsak mesec predsedoval sejam drug delegat, po abecednem redu priimkov. Prihodnjič pride na vrsto nemški odposlanec.
GRŠKI BOJKOT PROTI LAŠKIM LADJAM.
Atene, 21. oktobra. Trgovinska ladja »Puglifi« mora ostati vsled proti-italijanskega bojkota v Prevesi.
Po svetu.
Odkritje nove zemlje. Kakor se poroča iz trdnjavice Sv, Mihaela na Alaski, se je posrečilo ruski ekspediciji pod poveljstvom kapitana Viinickega odkriti severno od Sibirije novo zemljo. Rečena zemlja je brezdvomno otok. Začenja se v daljavi 50 pomorskih milj od rta Čelju-skina, najsevernejše točke azijske kopne zemlje in se razprostira 200 milj severo-zapadno. Nje južna in zapadna lega je doslej še neznana. Ta zemlja je nekak na-sprotek Novi zemlji in zapira Karijsko morje. Nekaj posebnega je to, da niso te zemlje opazili ne Nordenskojeld, ne Nan-sen, ne Toll, ki so v daljavi 20 milj tod mimo pluli.
Nove brezžične postaje. Radio telegrafsko postajo z akcijskim radijem 1000 km dobi Reka. Štacija bo v zvezi s parniki na Sredozemskem in Adri-janskem morju. Budimpešta dobi postajo z akcijskim radijem 3000 km.
103 leta je dočakal. V Frasi na Laškem je umrl kmet, Celestin Franco, star 103 leta. Odpeljal se je po železnici v Rim, ker se je čutil bolnega, med transportom je umrl.
Kolera na Ogrskem in v Bosni. Dne 19. in 20. t. m. je zopet 22 oseb za kolero na Ogrskem obolelo, iz Sarajeva se pa poroča, da sta oboleli za kolero v Bjeli Latinski dve, v Bosenskem Brodu pa ena oseba.
Lev na leve v Lipskem. O lovu na leve v Lipskem (Glej včerajšnjega »Slovenca«) se šc poroča: Do 60 policistov je streljalo na leve. Enega leva je policist z revolverjem na progi pruske državne železnico ustrelil. Neki lev je skočil konju izvoščka na hrbet in je konja popolnoma razmesaril. izvošček je bil z bičem po levu, ki so ga končno z revolverjem ustrelili. Nek drugi levje vdrl na neko dvorišče, kjer ga je neki policist ustrelil; neki drug lev je pa skočil na nek avtomobil, kjer so ga ustrelili. Škode so levi povzročili do 100.000 mark.
Zalije vesli.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 22. oktobra. Sekcijski šef Engel, voditelj finančnega ministrstva, je spremljal predložitev proračuna za prvo polovico leta 1914. s tem, da je kazal na slabe gospodarske razmere, ki so jih povzročili dogodki na Balkanu in ki so povzročili take razmere na denarnem trgu, kakršnih še nismo doživeli. Z normalnim pokritjem se ne. bo izhajalo, zato je treba nastopiti pot do kreditov. Za leto 1914 je proraču-njenih 14 milijonov K manj dohodkov. Nato je zbornica nadaljevala debato o davku na avtomobile. Ko sta govorila generalna govornika, je rusinski poslanec Budzynovsky imel več ur dolgi govor v obliki »stvarnega popravka«. Tudi drugi rusinski poslanci so se oglasili k »stvarnim popravkom«, da tako nadaljujejo obstrukcijo proti malemu finančnemu načrtu.
AVDIJENCE PRI CESARJU.
Dunaj, 22. oktobra. Zunanji minister je bil sprejet od cesarja v daljši avdijenci.
NOVI ŽUPAN TRŽAŠKI.
Trst, 22. oktobra. V današnji s.eji občinskega sveta je bil slovesno umeščen župan, odvetnik dr. Alfonz Va-lerio.
NOVI NEMIRI NA PORTUGALSKEM.
Dunaj, 22. oktobra. Iz Pariza poročajo, da so izbruhnil včeraj v Liza-boni novi monarhistični izgredi. Množica je skušala napasti policijsko in orožniško vojašnico ter osvoboditi jetnike. Ko se je prikazala policija, so monarhisti zbežali. Precej oseb je bilo aretiranih.
Lizbona, 22. oktobra. Tu je oblast izvršila 100 aretacij. Sedaj jc v mestu mir. Med aretovauci so osebe iz višjih krogov in tudi mnogo častnikov. Tudi izmed policijskih uradnikov je nekaj aretiranih. Neki podčastnik je izvršil samoumor. Zarota je bila aranžirana od vojaških in civilnih oseb ter je imela namen najprej pomoriti ministre ln višje uradnike.
Pariz, 22. oktobra. Guverner v Por-to javlja, da jo revolucija, v Lizaboni
zadušena. Po celi Portugalski jc red. V severni Portugalski je aretiranih nniGgo monarhistov in so oblasti zaplenile mnogo orožja.
