Poštnina plačana v gotovini. w HIPI V 'JUuLJ ^IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din l'S0. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača In toži se v Ljubljani Uredništvo In upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69 Leto XV. V Ljubljani, v četrtek, 30. junija 1932. štev. 73. Vnovčevanje kmetijskih pridelkov Svetovna gospodarska kriza je zadela Jugoslavijo predvsem vsled silnega padca cen kmetskih pridelkov in pa vsled onemogočitve izvoza lesa in vseh kmetskih pridelkov. Za Jugoslavijo gospodarska kriza sploh ne bi obstojala, če bi imeli kmetijski pridelki količkaj boljšo ceno, da bi jih vsaj pri nizki ceni mogli izvažati. Da bi bilo to mogoče, je lani monopolizirala država žitno trgovino in na eni strani za-sigurala kmetovalca pred prenizko ceno žita, na drugi strani pa z vsemi sredstvi favorizirala izvoz žita. Kakor je bila ta namera lepo zamišljena, tako pa se je izkazala v praksi kot napačna in od vse te žitne trgovine ni imela država nič drugega ko ogromno izgubo, kmetovalci pa le malo ali skoraj nič dobička, da se je vse oddahnilo, ko je bilo po zaslugi sedanje vlade tega žitnega režima konec. Ta silni iieuspeh z žitnim režimom dokazuje, da se z umetnimi Sredstvi ne da ■zsiliti izvoza pridelkov, temveč da treba najprej ustvariti vse pogoje za izvoz, nakar se ta prične kar sam od sebe. In kakor ipri vsaki drugi stvari, je treba tudi v tem primeru pogledati resnici pogumno v oči in se vprašati, zakaj imajo naši pridelki tako nizko ceno, ki je pod svetovno pariteto. Odgovor na to vprašanje se glasi, da zaostaja naše kmetijstvo za drugim tako kvalitativno ko tudi kvantitativno. Kvantitativno, ker je donos zemlje pri nas mnogo manjši ko drugod po svetu, vsled česar morajo imeti naši pridelki višjo ceno, da se krijejo produktivni stroški. Kvalitativno pa vsled tega, ker niso naši pridelki tako pripravljeni za svetovni trg, kakor se splošno zahteva na vseh velikih svetovnih tržiščih. Naše blago še ni dovolj tipizirano, ne odgovarja vedno zahtevam kupcev po svoji obliki, ni dovolj sortirano in tako dalje, vsled česar velja kot manjvredno, vsled česar v času splošne krize tudi nima kupcev. Dokler naše blago popolnoma ne odgovarja vsem zahtevam svetovnega trga, tako dolgo tudi ni računati na njegov ugoden izvoz, pa čeprav bi izdali za njegov izvoz tudi milijardo. Vsa ta milijarda bo le zapravljen denar in nič drugega. V krizi, kakršno preživljamo danes, pa je na ta način zapravljen denar za vse naše gospodarstvo lahko usodna izguba. Oisto nekaj drugega pa je, če bi mi izdali to milijardo v ta namen, da bi ustvarili pogoje za izboljšanje naših kmetijskih pridelkov, da bi tii docela odgovarjali vsem zahtevam svetovnega trga. V tem slučaju sicer tudi ne bi takoj prejeli izdanega denarja nazaj, toda v par letih bi se ves denar naravnost sijajno in trajno obrestoval. Če bi na primer lani od žitnega zavoda izdani denar uporabili za zgradnjo elevator-jev, bi mogli v letošnji Žitni izvozni kampanji nuditi na trg že tipizirano moko, ki bi mogla vzdržati konkurenco z vsako drugo- Prav tako je z izvozom vseh drugih pridelkov. Najprej je treba doseči, da naši pridelki v ničemur ne zaostajajo za drugimi in šele potem je mogoče računati z uspešnostjo njih izvoza. Je to velika naloga, ki je ni mogoče doseči kar čez noč, temveč le po silnih naporih in po dolgem prizadevanju. S široko zasnovano propagando je treba kmetovalca Poučiti o njegovih novih nalogah, da bo naše kmetijstvo na isti stopnji s tujim. Drugod po svetu se tudi kmetijstvo že industrializira in tudi pri nas bo treba kreniti po isti poti. Kakor uči češki zgled, bo moralo tudi naše kmetsko zadružništvo poseči v ta razvoj in z ustanavljanjem raznih podjetij skrbeti za industrializacijo kmetijstva, ker le na ta način pride kmetovalec do boljše cene za svoje pridelke. Vnovčevanje kmetijskih pridelkov je danes vprašanje, ki je največje važnosti za vse naše gospodarstvo, ki ga je treba zato tudi rešiti s sodelovanjem vseh. Ne vidi- mo pa dobre rešitve v tem, če se skuša monopolizirati izvoz ali količkaj omejiti zasebna inicijativa pri izvozu. Ni se treba bati, da bi ostali naši pridelki doma v skladiščih, če odgovarjajo tako po ceni, ko po kvaliteti zahtevam svetovnega trga. Naši trgovci imajo že toliko zvez po svetu in toliko znanja, da bodo spravili na trg vse, kar je sploh mogoče. In njih zaslužek je pri tem tako nizek, da bo mogel z njim biti zadovoljen tudi producent sam. Kajti pri današnji ostri konkurenci v trgovini je dejansko vsak previsok dobiček že na- • i v pačen, ker nujno pomeni izgubo naročnikov in s tem zmanjšanje poslov. Vnovčevanje kmetijskih pridelkov je eden osrednjih problemov vsega našega gospodarstva in zato je treba sporazumnega dela vseh, da se ta problem pravilno reši. Izkušnja z žitnim režimom kaže, po kateri poti se ne sme iti in zato proč z vsemi poizkusi, ki bi mogli ovirati zasebno inicijativo, vse pa storiti za izboljšanje kvalitete naših pridelkov in soliden temelj za njihov izvoz je dosežen. In v tem prav-cu naj se vrši tudi vse naše delo. Novi trošarinski predpisi Za izvajanje novih zakonskih določil