SRBIJA DOBI ODŠKODNINO?
Pariz, 22. oktobra. Da je Srbija glede albanske meje popustila, smatrajo tu za uspeh politike trojne en-tente. Srbija bo za to, da je odnehala, primerno nagrajena. Pri določevanju meje bo zanjo še precej delov teritorija, ki ji doslej niso določeni. Zastopniki trozveze se bodo sicer upirali tej zahtevi trojne entente, a bodo končno popustili.
SRBSKO-BOLGARSKA ZVEZA?
Belgrad, 22. oktobra. Sofijski list »Kambana« poroča, da se v sofijskih političnih krogih pričakuje, da bo Srbija predlagala prijateljsko Bulgarski, naj skleneta obe državi zvezo za dobo 30 let. Cilj te medsebojne zveze bi bil; Zaščita proti skupnim nasprotnikom Bulgarske in Srbije, brez vmešavanja kake velevlasti in brez kakega razsodišča.
IVANOV TOŽI SAVOVA.
Belgrad, 22. oktobra. General Ivanov, poveljnik armade proti Grški, je ostro napadel v sofijski »Politiki« generala Savova, češ, da je edini krivec propasti te armade.
PRESTOLICE NOVIH SRBSKIH CERKVENIH VLADARJEV.
Belgrad, 22. oktobra. V novi Srbiji se bo osnovalo pet pravoslavnih škofij s sedeži v Skoplju, Prizrenu, Bitolju, Ohridu in Štipu. Katoliški škof bo imel prestolico v Prizrenu, kjer bo tudi mohamedanski muftija. V Bitolju in Prizrenu bo po eden judovski rabin.
NOVAČENJE V SRBIJI.
Belgrad, 22. oktobra. Vojno ministrstvo je odredilo novačenje pešcev po celi Srbiji. Vojaki novinci morajo biti 14. decembra že v vojašnicah.
DOGODKI V MEKSIKI.
Meksika, 22. oktobra. General revo-lucijonarjev je zapovedal aretirati 12 An-, gležev, 40 Francozov, 40 Nemcev in več Špancev in grozi, da jih ustreli, ako zvezne čete mesto naskočijo,
OPERETA BIVŠE SAŠKE KRALJICE IZPISKANA.
Rim, 22. oktobra. Opereta gospe To-seli, ločene saške kraljice, »Biserna prin-cezinja«, je bila včeraj izpiskana. V gledališču so se vršili taki kravali, da tretjega dejanja niso mogli peti do konca.
ARETOVANA POLICIJSKA FUNKCI-JONARJA.
Novi Sandec, 22. oktobra. Tu so aretirali dva policijska funkcijonarja, ker sta bila v zvezi z izseljevalnimi sleparstvi,
DRŽAVNA ZVEZA GOSTILNIČARJEV IN HOTELIRJEV SE RAZDRUŽI.
Včeraj je bilo na Dunaju občni zbor državne zveze gostilničarjev in hotelirjev. Sklenili so, naj gre zveza narazen in sc razdruži.
PREOSNOVA GRŠKE VOJSKE.
Grška vojska bo v prihodnje v vojnem stanju obsegala 450 do 500 tisoč mož. Razdeljena bo v šest vojnih zborov. V miru bo imela 54 polkov, razdeljenih v 18 divizij. Vsaki diviziji bo prideljen oddelek gorske artiljerije, po 3 baterije. Poljska artiljerija bo imela 72 baterij in 60 havbic. Vseh 18 divizij bo stalnih. Doslej so bile samo štiri divizije stalne, dočim so se ostale sestavile iz rezerv šele ob mobilizaciji. Grška vojska bo štela vsega 54 pešpolkov, 72 gorskih, 72 poljskih baterij in 15 baterij z mitraljezami. Ženijske čete se sorazmerno pomnožijo in konjenica, ki je doslej tvorila samo 1 brigado, se zviša na stanje 10 tisoč mož. H gornjim 636 topovom je prišteti še vojni plen: 125 topov, vzetih Turkom, in 180 topov, vzetih Bulgarom. Tako bo Grška razpolagala v kratkem s približno tisoč topovi.
NESREČA V KARDIFU NA ANGLEŠKEM.
Rešilna ekspedicija je prodrla skoraj dve tretjini pota do onega kraja v rovu, kjer leže mrtvi ponesrečenci. Upanje, da bi so še kdo živ potegnil iz jame, je popolnoma, izginilo.
Primorske vesli.
p Gimnazije v Gorici. Pri naučnem in finančnem ministrstvu proučujejo (načrte za zgradbi slovenske in italijanske gimnazije v Gorici. Obe se imata zgraditi na stavbišču poleg sedanje nemške gimnazije v ulici Ponte Nuovo.
Sodalltas Ss. C. J. za koperski okraj ima svoj mesečni shod v Pomjanu pri Kopru dne 27. t. m.
p Blagoslovljene temeljnega kamna Dijaškemu domu v Pazinu. I~. Pazina nuni pišejo: Pomembna svečanost je bila za Pazin in celo Istriio dne 19. oktobra. Ta
dan se je blagoslovil ogelni kamen Dijaškemu domu. Že v soboto zvečer sta došla v Pazin biskupa dr. Andrej Karlin ter dr. Anton Mahnič, Drugi dan ob desetih se je jel pomikati sprevod iz proštijske cerkve proti započeti zgradbi. Na čelu so stopale gojenke učiteljišča, za njimi mestna godba, nato dijaki-pevci, potem duhovščina, za njo pa nešteta množica ljudstva. Ob 11. sc je pričela sv. maša, ki jo je daroval škof dr, Karlin; dijaki so peli hrvatsko mašo. Po sv. maši je šla duhovščina in povabljeni gostje na kraj zgradbe, kjer se je imel vložiti temeljni kamen. Blagoslov je opravil tržaški škof dr. Karlin, Zatem se je zopet zbralo svečeništvo pred šotorom za sveto mašo, kjer je škof Mahnič razložil pomen slavnosti s krasnim govorom. Glavna misel mu je bila: Blagoslovili in položili smo ogelni kamen Dijaškemu domu. Storili smo to v imenu Jezusa Kristusa, ki je sam ogelni kamen. Nanj se naslanjamo mi. Njega so sicer Judje zavrgli, zavrgla ga moderna država, da, cela Evropa. Ali kaj velja svet brez vere? Odgovori! Hvala Bogu pa tudi, da se zopet javlja stremljenje nazaj k Jezusu Kristusu, in to zlasti med inteligenco. Veselo znamenje za bodočnost! Naj se tedaj dviga naša zgradba in kmalu dovrši v čast božjo, V njej naj sc potem vzgaja hrvatsko-slovenska mladina v katoliškem duhu. Iz pazinskega kon-vikta naj izhaja istrska inteligenca, ki bo pripomogla svojemu ljudstvu k pravemu napredku. Dijaški dom bodi posvečen brezmadežnemu Spočetju! — Ko se jc vrnila duhovščina v cerkev, je podelil krški škof Mahnič svoj blagoslov številnemu občinstvu. Slavnostnega obeda v frančiškanskem samostanu so se udeležili poleg tržaško-koprskega ter krškega škofa tudi državni in deželni poslanec dr. Lagi-nja, okrajni glavar Šorli, mestni župan dr. Kurelič, gimnazijski ravnatelj Kos, načelnik odbora za zgradnjo dr. Trinajstič, arhitekt p. Anzelm Werner, krška kanonika msgr. dr. Orlic in Orčič, kanonik poreški msgr. Orlandini in domači župnik prost msgr. Kolač, Po banketu je priredila na čast gostom dijaška Marijina kongregacija akademijo. Vpričo svojih profesorjev in druge odlične gospode so nastopili kon-greganisti z govorom, deklamacijo, petjem, tamburanjem ter godbo na lok. Nadebudna mladina je žela splošno pohvalo. — Slav-lje, ki se je izvršilo tega dne v vsestransko zadovoljnost, ostane mnogim v dolgotrajnem spominu.
p Na cesti je umrl v Gorici vpoko« jeni nadsprovodnik južno železnice Avgust P e r a t. Bruhnil je kri. Vpokojeu je bil šele v nedeljo.
p Grški prestolonaslednik v Trstu, Včeraj sta se mudila v Trstu grški prestolonaslednik Jurij in njegov brat Aleksander. Prišla sta v Trst včeraj zjutraj z vlakom, bila na kolodvoru sprejeta od grškega konzula in pri njem obedovala. Popoldne sta se odpeljala na Grško z Lloydovim parnikom »Praga«.
p Osebne vesti iz Pulja. Poveljnik vojne mornarice admiral Anton Haus je dospel v Pulj, Kontreadmiral vitez Berrv, prisednik admiralskega sveta v Skadru, je poklican v Pulj. Za šefa generalnega štaba v vojni luki je imenovan podpolkovnik generalnega štaba Gustav Funk,
p Smrt ljubitelja starin. V Gradi-ški je umrl znani veleposestnik in lastnik drogerije Valentin Patuna v dobi 00 let. Mož je strastno zbiral starine in j c imel tako lepo in obširno zbirko, da so jo hodili tujci in veščaki ocl blizu in daleč občudovat.
p Stara želva. Pri Salvoru so ujeh ribiči velikansko želvo, ki obsega poldrugi meter, dočim je široka 80 cm in tehta 140 kilogramov. Pravijo, da jo precej priletna; tako kakih 400 let ji prisojajo. Častitljiva starka!