o trošarini na vino in žganje je predpisal minister za finance nove predpise, katere, v kolikor so važni za trgovino, v nastopnem priobčujemo. Trošarinske takse za prodajo v zaprtih steklenicah Trošarinsko takso za prodajo vina in žganja plačujejo trgovci, ki prodajajo žganje (iz sadja ali vina) ali vino v zaprtih steklenicah (desertno ali običajno, šampanjec). Isti pavšal plačajo trgovci, ki prodajajo v zaprtih steklenicah vinski destilat pod katerimkoli imenom. Da se more v tem pogledu vršiti kontrola, mora na računu proizvodnika (fa-brikanta) potrditi finančna kontrola, ali je konjak-brendi iz čistega vinskega destilata ali iz samega špirita. V slučaju, da vsebuje konjak-brendi katerokoli količino vinskega destilata, mora trgovec, ki ga prodaja, plačati trošarinsko takso. Kateri trgovci so oproščeni plačevanja trošarinske takse? Trošarinske takse ne plačajo točilci na debelo in oni točilci pijač, ki točijo samo pivo, liker, rum in druge pijače, napravljene iz špirita. Plačila trošarinske takse so oproščeni tudi trgovci, ki prodajajo v zaprtih steklenicah pivo, liker, rum in pijače, napravljene iz špirita. V katero skupino se uvrste za plačilo trošarinske takse trgovski točilci Trgovci, ki prodajajo pijače na način, ki utemeljuje dolžnost, plačevati točilno takso, plačujejo tudi trošarinsko takso, plačilo trošarinske takse se taki tr- Pojasnilo ministrstva trgovine in industrije glede pridobljenih obrtnih pravic Na vprašanje, ali imajo osebe, ki so pridobile pravico za izvrševanje rokodelskega obrta na podlagi prejšnjih zakonov o obr-tih, pravico za izvrševanje svojega obrta tudi na področju, kjer je do 9. marca t. I. veljal stari srbski zakon o radnjah (obr-tih), je ministrstvo trgovine in industrije z odlokom II. Br. 14035 z dne 21. marca 1932 pojasnilo banskim upravam, da pravice, pridobljene po § 446 zakona o obrtih, ne veljajo samo za področja, za katera so doslej veljale, ampak da se. njih važnost razteza na vso državo, tedaj tudi na področjema katerem, je prej veljal srbski zakon o obrtih od 29. junija 1910 leta, kakor tudi narobe. Potemtakem sme oseba, ki je na podlagi § 446 zakona o obrtih pridobila pravico za izvrševanje obrti, premestiti svoj obrat v zmislu §131. kakor tudi osnovati v zrni-slu § 132 pomožne lokale, ne da bi bila vezana tui druge formalnosti, razen onih, ki so navedene v citiranih paragrafih. Glej v vsaki številki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo čitati! govci uvrste v skupino, v katero spadajo po izmeri točilne takse in po številu prebivalstva v kraju, v katerem imajo obratovališče. Ako plačujejo polletno 750 Din točilne takse, se uvrste ali v tretjo ali v četrto skupino, upoštevaje količino stočenih pijač. Kdo sme prodajati vino in žganje v količinah iznad 5 odnosno 10 litrov? Vino in žganje v količinah iznad 5 odnosno 10 litrov pa do 25 1 žganja in do 501 vina smejo prodajati samo pro-izvodniki, to je vinogradniki in posestniki, ki iz lastnih sirovin kuhajo žganje. Kdor proizvaja vino iz kupljenega grozdja ali kuha žganje iz kupljenih ali podarjenih sirovin, sme svoje proizvode prodati brez plačila trošarinske takse samo V količinah preko 501 vina ali 25 1 žganja. Kje sini' vinogradnik in žganjekuhar prodajati svoje proizvode v količinah izpod 501 vina in 25 1 žganja? Proizvodniki. vina in žganja smejo svoje proizvode v količinah od 5 odnosno 101 pa do 501 vina ali 251 žganja prodajati brez plačila trošarinske takse samo na svojem domu ali na trgu, to je po analogiji dosedanjih predpisov na kraju, ki ga občina določi za prodajo deželnih pridelkov. Prijavna dolžnost trgovcev, ki prodajajo vino in žganje v zaprtih steklenicah Trgovci, ki žele prodajati žganje in vino v originalno zaprtih steklenicah, se morajo predhodno prijaviti davčni upravi in plačati trošarinsko takso. Kdor to opusti, se kaznuje s trikratnim iznosom takse, ki odpada na dobo treh mesecev. Dvojno merilo Vsak gospodar je že po svojem bistvu optimist. Kupčija, pa tudi vsako drugo gospodarsko udejstvovanje je v veliki meri odvisno od optimizma, ki Praktične gospodarje ne zapušča tudi v luko trdih časih, kakršne trenutno preživljamo. Ako bi optimizem ne bil tako trdno vkoreninjen v gospodarstvu, in ne bil Pravzaprav še sam po sebi logična posledica uspešnega gospodarskega udejstvovanja, bi marsikoga zapustila dobra volja, da bi vrgel puško v koruzo in se zapisal med črnoglede pesimiste in krive preroke še slabših časov. Gospodarstvu nastajajo v vzrokih, ki leže izven gospodarskega udejstvovanja vedno večje težave. Da omenjam samo glavne, navajam ovire, ki jih povzročajo razne devizne omejitve, ki postajajo vedno kom-pliciranejše. Pa preko teh ovir bi se še dalo priti na ta ali drugi način, posebno ker jih razni kliringi vendar olajšujejo tako, da je vsaj upanje na izboljšanje. Težavnejši je pa položaj glede kmetskega moratorija, ki se je uveljavil letošnjo spomlad. Pritožbe, ki se v tem pogledu čujejo, so tako pogoste in tako ostre, da jih niti priobčiti ne moremo. Pa je to tudi razumljivo! Trgovci in obrtniki imajo posebno na deželi terjati znatne zneske od kmetov, katerih ne morejo, odnosno ne smejo Na katere terjatve se nanaša kmetski moratorij? Od raznih strani nam dohajajo vprašanja, ali je kmetski moratorij glede izter-javanja splošen. Posebno se pritožujejo podeželski trgovci, da jim je nadaljnje kreditiranje kmetom nemogoče. Iz tega sklepamo, da se en del naših trgovcev ne zaveda, da se nanaša zakon o zaščiti kmetov samo na terjatve, ki so obstojale ob uveljavljanju tega zakona. Zakon v § 8. izrecno navaja, da se njegovi predpisi ne. uporabljajo na terjatve, ki so nastale potem, ko je ta zakon dobil moč, to je z dnem 20. aprila t. L, ko je bil razglašen v »Službenih novinah«. Potemtakem so pod zaščito zakona samo terjatve, ki so obstojale 20. aprila t. L, dočim se more poznejše terjatve, nastale po tem dnevu, brez vsakih omejitev izterjati tudi prisilnim potom. Podeljevanje obrtnih pravic Na stavljeno vprašanje, katere listine se morajo priložiti prošnji za izdajo pooblastitve in dovolitve za izvrševanje obrtov (obrtne pravice) v primerih § 451. odst. 1 zakona o obrtih, to je v primerih, v katerih se je izvrševal obrt v zadnjih desetih letih najmanj dve leti, pa se je potem ustavil in sedaj znova osnavlja, je ministrstvo trgovine in industrije z razpisom z dne 16. junija 1932 II br. 14.535/u opozorilo banske uprave, da. se tak obrt more nadaljevati brez dokaza strokovne ali posebne izobrazbe. Prijavi pa se mora priložiti uradno potrdilo pristojnega obla-stvn o odjavi, poleg tega pa tudi listine, ki naj dokažejo, da so izpolnjeni splošni pogoji za izvrševanje obrta, kakor dokaz o državljanstvu, dokaz, da prosilec ni kaznovan po §§ 11., 12. in 13. zakona o obrtih, da je polnoleten, da svobodno razpolaga s svojo imovino itd. V vsakem slučaju, v katerem se vlaga prošnja za izvrševanje kakega obrta, se mora predložiti tudi dokaz o odsluženem roku v stalnem kadru, odnosno drugi dokazi, navedeni v čl. 47. zakona o ustrojstvu vojske, vendar ta dokument ni predmet ocene od strani zbornice v smislu § 95 odst. 5. zakona o obrtih. izterjati, dasi bi izterjanje v pretežni večini gotovo ne ogrožalo eksistence kmetskih domov. Vprašanje bi bilo do cela enostavno, če bi odlog izterjanja ne ogrožal upnikov samih. Danes se kupčije razvijajo pretežno s kreditom in denar, ki ga ima terjati trgovec ali obrtnik od kmeta, pravzaprav ni upnikov, marveč tretje osebe, ki je indu-strijec, veletrgovec ali pa tudi denarni zavod, tako da je trgovec ali obrtnik posredovalni člen v tej verigi, ki ne more zadostiti svoji dolžnosti, ker kmet ve, da mu ni treba plačati in tudi ne plača, čeprav bi mogel. Tako je pritisk na trgovca vedno večji in povzroča vedno težavnejše posledice, ki vplivajo tudi na kupčijo samo, ki se mora po sili razmer vedno bolj omejevati. Najhujši in najobčutnejši pa je pritisk, ki se izvaja na že tako in tako v slabem položaju se nahajajočega trgovca ali obrtnika pri izterjavanju javnih dajatev. Na eni strani se mu brani, da izterja, kar mu po vsej pravici gre, na drugi strani se pa od njega zahteva, da plačuje v redu javne dajatve, ki niso neznatne. Iz Beograda nam dohaja ravno v tem pogledu vest, da se bo izterjavanje javnih dajatev do skrajnosti poostrilo. Saj je to sicer razumljivo, kajti vsak razsoden Človek mora priznati, da rabi država za realiziranje svojega proračuna tudi denarna sredstva. Vendar pa bi davkoplačevalci smeli pričakovati, da se zbirajo v sedanjih trdih časih ta sredstva z gotovo obzirnostjo na sedanji gospodarski položaj, ki gospodarstvu onemogoča izpolnitev obveznosti, katere ne negira, temveč priznava, samo da mu ni mogoče ji takoj v polnem obsegu zadostiti. Marsikateri davkoplačevalec bi se hotel v hudi stiski, v kateri se nahaja, poslužiti zakonske ugodnosti, katero mu nudi zakon o neposrednih davkih, in z navedbo opravičljivih razlogov prosi za olajšavo pri plačilu javnih dajatev. Praviloma ostajajo take prošnje brezuspešne, ker so navodila, ki jih imajo odločujoča oblastva, tako rigorozna, da dopuščajo domnevo, da se olajšave tudi pri opravičljivih razlogih ne smejo dovoliti. Sklicevaje se na nepremagljive ovire, ki jih povzročajo gospodarstvu sedanji težki časi, se smatramo upravičenim, apelirati na odločujoče faktorje, da uvi-devajo položaj, v kakršnem se gospoda istvo nahaja in tam, kjer so dani zakoniti pogoji, zakonite ugodnosti tudi priznavajo. P—č. Gospodarski položaj v Avstriji in drugod Avstrijski zavod za konjunkturno raziskovanje ugotavlja v svojem zadnjem mesečnem poročilu, da je položaj svetovnega gospodarstva označen po nadaljnjem padanju cen, ki je prineslo zlasti v bombažu in kovinah nove globinske točke. Zaloge surovin so narasle in obremenjujejo trge. Kljub likvidnosti denarja se ne more ugotoviti še noben odtok kapitala v trajne naložbe. Dolgoročni papirji, zlasti državni, so skoraj povsod pod pritiskom, ker je razvoj svetovnega položaja diktiran sedaj v prvi vrsti od političnih vprašanj ter deviznih i. dr. zapor. Izgledov za skorajšnjo spremembo položaja ni. — Avstrijo specialno skrbi izenačenje proračuna. Razvoj brezposelnosti je neugoden in je nastopil sezijski padec le v nezadostni izmeri. Vse gospodarske številke kažejo na nespremenjeno nadaljevanje sedanjega