p Sestro obstrelil. Na Greti pri Tr* stu stanujočo 221etno Marijo Čukovo jo zadela nesreča, da jo jc obstrelil njen lastni brat. Sna žil je revolver, ne ve-cloč- da sc nahaja v njem patrona. Revolver se jc sprožil in kroglja je zadela Marijo ter jej zdrobila desno ključnico. Zdravnik rešilne postaje je podal dekletu prvo pomoč; za nadaljno oskrbo pa so poskrbeli domači.
p Umrl je v Dobravljah na. Vipavskem Josip V e r č o n , star 78 let.
p Obsojena je bila v Trstu neka Pirjevec, loma z Notranjskega, ki je goljufalo ljudi s tem, da jc izrabljevala njihovo pobožnost in se izdajala za svetnico, na štiri leta poostrenega zapora.
p Hrušica pri Podgradu v Istri. Izvan-redno slovesnost imeli smo v nedeljo, dne 12. oktobra v naši župniji. Našemu preza-služnemu dekanu, inonsignoru Antonu Rogač, izročilo sc jc uamreč slovesno Najvišje odlikovanje, vitežki križec Franc Jo-žefovega reda. Slovesnost je posebno povzdignilo tudi to, da sc je je udeležil tudi presvitli naš škof dr. Andrej Karlin, za kar smo mu vsi, verniki in duhovščina, iz srcu hvaležni. Slovesnost se jc najprej vršilA v ccrkvi ob 10. uri, kjer jc imel najprvo slav-
V tem znamenju bodeš zmagal! -j|nun| Ta sliki Ima tudi slovenska napisa. MITU!
Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe
od petka 7. do četrtka 13. novembra.
Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa, nitka pri Laksu ftubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija.
Šolski mladini priporočljivo.	3222
Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3-5. 5—7,7—!», 9—11.
7jm| | V nedeljo tudi ol) 10 '/2 zjutraj, pj J-^s a
ulll ICeno: K 1'<J°» i (5°> l<-» —■,6°. f uni!
nostni govor presvitli škof dr. Karlin sam, ki je v krasnih, v resnici iz srca govorjenih in do srca segajočih besedah, kažoč na tri zastave v zvoniku — papeževo, cesarsko in slovensko — opominjal vernike k ljubezni in vdanosti do sv, vere in Cerkve, do cesarja in do domovine. Nato je bila slovesna sv. maša, katero je daroval slav-ljenec sam. Po sv, maši je pa zunaj pred cerkvijo na okinčanem odru preblagorodni gospod baron Schmitt - Zabierovv, c. kr. okrajni glavar, slavil velike zasluge dekana za ljudstvo posebno na gospodarskem polju ter mu nato pripel na prsi Najvišje odlikovanje, vitežki križec, nakar so se mu izrekle častitke od presv. škofa, ljudstva, duhovščine, uradništva in učiteljstva, Z ganljivimi besedami se je slavljenec zahvalil vsem, nakar je trikratni »Slava!« pre-svitlemu cesarju od strani slavljenca in ogromne množice ljudstva zaključil krasno uspelo slavnost. Bog ohrani našega vrlega viteza do skrajne meje človeškega življenja!
p Nemška križarica »Goeben«, katera se je mudila v puljski luki nad dva meseca v svrho popravljanja, je odplula iz vojne luke. Po odplovitvi je poveljnik omenjene nemške križarice radijevim potom poslal poveljniku vojne luke teplo zahvalo za vse usluge, katere so se od naše strani storile križarici »Goeben«, kakor tudi za izvanredno gostoljubnost, katera se je ves čas bivanja v Pulju izkazovala nemški križarici. Na to brzojavko se je poveljnik naše vojne luke, podadmiral Chme-larcz brzojavno zahvalil za prisrčne poslovilne besede in želel nemški križarici srečo na daljnih plovbah.
Štajerske novice.
š Dr. Verstovšek — častni občan trga Velenje. »Grazer Tagespost« poroča: V nedeljo je slovesno izročilo zastopstvo tržke občine Velenje deželnemu odborniku in poslancu dr. V e r -i) t o v š k u umetno izdelano častno diplomo. Na slavnosti, katero je otvoril župan Skaza s posebnim nagovorom, so biji navzoči: Celotno občinsko zastopstvo, komornik Fr. pl. Adamovič, mnogo duhovništva in več odličnih posestnikov. — Slavnost sc je vršila, kakor sc nam poroča, v Velenju. Odlikovancu naše čestitke!
š Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Kres« v Gradcu vabi na veselico ki jo priredi v nedeljo, dne 26. oktobra 1913 v dvorani restavracije »Goldener Stern«, Sparbersbachgasse 65. Spored: 1. Tamburanje društvenega zbora. 2. J. Aljaž: »Slovan na dan!« Poje moški zbor. P. II. Sattner: »Pogled v nedolžno oko«. Poje moški zbor. 3. E. Adamič: »V gozdu«. Poje mešan zbor. 4. P. Skuhala: »Kak jc Miško ženo znora«. Šaljiva deklamacija v ljutomerskem ali prleškcm narečju. 5. J. Ogrinec; »V Ljubljano jo dajmo!« Veseloigra v treh dejanjih. 6. Dr. A. Schvvab: »Večer na morju«. Poje moški zbor. 7. Šaljiv kuplct. Poje g. Jože Starman. 8. Prosta zabava s šaljivo pošto, tamburanjem in petjem. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 vin, III. vrste 50 vin, stojišče 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor.