depresij-skega stanja, čeprav so pokazale posamezne tranše v maju nekoliko boljšo zaposlenost kot v aprilu; to so v prvi vrsti avto-mobilne in cementne tovarne, sesalke, vbo-klo steklo, pivovarniška industrija, usnjarstvo, tiskarstvo in trgovski obrati. Vse ostale številke so ostale ali nespremenjene ali pa so močno padle; zlasti prizadeta je industrija kosa, lokomotiv, vagonov, železne konstrukcije in industrija strojev. Najbolj zaposleno je bilo premogarstvo. »OZOR TRGOVCI! Kadar pridete v Ljubljano, ne pozabite obiskati DAJ-DAM, avtom, bufet Aleksandrova cesta — palača Viktorija. Rako delnice padajo Iz Newyorka beremo-. Skoraj tragično je primerjanje ameriških delniških tečajev z današnjimi, Še bolje se padanje vidi ';e se primerja dobiček v letu 1929 s tečajem od danes, torej ne tečaj s tečajem. Vidimo pri tem, da se številne delnice upoštevanih podjetij trgujejo danes po tečajih, ki so nižji kot je bil leta 1929 čisti dobiček! Okoli 80 odstotkov vseh na new-yorški borzi notiranih vrednot se trguje danes pod 10 dolarji za kos. Podamo majhen seznam delnic, kojih tečaj je danes nižji kot je bil leta 1929 čisti dobiček, v dolarjih: Čisti dobiček Sedahji Ime delnice 1929 tečaj American Foreign Power 4,01 2,00 Anaponda Copper 7,83 3,37 Baltimore—Ohio Railway 11,24 3,75 Betlehem Steel 15,50 7,50 Coty 2,65 1,50 Goodyear Rubber 9,34 5,50 lntern Merkantile Marine 4,04 1,25 International Telephone 3,03 2,50 Kennecott Copper 5,54 5,00 Paramount Film 6,36 1,50 New York Central Railway 16,70 8,75 Warner Bros Film 2,27 6,50 Če bi sestavili seznam delnic, ki noti-rajo na evropskih borzah, bi slika pač ne bila dosti drugačna. Seznam, ki ga redno prinašamo o mednarodnem borznem indeksu, nam pravi, da je bil padec na nekaterih evropskih borzah še večji kot v Newyorku, ne gltede na Stockholm, kjer so bile razmere pač izredne. Vsled opustitve konfekcijske industrije oblastne dovoljena razprcda/a vseh vrst moških letnih in zimskih oblačil po izredno nizkih cenah Pred nakupom si oglejte mojo bogato zalogo in cene Izrabite to ugodno priliko 1 (Josip Jvančič, ‘Dunajska c. 7 Žalostna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja sledečo okrožnico o ctvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavali izven konkurza za čas od 11. do 20. junija 1932. A. OTVOItJENI KONKURZI.* Dravska banovina: Kajfež Anton, urar, Ljubljana, Miklošičeva; Šoštarič I. N., trg. tvrdka, Maribor, Aleksandrova. Savska banovina: Dragoner Stjepan, manufaktura, Varaždin; Keršner Vilim, trgo-vac, Doljni Miholjac. Primorska banovina: Buntič Simam, tr-govac, LjubuŠki; Gregov Rok pok. Bože, trgovac, Preko; Paladin Milan, trgovac, Split. Drinska banovina: Teof ilovie S. Nivoji n, trgovac, Šabac. Zetska banovina: Jokanovič Uroš, manufaktura, Dubrovnik; Timotijevič Hadži Dimitrije, trgovac, Novi Pazar. Dnnaviska banovina: Lorene Limka, trgovac, Velika Kikinda. Moravska banovina: Pavlovič Hadži Jovan, trgovac, Soko Banja; Rajkovič S. Milenko, trgovac, Kruševac; Vlajič llija, trgovac, Vučitnn. Vardarska banovina: Kitanoviič Kosta, časov,ničar, Skoplje; Markovič Lj. Mthajlo, trgovac, Uroševac; Miljanovič Pavel, trgovac, Uroševac; Nastič Sano, trgovac, Tetovo; Nešič i Civrič, manufaktura, Vranje; Nešič Mita, trgovac, Vranje. (Beograd, Zemun, Pančevo: Jovanovič Dragotin i Lazar, trg., Beograd. B RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNA VE IZVEN KONKURZA. Dravska banovina: Industrijska družba z o. z., lesna industrija,Celje; »Iris« družba z o. z., tvornica ogledal in livarna, Pobrežje pri Mariboru; iKoška Karol, tovarnar, Pobrežje pri Mariboru; Rojs Karol, zidarski mojster, Ormož; Steinbauer Franc, trgovec, Kapela pri Radencih; Tiselj Rezi, trgovka, Planina pri Sevnici; Ussar Ferdo, trg. z ■meš. blagom, Maribor. Savska banovina: Herškovič Aleksander, Zagreb; Hirschila S. sin in drugovi, Zagreb, Podolje '9; Kralj Male, Slatina (srez Stu-bica); Miljan Juraj star., krojač, Krapina; Pavičič Dujo, trgovac, Boričevac; Pcdhra-ški August, gradjevno poduzeče, Zagreb; Posarič Cvetko, trg. z usnjem, Zagreb; Ripp Elza, Zagreb; Ubrl a drug, modna trgovina, Zagreb; Ulemek Dušan, trgovac, Nova Gradiška; Žganec Vinko, manufaktura, Varaždin. Vrbaska banovina: Jusufbegovič Meh-medali, trgovac, Derventa. Primorska banovina: Miletič Brača, trg. Vrgorac. Drinska banovina: Bagi, Woif & Kamp., trg., Sarajevo; Samoukovič J. Radoslav, trgovac, Sarajevo. Dunavska banovina: Ilič Nikola, trgovac, Sremski Karlovci; Jaki Adam, trgovac, Pribičevičevo; Kerbel Franjo, trgovac, Batina. Beograd, Zemun, Pančevo: Stokič Bori-voj, trg. z usnjem, Beograd. C. ODPRAVLJENI KONKURZI.** Dravska banovina: Flerin Joško, lesna trgovina Domžale; Hrastnik Angeloslav, trgovec, Ljubljana, Karlovška c. Drinska banovina: Stojič M. Ljubomir, trgovac, A ril je; Trifunovič i Stepanovič, trgovac, Šabac; Vilotijevič Živko, sarač, Užice. Zetska banovina: Popovič Br. Vladimir, trgovac, Podgorica. Dunavska banovina: Boškovič Bogoljub, opančar, Badnjevac; Dabcši Janoš, trgovac, Čurug; Lazarevič Viičentije, Stubioa; Miloševič Gjorgje, trgovac, Arandjelovac. iVardarska banovina: Ljuš Husein, kafed-žija, Djakovica. Beograd, Zemun, Pančevo: Hristič Gjorgje, obučar, Beograd, Kneza Mihajla ulica. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE. Dravska banovina: Livarna železa in kovin dr. z o. z., Srednji Gameljni; Lužar Andrej, trgovec in posestnik, Podzemelj; Mišič Matevž, mizar in posestnik, Nova vas; Pisk Marija, trgovina z mešanim blagom, Lopata št. 12; Slavvitsch brata, trgovska tvrdka, Ptuj; Slawitsch & Heller, trgovina z mešanim blagom, Ptuj; Šuler Frančiška, trgovka, Kasaze; Vegi & Bevc, trgovska tvrdka, Celje. Savska banovina: Berger Josip, Gjurgje-vac; Kreditna ii potrošačka zadr. žeiljezn. službenika, Zagreb; Rast Ivan, knjlžara i tiskara, Kutina; Rubiinger Julio, trg. pa-pira i ljepenke, Zagreb; Žohar Bartol, trgovac, Čakovac; Šojat Franjo, Senj; We-lisch Brača, trgovina kratke robe, Zagreb. Vrbaska banovina: Rešič Asim, Prijedor. Drinska banovina: Lazič Rade, krojač, Sremska Mitroviča. Dunavska banovina: Arnold Jakob i žena Katarina roj. Lorene, Odžaci; Frank Pa je, veletrgovina vina i rakije, Subotica; Klein Adolf, trgovac, Bela Crkva; Lepedat Ela, Velika Kikinda; Lorene Linka, trgovac, Velika Kikinda; »Piram« tvornica kem. izdelkov, Velika Kikinda; Siklaji Bela, trgovac, Somibor; Vukovič Grga, trgovac, Subotica. Beograd, Zemun, Pančevo: Šipetič i Ristič, tngovačka firma, Beograd. * Ostali podatki, n. pr. katero sodišče je razglasilo kon.kurz (poravnavo), kdo je upravitelj mase, se izvedo v društvenem tajništvu. ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. OSNOVANJE OSREDNJE ZADRUGE ZA IZVOZ SADJA V dvorani Trgovske akademije v Beogradu se je vršilo dne 25. t. m. dopoldne zborovanje snovateljev centralne kooperativne zadruge za izvoz sadja. Zborovanje je vodil kot začasni predsednik narodni poslanec dr. Bogumil Vošnjak. Nato je uradnik trgovinskega ministrstva llija Stanišič, ki je dal inicijativo za ustanovitev te organizacije, obrazložil njen namen -in po-men, ki obstoja v glavnem v tem, da se izvede dobra organizacija izvoznikov za pospeševanje izvoza našega sadja, svežega in predelanega. Organizacija bo imela svoj sedež v Beogradu. Na današnjem zborovanju je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki bo vodil posle d-o sklicanja prve redne glavne skupščine. Medič-Zankl S5U, klarski kit, lanene tropine ter vse v stroko spadajoče blago. Tvrdka' F. Eder, Bolzano (Italija) želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi večjimi izvozniki mehkega kakor tudi trdega lesa. Korespondenca v nemškem jeziku. Tvrdka Giuseppe L. Grauenfels, Fiume, Corso Vitt. Em. III., 20 se zanima za nakup cunj. V poštev pridejo tvrdke, ki bi letno dobavile od 2 do 10 vagonov.'Korespondenca v nemškem jeziku. večjo količino Q^\f za kurjavo Ponudbe poslati na naBlov Radivoie Miloševi* Kosovska Mitroviča Trgovina med Nemčijo in Poljsko pada neprestano in je bila lani skoraj za polovico manjša kot leta 1930. Nemčija je pa še vedno prva dobaviteljica Poljske do-čim se je kot odjemalka umaknila za Anglijo na drugo mesto. Newyorška Federal Reserve Bank je znižala obrestno mero od 3 na 21/2°/o, s čimer je mera ista kot v Parizu in za l/e°/o manjša kot v Londonu. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 25. februarja. Francoski kartel umetne svile je perfekten; po kapaciteti bo vsaki tovarni dodeljena produkcijska kvota, izvoz pa ostane prost. Tračnice za kavo so zamenjali belgijski indust rijci; kava je brazilska. Mlini v Avstriji so v zadnjem času nekoliko bolje zaposleni, ker so zaloge trgovcev pošle. Mednarodne borze bodo s posredovanjem Mednarodne trgovske zbornice stopile v ožje slike. Pridelek kavčuka bo zaostal letos najmanj za 30.000 ton za porabo; seveda pa v preskrbi s kavčukom ne bo nobenih težkoč, ker znašajo svetovne zaloge ca 725 tisoč ton, to je 300.000 ton več kot je normalna zahteva. Novi Fordovi modeli so prinesli Fordovim tovarnam veliko bistveno poživljenje in je produkcija danes dvakrat večja kot Chevroletova. Zaloge bencina v USA so vsled obratnih omejitev pričele v zadnjem času zelo padati. Konoplje pridela Jugoslavija zmeraj manj; v zadnjih letih se je pridelovalni a real skrčil od 50.000 katastralnih oral na 10.000. Dividenda Francoske banke je določena za prvo letošnjo polovico s 100 franki; lani je znašala v prvi polovici 235 frankov, v drugi 150, skupaj 385 frankov. Produkcija surovega železa v Avstriji je padla od 20-9°/o normalne zaposlenosti v aprilu na samo 8‘9°/o v maju, produkcija surovega jekla od 32-5 na ll'9°/o itd. Obtok bankovcev v Češkoslovaški je bil dne 23. junija v znesku 5.910 milijonov Kč, krit v zlatu in polnovrednih devizah z 39-6°/o. Trgovska pogodba med Nemčijo in Bolgarijo je bila na temelju najvišje ugodnosti sklenjena za eno leto. Določene so medsebojne carinske olajšave. Obtok bankovcev v Nemčiji je bil po izkazu Državne banke od 23. junija v znesku ca 4.000 milijonov mark krit z 25-9 odstotki proti 25*1 teden prej. Nemčija in Egipet sta se pogodila, da prevzame Nemčija ca 20.000 bal egipt-slcega bombaža in da dobavi Egiptu raz-merno množino umetnega gnojila. Priporoča se GREGORC & Ko. UUBUANA Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega žganja in Špirita TELEFON : 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajte špecijalne ponudbe! Prva razstava jugosl. umetniške fotografije v Lj’ublj'ani Fotoklub Ljubljana priredi na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. septembra 1932 razstavo umetniških fotografij, na katero vabi vsa sorodna društva in odseke, fotoamaterje in poklicne fotografe .iz cele države. Zadnji rok za predložitev slik poljubne vsebine in izdelave je 15. avgust; prijave z navedbo števila slik pa se sprejemajo že prej. Vsak kompetent mora .poslati najmanj tri dela, višje število bo pripuščeno na razstavo, če bo zadosti prostora. Predložene slike pridejo pred izven-klubsko žirijo. Slike se pošljejo v črnem okvirju in pod steklom, če ne, oskrbi to za definitivno sprejete slike klub sam na stroške razstavljalca, kar bo stalo po velikosti slike 10 do 18 Din, ki jih je poravnati še pred otvoritvijo razstave. Člani fotokluba nimajo nobenih drugih denarnih obveznosti, nečlani pa plačajo za eventualno pro dano sliko 15 odstotkov v klubovo blagajno. Pri vsaki sliki naj bo navedena prodajna cena. Vse 'pošiljke je nasloviti na Fotoklub Ljubljana, IPoljanski nasip 16, vrata štev. 1, kjer dobe interesenti tudi vsa podrobnejša pojasnila. , TEDEN ap(ypauy. Devizno tržišče Tendenca nestalna: promet Din 1,591.208 52 Na tukajšnji borzi se je tudi v minulem tednu vršila devizna kupčija v običajnem obsegu z edino spremembo, da je bilo vsled zmanjšane ponudbe privatnega blaga tudi znatno manj zaključkov v primeri s predzadnjim tednom, ki je zaključil s približno pol milijona dinarjev večjim deviznim prometom. ilz -Spodaj navedenih prometnih številk je ■razvidno, da je bil na torkovem borznem sestanku dosežen največji dnevni devizni promet od cca šeststotisoč Din in v četr-tek (23. it. m.) pa najmanjši s cca 190 tisoč dinarji ter so na poedinih borznih dnevih prevladovali zaključki v Dunaj,u, Trstu, Curihu in deloma v Newyorku. -0. junija 1932 Din 299.995-22 Newyork 21. junija 1932 Din 593.192'98 Wien—Trst -2. junija 1932 Din 197.582-39 Wien -3. junija 1932 Din 188.321-20 Curih 24. junija 1932 Din 312.116-73 Wien Narodna banka je dala na vsakem po-^dinein 'borznem sestanku prejšnjega ledna za oca šestdesettisoč dinarjev deviz na lazpolaigo lin sicer iBerliiina za 90 tisoč Din, Londona za 62 tisoč dinarjev, Curih a in Newyorka po 51 tisoč dinarjev, Trsta za 28 tisoč Din, Pariza za 13 tisoč dinarjev in slednjič Amsterdama za šest tisoč dinarjev. Vsega skupaj je bilo vsled intervencije Narod®,© banke zaključeno za 301 tisoč dinarjev deviz, dočim je znašal v tem času skupni deviaui promet v privatnem blagu en milijon dvestodevetdeset tisoč dinarjev, tedaj za skoro pol milijona dinarjev manj nego v predzadnjem tednu. Največji zaključki v privatnem blagu so bili v devizah Dunaj (581 tisoč Diin) in Trst (251 tisoč Din), znatno manjši pa v Newyorku (133 tisoč Din), Curihu (127 tisoč din), Parizu (114 tisoč Din). Loindonu (45 tisoč Diin), Berlinu (20 tisoč Diiin), a najmanjši pa v Budimpešti, katere je bilo nabavljene le za 13 tisoč dinarjev. Napram skupnemu prometu v posameznih devizah predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je bil tekom pretečenega tedna dosežen sledeči totalni promet (vse v tisočih dinarjev): Dunaj 581 '(985). Trst 279 (566), Ne'wyoirk 184 (130), Curih 178 (61), Pariš 127 (107), London 107 (59), Berlin 90 (110), Bruselj 26 (0), Budimpešta 13 (SO), Amsterdam 6 (6). Devizna tečajnica zadnjega tedna ne kaže osobitih sprememb. Curih je bil nalik Pragi trgovan v ponedeljek (20. t. m.) ob istem tečaju kakor v petek, dočim Dunaj in Budimpešta še vedno nista beležila. Iz teh-le podatkov: Devize Amsterdam Berlin Bruselj Curih London Newyork Pariz Praga T rst Dne 20. najnižji Din 2274-27 133507 783-50 1097-35 203-92 5607-38 221-30 166-78 287-35 .lum.ia najvišji Din 2285-63 1345-87 787-44 1102-85 205-52 5635-64 222-42 167-64 289-75 Dne 24. najnižji Din 2276-75 1336-72 784-60 1097-35 203-54 5614-25 221-74 166-78 286-58 junija najvišji Din 2288-11 1347-52 788-54 1102-85 205-14 5642-51 222-86 167-64 288-98 je razvidno, da sta med tednom edino de-vizi London in Trst za nekoliko desetink poena popustili, medtem ko so vse ostale devize okrepile svoje tečaje v tem le razmerju: Amsterdam za 2-48 točke, Berlin za 1-65 točke, Bruselj za 1-1 točke, Newyork za 6-87 točke in končno Pariz za 0-44 točke. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna; brez zaključkov Industrijski papirji so tudi v zadnjih borznih dnevih beležili brez izprememb, dočim je noti rala ponudba v 8% Blairu dne 20. in 22. t. m. 42-—, v torek dne 21. t. m. 44-—, na ostale borzne dneve pa 43. Nasprotno ipa je bil 7% Blair nuden na vseh borznih sestankih tega tedna po 39, le v ponedeljek dne 20. t. m. po 40-—. Blagovno tržišče Tendenca za les 5e vedno slaba; za deželne pridelke: živahna V zadnjem tednu je bilo na borzi zaključeno dva vagona tramov, en vagon remelj-nov, tri vagoni pšenice in en vagon koruze. Tedaj 28. junija 1932. Povpra Sevanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. •>274-82 228618 Berlin 100 M 132902 1339-82 Bruselj 100 belg . . . 