š Roparski napad zaradi ambe. Prod nekaj dnevi je posestnik Leopold Risner dvignil v Konjicah nekaj denarja, ker je v loteriji zadel ambo. Pravil jc o tem okoli in o njegovi loterijski sreči jc izvedel tudi 181etni delavec Jožef Habjan, ki jc Risnerja počakal na povratku domov, vrgel na tla in mu hotel oropati denar ter prstane na roki. Ker sc jc pa Risner branil, jc udaril liabjan po njem z nekim kolcem. K sreči jp prišla ravnokar po cesti neka procesija romarjev, nakar jo Ilabjan pobegnil. Napadalca pa so že ujeli in izročili sodišču.
š Vinska letina na Sp. Štajerskem.
Iz ljutomerskih goric nam poročajo: Manjši vinogradniki so že pretočeni teden dokončali trgatev. Njih mošt je imel v okrožju ljutomerskih, ormoških m lialoskih goric 16 do 20% sladkorja. Cene so bilo za ta mošt zelo različne. Vinotrzci so plačevali po 36 do 10, ali kvečjemu 48 vin. za liter mošta. — V Slovenskih goricah in mariborski okolici pa je baje še slabše. Vinogradniki pa, ki so trgah ta teden, so izborilo zadeli. Naprošali so sicer manj, ali kapljica bo izboma, podobna popolnoma oni iz leta 1908. Mošt ima ta teden v količkaj ugodnih legah po 18 do 22 in so več stopinj. V nekaterih legah krog Ljutomera in Ormoža vaga celo po 24
odstotkov. To vino bo izborno. Kupci obljubujejo za mošt tega tedna po 50 do 90 vin. liter. Gotovo pa bo cena temu vinu imela na spomlad nepričakovano visoko cene, ker so skoro vse kleti prazne dobrega vina. Slana, ki jo bila par dni, ni napravila na grozdju skoro nobene škode.
š Uspeh vzornega vinogradnika. Vrl naš pristaš, gosp. Janez Bauman, cerkveni ključar, veleposestnik, gostilničar in vinotržec v Št. Ilju v Slov. goricah bo pridelal letos iz lastnih vinogradov od 130 do 150 polovnjakov (po 300 litrov) vina izborno kakovosti. Kakor nam }>oroča prijatelj iz Št. Ilja, vaga Baumanov rizling, burgundec in silvanec 20 odstotkov sladkorja. Gosp. Bauman menda ta teden šc ni dogo-tovil trgatev. Smelo se lahko trdi, da jo naš šeniljski g. Bauman najvzornej-ši slovenski vinogradnik.
š Strmijo, Kdo? Liberalni učitelji. Zakaj? Dr. Korošec, voditelj preklicanih »klerikalcev« se je v Gradcu toplo zavzemal za boljše plače učiteljem, a general Narodne učiteljske stranke, celjski dr. K^ukovec pri isti seji, ko se je šlo za zboljšanje učiteljskih plač, niti navzoč ni bil in torej niti ni glasoval za predlogo. Dr. Ku-kovec je imel isti čas druga pota, druge potrebe, Kdo je držal besedo? Kdo je bil bolj koncilijanten? Dr. Korošec in njegovi »klerikalni« tovariši ali liberalni glavar dr. Kukovec? Vidite gg. učitelji, tako vas vodi Narodna Stranka za nos, Ob času volitev ste ji I i b e r a 1 n i u č i t e-lji dobri kot volilni priganja-či, ko pa bi naj stranka po svojem poslancu se za vas zavzela, papustina cedilu!
š Vesela zmaga naših pristašev v Slov. goricah. Pri občinskih volitvah občine Sp. Gasteraj v župniji Sv. Jurija v Slov, goricah je v pondeljek, dne 20. t, m. zmagala Slov. Kmečka Zveza v vseh treh razredih. Znani nemškutarski renegat velik varovanec glavarja Slovenj-goriških liberalcev dr, Milana Gorišeka, Dominik Kossar, je s svojo gardo popolnoma propadel, Naši možje so dolga leta bili boj za to skoro edino nemškutarsko občino v ta-mošnjem okrožju in so si jo po končnem boju in trudu tudi priborili. Nič ni pomagalo, da je velik slovenski (?!) liberalec dr. Milan Gorišek, dal nemškutarjem goste-rajskim ves svoj aparat, da celo pisalni stroj na razpolago, liberalni nemškutarji so propadli, kakor so dolgi in široki. Tako je Bog udaril one, ki mislijo, da smejo na svetu farbati ljudi kar na debelo in jih skubiti ter počenjati reči, ki delajo samo pouličnim postopačem čast in veselje!
llažnost naj se polaga na besedo „Scott"!