783 50 78744 Budimpešta 100 pengfl 1097-35 — — Curib 100 fr 1102 85 London t tunt . 202-71 204-31 Newyork 100 dol., kabel —•— Newyork 100 dolarjev 5607-38 5635-04 Pariz 100 tr. 221‘33 22245 Praga 100 kron . . . . ■ r-,6-67 167 53 Stockholm 100 Šved kr — — T rst 100 lir ?85'92 288 32 20°/o Naznanilo! 20% Naznanjam cen), odjemalcem, da se je manufakturna trgovina »PRI ZVONU ‘ t. Strojanšek, Ljubljana presalila s Pogačarjevega trga v svojo hiio PRED ŠKOFIJO St. 21 (poleg magistrata) Ker nam ne bo treba plačevati najemnine lokala, zato dobite pri nakupu 20% popusta Cenjenim odjemalcem se toplo priporočamo. PRIDELEK SLADKORJA NA KUBI NAJMANJŠI V 20 LETIH Willet in Gray objavljata cenitev kubanske sladkorne produkcije za leto 1933. Mislita, da bo dala produkcija samo dva milijona ton proti 2-5 mil. v letu 1932 in 5-2 v letu 1929. Ta cenitev je najnižja po letu 1911/12, ko je znašala produkcija 1,900.000 ton. Vzrok majhne produkcije je slabo stanje prodajnega trga in pa okoliščina, da so z obnovitvijo trstnih plantaž prenehali. Sedaj se bo vršila velika sladkorna konferenca v Ostende, na kateri se bo določila Produkcija *za bodoča leta. Glavna pozornost je obrnjena na Kubo in Javo, ki pridelata največ trstnega sladkorja. Od sponama med tema dvema je odvisen uspeh Vse konference. Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. Piccofi Ljubljana, Dunajska c. 6 RAZGRNITEV SEZNAMOV OSEB, ZAVEZANIH PRID0BNINI Davčna uprava Ljubljana-okolica razglaša, da so seznami oseb, zavezanih pridob-nini, ki vsebujejo predloge davčne uprave za odmero pridobnine in davka na poslovni promet za davčno leto 1932 in dneve razprav davčnega odbora, razposlani pristojnim županstvom tukajšnjega upravnega področja v razgrnitev za dobo 8 dni, kjer jih interesenti lahko vpogledajo. Ivan Perdan nasledniki Ljubljana Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga nudi po nižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vso drugo špecerijsko blago. — Postrežba točna in solidna Pravilnik o postopku pri osnovanju združenj trgovcev in obrtnikov (Konec) Elektroinstalaterji po § 53. o. z. morejo ustanoviti posebna združenja ali pa skupna združenja tudi s stavbnimi obrtniki po točki 3, 1. odstavka § 36. o. z. s sekcijami za vsako stroko. Istotako morejo ti stavbni obrtniki osnovati svoje posebno združenje. V kolikor zbornica ugotovi, da se ne morejo ustanoviti taka združenja, spadajo imetniki elektrotehničnih obrtov po § 53. kakor tudi imetniki stavbnih obrtov po § 36., odst. 1, točka 3 v splošna obrtniška združenja po sedežu obrtovališča. Špediterji morejo osnovati skupno združenje s carinskimi posredniki, toda obe stroki moreta osnovati tudi svoje posebno združenje. V kolikor prilike zahtevajo, morejo carinski posredniki ustanoviti združenje tudi z osebami, ki zastopajo privatne stranke pri upravnih oblastvih. Pri reševanju vprašanja, ali je potrebno ustanoviti navedena specijalna združenja, naj jemlje zbornica v ozir okolnost, ali je dovoljno število pripadnikov, da se v finančnem pogledu zasigura delo združenja, in ali more združenje nuditi garancijo za uspešno delo. Osnovanje združenj po § 356., odst. 2 more zbornica izvršiti na zahtevo najmanj polovice vseh pripadnikov dotičnih strok. Člen 6. Za pripadnost v združenje je merodajno pooblastilo ali dovoljenje, izdano imetniku obrta v smislu § 96. o. z. Člani združenj ne bodo samostojni maloprodajalci tobačnih izdelkov in monopoliziranih predmetov, ki so na podlagi odredbe odstavka 4, § 1. o. z. izvzeti z odredbo ministra financ z dne 15. aprila 1932., štev. 15634/1, in imetniki obrtov brez stalnega poslovali-šča (§ 176. o. z.). Zadruge, ki dobe dovoljenje v smislu § 61., odst. 5 in ki v smislu odredbe §1., odst. 3 ne spadajo pod obrtni zakon, niso dolžne biti včlanjene v združenjih. Vse zadruge, za katere veljajo odredbe § 1., odst. 3, kakor imetniki obrtov po točkah 4, 5 in 6 § 1. o. z. morejo biti člani udruženj samo s svojim pristankom. Člen 7. V združenja trgovcev spadajo, v kolikor se zanje ne ustanove posebna strokovna združenja, obrti, našteti v § 60., odst. 1 pod točkami 9, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, v združenja obrtnikov pa obrti pod točko 4 in obrti pod točko 32, odstavek 1 § 60., v kolikor ti obrti nimajo industrijskega značaja, kakor tudi obrti po točki 34, 35 in 36, odst. 1 § 60. o. z. V združenja trgovcev spadajo tudi drugi obrti, ki se ne pečajo s trgovino v ožjem pomenu, ki pa morejo po načinu in organizaciji dela imeti značaj trgovskega obrta, kakor na primer kopališča, vozniki itd. V združenje obrtnikov spadajo obrti, ki imajo značaj proizvajalnega obrta, pa niso našteti v § ‘23. kot rokodelski obrti, kakor »a primer planografi, rešetarji, sitarji, uglaševalci glasovirjev, snažilci, sodavičar-ji, izdelovalci pokalic in drugih brezalkoholnih pijač, izdelovanje alkohola, žganih pijač in kvasca, izdelovanje likerjev, sadnih sokov, pražarne kave, izdelovanje kavnih surogatov, sirarji, izdelovanje oeta (kisa), trikotaž, pletenje nogavic, pletenje sirove konjske žime, izdelovanje vezenin, predtiskarije ročnih del, izdelovanje čipk in