Zaupanje, ki si ga je pridobila Scottova ribjeoljnata emulzija tudi v zdravniškem svetu je dalo iu daje dannadan povod za podtikanje in hvaljenje drugih baje „ravno tako dobrih" emulzij. Vi pa ravnate
v svojem lastnem interesu,
ako ostanete pri originalnem izdelku Scottove emulzije, kajti edino ta ribjeoljnata emulzija jc na Scottov način prirejena in uživa že skoro 4 desetletja svetovno slavo.	8
Zato zahtevajte in kupujte le Scottovo emulzijo I
Cona ori(?iiuiljn steklenici jo !K jO vili. Dobi 60 v vseh lekarnah. Ako so posl,o ."M) vin. v znamkah na Scott & ttowue, G. m. b. H., Dunaj VU, 111 si> sklicuje na t-a čaBOpis, pošljo so mu ena, pofeiljatev potom lekarno na. po-skuirijO.	2777
Mnenje gospoda dr. J. Kitner-ja
Sv. Peter.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Mi je zelo drago Vam poročati, da žc 12 let in še vodno z uspehom rabini vaše železnato kina vino v slučajih konvaloscence, slabokrvnosti in skupaj z ribjim oljem pri rakitičnih otrocih. Ni treba več priporočati tega izbornega zdravila, ono jc postalo skupna posest občinstva in zdravnikov.
Sv. Peter, 15. avgusta 1911.
Dr. J. Kitner.
Vzrok velike umrljivosti oirok
je v mnogih slučajih revščina ali nevednost. Zato jo zelo potrebno opozoriti vsako mlado mater na hranilni izdelek „Kufeko", ki je prava dobrodejna iznajdba zn nn^ mali naraščaj. „Ku-feke" jo con V rabi, zelo redilon, pripomore otrokom uspošnejše se razvijati in zabrani vse nevarno želodčno in črevesne obolelosti. 933
C C	Cas opazovanju	Stanjo barometra v tnm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	C X S 3J •r u 3 s 3 Š g M > A, >
21	9. zveč.	738-9	50	Sl. jug	megla	00
22	7. zjutr. 2. pop.	7394 737-9	3-3 14-5	sl. jzah, sl. jvzh.	megla jasno	
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. 5 5», norm. 9-50.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 ki;.
Budimpešta, 22. oktobra 1913.
Pšenica za april 1914.....11 39
Rž za oktober 1913.....8'92
Oves april 1914.......7'48
Koruza za maj 1914.....633
'/, litra 46 h, 3 litrov z dostavo 4'60 K. 8347 Vinska trgovina M. ŽERJAV, StrellSka ul. 32, Ljubljana.
Okrožni uoditelj
se išče za podjetje brez konkurence. Reflektira se le na izurjenega in izkušenega gospoda, ki je sposoben samostojno voditi osobje in ima zmožnost za organizacijo. Letni zaslužek okolu ti-12.000 K. Plačila zmožni gospodje (tudi pripravni častniki ali vpokojeni uradniki, ki se žele posvetiti trgovstvu in razpolagajo s 3—5000 K lastne gotovine naj pošljejo obširne ponudbe pod šifro „Auch als Nebenbeschiiftigung geeignet"na anončno pisarnoBock& Herzfeld, Dunaj I., Adlergasse 6. 3259
Razpisuje se služba
v Št. Lambcrtu. Mesečna plača 50 K. Poleg tega ima prosto stanovanje in vso štolnino. Prošnje naj se s spričevali vred pošiljajo na podpisani urad. Ugodno za organiste, ki so vešči krojaštva
Župni urad v Št. Lambertu,
3261 p. Sava ob južni železnici.
JU
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni, nepozabni soprog, oče in stari oče, oziroma bral, gospod
Luka Habat
zasebnik
danes, 21. t. m. ob 6. uri zvečer v starosti 71 let izdihnil po kratki, a mučni bolezni in prejemu sv. zakramentov svojo preblago dušo in se preselil k svojemu Bogu.
Pogreb preblagega ranjkega se vrši v četrtek, dne 23. oktobra ob pol 3. uri popoldne iz hišo žalosti, Nova ulica št. 5, na pokopališče k Sv, Križu.
Sv. zadušne maše sc bodo brale v cerkvi čč. 00. frančiškanov.
LJUBLJANA, 22. oktobra 1913. Žalujoči ostali.
Brez vsakega posebnega obvestila.
Or 228
V varstvo in negovanje usnja, proti mokroti ir dežju, je samo
£rdal
Krema za čevlje,
aaanaaanaaaaaaan
z večletno prakso, popolnoma verziran v vseh knjigovodskih in posojilniških poslih, želi premeniti službo. Ponudbe pod »Stalen«, poste restante, Ljubljana.
anaaaaaaaaaaaaaci
Št. 22.150
Razpis ustanove za realce.
Pri mestni občini je izpraznjeno eno mesto cesar Franc Jožeiove ustanove za realce v letnem znesku 100 K.
Pravico do te ustanove imajo v Ljubljano pristojni, če pa teh ni, na Kranjskem rojeni ubožni dijaki, ki obiskujejo tukajšno c. kr. višjo realko.
Prošnjo za podelitev te ustanove je opremiti z dokazilom o pristojnosti, o uboštvu ter z zadnjima dvema semestralnima spričevaloma, oziroma dokazom o poslednjih učnih uspehih ter jih je vlagati
do vštetega 20. novembra 11.
pri šolskem ravnateljstvu.
JVIestni magistrat ljubljanski,
dne 17. oktobra 1913.
3265
Št, 20,987.
Razpis,
3268
Za zgradbo napajališča za vas Glina, občina Rloke, okraj Logatec, na 3231 K 70 h proračunjena dela in dobave so bodo oddale potom javne ponudbene obravnavo.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože do	s
8. novembra 1.1. ob 11. uri dopoldne
podpisanemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za ono krono, dopo-slati jc zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje zgradbe napajališča za vas Glina, občina Bloke«.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbno pogoje po vsej vsebini in da se jih brezpogojno ukloni.
Hazven tega jo dodati kot vadij še ,")°/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu. Turjaški trg 1 v navadnih uradnih urah za znesek 1 K 30 h.
Od (Lželncga odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 21. oktobra 1913.
>
Lnško-slovenski slovar. »Katoliška Bukvama« vLjubljani bo izdala v kratkem »LaSko-slovenski slovar«, prvi te vrste v našem slovstvu, ki ga je sestavil dr. Josip Valjavec. Ta slovar obsega na primeroma tesnem prostoru nad 40.000 besedi, bogato frazeologijo in kratek imenik krstnih in zemljepisnih imen. Slovar je tako popoln, da ne zadostuje samo za rabo v vsakdanjem življenju, kakor n. pr. v trgovini, obrti, v uradih, ampak vsebuje tudi vse besede literarnega zaklada, tako da bo izvrstno služil tudi v šolah in ljubiteljem italijanskega slovstva. Spričo živahne zveze in občevanja med slovenskim in laškim življenjem ter vedno bolj naraščajočega praktičnega pomena znanja laškega jezika, je vsem slojem našega naroda toplo priporočati, da si ia besednjak, v katerem se najde vsaka beseda, katerokoli kdo išče, nabavijo. Priročna mala oblika in razločni ter jasni tisk slovar le še bolj priporočata. Cena za broširan izvod 3 K 80 h, za vezan i K 50 h. Subskribentje dobijo slovar po znižani ceni.
Novak: Nemščina brez učitelja. I. del: Nemška slovnica za samouke. 1 K 20 h. — II. del: Slovensko-nemški razgovori. 1 K 20 h. — Oba dela skupaj vezana 2 K 80 h. Katoliška Bukvama v Ljubljani. — To je potrebna knjiga za vsakega, ki se hoče hitro in uspešno priučiti nemškemu jeziku. Posebno opozarjamo na to knjigo vojaške novince, ki takoj ob prihodu k vojakom, kakor tudi pozneje silno pogrešajo znatnje nemškega jezika. V slovensko-nemških razgovorih je vpleten tudi daljši odstavek, namenjen samo za vojaške novince. To poglavje vsebuje začetne vojaške pojme, najpotrebnejša povelja in dnevna e^\a.vila. Kdor bo natančno proučil ta odstavek, si bo mnogo lažje pomagal pri vojakih ter znal tudi že kar izpočetka pravilno izvrševati svoje dolžnosti. To knjigo dopolnjuje1.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani._
Sanatorium Emonav Liub,'ani»
^ Komenskega utica4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. bolit.
Proda se radi pomanjkanja prostora
pohištvo in več postelj
z žimnicami v Ljubljani, Kopališka ulica št. 12, pri Koleziii.	3161
Gospodična
iz poštene hiše želi službo v pisarni, prodajalni ali kje drugje. Izkušnjo ima iz trgovskega tečaja. — Natančnejše pove Cecilija Cuderman, Podgoro št. 11, pošta Št. Vid nad Ljubljano.	3213
Stanovanje
z dvema, tremi, štirimi sobami in kuhinjo se na novo za november odda. ~ Kopališka ulica 12.
za špecerijsko lilago in mokarijo v Dravljah št. 86 s stanovanjen se daje z 1. novembrom 1913 v najem.
Zglasiti se je pri Lovrenc Florjančiču na Poljanah pošta Št. Vid nad Ljubljano. 3214
3055
zadosti velike za kompletno moško obleko, hlače, paleto, ženske kostume, plašče, suknja itd.