zastorjev, izdelovanje senčnikov, suk-njarji, izdelovalci sukanca, izdelovanje kravat, pralnice in likalnice, izdelovanje suhih močnatih jedil, izdelovanje modrila, ažuri-ranje, opekarnarji, izdelovanje čolnov in drugih plovnih objektov, izdelovanje sobo-slikarskih šablon, izdelovanje emajla in glazure, popravljanje gumijevih izdelkov, izdelovanje igrač, izdelovanje raznih kemikalij (črnila, karbon-papirja, barv, pečatnega voska, gumija-arabika, lakov, lakastega olja in slično), izdelovanje olja in masti za parkete in za čevlje, izdelovanje asfalta iz katranskih in drugih snovi, izdelovanje gorčice, izdelovanje olja iz sadnih koščic, izdelovanje predmetov iz žice, kakor žičnikov, žičnih vrvi itd., izdelovanje lestencev, sedel, izdelovanje verig, izdelovanje bičevnikov, izdelovanje krede, izdelovanje steznikov in pasov, izdelovanje vreč, izdelovanje apna, izdelovanje mavca, metel, papirne konfekcije (vrečice in kuverte iz papirja itd.), izdelovanje lepenke in kartonaž, žage, žaganje z motorjem, vlečenje volne, umetno krpanje tkanin, izdelovanje žaluzij, izdelovanje igralnih kart, kamnolomi, kopanje in pridobivanje peska, instalacija strojev, postavljanje strelovodov, dekorativni obrti (dekorativni arhitekti), maserji, pedikerji. V kolikor se bo, razen obrtov po odstavku tretjem, pojavil še kak drugi obrt s proizvajalnim značajem, pa delo ne spada v industrijske obrte v smislu § 32. o. z., se bo tak obrt istotako uvrstil v združenje rokodelcev. Člen 8. Ob pretvarjanju obstoječih združenj v prisilna združenja v smislu § 442. o. z. se naj upošteva njihova življenjska sposobnost in ocene garancije za njihovo uspešno delo. Obstoječa prisilna in neprisilna združenja, ki ne nudijo vsled malega števila pripadnikov garancije za uspešno delo, se združijo v eno združenje, na dosedanjih sedežih ukinjenih združenj pa se ustanove poverjeništva. V kolikor se na področju enega sreza pretvori več obstoječih združenj v prisilna, določi zbornica novim združenjem terito-rijalno področje. Članstvo v združenjih se strogo regulira po odobrenem področju, tako da nikdo ne more več biti član drugega združenja, temveč le onega, na katerega področju izvršuje obrt. Vsem združenjem na področju enega sreza pripadajo enake pravice in dolžnosti po o. z. Združenja na sedežih občih upravnih oblasti prve stopnje se pretvorijo v združenja za srez, ako na področju sreza ni drugega združenja, ki bi imelo pogoje za pretvoritev. Ako se nahaja razen na sedežu okraja tudi v kakem drugem kraju v mejah okraja kako prisilno združenje s pogoji za pretvoritev v prisilno združenje, razdeli zbornica prilikam odgovarjajoče področje okraja in vsakemu pretvorjenemu združenju točno določi področje. Ako obstoja na področju obče upravne oblasti prve stopnje več neprisilnih združenj, ki nimajo pogojev za pretvoritev, se pretvori združenje, ki se nahaja na sedežu obče upravne oblasti, v prisilno združenje. Člen 9. Obstoječa prisilna združenja, ki obstojajo za področje obče upravne oblasti prve stopnje ali za gotovo področje v mejah ene oblasti izvrše enostavno izpremembo pravil po odredbah zakona o obrtili in ni potrebno, da se zbor razširjenja teritorijal-ne pristojnosti postavijo ustanovni odbori. V pretvorjenem združenju morejo biti člani samo osebe, ki morajo po predpisih zakona o obrtih biti člani združenja, odnosno so lahko člani združenja. Istotako morejo v predpisanem roku iz-premeniti svoja pravila tudi skupna združenja trgovcev, ki se v smislu § 442. pretvorijo v prisilna združenja, pa obstojajo za področje obče upravne oblasti prve stopnje. Ako se v smislu odredb čl. 8. od večih obstoječih združenj samo eno pretvori v prisilno, pozove to udruženje na skupščino, ki naj sklepa o izpremembi pravil, tudi člane drugih združenj, ki so izjavili, da hočejo pripadati takemu združenju, če izjava o pripadnosti od njihove strani ni podana, tedaj izpremeni združenje pravila brez sodelovanja omenjenih združenj. Člen 10. Neprisilna strokovna združenja, ki obstojajo za področje obče upravne oblasti prve stopnje, se morejo pretvoriti v prisilna, v kolikor je dana garancija za uspešno delo in ako obstoje okolnosti, navedene v členu 4. Pretvorjanje strokovnih združenj za področja, ki presegajo meje področja obče upravne oblasti prve stopnje, na katerega sedežu se nahajajo, se more izvršiti samo, v kolikor ne nasprotuje načeloin, danim v členu 4. Člen 11. Obstoječim neprisaLnim strokovnim združenjem obrtnikov, osnovanim na podlagi prejšnjega obrtnega zakonain zakona čl. XVII;: 1884 ne pripada pravica, pretvoritev v prisilna združenja, ker zakon ne predvideva možnosti za osnovanje strokovnih obrtniških združenj. V kolikor se taka združenja morejo osnovati v sanislu § 356 (“), a taka združenja obstojajo, se morejo ista v smislu § 442 (3) pretvoriti v prisilna samo tedaj, oe ima združenje življenjsko sposobnost in daje garancijo za uspešno delo. Člen 12. Pretvorjen je združenj, ki presegajo mejo obče upravne oblasti prve stopnje ali meje področja, za katero se naj združenje ustanovi, v združenja za srez ali mesto, se ne more izvršiti. Člen 13. Vsa i mo vin a in vse obveznosti združenja, l