Izvoz sukna Kari Kasper
Inbsbruck 332.
ki so se pri meni v velikih množin. nabr., dajem, da se jih čim-preje izne-bim, glob. pod ceno!
Zahtevajte
vzorce ostankov
blaga m mo.^ke in ženske obleke poštnine prosto.
se
in
iz poštene in krščanske hiše, ne pod 14 let stara. Prednost imata taka z dežele. Ivan Ver-tačnlk, pekarija in trgovina z mešanim blagom, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 30.	31G8
tfeeji lol<eii
se odda, pripraven je za vsako obrt. Hil-šerjeva ulica št. 12 priti. — Natančneje se izve istotam v trafiki.	3211
176» 11 gospodinjstvu 20
= 50 °|o prihranka =
more doseči vsaka gospodinja, če rabi mesto surovega masla edino polnovredno nadomestilo Blaimschein-ov „Unikunr'-margarin. ..Unikum"-margarin se izdeluje iz najčistejše goveje zrnate maščobe z najfinejšo smetano ter se rumeni in pfeni kot navadno surovo maslo. Dobi se v vsakem mestu ali vsaki avstr. vasi, izvedo se pa prodajalne na vprašanje pri edinih izdelovalcih svetovne znamke Blaim-schein-o vega »Unlkum«-margarina, združ. tov. za margarin ln maslo, Dunaj XIV.
Trgovina
mešanega blaga
na prometnem prostoru, dobro vpeljana, se odda takoj radi družinskih razmer v Ljubljani. Ponudbe: Poste restante. „Lepa bodočnost", Ljubljana I. 3235
Priporočilo!
iona
D 0
3081
o
D D D D D D D D D D D
nt—ir ir innnnnnrinnnnriri
Velespoštovanjem
FRANC MRCUN, slikar
Bišče 32, p. Domžale.

Zimsko perilo
volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, dokolenice, rokavice, ga-- maše, koinhoolnaste čepice, snežne čepice, Ščitnike, kolenogrelce trebnhogrelce, žilogrelce In druge predmete za gospode
priporoča
3027
modna trgovina za gospode
Ljubljana IHagdiČ, MubUana nasproti glavne pošte.
D
P. n. občinstvu, častiti duhovščini in slav. Q društvom se vljudno priporočam v izvr- [J ševanjo raznih slikarskih del kakor: za ~ pleskanje in slikanje stanovanj, napisov, pokrajinskih slik, odrov, kulis, zastorov, v iresko in z oljnatimi barvami.
D
a □
n c
D □
Pozor! Vinski trgovci!
Zaradi opustitve vinske trgovine se proda po zelo nizki ceni	3177
ter s celo vinsko opravo, v
bližini ljubljanskega južnega kolodvora. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 3177. (Znamka za odgovor.)
Domača tvrdka
marija Gotzl
Modni salon
® Ljubljana
Priporoča svojo veliko, bogato zalogo vsakovrstnih damskih in otroških
Židovska ulica šte. 8. Popravila se sprejemajo.
KLOBUKOV Žalni klobuki
ter športnih čepic v najnovejši obliki. Zunanja naročila obratno. 2312
vedno v zalogi. Cene brez konkurence.
Vedno velika zaloga
klobukov
in čepic
lastnega izdelka.
Kupuje kože vseh
divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst koža-hovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Izdeluje se vse po najnižjih cenah.
J. WHI1EK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21.
Solicitator
izurjen v manipulaciji, vešč Gabelsbergerjeve stenografije in zmožen obeh deželnih jezikov sc takoj sprejme. Pismene ponudbe dr. Henriku Haasu, odvetniku v Mariboru.	3215
Nizozemska
zavarovalna družba za življenje
Ravnateljstvo: Dunaj I. Aspernplatz 1.
se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo — pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.	p
Stanje zavarovanj koncem leta 1912 : 400 milijonov. | Rezerve	„ „ „ : 116 „ see ■
Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40, £
kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači, g (tST* Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4.	S
A. KUNC
C 707
Ljubljana,
Dvorni trg št. 3.
cjje
0
^ V*

06l®
&

£
Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago.

OBJAVA.
Vsled sklepa upniškega odbora z dne 16. oktobra 1913, potrjenega po konkurznem sodišču se bode vsa zaloga trgovine
Fr. Iglica v Ljubljani, Mestni trg št. 11
obstoječa iz vsakovrstnega papirja, zvezkov, pisalnih potrebščin, razglednic, šolskih torbic in kovčkov, molitvenikov, galenterijskega blaga vsake vrste, igralnih kart, trgovskih in kopirnih knjig, nagrobnih vencev Itd.
prodajala do popolnega izčrpanja odslej
pod tovarniško ceno!
Ugodna prilika za manjše trgovce za cenen nakup potrebščin, kakor
tudi za širše občinstvo!
Dr. Fran Novak
odvetnik v Ljubljani kot upravitelj konkurzne mase.
3234
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«-
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.